Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, frančiškanska ulica štev. 6.' I. nadstropje, "~č=--------  Učiteljska	tiskarna. ......——~~
iamacije za list so poštnine proste
'•prati; Enostopna petit vrstica 30 v; t>o-soj-m prostor 50 v; razglasi in poslano 3‘ica po 60 v; večkratni objavi po do-govoru primeren popust. - ■	-----
MPREJ
Glasilo jsigoslov. sociateio demokratične stranke
izhaja razen nedelj in praznikov vsaj* ——dan opoldne.	1
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36-—, za pol leta K 18’—, za četrt leta K 9'—, za mesec K 3'—. Za Nemčijo celo leto K 40’—, za ostalo tujino in   Ameriko K 48.	=
118,
V Ljubljani, pondeljek dne 27. maja 1918.
Posamezna šSevHtea 14 vin.
Leto IL
Primite ga za besedo!
Brodlsedinik Wiilsioci ie zopet govorti! o Wu’ 'irt siiceir mnogo bctieiviitefiše, <kakiotr ijie ilmiet ■ aviaitto pred imirovniiima (sklepoma v Drest-^utoivsikim in Bukareštu. Rekel ife, da sio Zedinim0 c5f?ia,v'c »tndmo odiločeme, dia dobe voimo«.
16 0'J3e,rn’ da s© Amerika ne mlore zaido-
ka 1 ajdih ^fSiitviic).petlilh 'nniililiiomioiv mlož. Vsa-
Fipa,lf.AJ vl<0 'Pripelje mnoštvo aili zaloge na
tudi' i-a h, • !1T-!!?r'a ‘^ipluti pollna tiia. Im vienidair : • J OOHelVittli cioivioir ivsiebniijc stavke, ikii izda-
da bj biila pot 'k imiiiui še vedno dostopal a, ‘ 0 bit dinžavinliiki te prit ivolji, da krenejo na v preidvsam ne NViiilsioin itu itio plot zopet po1-»mT ’ 5'a Zeidiintiane diržavc ime liščeiio fe te vojne n,Kia!kršnega dobička iim dia isie in.e bojujejo za sebičen cilij. Stname le, ikakoir 'zatniiuiiie vnovič, aimio pio uresničenim tofiiiih tielmieifeitiih točk v mi-avinu zivezi miarioidov, ki nai zagotovi ivisemu 'OveStiviu imiir nn svobodo. »Jaz ime bi imiotgeil _ mi,« caJKio 'je goivioiriil V/tiilison, »ponosen, da se „.?,U,hT Za '^nnoipašne miaimiemie; paič pa imio-^111 miti pomosen, da sc bojujemo za čilo ve-VJ-« _n Wiilisom iie sMemiil to izivialiamjie s poz;-de{H -na lQsrednije sle: »Če hočejo mir, maj pri-Sv5 K1 ^edilorže po pooblaščanlih zastopnikih iu"e poaofiie, Sivoje simio mn že maizmamiili.« rjp je pnedseidinilk Wiilison, M tako rovk>-za 1	1	m'110^0'	za	kljubujočega,	hliimaivca,	ki
d^niokirait. krtnlko skriva viladalrisike ipioižeHiii-aniteiniiktasn!s(kiili demarmiiih mogotcev, za sko-. u”a, 'kti »a lnlinoilirubniimri fraizalmii Olepšava svlo-y *n svoje dežele vladarsko poželiiiiviosit. Drogi /smatrajo z'd poštenega idealista, zia pravega sta'r^' dieaniotkinatičniili pristašev aisitieigra ntilto i ‘v 'novli'h 'atnR,lle*i|h državah, za govornike ^MpratiSnesa tamietijativta velike neipu-' iiaiilVt-Vi(?,x!f)/nilU 'Dioiveirili, v bo® pmotii tinuistcnm toHr cwf v d'rža'vli' Pa in,ali lini0tio Priaiv eni svioiih nm'' u~~ lTOlt'0VI0, «c dainčs mož, iki ima v irv '°ldi!ioičiiteiv o .violini miiriu, zakaj le criij. K' n'°ve čete AimierlilkC še Podžiga An-nairiioV • •	°	liiri Itiiiiliiiiio, te ona jim daje moč, da
sodf •UHew vl2'm'°- Zaraidiitegia iie Wiiksomoiva be-aifi p,’Jfdaitnciiša, kakor pa ona Liovda OeiongieLsa iiodh-'ein!einic®a|uiia. Zairadiitegia trieiba slklfbno pre-^lti, oe ilii mifegiav govoir me diaije pioivlod za
'Obir,
■‘aivnaive.
vedln il'sicin lj"e	osireidinle	idržmivie, na i po-
''načel SVI01'C mli'rov,nie iP<o®oiie. ta de .rekell, dia je vojn.; Amierike, »da mai miibče me obogati v teli ce i. • Kako ibi billio, če 'bi ga prijete zia besedo?
^ wr0dHožiili mijinoivinie prsdllioisre, iki bi dio-r‘aSn,e 11111 'se !tl|,ltIli 'n,li me bojuijemio, ».zia sanno-^0)bi,QiJniaJmctnie<<, dia .tmdi imii iiz vioiime nie iiščamo Akio ^ ‘temivieč -le varstvo tiraiineiga mlimn ? anetksj.j 1^niu tod)ai v ireismiicii oredilaijjaiH imiir brez z vezi :rtar bli l0,h'cln,ciin fejaviili, da se priidiriužiiimio Ali bli nno av’ simatira Pralvii bojni cilj? bi inju jjneSlf1 vWiilisoin odkloniiti naiš ipiredilois:, če ’ ^ŽiiiM ikot maš predlog mueKiove lasitne
teimiatiinie 'tiolčke? Tegia bi me mnogjel; ituidi v tam slujčatiiu ne, akio bi biil v mesinlici ikiliiuibuiioči biinia-voc, dloizidievmi miepridiipralv, toakrišneiga »a nia-vadlnio opiisaiieiiio Vsemiamiai. Piradseidnik Zje-diintieiniih držav amiaritonisikib Wilsian n.i car im ame.rikanski .paljadeilec mi neveden muzik. Cim se bo amelrliikansikio lijudstvo prepričalo, da miore ipniiti do im triu brez aneksij iiin do zveze mtDiiodov brez žirtelv. bo maral NViteom sklanliiti uniir im bo ž miiim priimionama vsa antanta ik insiiru. Izsjllilti bi miioigiM tadai .milr, ako bi le Wlill--s.oin.a i>riifalli >za .besedo, atao bi mu tjavino predlagali le miir po njegovih lastnih temneli ji niih itočkah!
Gzanniim im HantUliinig -sta že enkrat, seveda ob.a le akadcmiično, mie v konlkretnili predlogih, in Hiantliiinig: de z miakataniimli prildiržki, pripoamallia Wiilsianove temeljne točke, 'llolda iod itakirat se je zgadlilio immo.Kio: Osiredintie države so ma vzhodu sklonile »zimiasjoviaimii mir« Iim HiiindenbuirK je pfi0tglas.il, da iniočemio tudi ma zabodiu islklliemiiti nikakršnega »imeihlkega tmiiriu«. To ilioči sedati mas in Wiilsona. Ako niamišklo držaivnio. voldstvio s Hiiindenibuirgoni moče »miilkaikršniega imieihlketga mini«, tadai seveda z Wiilsiomom še doiligo ne bo .mioigoče .govorilni ; potem imioramo iraounati z niie-gfoivo »tirdlo lodlločnostjio« Ln imioinamio počatorti', če se mu iv resnici posreči, da sipravli stouipaj to^ liko ladij iiin prepelje svialib pat imtiiliiiiomiov mož na Filamdeirslko; allii zimaga namiški poidimiorski čolni ali .mirziliična gradnja .aimiarlikaniskih in angleških ladifl. Toda če tudli so losredpie držalve pripravi jame ik oanemeiniu ispoiriaizuimiii iz antanto, k imiiru brez anelkslij ima ziahodlu, oalio ifiakrait zijajo irneid nami iiin irned Willsomomi še veidmo vpra-.šamija vzboldia. Wiilisom je rakal, da vsemi pr odd,o-gom osredmiiib držav glade sporazuma sitoii na potu »pirliidiržiak vahoda«. Oisinadlntie idržave so v ta mamiem pripravil jeme k spofralzuimu ma zah-odu, »da bi uinesniilčillie svoje osvoiiavalmie iim izlkotri-ščevalme mačrte ina vzhodu«. On pa boče biti uslužen Ruisilii pnavtako ikakior Pranaiji. »Pioid-pore poitrcbuifeiio 'le lanii, ki islo 'bnaz poimioči1, im pniijataljistva«. Gotovo, smejati se nioraimo Wil-somoveimiLi prijateilistvu 'do Riuislij.a, imioiramO kliiuib njeciovi ilijubezmi do »podpore iim prijateljstva potrebnih« dlomimavati zellio isaimiopašme na-imiane, imoramio mu iočti,tati, da itudi Zteldiiintjeme države miiso medolžne ma .pirioipadm Rusije, ker so tudi te Ruslijii odrekle po oktobrski revoluciji vsakršno igospodiarsiko pomoč. Hoda vse to ne izpranem i ima istvairli ničesar, .dia nniiinovma sklepa v Brestu Ijitoivskam iiin v 'Bukairešto 'oteižiko*-čata_ sporatoamflliemie irned Wi!sanom im .aned nami. Važjno tukaj iie le daisitvio, da se miioramio z Wlilsoniolm spoiraziuimieti le tediaii, če imaraimo
o	usodli Rusiiji odtrganih obmainih ljudstev iod-ločati mie te saltiili, temveč na miinovmeim kongresu sikupno z vsemi maroidi.
Ako bomio osvajali na zahodu, na vzhodu pa *hote'li vse uclkldai rusko obmie.imo ozemilje urediti ipotedn je sponazn.mnlljaii.ie nemiiogioče, potarfi «e v<xina madialjuije v breizikioiiičnioist. Tiot-
da če hočemo samo imir, mir brez aneks« na zahodu Cn brez podložnih držav ima vzhodu, tedaj nuidli Wilsonov govor ikorak k miiriu. Potem ga moramo piiijeti .samo. za besedo, pa iprildanio do mlitnu.
Da se razumemo!
ll.
Dne 30. majnika 1917 ob otvoritvi drž. zbora je podal dr. Korošec to-le deklaracijo, ki jo imeuujeino na sploh majniško:
»Podpisani v jugoslovanskem klubu združeni poslan-| ci izjavljajo, da temeljem narodnega načela in hrvat-i skega državnega prava zahtevajo zjedinjenje v eno državno celoto vseh ozemelj monarhije, na katerem prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi pod žezlom Habsbur-ško-Lorenske dinastije in da se zastavijo za udejstvovanje svojega jedinstvenega naroda z vsemi močmi.«
Dne 15. septembra 1917. so podpisali knezoškoi ljubljanski dr. A. B. Jeglič, prelat Kalan in dr. Josip Gruden, potem za takratno Slovensko ljudsko stranko dr. I. Šušteršič, za narodno napredno stranko dr. Iv. Tavčar in dr. K. Triller ter za »Slov. kat. demokracijo« gg. Mojškerc, Vidic in Žnidaršič — izjavo, v kateri pravijo:
»Podpisani zastopniki Slovencev izjavljamo, da se solidarno pridružujemo državncpravir deklaraciji jugoslovanskega kluba 7, dne 30. maja t. i. Po našem živem prepričanju je bodočnost habsburške snonarinje mogoča fe na načelu resnične svobode narodov, a bodočnost našega narda le na načelu združenja Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki prebivajo v naš! monarhiji. Oboje, svobodo in edlnsfvo pa more našemu narodu zagotoviti, in ohraniti le samostojna na načelu samoodločbe narodov zgrajena jugoslovanska država pod žezlom habsburške dinastije. Zato zahtevamo, da se čimpreje izvede to jugoslovansko edinstvo in se v tem oziru zaupljivo zanašamo na očetovsko naklonjenost nositelja habsburške krone, ki je v kratki dobi svojega vladanja tolikokrat ppsvedočil svojo pravičnost nasproti svojim narodom.«
Dne 25. in 26. decembra 1917 je na svojem desetem strankinem zboru naša jugoslovanska soc. dem. stranka soglasno odobrila naslednjo resolucijo:
»Stoji na resoluciji od novembra 1909 jugoslovanske konference ter izreka vnovič kot cilj jugoslovanske soc. dem. stranke ustanovitev samoupravne kulturne, gospodarske in politične celote vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov na sklenjenem gospodarskem prometnem ozemlju. (Natančnejše je bilo tu dalje zapljenjeno!!) Pozdravlja pa vsako resno delo in stremljenje za uresničenjem tega cilja.«
»Glede deklaracije jugoslovanskih poslancev v drž. zboru z dne 30. maja izjavlja zbor, da jo pozdravlja kot prvi enotni in politični izraz združenih meščanov in kmetov za važno politično idejo, katero je razredno or« ganizovano delavstvo že I. 1909. ob pravem času na pravem mestu ter v pravi obliki izreklo ob polni indiferentnosti vse jugoslovanske javnosti.«
Referent dr. Tuma je utemeljeva stališče stranke tako-le (glej: Razprave X. rednega zbora — str. 54): »Slovenska socialna demokracija ne more opustiti glede jugoslovanskega vprašanja svoje resolucije od novembra 1909., ker je širša od državnozborske deklaracije od maja t. 1. ,ki je vezana na hrvatsko zgodovinsko in na dinastično vprašanje. Hrvatsko državno pn\-vo nima s Slovenci nič opraviti. Socialna demokracija zgodovinski princip odklanja dosledno ,ker vidi v njem načelo nasilja močnejšega nad šibkejšim. Ako se Slovenci sklicujejo nanj, to pomeni odrekanje svobodni eksistenci. Vendar gre akcija nacionalnih strank za jugoslovansko resolucijo vzporedno z jugoslovansko resolucijo socialne demokratične stranke. Živahna agitacija slovenske ljudske in narodne stranke zanese jugoslovansko misel v vse predele slovenske zemlje, in socialna demokracija le obžaluje, da se to ni zgodilo že prej in vsaj pred balkansko vojno.«
Strankin zbor jugosl. soc. dem. stranke je tedaj ponovno potrdil sklepe konference 1. 1909.: »Naši Zapiski« (leto VI. sir. 279—282) so poročali, da so se »resolucije jugoslovanske konference razglasile kot nekakšen program, ki bi naj bile dokument, ki bo za celo vrsto let določal smer delu in razvoju socialno - demokratičnih strank na balkanskem polotoku in v Avstriji.«
Povod tem resolucijam je bila aneksija Bosne. Etbiu Kristan je napisal takrat v »Naših Zapiskih« dva jako zanimiva članka pod nasovom: »Herceg-Bosna« (I. VI. str. 56, 255), v katerem je trdil, da. »Jugoslovansko vprašanje ni državno vprašanje, temveč je izven njega, nekaj drugega; ono je narodno vprašanje.« Izvajal je: »Ako narod in teritorij nista identična, tedaj tudi narodno zjedinjenje ne more biti identično z državnim ali kakršnokolim teritorijalnim zjedinjenjem, in vsaka fraza o »narodni državi« je teraj sleparija. Bistvo narodnega vprašanja tedaj ni državnega značaja, ampak problem se glasi: v kakšni obliki je mogoče zediniti vse člane posameznega naroda v taki skupini, ki bo sposobna za narodno samostojno življenje? Kako daleč segajo skupni interesi vseh članov narodov, kje prenehajo in kje nastajajo skupni interesi drugih skupin? Na kakšni podlagi in v kakšnih razmerah je mogoče sodelovanje vseh članov naroda v narodovem življenju?«
Jugoslovanska socialistična konferenca v Ljubljani 1. 1909. je odgovorila na to tako-le:
a) vsem narodom skupni interesi kakor tudi zmagovito napredujoča tendenca vseh narodov Avstro-Og' ke k nacionalni demokraciji predstavljajo proti absolutizmu in fevdalnemu dualizmu novo politično idejo narodne avtonomije, t. j. preobrazbo Avstro-Ogrske tako, da bo na enotnem gospodarskem ozemlju vsakemu narodu brez ozira na zgodovinske meje zajamčena enotnost, samostojnost in samouprava v vseh na-rodno-kulturnih zadevah. S stališča tega razvojnega pojmovanja izjavljamo programatično:
1. Avstro-ogrski Jugoslovani smatrajo za končni smoter svojega narodno-političnega stremljenja popolno narodno združitev vseh Jugoslovanov ne glede na raz-ličnst imena, vere, pisave in dialektov ali jezikov,
2. kot deli velikega enotnega naroda stremimo, da se konstituiramo kot enoten narod ne glede na vse umetno napravljene državnopravne in politične pre-graje, želeči skupno nacionalno avtonomno kulturno življenje kot svobodna enota v popolnoma demokratični konfederaciji narodov.
b) Jugoslovanska socialna demokracija smatra sedanje jugoslovanske narode le za elemente, ki naj ustvarjajo enoten narod in konstatira, da treba v svrho oživotvoritve te enotnosti smotrenega skupnega, kul- ; turnega in političnega dela, ne glede na današnje politi'ne formacije in meje.
Po ti jugoslovanski konferenci se je vršila o Božiču 1. 1910. v Belgradu tvz. balkanska, ki je formulirala svoje težnje v tem-le:
Balkan, balkanskim narodom v združeni federativni republiki. —
*
Dne 2. in 3. marca 1918. se ie vršila v Zagrebu konferenca, kjer so se udeležili razni jugoslovanski politiki, za Slovence glavna urednika obeh meščanskih dnevnikov »Slov. Naroda« in »Slovenca« — za hrvat-ske socialne demokrate sodrugi Korač, Batt in Nikolič. Ta je odobrila tzv. zagrebško resoluciio, ki se glasi:
»Sakupljeni nakon razprave o opčem političkom i narodnem po'ožaiu složni so u tom, da ie nuždna koncentracija svih stranaka i grupa, koje stoječi na stano-vištu narodnoga jedinstva te oslanjajuči se o načelo narodnoga samoodredjenja, traže svoju narodnu, neza-visnn na demokratskim temeljima uredjenu državu Slo-venaca, Hrvata i Srba.«
Dne 17. marca 1918 pa se je vršil v Žalcu na Štajerskem tabor ljudstva ob navzočnosti več zastopnikov Hrvatov in Srbov, ki je sklenil sledeče:
»Na narodnem taboru v Žalcu dne 17. marca 1918 zbrani izrekajo svoje prepričanje, da je življenje našega naroda zagotovljeno le v ujedinjenju Slovencev, Hrvatov in Srbov v lastni državi. Pozdravljamo vzorno z jugoslovansko deklaracijo 30. maja 1917 započeto delo Jugoslovanskega kluba ter odločno poudarjamo samoodločbo naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki hoče na svojem narodnem ozemlju tvoriti samostojno državo.«
Veru s.
Politični pregled,
= Manifestacliski shod v Št. Vidu nad Ljubljano se je vršil včeraj ob mnogoštevilni udeležbi. Govorili so drž. poslanec Korošec, dež. poslanec Novak, drž. poslanec dr. L. Pogačnik in naš sodrug Anton Kristan, ki je izvajal naslednje: Jugoslovanska socijalno demokratična stranka se dostoj ni udeleževala manifestacijskih shodov za Jugoslavijo. V dneh, ki jih je povzročila ta dolgotrajna vojna, je imela vse polno dela na strokovnem in gospodarskem polju, da pribori delavcu boljše eksistenčne pogoje in da mu zagotovi vsaj bori košček kruha. Da smatramo Slovence, Hrvate in Srbe za en narod, ki potrebuje čim ožje enotnosti za svoj bodoči razvoj, je proldamirala že pred leti na znani tivolski 'konferenci. Majniško deklaracijo je na strankinem zboru v decembru lanskega leta
pozdravila in prva zopet potrdila svoje tozadevne jugoslovanske resolucije. Socijalna demokracija kot razredna delavska stranka se bori zato, da dobi brezpravni delavski razred enake pravice kot jih imajo drugi razredi v narodu razume se samo ob sebi, da ni za to, da bi eni narodi gospodarili nad drugim, da bi bili narodi gospodarji in narodi hlapci. Ruska delavska revolucija je zapisala na svoj prapor samoodločbo narodov. Žalostno je, da zastopniki velikih narodov nočejo priznati malim onih pravic, ki jih, ter,ia.i° zase. Žalostno je tudi, da besede ne drže, tako da ne preostaja malim narodom nič drugega kot opreti se na lastno moč in na zgodovinski razvoj. Nemčija je celo prelomila določbe Brestovskega miru. Socijalna demokracija je za svobodo vsakega naroda. Kadar jo pokličejo zgodovinski dogodki, vedno je na mestu. Tako prihaja tudi sedaj na manifestacijska zborovanja za jugoslovansko misel zato, ker obljublja vlada progone in persekucije za one, ki so za Jugoslavijo. Prihajamo, da povemo, da je za Jugoslavijo ves slovenski narod brez razlike, vse poštene slovenske stranke. — V tem zgo dovinsko važnem času,
moramo zahtevati od vseh elanov našega naroda poštenost, odkritost in dobro voljo. Naj ne pozabijo imovi-tejši sloji brata siromaka, ki mora živeti le od tega, kar mu da aprovizacija. Naj ne odženo od svojega praga delavca — reveža, ki pride po ono, kar mu še manjka za preživitev družine. Hudi časi stoje pred nami. Delavstvo bo stalo trdno v vrstah za pravičnost in svobodo naj v teh časih tudi vsi drugi ne pozabijo, zvestobe za zvestobo. Le tako si ohranimo potrebne moči da si priborimo svobodno in srečno Jugoslavijo.
—	Po shodu je pestra množica z godbo na čelu napravila izprevod po vasi in navdušeno vzklikala: živela svoboda, živela Jugoslavija!
= Odgovor brainbnega ministra na interpelacije. Bramibonj imliinislter pl. C z app je pismeno lodgavioinill ma oellia vrsto -vprašanj raznih državnih poslancev. Iz odgovora posnemamo med drugim: Visak vofeik, (ki je1 od -početkia ivai-ne na fronti, -se v dveh ibuinniuslih, vsakokrat za tri imesaoe, premesti is fronte v ozadje, ikjeir se porabi v področju armade kot liiništnuiktor. Zahtevi raznih poislliainicelv, naj bi se delfini kmečki srmavti potegnili s fronte, iviajnia uprava me more ustreči, (diode podaljšanja pproščeini z doJo-čanliim irokam ilzialvll-ja braimlbni miiniisite-r: Splošna se čmiavpinilkii starejših fetmikioiv ta zia službo na fronti nesposobni vojatkii vseh ilettnlilkn ■ 'oproščajo na nedoločen čas. čnnovotiniilki mlajših letnikov pa ise iz vojašklih nazfogoiv žarno-rejo oprostiti le za iknajšo dobo in k i večjemu za štiri mesece. Vojnim v jetnikom, ki se vračajo iz Rusije, se naknadno izplača za vso dobo zaostala vojaška mezda, alko se izkaže, da mfeo bili ivjeti po -lastni krivdi.
—	Kongres poljskih socialistov. V Krakovu se -je vršil te dimi šitiiiriiimatiislti kongres poljskih socialistov, mia katerem so bili zastopani tudi poljski 'socialisti iz Rus-ilie. Udeležili so s-c ga tudi češki socialisti Soiulklup, Nemec liin Pirokeš. Rahitična deteta de bilka posebno živahna (in ostro se de napadala dvouimna politika Avstrije v poljskem vprašanim
= O mirovnem vprašanju razpravlja glasilo našega vnanjega ministrstva »AVtaner adl-gelmeiine Zeitmrug« ter praivi med dnugiim:	Z
breziobziinno okrutnostjo in jasno povejmo: Ni mam imioigoče -razpravljati is sovražno diploima-ciljt) tako, kakor ida bi stala -angleška in francoska armada ob Renu, in ne nemšk-a anmad-a v -srcu severne Francije. K posvetovalni -mizi se -usedemo le s treznimi iin odkritimi predpogoji. Zahtev -ne (stavimo mi, zahtevamo pa predvsem, -dia se nam- prizna pravica obstoja ta svobodnega nazvoija. Le če mam .jih zajamčijo, bomo poznali 'tudi mirovne 'ofenzive in -razprave
o	miru. Ddkiler se to ne zgodi, iso nam tudi Bal-tofurjeve iin Smutsove besede .sumljive.
= Blamaža bivšega nemškega kanclerja dr. Michaelisa. V miemškelm parlamentu je pra1-v-il poslanec nemške n-eoldiv. tsioiciailn-e demokracije, da iiie miomnarjem prepovedano brati časopise nemške neodvisne soc.-dem. iSbranfce (to-iretj »ViOrwarts« ne škoduije nič). Rraviil je tudi, da ie ikaz-ensko postopanje -proti sotdir. Diitbmian-nu, liaiaiseju iin dirugiiimi, -trajajoče 7 meseloev zia-raidi hujSkanije 'mornarjev -ustavljeno.
= Nobenih mirovnih pogajanj. Sikupščin-a mor t hiuribeirt andskega rudarskega šivata je bila -dne 22. -t. m. zaUdijučena. Rredlog, ki ga j-e stavil pacifističen -odsek, in ki zahteva od viiadje,
j ue bil -odklonjen, karose zdi lOdsekm, da za -poga-i liauia še n-i prišel pr-avii tiraniuteik. j = Socialisti in mirovno gibanje. Voditelj I holandskih -socialistov, Tiroelsbna, je govoril j pdvodoim volitev -v Amst-erdamiu govor, 'V k-a-I tonem- je -izvajal: Viprašainj-e je, če ise pride do I m-iiru z ireviOlucijio allli če -vodii -revodiuiciia do j imlinu. Metoda bolllševlilloov s-e inii lobneisla. Ne
- bom jo ipdsn-eirniall. Kalr so -skovialli v Dretstu U-j lovskem, mii mir. Boljšaviki .so se -mioralti ufclo-j -nii-t-i -popolnoma n-eunšlkemn imperializmu in j 'ameksijioniizmm. Izjallavilli so se tudii -posveti v ! Stockholmiu; toda kakor hitro napoči ugodeni
i tranotdk, 'ko ne bo našel uneksijanizemi luigcfdlri!
| tal vetč, bOm' isfedill -vabilu isocialiisboiv spona-
i	z umna in Hiuvsmiansa ter skllical iv Bern saciailma ;
| dennokiratičnii posvet.
,,, Ri'sko-ukrajinska mirovna- pogajanja,
i	Ukrajtaisk-o-iruska -(?) inniroivna piogajainiia se i
- piričuo v ineklaj idtrteh. Deleigacitjia -je že v KitieivU-Predsednik ^ je 'numiuin-slkii -siociailiist RiatkiaVsM- -Delegacija -šteje 47 članov. O-dipioisilanstvio- provizorične vtade douisikilh kozakov so spreti nemški zastopniki.
= Mirovna pogajanja med Finsko in Av-stro-Ogrsko. V vnanjem imiiiniiBItrlstvu na Du-(naju so se pričala minoivinia pogajanja med Finsko in Avstro-Ogrsko. Raizun miirovnc pogodbe skllieinie -se še posebna ginpiodairska in 'Pravmo -pod iitličnai idoidla-tina ipogoidb-a.
= Grozovitosti finske meščanske vlade. Petr-ogriašikia ibnzojiaivma aigenitura naZniauia- Vi Moskve, da je -us-treilia fta-ste belila -gaiHda po zavzetju Tamimietrf-oirisa 500 -ruskih častnikov in vojakov. Naiprielie so jiih izaprli v imcstmo gledišče in dmulgio' jutro so jih ipa- na gobi -Rupiki v krdelih po- 4(1 do 50 imlož -ustreiliih. In -take vlade si inaj ždimo?!
= Ministrstvo za ljudsko prehrano v liji. Itali-jainsika vlada razglaša: Za dobo vč>)"c -in še eno leto po sklepu mlinu se za ilj-udsko I>1'C' hrano ustamoivi posebno imiiuistrstvo. Za -ministra se imemuie doiscbamii g-encralnli komiiisur za iljuidlskio prebrano, Gnespi.
= Uporno gibanje na Irskem. Londonska »Times« pioiročaio. da’ je angleiška vlada odložita obiaiv-o -diokazov za -nemišk-o zaroto na Irskem, ker de baje ipo airetadij-ah siininfdtoeiriev prišla na isl-ed inidviiim. dejstvom. V Dublinu je bita seldlafi are to vama -članica i-zviršiilimegia Odbora sin-nfeliiTonjiciv, Miss 01 are, Ikiatcre miož tim brat sta bita leltal 1917 piovodloim vstaje v Dublina obsojena na smiht in. uismrčen-a.
= Angleži nastopili v Perziji rusko ded-ščino. Kmalu poltem, ko so miorali zapusti-ti la izprazniti Rusi ivslted dlotočb brest-litovskeg3 miru Rorziijo,^ sio Anglež-i -v delžeito -vkoraka da jo -prMcifpiiio -s ipiolmiočjo plačane žanidarih®' .fflije, poliitičniih agentov iin dialelkios-cižu-e propagande -svojemu aziljšk-cmu ikioiliomiiisiketnmi 'Ozemlju ozinoimia -dia vsaj vise ipotneibmo 'Ukireraejo z3 prMopiitev. M-očme angleške ocite z artilerijo so prišle iv Seiiistan ob afgamistansiki medi. ir 'tudi v Chonassanu ao se že imiočn-o ugn-czdi-ti. Glavni agent j-e znani -dolligiOletmi atiigle-škii -pro-pagaibor -v srednji Aziji, -oibetisit Svket. Anglež1 so skušali doseči zvezo z -ruiskiiirmi boljševiki i'h so pioidipinallii v ta namien boiMšeiviiškp -akcijo v Bakuju, središču -petroitejske im-duistiriije-. Angleški c-iilii j-ei, utrditi sie ob Kaspiiskidm -minirju.
= Podržavlienie ameriških železnic. V-sled pooblasti1!, (ki jih je prcijell Wiilsion 'od 'k-cnigreisa. ie oidv-zcl vsem preidlseidtniiikloimi in -ravnaltedjeP1 žeilc-z-niških diružib službeno niioič: -od dian-es sc smatralo za državne nišliužibanioe; njih -plače bodo mnogo- niižtiie Ikot pireli.
—	Oboroževanje Amerike. -Plnedscdnjk Willisoin je 'oidobrid ziakionsk'0- 'osnovo, ki dodoč3; , dia -se imloirajo vpisati -za vojaškio službo vsj mHaldii unioškli, Ikli -so (dosegli cid 5. junija 191" dalije starost 21 let.
Dnevne beležke.
Draginiske dokr.ulc <»bdavčeue. i uiauciif) iriiiisti-slvo je sporočilo finančnim deželnim oblastem, da so vsi^ izredni dohodki uslužbencev, ki jih dovoljujejo služboda-jalci zaradi vojnih razmer pod kakršnimkoli imc-nniri če tudi le začasno ali izjemoma — (aktivitetne doklad ■ 'pokojnine) po Š 159, odstavek 1, in š 167, št. 1, 2 in 4 zakona o osebni dohodarini enako kakor normalni službeni prejemki ali pokojnine podvrženi dohodninskemu in pla-čarinskemu davku.
Spremembe osebnega voznega reda na južni železnici. Počenši s I. junijorh t. I se vozni red osebnih v la kov na glavni progi južne železnice nekohko spremefti i'1 sicer: Nočni brz.ovlak ši .5. Dunaj-Irsl, vozi na progi Ma ribor-Ljubljana 20 minut kasneje, ter prihaja v Ljubliano ob 6.40 zjutraj, in odhaja ob 7.01 zjutraj. Dnevni brzovlah št. I Dunaj-'lrst, odhaja iz Ljubljane ob 6.33 zvečer. D-
Stev. 118.
N A P K E J.
Stran 3.
sebni vlak št. 31 Dunaj-Trst vozi nekaj minut kasneje, iz Ljubljane ob 1.36 ponoči. Osebni vlak št. 35 b Dunaj-Trst stal bode v Ljubljani 84 minut, ter odhajal ob 3.20 Popoludne. Nočni brzovlak št. 6. Trst-Dunaj vozil bo nekaj minut preje, iz Ljubljane ob 11.45 ponoči. Dnevni br-zoviak št. 2 Trst-Dunaj ostane neizpremenjen. Osebni vlak št. 32 Trst-Dunaj vozi nekaj minut preje, iz Ljubljane ob 2.47 popoludne. Osebni vlak št. 34 Trst-Dunaj ostane neizpremenjen. Drugi vlaki za civilno prebivalstvo sploh ne pridejo v poštev.
—	Opozarjamo na današnje javno pradia-vamfe »Akademije« v »Mestnem diamiu«. Plre-daivia mriof. dir. Pavel Grošelj: O ilalkottii. I>eliaiv-stvio je vstoipniine iprosto. Začetek ob 'Oisimih
»večer.
, — Korespondenca z ruskimi vojnimi ujetniki. Dunajska poluradna »Korrespondenz Wilhelm« piše: Na nln°Ka vprašanja se obvešča, da je redni poštni promet vusijo že nekaj mesecev sem popolnoma prekinjen "! c*a Pohaja korespondenca naših ruskih vojnih ujet-m tov prav neredno in skoro le slučajno, po posebnih Potili v monarhijo. To prekinjenje poštnega prometa "na svoj vzrok deloma v splošni desorganizaciji v Ru-sip, vsled česar trpi tudi poštni promet, deloma pa v '°.m' °Pe racij ali na Finskem, kjer je poštni promet Pa Popo'llolna nemogoč. Za usodo vojnih ujetnikov ‘l vs'ec' tega ni treba imeti nobenih skrbi. l);) Razvoj zadružnega gibanja. »Velenakupna druz-
•	tonsumnih društev« v Pragi naznanja zelo razveselili napredek. Družba, ki je imela v prvih štirih mesc-i' 1917 k 1,624596.35 prodaje, je dosegla letos v istih iiOoeciij K 5,874.695.90 prodaje, torej je napredovala v stiiih mesecih za K 4,247.099.55. Ljudje začenjajo spoznavati tudi na Češkem, kjer niso bila tla za zadružne 0| sanizacije nikoli ugodna, njih velik pomen.
»Narodne Noviny« ustavljene. Ker so bili »Narodni -isty« v Pragi (glasilo Kramafevo) ustavljeni, so začele i/^iaiii ! »Narodne Noviny«. Policija je novi list ustavila,
»iv ni, "‘kakršnega dvoma, da je nov list nadomestilo »Narodnih Listov«.
Bilanca južne železnice. Bilanca južne železnice tgotavlja za leto 1917 30,637.783 K dohodkov (6,487.098 kot prejšnje leto) in 43,945.593 K stroškov zo.270 K več kot prejšnje leto). Primanjkljaj znaša za 'eto 1917 torej 13,307.810 K (lani 5,897.542 K).
77 ,*z ^“nbora. Danzadnem se pojavljajo v veliki Uino/.ini slučaji obolenja, zlasti je to jetika, ki se vsled ucajoče slabe ort hrane prebivalstva zelo razširja kljub a lavm. emu trudu, tedaj sc ne more več označiti čina hVF h?8*' *emve^ kot zločin, ker se mestna ob-zadosti)rC!|ZO Z'riI° ,i?ra 2 življenjem prebivalstva. Ni ,	1 Se 2 ozirom na druga mesta skoro ničesar
"j- stori za prehrano prebivalstva. — Ali ako se že kaj ''»tene, tedaj so poleg takoj gotovi elementi, ki mislijo, 4 odo dosegli svoj cilj, ali kakor, se to dogaja često-c[a gledajo, da bodo na škodo drugih potrebnih 'skušali pomagati. Pri tem pa so še predrzni, da sc izdajajo kot .nesamopašni dobrotniki. Brezobzirnost niestne občine gre tako daleč, da je popolnoma opusi' a snaženje po cestah. Čeprav je po vseh ulicah mt>-s a dovolj hidrantov, se ne poškropi nobena cesta in uprivjSe !	• Vak 1,0 cestah. Ali gospodje pri mestnt
valstvo "L n"s,i‘°> Koliko nevarnosti ima to za prebl-(jj .	' Ali ni nobenega zdravnika v Mariboru, ki
op0 i t0lik° človei;kega čiitai, da bi občinski zastop Prahu? na nevarnost' Prenašanja bacilov po cestnem
čo i- ^r,1° na Koroškem. Rudarja Cirabner in Po-krl 1 ■ S*a klip*a P'i P. d. Jelenu pod Urško goro Pel'MPir’ mCra i'trov* tellta °krog 15 kg. Sama sta čez' krompir domov, mera po 10 K. Lastnica ie prišla la 1 Mcka‘ tln' po denar. Ker je skoro polovica krompir-
•	Hi nj drugega 7.a jesti) bilo porabljenega, je dobrot-zahtevala za mero po 12 K, kar je tudi dobila. — |Je,mnik RrofU Thurna F. Veršnik v Luderbergu !c Me leto Pripravil prostor za les, kjer je nasadil rž RrofGCa lna‘a’ ko je bila rž v najlepši rasti, so prišli Pv*ki delavci in so na vse rženo polje zasadili ie bJC rastline in tako seme 7-ac'ušili. — Minuli teden dvoje" V Topli pri p’ cL K°rdešu iz hleva ukradenih v isti °V-C in zaklanih. —• Posestniku Frimutu je bilo bleiliburge .Vzeto za 8CM) K raznega perila. — Rudarju katerem so'U Pri	Hcle,li 'e kil nalomljen zaboj, v
Posl bjla ž'vpa’	°dvzeta vsebina,
žele/ni G °e D0°strenlh ukrepov preti tatvinam na stal v C3 | S° Veclno	občutne. Na Pragerskem	je
čitj iz" ' Vlak- V°iak, ki ga je stražil, je videl sko-vj ^erVaKona nekega vojaka in ga pozval, naj se usta-moža r SC ta hotel otizvat‘> ie voiak streljal in zadel vojaif V *!av°- Pozneje so dognali, da je bil ustreljeni
 leki četovodja in komandant transporta.
Josip saal4®na mladina dandanes! Zasebni uradnik liajstletiio u na D"naju 'e te c|ni srečal svojo seden-kadetoni. o»ei Keopoldino, ko je šla po ulici z nekim hodi. Dekle " ie ustavil dekleta in jo vprašal, s kom zavrnila očet" Pnnica v kratkem krilu — ie predrzno sP°dičiri im j9’ na kar " ie oCe priso,il zaušnico. Oo-tožbo ■ ■ - V . k sodišču, kjer je proti očetu vložila ^a ie m! 'U * /apenia časti. Na razpravi je oče reke), 2asliša ' ° P oparie nasproti očetu nesramno in nc-njič |)n°,’ nieKOva hči je sploh predrzna. Tako je zaa-V	a'a lt,a*er' Poročilo, naj ji nemudoma pošlje
j	itočc	kaditi. Sodaik te opom-
nil dekleta, naj umakne tožbo, kar je po daljšem obotavljanju storila z opazko, da se bo takoj obrnila na varuško oblast, da vzame njenemu očetu očetovske pravice nad njo.
— Ogrski žurnalist postal bolševšk. »Bud. liirlap« poroča, da je postal aradski časnikar Andrej Rudniati-ski, ki je prišel v rusko ujetništvo in tam začel izdajati list v madjarskem jeziku, ki je zastopal socialistične ideje ter je bil določen za ogrske ujetnike, popolen bol-ševik ter da si je pridobil Leninovo zaupanje. Deluje kot ljudski komisar. Njega mesečna plača znaša 1300 rubljev.
— iz glavnega mesta Madjarov. Budimpeštanski prehranjevalni urad je obtožil celo vrsto ljudij radi oderuštev. Tako je na pr. zahteval neki restavrater za eno palačinko 30 K, drug za telečjo pečenko 45 K. Razen tega je naznanjenih pri državnem pravdništvu 300 trafikantov, ki so prodajali škatljico užigalic za 90 vin.! Na ta način krade transilvanska druhal, ki gori j za »zmagoviti mir«.
—• Tudi Ogri imajo velike dolgove. V ogrskem j parlamentu je govoril finančni minister Popovics o na- j rastkti državnih izdatkov, ki so prisilili madjarsko dr- j žavo, da najame pri avstro-ogrski banki nova posojila, j Ogrska država ima danes 26 milijard kron dolga. Pred j vojsko so znašale obresti 325 milijonov, danes pa zna- | šajo 1.128 milijonov kot preje vsi državni izdatki skupaj.
Volna.
D -u in a 'j, 25. miatia. Umadimo se iraiziglaša: Botii 'V 'oiaanilljiu Zui^ima Tioirtia isio vodraii precej ponehali. Na rviisioM plianioifci Asiašlkii im lolb snxid-■miam tloikiu Piiiave sio se isoivinažini iizivliidlni siunka izjaltaviili. V Rlivi sio bille ivislled toipniiišlkleufa OiK- j nija poškimdavaitie mekatarie -hliše. Nad 30 sioivTaž- j n ih leteti je mietailo bioimibe na unieisito Feitne. En civilist je bil mibliit, 8 man jen ih, slicer pa je 'Stvarna škoda mietziniaitnia. Vouuii 'plillicit oastniiišlkli tna-inestnik pl. Kliisis, eden inašiih tTatihollljšilh ipilloitoiv, ,ic padel v ziraiuncim boiin. — bieif gianerdlmeKa štabia.
Bern'lin, 25. imiaija. Iz giliarvinieiffa istania sie panooa: Biotino delioivapje artiiitieriiijie je cib deževnem vreimiamu po dmevu lostalio dmieienio. V zvezi! z nočniimii soivinažnjmii iniapadii isievaJiolzaipiadnio Kiemrmela, vzhiodino in zapiaidinio Alberta! pa je i mestiamia miočmo miarastliO. Solviražimi niaipiaidti isio se 'oib vdliiikih itzigiubah izdaHiotvilli. Pri Haiinielu strto v protinapadu -vingilli siavmažniifca	siceir	pa
so bčle rtictrove napadailine 'Sete siestircilijone že 'pred 'našimi ortiami. Posadk;i nelkieiffa 'apazioval-negra leitaila je ,rz oeile Skuipinc aniglleških bojmili letal zbila štiri sovražna iletala na itila. — Ijii-denldomfi.
Diuimaj, 26. rniatjia. (Umadimoi) Riaizien nektt-tenth z artiiiieriiisikiiim 'OKintiianr podpiranih 'poizvedo vatnih poizkusov lifcallitianSkili v Tiomalisikem odseku inabomih posebnih dogodkov. — Šel ge-neralnietga štaba.
Bern lin, 26. miaja. (Uraidinio.) Jiuižinio itoa-nalia Niuport ta ob obeh stmaneh Dvsemmiidina smo ujeli ob imianiiših podivziekiiih rveč kot 70 Belgiijcev. Ceiz 'dan zmerni antfilliiorliijski lOKieirai je -postal zvečer ua .poisannežnih oddelkih živah-neiii. Ob mastioipu noči je postal tupatam v o-zentliu Kemlmel, južno Sodnic, nnied Mloreuiil in Monitdidieir zimatnejši. Pri Biucquio je ponesrečilo -vieč 'angleških .suimkolv. Tiuidi na dmuigih delili j>e billio žilvahinio ipoiizivedavalinio delovanje sovražnik a. Pri -tem so bil-i zahiodino M-ontdidiiora ujeti Amerikanoi, v Ailotte ozemllju Emanoozii im na južnem bregu Aiisne seivenoiziahiodino iold La Neuvvilile Angleži. — Ijudendioir.ff.
Zadnie vesti-
Štajerski in koroški Nemci pri cesariu,
D u n u j, 24 maja.
Danes dopoldne se je vršila avdijenca volksratovcev. Nemcev in nemškutarjev Koroške, Štajerske, Kranjske in Primorske, Ob 10. dopoldne je bilo sprejetih pod vodstvom deželnega glavarja barona Aichelburg-Labia 20 Korošcev, uro pozneje pa pod vodstvom ptujskega Orni-ga in njegovega pobočnika znanega Linharta deputacija spodnještajerskih, kranjskih in primorskih vsenemcev in nemškutarjev. G poteku obeh avdijenc objavlja c. kr. korespondenčni urad naslednje poročila:
Pri sprejemu odposlanstev iz južnih planinskih dežel s strani cesarja je imel njihov govornik koroški deželni glavar baron Aichelburg - Labia nastopni nagovor:
Zastopniki obeh (!) v koroški deželi prebivajočih narodnosti so prišli pred Vaše Veličanstvo, da predlože svoje težke pomisleke proti jugoslovanskim stremljenjem, ki daleč presegajo okvir deklaracije z dne 30. maja 1917. Koroška vojvodina v svej: sedanji sestav: od 1.
1335. pod žezlom Vaše slavne dinastije tesno združena z našo ljubljeno domovino, vedno zvesta in neomajna na-pram cesarju in državi, se čuti vsled jugoslovanskega sunka močno ogrožena v svojem obstoju in v svoji enotnosti. Dočim večji del mož, ki so zreli za presojo javnih zadev, stoji na bojišču, se nabirajo podpisi v smislu jugoslovanske deklaracije in žal se mora ugotoviti, da se skuša pritrditev posameznih doseči z različnimi prevarami. Pravo mišljenje pretežnega dela slovenskega prebivalstva na Koroškem se izraža v tem, da je po! tično zastopstvo v državnem, kakor tudi v deželnem zboru poverjeno skoraj izključno Nemcem in takim Slovencem, ki hočejo vzdržati staro prijateljsko razmerje med obema deloma in narodnostni mir v deželi. Mnoge občine s 70, 80, 90 odstotki slovenskega občevalnega jezika, kjer ne more biti govora o kaki majorizaciji Slovencev 'imajo Nemcem prijazne občinske zastopc. Vaše Veličanstvo naj blagovoli sprejeti na znanje, da od 262 koroških občin so se skoro vse, med temi 56 jezikovno mešanih, izrekle proti tem stremljenjem. 2e v zgodovinski seji dne 17. avgusta 1848 je koroški deželni zbor na predlog Slovenca dr. Matije Rulitza soglasno izjavil, da so bili Korošci bodisi Slovenci ali Nemci enotno ljudstvo in da hočejo tudi ostati ter da razlika jezika ne sme biti nikdar ločujoč e-Icrnent lgede njihove skupnosti. Smem pač poudariti, da je Koroška izmed jezikovno mešanih kronovin ona, ki je po naravi svojega prebivalstva in po svoji deželni politiki svoji slavni vladarski rodovini in njenim vladam doslej prizadevala najmanj skrbi. M.rne razmere v deželi pa bi bile resno ogrožene, ako državo razkrojujoča deklaracijska politika deluje za raztrganje naravne enote koroške dežele in za uničenje njenega narodnostnega miru. Kakor vedno, tako je Koroška tudi v svetovni vojni v brezpogojni vdanosti stala na strani cesarja in države: Sprejemala je z veseljem nase vse žrtve, ki so potrebne za samovzdržanje Avstrije in za priboritev zmagovitega častnega miru. Od 387.000 prebivalcev stoji približno 60.000 za orožje sposobnih mož, med temi naša zadnja kri kot prostovoljni strelci pod orožjem in sicer pogo-stoma na vroče obojevanih frontnih točkah. Tudi kar je storila Koroška za fronto, zlasti s točnim izpolnjevanjem dobav, katerih se zahteva nerazmerno visoko, je bilo pri-poznano s ponovnimi prijaznimi besedami Vašega Veličanstva in s soglasno sodbo vojaških in civilnih oblasti. Petina (!) koroškega prebivalstva so Slovenci, ki pa so ostali svojim jezikovnim sorodnikom na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem doslej precej tuji (!), od katerih jih loči naše obmejno gorovje in samostojen razvoj domačega narečja. Skozi stoletja nadaljevano mešanje nemške in slovanske krvi, mešana naselitev in gospodar, skupnost obeh narodnosti in ne v zadnji meri mirno razpoloženje Korošca obeh jezikov, vse to je zvezalo usodo obel narodnosti tako tesno med seboj, da jezikovni boj, ki se je drugodi začel razvnemati takoj po začetku ti-stavne dobe, ni našel tal na Koroškem do novejšega časa. Vaše Veličanstvo! Pripozuati je treba z veseljem, da so se Slovenci tudi iz drugih kronovin z malimi izjemami borili vzorno na bojišču; ali njihova zvestoba je plod staroavstrijskega mišljenja in čutenja, ki v preprostem ljudstvu še živi in mu napravlja obrambo skupne države za samo ob sebi umljivo potrebo, ne pa posledica prej navedene jugoslovanske deklaracijske politike, ki prizadeva v parlamentu avstrijski državi težkoče za tež-lcočo, ji odreka potrebna sredstva za častno končanje te strašne svetovne vojne, pomaga podaljševati vojno in preti, da spravi Avstrijo in Vašo najvišjo cesarsko hišo zadnji trenotek ob uspehe njene junaške samoobrambe. Ne pustimo, da bi začel ta strup v naši domovini učinkovati. Nočemo videti naše domače dežele nepolitično raztrgane, vsled česar bi bil ozki jezikovno mešani južni robni del Koroške priklopljen preko obmejnih Alp kot življenja nezmožen pridevek mali, Nemcem sovražni državi. Nočemo pa tudi ne nikake posebne pozicije za jezikovno mešano ozemlje v okvirju kronovinskih mej, ker pomešanih nemških in slovenskih elementov sploh ni mogoče urediti v okraje za upravo sposobne, in ker. bi ne nastala nikaka ločitev med Nemci in Slovenci, marveč bi sc ua jezikovno'mešanem ozemlju šele prav razvil narodni prepir. Preko meja naše domovine hočemo ostali pripadniki velike in močne Avstrije. Vsako nadaljnje o-majanje državne zveze smatramo kot začetek konca velesile Avstrije, kot začetek konca sijaja stare častitljive habsburške krone, ket konec celotne avstrijske zastave in moči na Adriji. Dohod do morja mora biti popolnoma zagotovljen, veljavnost celotne Avstrije se mora braniti v Trstu pred vsakim motenjem. Od pričetka ustavne ere in .tudi pred sta živela oba naroda na Koroškem v miru in složnosti, pospešujoč blagor svoje domovine in tako naj tudi ostane. Sedaj pa, ko ogrožajo nezaslišane zahteve po jugoslovanski državi naše harmonično sodelovanje in s tem tudi preizkušeno državno enotnost, ki naj se naravnost raztrga, hrumi glasno ogorčenje preko naše domovine, na katero vdanostno opozoriti Vaše Veličanstvo se čutimo primorane. Mi mislimo in čutimo staroavstrijsko; sledeč temu občutku izrekamo, da naj ostane Koroška nerazdeljena kakor dosedaj. Stremljenja Nemcev v Avstriji se krijejo z interesi naše dedne dinastije in države (!), kakor je zopet pokazalo zadnje glasovanje o vojnih kreditih v državnem zboru. Tako stopam pred Vaše Veličanstvo, našega najmilostljivejšega dežel, gospodarja s ponižno prošnjo, da naj Vaše Veličanstvo odvrne vse, kar bi moglo ogrožati našo nerazdružno ljub-.'!;:'.') d.nr.ovino in doa,učijo.
AJi Nemci iz alpskih dežel, ki spadamo vedno k najzvestejšim državljanom moramo nujno prositi: Vaše Veličanstvo blagoizvoii naša skrbipolna izvajanja milostivo upoštevati in z veličastno močjo zapovedati »do tukaj in uc dalje!«
Pr'i sprejemu odposlanstva je pozdravil cesar najprej voditelja odposlanstva deželnega glavarja Leopolda barona Aichelburga. Deželni glavar je nato ogovoril cesarja ki je takoj odgovoril. Cesar je posebno povdarjal celokupnost države in ozir na zgodov. razvoj posameznih i'ežel. Potem je deželni glavar predstavil posamezne člane odposlanstva, katerim je cesar podal roko ter se raztovarja! ž njimi o deželnih zadevali.
Z namestnikom deželnega glavarja, Hoinlingerjem, ki ie tudi predsednik deželnega kulturnega sveta koroškega, se je razgovarjal cesar o gospodar, razmerah. Ko je iiomlinger opozarjal cesarja na manifestacijsko zborovanje dne 20. maja v deželni hiši v Celovcu, je cesar odgovoril, da mu je to znano, zborovanje da ie imelo !ep uspeh ter je pokazalo enotnost Koroške. Poslanec Dober-nig — jo rekel cesar — je bil poročevalec. Z dežel, odbornikom Winklerjem se je razgovarjal cesar o aprovi-zacijskih zadevah.
Poslanca Doberniga je vprašal cesar, kako je z njegovim zdravjem ter mu je v nadaljnjem razgovoru, M katerem je Dobern.g omenjal, da občina celovška ne more pri vojaštvu letos izposlovati oprpščenja za potrebno nadzorstvo pri kopališču ob vrbskem jezeru; smeje; se obljubil: no to se bo pa že še napravilo.
Z deželnim poslancem baronom Francem Aichelbur-gom je govoril cesar o poškodbah v kanalski dolini. Dr. Angerer ie razložil vladarju naraščajoče pomanjkanje glede prehrane na Koroškem. Duhovna člana odposlanstva, dekan Habernig in župnik Marklet, sta naglašala, da se je nemška koroška duhovščina popolnoma postavila na stran svojih sorojakov proti razdelitvi dežele ter da se je izjavila za ohranitev enotnosti dežele.
S ipioseibnlim zmmmmmi — piraivi piuiriooHo
—	lie vzel cesar na zmamije itzjaivo žuipantav jezi-kioivmio rmešalniih otboiin, da luoi&eliio onii, katar ituidi večtii deli staven sikcigia pneMiviatetiva, živeli z Nemci v imimu 'iin sltagi in ida hočejo ohmaimiti mir v 'diežetli. Cerar je liznaizil nad tam svioje 'posebno zadovicillfsibvio ter melketl ipioimovHo, da je kip o, ter vlaidia priS&teffisikio naizimieinje imieid Karioišci. in da nati bti ibudi maidiailje ostalo talkio iraamielrie. I);o-sfaraoema barcdlu Aličih eflfoluiflgiu iln MiohottUu je cesiair iobiliubli'1 pcimloč za loibinoiviteiv kiainiafeke doline. Oelavšlkleimiu liln balfašlkamiu žiuipiaimu je cesar izdaivtiil, ida se vlsetei nald -pomliudi imed .svojimi Korošci.
Kjanono se ife cesair zahiviaiffi Kolrošcietm za veselje, katero so umu inalpravii s sivajim ori-hodloim, ifcar tje v slovio vsiatkeimiu ipiots/aimeznama i>odal reto.
*	_
Ob anaijstih dopoldne iie cesair isprojell oid-pos jamstvo /zaistaptniikotv isipioldlnjaštaiidrlkih olbčn, med ikatanimi so se nahaijallii tiuidi ziaiatoipiri1;-» si!>o)v en sike nainotdimoisitii«.
Oavannik spioidln|}eštalieiris!klih Niamiceiv, ptujski župan O ir n li g ije isitofcalko probesltilnad prioiti ideji iiu0o>silovainislke dlržaive in iknitizinail nato pairilarmant, češ da ije hiša veamih^ šparov. Zato proisii česanja, naii reši vlliaidia državne poibreb-ščine tudi brez pairiialmientia, idkirieipi z einioltinliim povelistvaniiim iim dir/jaiviniim lieziikdm einfcniast dir-žave ;in spravi s isamloupraivo Dalimiaicijjo in Ga-licitiie državii zivieisitii 'vpliv nemške&a mamoda do valijave. Govolrmilk štajerslkiih isllloivemisikih nesm-škuitairjev, L i n h a-r t, ije prosiiil cesarja pomoči prati iuigiaslavainslki iniavainnioiatii. liisfcotakio tudi zaistcpnliik kočevskih Namioeiv in ikioodvsikih dlu— hovniikov iin ziaistcpniik iliiiulbljamskih Nemcev.
Cesar ije odgiovoiriil malto sledeče: »Zalivali j uiiam se Vam visiem ®a itoti>lo rniainifestiaiciiio pa-tx1iiotični/h ouistev. Riad ise isipanltojam pni tej priliki štaviimh dofkaizov požrtvovalne zivestobc do cesania in dmžave, poisabnio v težkih dne,h voljne. Svest sam isi, da ziaimiciremi veldimo računati na Vas, ilsitotalkio Vi miainie. Manslikaj v po-giotiih za mainodni fin /kiuiltuinni maizivicij poisiaimeizniih namcidiov iie pdtnabmo iz*bicil jišiadijia. iin se Miotia viliada tuldli tnuidli, idla naiide pot, ki bli zaidioivoilijiila vsie. Taka rašitelv se zaimiorie izvršiti de v^aiv-striiisfcem okvi/riu lin me sltnia miti raaimiano oišklcv-. do vati miti z»eldici vinskih pciseihniasti 'dieižal in sile nijihidve ziveize, ne isiviclbcldie naših ivdlikih gicisipodanslklili poitov, me iduišavnih in imiateirijail-tiih tamieiljev za :zldinuižieniast, siile iin pnoioviitanje države. Bedite toire(j 'bnaz sikirbi! Niobana aigfitia-oitja p,noti 'tam vrhovnim iniačaidrn ise ne 'bo mogla neoviimamo razšimiaiti. ikiaj šale daianjsikii tuve-lijaviti. Avstrijska misieil ibo limiala v Mani vedno mioičnio, neipreimiagiljiivio aaščito. Oaltaaljo nas še marsikltarii težikii 'dnevi, vendar pa sme že čeiz polioviiao ipota in Birmamo upati, idia dlcsažamio v neiptredldligjem čalsu, ikioničen, pnavičan, plioidio-ndsan in itnajan imliir. To iie m,aivažnejši ciKi mio-iega žiivlaniia«.
Ceisar ije ziaklloučill, idia računa tadli v boidoce na zvesto sodeliavanie Namoav pri giotiitiv.i dr-
žavnih iintaresov iin je zagiotavilial, da nemštvo nikdar ne bo ovirane pri svoliam dahi.
*
Dr. Kaempi' umrl.
Berlin, 25. maja. Prezident državnega zbora, pravi tajni svetnik dr. Kaempf je danes opoldne umrl.
V Ameriki preganjajo nevarne sovražnike.
Novi Jork, 26. maja. Agence Havas poroča, da so v Ameriki zaprli nekdanjega profesorja v Dublinu, dra. Ernesta Thorowitza, kot nevarnega sovražnika.
Spor med Meksiko in Kubo.
M e k s i k a 26. maja. Republika Meksika je prekinila diplomatične odnošaje s Kubo. Meksikanski poslanik v La Havauna je odpoklican, ravno tako tudi kubanski poslanik v Meksiki.
Aprovšzaclj*
Razno,
Izdajatelj in odgovorni »rednik: Josip P e t e | s n.
Tisk „Učiteljske tiskarne" v Ljubljani.
Gostilničarji in zavodi dobe meso v torek, dne 28 t. m. popoldne od 2. do 4. v cerkvi sv. Jožefa.
Iz petkove seje mestnega aprovizacijskega odseka
je poročati, da je kalamiteta z moko vedno občutnejša. Aprovizacija dobiva z največjo težavo toliko moke, da je za enkrat še mogoče speči kruh. Sedaj je Ljubljana preskrbljena z moko za 1 teden. Moke za kuho aprovizacija sploh ne dobi. Kakor je objavljeno, razdeljuje aprovizacija krompir, in sicer onim krajem, ki še niso bili na vrsti. Tekom prihodniih dni razdeli aprovizacija tudi svojo zalogo kislega zelja in se razdelilni načrt pravočasno objavi.
Krompir za IV. okraj. Stranke IV. okraja prejmejo krompir v torek, dne 28. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. dopoldne št. 1 do 230, od 9. do 10. štev. 231 do 460, od 10. do 11. št. 461 do 690, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 691 do 920, od pol 3. do pol 4. štev. 921 do 1150, od pol 4. do pol 5. štev. 1151 do 1380, od pol 5. do pol 6. štev. 1381 do konca .Vsaka oseba dobi 3 kilograme. Stranke, ki sc izkažejo z zelenimi izkazriicatni A, plačajo kilogram po 50 vai., stranke, ki se izkažejo z zelenimi izkaznicami C ali izkaznicami prve in druge uradniške skupine, plačajo kilogram po 1 krono, vsi ostali po 2 kroni.
* Fcparija? V šikioijslkeinn listu dumaiisike naidšikioifilie ;je bil razglašen »mileijiši postnli nad«, ki pravi: Ob dltapenaiiranilh poštnih dnevih Oto so vsi tedenski dnevi razen ipepeilnfce, petkov, 'postni in kvateriii dnevi, vrgiiJiiie božičnih pralzniikov, vnebovzetij a Ln praamilka viseli svetnikov ter vielilkomoiana sioihoita de opoildlnelva) se sime užiivati piri gilavnlih obedih maso, pri večerjah mesna juha in miailo masa. Abstinenčni dnevi (z vzdržnostjo mesne juhe iin imiesa) so vsi dirniffi petki, lizvzeimši oneKa. na (kaiteri so letos visi svetnjki. Raba živalske mastfi iin uži-viainije mieisnili jedli iin rab tie veidinio dovioijiena. Posebna dovolila se dajo za letne seimindie ali 'Silav-nosti za posamezne dni1, dalje za vse tvoirniške', ludimiške iin polliiSkie deiliavoe v veileoibratlih, za na gostilniško hrano navezane posvetne osebe Otuidii za poitnike, ali. oibiskovailce zdravlislišč s spramstvoirn, za spremno losobje vlakov in ladij). Za osebe, navedene v 'Oiklepaiin, je le veliki petek, za druge pepellnlična sreda, veilifcii petek in božiična ter 'biinkioištna vigillltia pa 'tiuidli te dnave. post. — Talke postne dneve, kakor jih predpisuje ta naircidiba, sli biodo lahko piri voščili i le iimoiviti knisitijani1. Toda oni, kli so siiroimiašni, se po teh »postili« ne mioireiio ravnatii in morajo dalje sitradati! Zato ije ta »'vojna postna nared-ba« iaikio poidiobna foipariiii!
* Žrtev zračnih napadov. »Frankfurter Zeitunsi« poroča, da je bilo v Koloniji pri zadnjih zračnih napadih 25 oseb mrtvih in 85 ranjenih. — »Reuter« poroča, da je bilo pri zadnjih zračnih napadih v Londonu 40 oseb mrtvih in 179 ranjenih.
* Zdržaisje brez hrane. Človek je mogel preje (dandanes bi tega ne dokazal) zdržati brez hrane 20 dni, nekateri tc vrste umetniki so privedli celo na 30 do 40 dni. Mačka zdrži 15 do 20 dni, a mora pri tem l>hi> P°s zdiži 30 dni, če pa nima vode, pogine že osmi dan. Kunec ali domači zajec zdrži 14 dni, golo!) 10, vrabec pa samo dva dni. Največje stradalne umetnice so želve. Zgodilo se je že, da je želva živela brez hrane celi dve leti. Pač bi bilo po volji aprovizacijskim uradom in vojnim hujskačem, če bi imeli mi želvine želodce. Potem bi se vojska nadaljevala brez konca in kraja in »zdržali bi vsi do konca«.
Ljubljana Frančiškanska ul, 6,
Tisis®	!«paR>
Ir Mfsd©, NaJ«f50«S®f»
.*. sibode in w«s©S8«©»	.■«•
Letne zaključke
Mai8ss©«S«F*»e|ža	.k®
8šska»j€s Sisto«, Scftjiig,
v«.
ItcsreotipSIa« = Ui&grafijjn*
i m ■ ■ n b w w -1 a « b * b a « ■ » ^ ^ * is B b ih b o a BraH^aaaosrir« ■ » « * « ■•» « » n » ®
^ajfooii zansmiv ln naiboElpi sgov. iSusftrovani tednik so:
ki priobčujejo vsak teden K%l?SOg© zaifSl-vnivšh slik z bojišč in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva : pesmi, povesti,
Jak® sausJ^iiv, lep detektivski ro«
SffitaM, poučne članke jn črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljuduega znanstva.
„TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki jo posvečen le zabavi in pouku.
,TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročene vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, vsako društvo Ud. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov.
„TEDENSKE SLIKE“ stanejo četrt leta K 3'80 pol leta K 7'fjO in celo leto 15-— K. Naročite si »TEDENSKE SLIKE0 takoj!
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE“ zastonj in poštnine prosto na ogled.
Upravništvo lista ,.TEDENSKE SLIKE"
Ljubljana, Frančiškanska ulica 101.
KMDBIIIBSBIIIIHHCSIIIlIBBiaBBBHHBBliaBBSiiaaB
HKannlJi
in
Stolna ulica 2-4
F. Batjei
Stari trg St. 28
Trgovina in mehasiična deiavnica.
(M
■•■J
Moška in ženska
še s star©
šivalni in pisalni stroji, era-mofoni, električne žepn® sv®-IS tilk©. Naiboiiše baterij©. &
Posebno ni*ka ««"» *a pretiroflajaice1.
Slsamo
vlivalce in strugalce železa (Eisenglesser Dreber) za našo vlivaluico železa in tvornico polj. strojev. Prehranbene razmere v mestu ugodne. Samci dobe celo oskrbo v lastni tovarniški kuhinji za K 4— dnevno. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevkov na SMEV, tvornlca Strojeva, Bjelovar (Hrvatsko).