Šteu. 265. O Ljubljani, v soboto, dne 16. novembra 1907. Leto xxxu. Velja po poŠti: za cclo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za Jetrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2 20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-— za ietrt leta „ „ 5-— za en mesec „ „ 1'70 Za poSilJ. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. (Jpravnisivo Jc u Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — --Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez _ dvorišče nad tiskarno), — Rokopisi s*» ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev, 74. Današnja številka obsega 14 strani. Belu Krajina vslann Jugoslovanska zveza — proti belokranjski železnici! Železnica v nevarnosti! Alea est jacta — kocka je padla. V na-Kodbenem odseku sta zastopnika »Jugoslo-\anske zveze« dr. Matko Laginja in dr. Ploj oficijelno izjavila, da imenovana Zveza glasuje zoper nagodbo. ln glasovala sta tudi takoj za predlog češkega rad. Choca, da naj se preko nagodbene predloge preide na dnevni red. Ta predlog je bil sicer odklonjen in Laginja in Ploj sta se nahajala v klaverni manjšini toda že se napoveduje po hrvatskih listih boj »Jugoslovanske zveze« zoper nagodbo v zbornici. To pa ne pomenfa nič manj in nič več, nego boj Jugoslovanske zveze zoper belokranjsko železnico! Kajti vsakemu otroku jc jasno, da čc pade nagodba, potem pade tudi belokranjska železnica, kot del železniške zveze Novo mesto-Split. Toda Ploj je imel drzno čelo, izjaviti v nagodbenem odseku, da je večje važnosti podpirati politiko hrvatskih resolucionašev v Budimpešti, nego pa osigurati kranjsko-dal-inatinsko železnico! Zaradi falitnih resolucio-naških politikov -— naj torej naša dežela ne dobi toli zaželjenc in toli potrebne železnice. Zaradi falitnih hrvaških resolucionašev naj bo za veke udarjena naša Bela Krajina, udarjena naša Dolenjska, udarjeno glavno mesto Ljubljana in okolica, udarjena cela dežela! Namesto železnice naj dobimo prazne fraze o »hr-vatsko-slovcnski vzajemnosti«. Zahvaljujmose za tako vzajemnost! Prava hrvatsko-sloven-ska vzajemnost mora obstati v resničnem delu za resnični napredek in blagostanje obeli narodov. »Vzajemnost« pa, ki zahteva od nas, da žrtvujemo železnico, ki je neizogiben predpogoj za napredek in blagostanje naše dežele in našega naroda, to ni »vzajemnost«, temveč to je zločin in v najboljšem slučaju je norost. —■ Ne vemo, kaj bi pri nastopanju dr. La-ginje in 1'lo.ia bolj občudovali: predrzen cinizem, s kojim se igrata z najvitalnejšimi interesi naše dežele in našega naroda ali pa brezmejno neumnost in zabitost, ki tiči v tem, da mislita, da bode naš narod mirno prenašal tako zlobno in herostratsko početje. Kajti boj proti nagodbi pomenja boj proti belokranjski železnici. Da jc temu tako, je dr. Šusteršič sijajno dokazal na shodu v »Unionu« dne 3. novembra t. 1. — Pod vtisom njegovega govora je »Slovenski Narod« dne 7. novembra t. 1. doslovno pisal: »Igranje z ognjem! Še vedno jih je nekaj, ki sc na prav lahkomišljen način igrajo z vprašanjem podaljšanja dolenjske železnice! To podaljšanje je v toliko v zvezi z nagodbo, da LIKeK. Pismo z dežele. Gospod urednik! Ali se Vam zde moja pisma preradikalno pisana? Mogoče! Kadar beseda nanese, potem sem navajen iti kar naravnost. Ampak stvar ,o kateri Vam danes pišem, je na las podobna slučaju, ki sem Vam ga zadnjič opisal, četudi je zadava bolj mirna in — prozaična recimo. To-le se je zgodilo: Kmet Miha je kupil od svojega soseda Janeza vulgo Tonejčka kos vrta za par sto kron. da nekoliko arotidira svoje malo po-scstvecc. To ic nekaj vsakdanjega ii| zelo pri-prostega. Mislili bodete, gospod urednik, kai pa jc to tako važnega, da bi ne moglo zanimati mene in ves slovenski svet, če ie to celo dejanje? Pa ni tako priprosto in kmet Miha bo to potrdil. Pride neko popoldne v vas iz bližnjega mesteca cesarski inženir geometer mu pravijo — in reče: »Ta-le konec vrta si kupil, Miha?« Potrjeno. Inženir je nekaj meril in se je potem molče izgubil. Čez mesec dni dobita Miha in Janez povabilo k sodniji. Zakaj? Eli. nič hudega in ža- ie precej zasigurjeno, ako se sprejme nagodba, da pa leži na tleh, kakor hitro je nagodba padla. Prav navadna simplarija je, če se trdi. da sc odpovemo glavnim postu-latom svoje narodne politike, ako se v očigled podaljšanju dolenjskih železnic za bodočih deset let zadovoljimo z Beckovo nagodbo. Morda se dobe ljudje, ki kak javen slovenski napis štejejo med cekine, omenjeno železniško podaljšanje pa med krajcarje.. Slobodno jim! Mi se s politiki takega kalibra nočemo prepirati in naj nas še tolikrat imenujejo vladne ma-meluke ali vladne lakaje. Ponos na tem polju je preklicano ceno blago, dasi smo žc dostikrat — posebno na Hrvaškem — doživeli, da so ravno tisti možje, ki so najbolj grmeli proti vladnemu mameluštvu, pri prvi priliki z iz-vanredno ponižnostjo hiteli v vladna čreva! Nam je čisto vseeno, kaj misli ministrski predsednik o tem ali onem koraku naših državnih poslancev: radi nas ga lahko vsak dan s palicami pretepo. čc jih k temu žene protivladni ponos; kar pa neprestano trdimo je to, da imajo naši državni poslanci vse opustiti, kar bi vrglo na nju le senco očitanja, da so hote ali nehote otežkočili omenjeno železniško zvezo. To zahtevamo od poslancev ne radi lepih pogledov ministrskega predsednika, temveč radi velikih koristi dežele, iu tudi radi koristi svoje stranke. Drugače zagazi naša stranka pod kolesa železnice. Se prej nego bode leta stekla čez Belokrajino! Zatorej sc tudi nikdar nc bodemo pokorili dogmi, da ie najnarav-nejše, da prepuščamo svojim poslancem, da na Dunaju lahko store, kar hočejo. Ta dogma jc napačna, bodisi, da bi bila oficielno razglašena! Eksekutivni odbori in tudi volivci niso inarijonete. ki bi za daljšo dobo prenašali tako verigo. Tudi na tem polju jc treba previdnosti, in čisto napačno je, siliti na dan z dogmami. katerih bi niti Gladstone, ali Palmerston, ali kak drug izvanreden angleški politik ne bil mogel vsiliti niti svoji stranki, niti svojim volivcem!« Pa nc samo to! Ministrski predsednik baron Beck je glede na vratolomno in neču-veno ravnanje Jugoslovanske zveze začel resno uvaževati, da opusti železniški projekt!! Razume se, da sc »Slovenski klub« po svojih močeh prizadeva odvrniti pretečo nevarnost. A danes še ni prav gotovo, da sc to posreči. Položaj je nad vse opasen. Tempus agen-di! Cas je prišel, za odločen, brezobziren nastop, čc se hoče odvrniti pretečo velikansko nevarnost. In tu ima dolžnosti tudi naša liberalna stranka. AJi ona ne vč, kakšno vlogo igrajo vsi slovenski liberalci s Hribarjem vred? Ta Hribar — kateremu so prišli Crno-malici nedavno izrekat zaupanje, saj preklicali tega do danes še niso! — ta Hribar jc postal najnevarnejši oviralec za belokranjsko železnico. »Jugoslovanska zveza« stoji v boju proti železnici — Hribar pa, poslanec ljubljanskega mesta, sedi mirno naprej v tej »Zvezi«. Da. izvedeli smo celo iz zanesljivega vira, da je lega ni bilo. Sodnik je povedal, da je kupil Miha od Janeza konec vrta in da je prišel čas, da sc na ta košček vrta prepiše pravi lastnik, Miha, kmet v Dolenjivasi. Cc tega ne stori tekom meseca, plača globo. To je postava. Janez vulgo Tonejčka pa je pameten mož. Doma sta zapisala z Mihom skupno pismo. Pokažeta sodišču svoj zapisek. »Dobro!« pravi sodnik. »Ampak ti Janez imaš nekaj dolga na svojem gruntu. Kaiko bomo pa sedaj odpisali?« »Odpiše naj se in stvar je v redu!« je bilo Janezovo mnenje. Sodnik gleda in gleda ter se obrne proti Mihi: »Dobro, bomo pa odpisali; ampak ti Miha boš dobil za ta kos vrta, ki si ga kupil od Tonejčka, tudi vse njegove intabulirane dolgove. Drugače nc gre. čeprav sta to skupno pismo čisto pravilno in po postavah zapisala.« »Tisto pa že nc!« se je uprl Miha. »Nisem kupil dolgov, ker jih imam sam preveč. Vrt sem kupil, nc dolgove.« Sodnik jc odprl zemljiško knjigo in bral: »Ti Janez imaš na svojem posetsvu in-tabuliranega očeta za vžitek?« »Res je!« je potrdil Tonejčka. »Na tvojem gruntu je intabulirana sestra Marijana za tisoč kron?« »Potrjeno!« »Tvoj brat .ie intabuliran za kot. ker je slep?« Hribar glasoval za boj proti nagodbi! V dejanjih ta mož dela z vsemi silami zoper železnico — doma pa, pod pritiskom javnega mnenja, kuje hinavske resolucije v prid železnici, kakor v trgovski zbornici in v občinskem svetu. Tako hinavske igre še ni doživela naša javnost! Nam ni v tem velevažnem momentu prav nič za strankarstvo. Čc bi se nam za to šlo, potem bi pustili liberalno stranko, naj jo Hribar popolnoma uniči. Kajti gotovo jc. da pade cela Dolenjska do zadnjega moža od liberalne stranke, čc se Hribarjeve nakane proti nagodbi odnosno železnici uresničijo. Toda nam se gre za stvar. Zato obžalujemo, da oficielna liberalna stranka trpi in mirno gleda početje Hribarja in njegovih slovenskih in hrvaških pobratimov. Zadnjo nedeljo imela jc stranka Hribarja v svoji sredi, ko je poročal v »Mestnem Domu« a izrekla mu je še cclo »zaupanje«. Posamezen papirnati prostest, kakor oni v »Narodu« z dne 7. t. m., ki smo ga zgoraj ponatisnili, nič ne pomeni. Mi povemo in kličemo glasno v dežel: Cela liberalna stranka je sokriva Hribarjevega početja, sokriva trajne, nepopravljive oškodbe naše dežele in našega naroda — ako ne nastopi takoj, z vso energijo, z odločnimi, jasnimi dejanji, zoper nečuveno početje svojega poslanca in načelnika (!!) Ivana Hribarja. Noben izgovor tu nc velja. Domovina je v največji nevarnosti! Milijoni dohodka se vzamejo naši deželi! Bela Krajina se žrtvuje smrti. Zabrani se preporod Dolenjske! Ljubljani in okolici sc vzame možnost napredka! Trajna zveza Slovencev in Hrvatov sc prepreči! Prepreči se s tem zdrav narodni razvoj! Vse to nam preti v tej nad vse usodni uri. Fu ne velja nobena beseda več. nobena papirnata resolucija, nobeno hinavsko zavijanje — tu velja lc dejanje, odločno dejanje, in dejanja pričakujemo! Varstvo fteljencev. Ljubljana, 11. nov. 1907. Naša javnost obrača že precej časa sem svojo pozornost na izseljenško vprašanje. Pisalo in govorilo pa tožilo sc jc o izseljevanju že dovolj. Tudi praktično sc žc d da nekaj let sem. Naša ljudska organizacija jc vzela v roke varstvo izseljencev. Naš list je tudi stalno posvečeval vso pozornost vprašanju o izseljevanju. Veseli nas, ko vidimo danes, da se uresničuje, kar smo vedno zahtevali, na-glašali praktično varstvo izseljencev. Udeležba na shodu je bila povoljna. Zastopana je bila tudi Primorska. Poleg inteligenta, poleg svečenika vidimo zbrano veliko priprostih mož iz raznih delov kranjske dežele, ki so prihiteli, da se udeleže ustanovnega shoda slovenske podružnice »Avstrijske družbe sv. Rafaela« v varstvo katoliških izseljencev za Zopet je potrdil Tonejčka. »In konečno jc intabulirana posojilnica za 400 kron?« Tudi to je bilo prav in po pravici zapisano. Sedaj je dejal sodnik: »Vsi ti morajo dati dovoljenje, da sme Miha svoj kos vrta odpisati od tvojega zemljišča brez dolga.« »Sai dovolijo!« je zatrdil Tonejčka. »Čc je tako, pa pojdita k notarju, da bo naredil zapiske, kakor ic po postavi predpisano. Zakaj sodišče nc sine delati listin!« Ko sta odhajala, je šc zaklical sodnik za niima: »Pa do konca meseca, siccr bo plačal Miha deset kron kazni!« Notar je dobrodušen mož. Med kmeti jc sicer razširjeno, da mož ninui vere, toda njegova pisarna }c vseeno natlačena ljudi. Mož se redi, zidal si jc lepo hišo, sicer pa ni škodljiv. Prijazno je poslušal Miho iu Janeza in jima obljubil, da bode on stvar uredil. Samo kupno pismo mora biti novo, ker je tisto, kar je Janez zapisal kot tako, baje brez veljave. Naslednji mesec dobi Miha od sodišča povelje, da plača kazen 10 kron, ker še ni uredil zemljiške knjige. Na privitem papirju pa je bilo zapisano, da ho plačal 20 kron. čc tekom štirinajstih dni ne izpolni ukaza sodišča. Mislil si jc Miha, kai sc boni brigal za to, saj bo notar vse preskrbel; njega nai primejo. In ni plačal desetih kron. Kranjsko, Koroško in Primorsko. Deželni odbor kranjski zastopa deželni odbornik ko-merčni svetnik g. Povše, kranjsko deželno vlado g. policijski nadsvetnik Vračko, navzoča sta deželni in državni poslanec dr. Krek, državni poslanec Gostinčar, deželni poslanec dr. Sch\veitzer, ljubljanski občinski svetnik g. Prosenc. Otvoritev shoda. — Govora zastopnikov kranjskega deželnega odbora in kranjske deželne vlade. Predsednik pripravljalnega odbora gosp. profesor bogoslovja dr. Janežič otvori shod. Pozdravi zastopnika deželnega odbora in deželne vlade. Izvoli se sledeče predsedstvo zboru: Predsednik deželni in državni poslanec g. komerčni svetnik Povše, podpredsednik g. župan Stanovnik, zapisnikar Moškerc. V imenu deželnega odbora pozdravi zbo-rovalce gospod deželni odbornik Povše: Izrekam v imenu kranjskega deželnega odbora pozdrav udeležencem. Deželni odbor je uva-ževal vaše plemenite namene, ki so, da sc odpravijo pri izseljevanju nastale hibe. Naj bi se ublažile razmere iu naj bi se zopet povrnili možje, ki so zapustili domačo grudo, nazaj v domovino. Deželni odbor bo zasledoval in podpiral vaše stremljenje. Zastopnik deželne vlade gospod policijski nadsvetnik Vračko pozdravi zbor v imenu kranjske deželne vlade. Dosedanje delovanje »Rafaelove družbe«. (Poroča prof. dr. Janežič.) Preseljevanje se je vedno vršilo, kakor nam pripoveduje zgodovina, vendar tako silno iu stanovitno in v tolikih množinah malokdaj, kakor ravno v našem času. Kam? ua razne kraje gredo, vendar največ sc jih obrne v Ameriko, Zedinjene države, Kanado, Mehiko, Argcntinijo, Brazilijo. Slovenci gredo tudi v Egipt. in sicer v Afriko, mnogo jih ic v nemški VVestfalski, nekaj v Riiniuniii ali sicer kic v orijentu. Številke so velike, da strašne. Iz Avstro-Ogrske se je 1. 1002/03 izselilo samo v Severno Ameriko okrog 240.000; I. 1903/4 okrog 200.000; I. 1904/5 pa okrog 280.000; 1. 1905/6 okrog 270.000 duš. Ako prištejemo zraven še izseljence v južno Ameriko in druge kraje, dobimo za zadnja leta povprek 300.000 izseljencev. Koliko ie med njimi naših ljudi? Prav natančnih številk nimamo, ker v Ameriki Slovence in Hrvate vedno skupaj vzamejo, torej iili je skupno nekako 10% vseh avstro-ogrskih izseljencev, ako torej skupno število znaša 300.000. bi bilo Slovencev in Hrvatov okrog 30.000 izseljencev na leto. Izmed teh so bili spočetka Slovenci v večini. zdaj pa so Hrvatje močnejši. Nekako ■/.i izseljencev imajo. Potem ostane za Slovence okroglo-10.00(1 izseljencev na leto zadnja 3 leta. Vsako dolgo potovanje je težavno in združeno z raznimi nevarnostmi. Pri navad- Stirinajst dni je kmalu minilo. Prišel jc v hišo rubežnik in je zarubjl Mihi prešiča in mu dal novo povelje za 20 kron. V osmih dneh naj izpolni ukaz sodišča, če ne plača 40 kron. Razjarjen sc je vsedei Miha in pisal notarju hudo pismo. Naj kmalu vse uredi, kakor je obljubil. Pa že čez nekaj dni se je znova oglasil pri njem rubežnik in mu je zarubil še drugega prešiča ker ni plačal 20 kron. Napotil sc jc na pot k sodišču. Pri sodišču so ga nagnali k notarju. In notar? Potolažil ga jc; ker šc ni dobil vseh potrebnih spisov, ni bilo mogoče vsega izgotoviti. Gotovo pa bo zadeva v najkrajšem času urejena. Potolažen se jc vrnil Miha domov. Na obeli straneh ceste jc bilo prazno in pusto. Zima ie prihajala v deželo. Premišljeval je. kai naj začne koristnega na zimo. Nekaj malega bi lahko plačal, če bi šel v svet. v kako ŠtllllO. Doma je bil sklep gotov. Enega prešiča je zaklal za rodbino in drugega ic prodal. Po novem letu pa bo šel z doma. Ko pa sc ie v nedeljo vračal od maše, jc rubežnik nekaj klical. Stopil je bližje. In ie slišal, da bodo prihodnji četrtek prodali dva njegova prešiča. ki iili nima več. Malcc je počakal in stopil potem k rubežniku. Povedal mu jc, da prešičev nima več. ker je enega I zaklal, drugega pa prodal. Povedal mu je rubežnik tako: Če nima več prešičev, naj gleda, I da plača, sicer bo še zaprt in sitnosti in potov položaju naših izseljencev v Ameriki, o raznih sredstvih in napravah za izboljšanje njih večkrat težavnega stališča. Marsikaj dejansko koristnega so ti razgovori provzročili. 2. Občevanje po pismih med družbo in posameznimi duhovniki v Ameriki se je vršilo vstrajno. Posredovali smo za posamezne osebe ali cele družine v raznih zadevah. Večkrat je imelo tako posredovanje dober uspeh. Včasi se ni doseglo kaj znatnega. 3. Zveza ameriških duhovnikov je izdala jako porabno navodilo za izseljence; to knjižico je Rafaelova družba pridno rabila in je v svojem »kažipotu« najpotrebnejše reči ponatisnila, tako, da je vsakemu mogoče razvideti iz teh podatkov, kam se mu je obrniti, da dobi rojakov in domačega duhovnika. -i. Časopisi v Ameriki prinašajo redno razne zanimive izpremembe v organizaciji društev, župnij, razne pogoje delu in zaslužku, tudi to je naša družba vestno sporočala v korist izseljencem. 5. Zadnje leto se je obrnila Rafaelova družba do nekaterih ameriških duhovnikov s prošnjo, naj se tudi v Ameriki ustanovi Rafaelova družba, ki bi bila v zvezi z našo avstrijsko. Upanje imamo, da se doseže tudi ta naprava. (Poleg tega čaka novi odbor še več drugih potrebnih osnutkov, da bi bilo varstvo izseljencev precej zadostno osigurano.) Postavodaja o izseljencih. (Poroča dr. Janez Ev. Krek. V petek sem se razgovarjal nad eno uro v notr. ministrstvu z dvornim svetnikom Kaltenbrunom, ki ima izselniške stvari čez. Obljubil je, da bo pošiljal S. R. obvestila glede na izseljevanje. Pred vsem moram povedati, da je vlada že enkrat predložila načrt o iz-seljevalni postavi. Sklicala je tudi enketo z ozirom na svojo predlogo in vse, kar se je pri tej enketi govorilo, se čita v enih bukvi-cah, ki so jih takrat izdali. Da pa znamo prav presojati vprašanje o postavodaji za izseljence, moramo vedeti, kakšne postave imajo drugod. Poročevalec navaja dvoje angleških del, na katere se ozira pri svojem poročilu in osobito toplo priporoča delo: »Die Einvvan-derung in die vereinigten Staaten von Amerika«, delo, ki ga je spisal naš rojak dr. M. Schvvegel, bivši podkonzul v Chicagu. Dr. Sch\vegel je naš rojak in vnet Slovenec, ki je našim rojakom v najboljšem spominu. Naša država ne vodi nobene Statistike o izseljencih. Natančno statistiko so pa vodili v vseh pristaniščih Američani. Šteli so pa Avstrijce in Ogre skupaj. Izseljevanje gre naprej. Lc oglejmo si Belo Krajino. Vidimo, da ni vasi. ki bi ne imela izseljencev. Proti izseljevanju bi na noben način ne pomagalo nobeno nasilno sredstvo. Veliko ljudi gre brez posa v Ameriko. Saj lahko pride brez njega čez mejo. Kdo ga pa vpraša v Ameriki za pos. Ob velikem štrajku 1. 1902. jc rekel John Mitchel, predsednik Uniteda Mine Workes of America antracitni štrajkar-ski komisiji »da 600 dolarjev na leto je premalo dovolj za ameriškega delavca«; t. j. po našem 3000 kron. Toliko časa ne bomo zaprli meje, dokler se bo reklo v Ameriki, da 600 dolarjev na leto .ie premalo dovolj. V omejevanje izseljevanja, kar morejo, store v Zcdinjenih državah, ker pritiskajo na omejevanje delavske zveze »Unije«. Američani dobro skrbe za izseljence v Ne\v Yorku. Ni pa povsod tako, kjer nimajo za izseljence prostorov. Po mnogih krajih jih zapirajo celo v ječe, dokler se ne izvede, kar predpisujejo postave. Uredili so Američani: I. strogo statistiko in 2. strogo izpopolnili izseljevalni urad. Urad lahko posluje, ker mu ne manjka denarja. Osnovali so tudi emigracijsko komisijo 9 članov. Lahko delajo, saj mora plačati vsak izseljenec 2 dolarja v »Immigrant Fund«, emigracijski zaklad. Porabijo zato tudi denarja, kolikor hočejo. Pri nas pa še statistike nimamo. Pri nas so nasprotovali varstvu izseljencev. Država jc rekla, češ ljudstvo je na- sprotno izseljevanju. Poljski plemiči in pa na Češkem so izkoriščali ljudi, zato so pa rekli: Ne .moremo dati izseljencem varstva. Na drugi strani je pa imela država premalo samostojnosti, da bi bila pridržala doma ljudi. Laška vlada je pa rekla: Mi potrebujemo tujce in zato morajo naši ljudje v tujino. In napravili so postavo, da varujejo svoje ljudi. In laška vlada spremlja svoje ljudi in jih varuje v tujini. Pri nas smo pa navajeni, da cincamo in da se nobenemu, pa le nobenemu ne zamerimo. Naša nameravana postava pozna pa le policijsko varstvo in nekaj milih določil proti tistim lumpom, ki kupčujejo z dekleti. Da pa varujemo izseljence, ni druge zveze, kakor da stopimo s farami v dotiko. Na Laškem ima.io po celi državi po postavi uvedene krajevne odbore, ki imajo dolžnost, da dajo pojasnila o potu in o kraju, kamor so namenjeni izseljenci, da pomorejo pri iskanju popirjev in da posebno skrbe za rodbine, ki potujejo za očetom. V teh krajevnih odborih na Laškem je kurat zraven. Na Laškem, prosim, kjer je ločena cerkev od države. Naša nameravana postava pa ne pozna v varstvo izseljencev sodelovanja cerkve. V meni je zelo živa misel, zato da se uvede prisilno gospodarstvo na kmetijah, ki jih zapuste očetje. Vemo, da trpe cele občine, trpi skupnost, ko gospodari zapuščena žena na kmetiji. O tej stvari je treba premišljati! Skrb ta mora pa biti zvezana s skrbjo za izseljence. Državni zbor bi moral imeti izseljevalno komisijo. Volila naj bi člane poslaniška in gosposka zbornica, pa notranje ministrstvo. Imeti bi pa morala komisija pravico, da imej zastopnike v kraju samem, kjer je potrebno. Pri nas je to gotovo potrebno. Postavo dobimo kmalu v roke. Samo bojim se, da se bo v postavi kazalo tisto cin-canje, ki je navadno v naši državi. Danes se hodi krepko, odločno, kdor hoče kaj doseči. Hoditi se mora energično in tako, kakor hodi Viljem, ki izpelje vsako stvar, za katero se zavzame. Vse zastonj je pa, ako ne damo našim ljudem dela doma. Mitchel je rekel: 3000 K premalo dovolj za ameriškega delavca. Kaj bi pa rekel ameriški farmer, kmet. Ta te vrže vun, če mu rečeš, da naj izhaja na leto s 3000 kronami. Ce je bilo tam mogoče, da je vse tako napredovalo, da je za delavca na leto 3000 kron premalo dovolj, zakaj bi pa to ne bilo mogoče pri nas. Delati moramo, da gospodarsko napredujemo. Rečem pa, kdor gre v Ameriko, naj bo pripravljen. Naši ljudje, ki ostanejo v Ameriki, ostanejo to tam, kar so bili doma. Nauči se angleščine, če greš v Ameriko, da prideš naprej. Velikokrat se bere, da goni naše ljudi lakota v Ameriko. No. pa če si jih ogledujemo. vidimo krepke postave ženske in moške, ki se jim nc bere lakota na obrazu. Večja izobrazba, razširjeno duševno obzorje, želja po večjem zaslužku iu pa tudi po večji svobodi žene ljudi v Ameriko in sicer v našo škodo. Ko pride postava o izseljevanju pred državni zbor. takrat naj govori o njej ljudstvo po svojih organizacijah. Poslanci bomo pa delali na to, da se vpoštevajo pri sklepanju postave zahteve ljudstva. Rafaelova družba, opis pota in proge. (Poroča M. Moškerc.) Namen Rafaelovi družbi je, da varuje koristi katoliških izseljencev. Skrbi naj »Slovenski Rafael«, da dela na odpravo onih razmer, ki silijo naše ljudstvo, da zapušča domovino in išče sreče v tujini. Slabe gospodarske razmere silijo naše ljudi v tujino. Pospešujejo pa izseljevanje tudi družbe, ki prevažajo izseljence. Izseljenska kupčija najboljša kupčija, ti trde poznavalci, vkrca in izkrca se to blago samo. Razprežene imajo svoje mreže družbe v najoddaljenejših krajih naše domovine. Ne smemo dvomiti, mnogo se jih vsede na lepe besede agentov in se ti zato izselijo. Izseljevanje bo še naraščalo. Na delu so nih izseljencih se pridružijo še mnoge druge neprilike, kakor neznanje jezikov in postav, izročeni so na milost drugih ljudi, ki delajo ž njimi kakor hočejo. Potrebni so varstva in pomoči. V ta namen so ustanovili »Rafaelovo družbo v varstvo izseljencev«: najprej na Nemškem I. (1867) oziroma 1871., potem v Ameriki 1. 1878 in potem po raznih krajih. Ko se je začelo izseljevanje množiti pri nas v Avstriji, so vpeljali tudi pri nas to družbo; I. 1889. so ustanovili avstrijsko družbo sv. Rafaela v varstvo katoliških izseljencev s sedežem na Dunaju. Imela je ta družba svoje ško-fijske odbore po kronovinah in svoje zaupnike po raznih krajih. Namen »Rafaelove družbe« nikakor ni: da pospešuje izseljevanje, kakor se sliši včasih; nasprotno ima vsak zaupnik »Rafaelove družbe« dolžnost opominjati izseljevanja željne na mnoge težave in nevarnosti, ki so s tem združene, na majhno upanje si kmalu pomagati itd. Ako pa je kdo že se odločil iti na vsak način, potem mu šele ponudi »Rafaelova družba« svojo pomoč, da ga varuje nesreče na dolgem potovanju. Uspehi »Rafaelove družbe« so lepi tam, kjer je dobro orga-nizovana in imajo vodstvo v rokah spretni možje. !Ker se je izseljevanje tudi pri nas na Kranjskem čimdalje bolj množilo, je bilo treba tudi pri nas kaj storiti za izseljence. Prvi korak so napravili 1. 1902 v delavskih krogih, o priliki, ko je bival č. g. župnik Rant iz Amerike doma na Kranjskem, ki je nasveto-val zvezo s »Kranjsko slov. katoliško jednoto« v Ameriki za varstvo izseljencev. S. K. S. Z. se je oprijela te misli in začela delati v ta namen. Postavili so poseben odsek, ki naj se peča z varstvom izseljencev. Ta odsek je poizkušal napraviti si statistični pregled izseljevanja na Kranjskem. Razposlal je vpra-šalne pole do mnogih zaupnikov po deželi z vprašanji: koliko ljudi prebiva zunaj domovine. kaj so vzroki izseljevanja, kake nasledke kaže izseljevanje in še nekaj podobnih. Vrnilo se je nekako polovico teh razposlanih pol; na podlagi odgovorov smo sestavili številke in pokazalo se je. da biva tisti čas 1. 1903. okrog 35.000 Kranjcev zunaj Avstrije. Velika večina njih se je obrnila čez morje v Ameriko. Ti so bili najbolj potrebni varstva na potu. Drži pa več cest v Ameriko, zato je bilo treba te vse pregledati. Ta odsek kršč. socialne zveze ie toraj poslal svojega tajnika Mo-škerca ven, z naročilom, naj gre in pregleda proge in pristanišča po Nemškem iu drugod, naj opozori na vse. kar bi bilo koristno našim izseljencem vedeti. To potovanje se je izvršilo. Sad tega pregledovanja je »Kažipot« za izseljencc. Ta »Kažipot« smo razposlali na vse župne urade po deželi in na zaupnike »Rafaelove družbe«, poleg tega se dobiva na prodaj v knjigarnah po 20 h. Izdal je ta odbor tudi priporočilne listke za izseljence; vsakdo dobi tak listek in informacije na pot brezplačno. Na teh »listkih« so zapisani zaupniki »Rafaelove družbe« po raznih tujih mestih na progah, po katerih se navadno vozijo izseljenci. in še druge opombe, ki utegnejo koristiti potnikom. Na ta način je ta škofijski odbor raztegnil svoje pomožno delo po Kranjskem in kolikor toliko pripomogel, da so dobivali izseljenci potrebnih poukov in navodil za pot. Koliko so rabili izseljenci »Rafaelovo družbo«? Tega ne moreni povedati na drobno, ker nismo vodili statističnih zapisnikov. Koliko so mogli gospodje zaupniki po deželi storiti, mi ni znano, ker do danes še nismo imeli sestanka v tej zadevi. Do tukaj smo prišli dosihmal, zanaprej pa naj se ustanovi podružnica avstrijske družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev in naj krepko izpelje to potrebno organizacijo. Stik Rafaelove družbe (na Kranjskem) z zvezo ameriških duhovnikov. Poroča dr. J. Janežič. 1. Odborniki in zaupniki Rafaelove družbe so porabili vsako ugodno priložnost z raznimi gospodi, ki so prišli na obisk svoiili domačih nazaj na Slovensko, razgovarjati sc o _________________.t____ bo imel več, kot je vse skupaj vredno: pre-šiči in od Janeza Tonejčka kupljeni svet. Sedai je bil Miha v hudi stiski. Pošteno sc je kesal, da se je izpustil v tisto kupčijo. Kakšne sitnosti in stroške ima sedaj? Ce jc doslej izhajal brez tistega kosca sveta, bi še poslej lahko. Drugi dan se je zopet napotil k notarju. Tam jc zvedel, da je sedaj stvar urejena. Zato je plačal notarja. Potem jc stopil še k sodišču. Tam so mu vse kazni odpustili, samo za rubežnika je nekaj plačal. Vse to ga je veljalo v gotovini 68 gold. 94 kr. . Zadnjič sem Vam pisal, gospod urednik, da je naša birokracija draga in slaba. Dokazal sem Vam to danes. Kmet Miha je čisto nedolžen človek, pa so ga tako obirali! Ne mislite, gospod urednik, da je to slučaj. Pojdite po naših vaseh — smer si izvolite sami — in pripovedujte ta slučaj. Vsak tretji kmet bo vzdignil roko in Vam povedal svojo povest. Kaj sledi iz tega? Da je reforma nujna ne le pri naši politiški administraciji, temveč tudi marsikje drugod. Zato .ie zahteva po podržavljenju notariata polno upravičena želja slovenskih kmetov. To sem hotel dokazati. Agresist. Pismo Boltatusa Pepeta. (jespud redehter! .Pa sma spet iz dohtar Šuštar-šičam kvit za en cajt." je reku pu nedelsk ku-medi u Mestnem dome gespud državn in de-želnpuslanc in žepan de-želnga stol. mesta sojino kolegat Bolčum Pe-pete, k sta šla skp pu štengah dol. »A nism fajn pupeglu dohtar Šuštaršiča in negava banda?« »Fajn s jm puvedu, prjatu; ampak če b biu jest u toj kož, b jm še drgač pusvetu! A s slišu, kuku sm tistga pubita. ke se piše Rozmana, zdelu? Šuft sm mu reku tam na tistimi zborvajn pr »Iliri«. Šuft in še use sorte druge imena sm mu dau; tku, de je biu kar paf ta pubi.« »Tu je prou lepu ud tebe. kulega, de s mu dau tku šorf pud nus. Ampak kokr sm slišu, s inogu zavle tisteh častitleveh imen, ke s jih zabrusu Rozmane u brk, tudi udrint pedeset krone. Tu pa ni špas, če jh more člouk tkula na kumanda udrint, ket s jh mogu ti. Jest siti tud zadn cajt ene lepe krajcerčke ud rimi za dobre namene, ampak jest sm jh udriiiu iz frej vole. Jest sni mou iz tem dobr namen in kedr jest kašn krajcer udrinem, useli vem, de je tu dobr namen in de se m bo tu tauženkrat puvernil. Sam enkat sm sc usedu iz sojem dobrem namenam in tu je biu tekat, ke sm učitelsk zvez udriiiu par stu krone. Tekat sm rajtu, dc um kar cela zveza za žeulejne zavarvu in tku učitelstvu na dve plati nucu, seb pa na ena in glih ta plat b bla ta nar bi žmahtna. Učiteli pa tekat nisa tnojga namena prou gor uzel, ampak sam moje kronce, zavarval sa se pa drge. In tku sm jest ubsedou. Ud tistga cajta pa na grem več na Iim. Brez dobrga namena na dubi ud mene nubedn več enga fičuka, pa če me pride iz krvava glava zajn prost. Viš, kulega; pu men sc inorš rihtat, pa na uš nekol nubenga krajcarja pu neputrebnem vn vrgu.« »Oho, sej tud jest nism tisteh pedeset krone kar tku vn vrgu! A misleš, de sm ma-tast? Jest sm jh dau tud u dobr namen za »Glasbena Matica« in zame ket muzikdereh-tarja sc vnder tu Sika! Kedr ute pa tud mene spravi u državn zbor, kokr ste m ublebil, če um iz sojmo kulslnatu zadost vulivcu skp zvozu, um pa tud jest drgač soj gnar ubmu in murde še bi pametn, kokr ga ti, kulega, ubračaš.« »Kulega, nč me nekar na štenki. Jest žc zdaj agenti, da vabijo naše ljudi v LousianJ Redne parobrodne zveze imamo v Trstu 1 Brazilijo. L.e še mak) časa, in agenti pričnl bobnati tudi za izseljevanje v Avstralijo. I Vidimo nevarnost. Ustaviti jo sami ui moremo. Preslabi smo. Priskočiti mora pol stavodaja na pomoč. Kar moremo storiti, lahko storimo le pj »Rafaelu«. Gre se za to, da izvedemo prakl tično varstvo za naše ljudi, ki se selijo čel Hamburg in Trst predvsem v severno amel riške Zedinjenc države. A ne le zgolj za tel Po Rafaelu skrbimo lahko tudi za naše izl seljence po drugih krajih. Po celem svetil je razpreženo omrežje Rafaelovih zaupnikov! Ni pa dovolj, da izvolimo danes le odbori Izseljevanje se pojavlja danes že povsod. Pol trebno je zato, da imamo prav v vsaki dul hovniji Rafaelovega zaupnika. Kdo li naj iJ bili Rafaelovi zaupniki, če nc gospodje dul hovniki. j Novo breme za žc itak po delu za ljudi stvo preobloženo duhovščino. A ni druge od! pomoči. Izredni naši časi zahtevajo tudi iz! redno požrtvovalnost. j To duhovsko Rafaelovo zaupništvo ni pol sebno težavno. Pripravljene imej zaupniki vedno priporočilne listke Rafaelove družbe! ki naj jih odda izseljencu. V ostalem naj sil ravna po doposlanih mu navodilih in pa pri »Kažipotu«. Skrbi naj. da brez »Kažipota« nel potuje noben izseljenec. f Kako da se potuje in na kaj naj izseljenec! pazi med potjo, navaja »Kažipot«, zato bi po! menjalo tratiti čas s ponavljanjem v »Kaži! potu« navedenih navodil. I Pokazala je dosedanja izkušnja, da tal aparat ne funkcionira. A za zdaj si še ne mol remo pomoči. Dokler ni sredstev, ne mol reino vrediti doma varstva izseljencev tako! kakor to zahteva moderno varstvo o izseli jencih. I Ljubljana je postala zadnja leta sem ne-l kako zbirališče izseljencev. Nastale so pal tudi razne napake, ker poklicani ne vejo,I kako da se mora izvrševati praktično var-| stvo izseljencev. Dolžnost S. R. bo, da delal na odpravo napak, ki se pojavljajo glede nai izseljence. . i Ker je postala Ljubljana zbirališče iz-l seljencev, jc že zdaj pereče vprašanje o stalni! Rafaelovi pisarni v Ljubljani. Dokler ne bol te, bo vse delo v obrambo izseljencev polo-l vično, površno. | Časopisje prinaša rado obvestila Rafae-I love družbe. Hvaležno to priznavamo. Nisol nam odrekali prostora naši listi in tudi nel uradna »Ljubljančanka«, kadar smo poslali! vanje naša obvestila. A kljub temu potrebujemo slovensko gla-l silo, ki naj bi bilo urejevano tako, da bi in-l formirali zaupnike pa tudi izseljence o vsem,I kar je potrebno, da vejo, če se izselijo, da jihl nihče nc ogoljufa. j Mogoče bi bilo tako glasilo, če narastel število članov S. R. na tisoč. Dobivali bi člatiil list brezplačno. Zadostovalo bi, ako bi iz-l hajalo naše glasilo četrtletno. Nikakor se pa ne sme tudi prezreti, daj moramo podpirati tržaško zelo pridno inl uspešno delujočo pisarno z denarnimi pod-| porami. Dolžni srno svoji časti, da to storimo! in da omogočimo marljivemu uradniku Ra-I faelovemu v Trstu brezskrbno eksistenco. Ce izvede S. R. navedene stvari, dovršili! smo malone vse. Seveda dela v varstvo! naših ljudi v tujini bo vedno dovolj. Pred vsem pa: Brez Rafaelove pisarne vi Ljubljani praktično varstvo naših izseljencev polovičarsko, za nič. Brez sodelovanja duhovnikov Rafaelovih zaupnikov po vseh naših duhovnijah praktično varstvo izseljencev nemogoče. Dvojno organizacijo kronaj vez med odborom in zaupniki: glasilo »Slovenskega Rafaela«. Rafaelova družba in Trst! (Poroča Ivan Tul, zaupnik družbe v Trstu.) Na tretjem katoliškem shodu sem v svojem poročilu o varstvu izseljencev naglašal posebno dvoje: vem kua delam in nism doužn za tu nobenniol udgovora al pa rajtenge dajat!« S »No, no, le nekar preveč pukonc sojgal nusa na vihi! Za kua spa pustu za dons tal kumedja skp sklicat, de s nas farbu, de sinal kar usi plan. če misleš, de t ni treba nami vuliucem rajtenga dajat?« »Tu sm pa za tu sturu, de mate tud le-l beralci kašn špas in pa, de sva iz dohtarl Šuštaršičam kvit. Ce b dohtar Šuštaršič de-l set let nubene štime ud sebe na dau, pa bi dau tud jest ldem gmah in b vam nekol frušt-l ka na frderbvou. Zdravo!« »Oho, kulega, sej še nisma fertik! ZdejlaJ ke sva se že tku lepu trofila, b biu dobr, del b se še mal pumenila.« »Na utegnem, kulega; in pa iz soja večna! vožna sm pa ke, sm se tku prehladu, de kunii guvarim.« »No, pa dobr. T borna pa mi en ajbište skuhal, de s uš ježek iz nim usmodu in nas na uš mogu nekol več tku ulečt, kokr s nas du zdej. Cirklpohar ima tud še iz taba ena beseda za guvort in te prašat. kdaj ga uš za stotpuhpintarja naredu, kokr s mu ubulubu tekat, ke s negava štima in negave agitacie nucu. Le putrp, uma žc še pu ča-s use lepu ub raj tal!« Tku sc je jejnu ves špetakel v »Mestnimi dume«. In ke sma se tku nasmejal in želodec prcrahlal, sma mel tak apetit, de sma usak pu dva perejona snedel. Bolču Pepc sc jc pa raj na pijača vrgu. ke je biu jezen. Leberalne cajtnge ud tega špektaklna sc-vede use drgač pišeja. »Sluvenja« prau, dc je bla ugro.mna večina purgarju na tem špe- 1. Ostani doma! in 2, Ce že moraš v Ameriko, potuj čez Trst na ladjah družbe »Avstro-Amerikana« (Kozulič in dr.). Na tem stališču stojim v glavnem še danes, pravim v glavnem, ker oboje moram podrobneje pojasniti. Za mnogo ljudi je bolje, da ostanejo doma, in če že gredo na delo, je svetovati, da se od doma preveč ne oddaljijo. Za druge pa pomenja, če sc jih sili, naj doma ostanejo, obsoditi jih na brezupno trpljenje. »Avstro-Amerikano« plovno družbo smo vedno priporočali in jo šc, ker ima v resnici več prednosti, kakor jih imajo druge parniške družbe, vendar naj nihče ne misli, da je tu že vse v popolnem redu. Ni. Predolgo že čakamo na obljubljeno in zagotovljeno nam katoliško kapelo v izseljeniškem »domu«, na modernejše urejenje tega doma, na vestnejše nadzorovanje izseljencev (predno odpljuje parnik) v domu, izven doma in potem na potovanju. Tržaška Rafaelova družba deluje prav uspešno in je storila za izseljence že mnogo. Toda škoda je le ta, da marsikdo išče pri družbi pomoči in sveta šele tedaj, ko je že navadno prepozno. Prepozno (vsaj za nekatere stvari) se obrača na družbo oni izseljenec, ki je bil že v rokah kakega agenta in mu je morebiti že kaj plačal (kaparo). Vsakdo mora pač vedeti, da Rafaelova družba vsaj toliko zna pomagati, kolikor agentje. Razlika je le v tem, da družba deluje vestno in brezplačno, med tem, ko marsikak agent ne dela le za vsakdanji kruh, temveč tudi z namenom, da kaj kmalu obogati, če tudi pri tem svojega sobrata odere. Vsak, kdor se je resno odločil, da odpotuje v Ameriko, naj pošlje na tržaško Rafaelovo družbo 20 K, s katerimi uradnik zagotovi na parniku prostor za enega odraslega potnika (za otroke je manj ali pa nič). Ta vsota se potem od potnine odšteje. »Avstro-Amerikana« daje vsem izseljencem, ki prihajajo k nji po Rafaelovi družbi cenejšo vožnjo. To je povsem pravično. Kar bi imeli dobiti agentje, zasluži Rafaelova družba, ki pa prepušča to izseljencem. V Trst zadostuje priti dva dni predno parnik odpljuje v Ameriko. Želeti je, da vzamejo županstva in glavarstva obstoj Rafaelove družbe na znanje in da opozore ljudi nanjo. Te oblasti prihajajo v dotiko z vsakim izseljencem, ker mu morajo dati potrebne listine, medtem, ko se marsikak človek napoti v Ameriko, ne da bi potreboval župnikovih nasveto.v! Rafaelova družba bi po mojem mnenju imela trojen ločen namen in poseben delokrog z ozirom na to, kje se ta družba nahaja. 1. Rafaelova družba na deželi. Vsak duhovnik bodi zaupnik družbe. Povsod naj bodo podružnice in vsaka imej priporočilne listke! Ta krajevna družba lažje svetuje posameznikom, ker pozna njih razmere, ali naj kdo doma ostane ali pa se izseli. Na to družbo naj izseljenci poročajo, kako se jim godi v tujini. Ta poročila naj se uporabijo v listih. Razume se, da mora biti posebno krajevna podružnica dobro obveščena o razmerah v Ameriki, da more prave nasvete dajati. 2. Rafaelova družba v Trstu ima za bližnje isti delokrog kakor prva, za vse druge izseljence pa še to nalogo, da jim a) zagotovi prostor na ladji, b) da jim poskrbi listek (ceneje), c) da jih sprejme na kolodvoru, d) da jih spremi v izselniški dom, 2) da jim (even-tuelno) menja denar, f) da jih v »domu«, izven »doma«, pri vkrcanju nadzira, g) da prisostvuje raznim vizitam in tako nadzira tudi taklne, ke sm pa jest teh purgarju našteu bliz tri stu, se m pa use glih mal čudn zdi, de b u Iblan na blu več Idi, kokr sam ene šter stu, du šter stupedeset. Žalastn b blu za Iblana, če b mela tku mal purgarju in če ma »Sluvenja« prou, b na blu treba žepane deželnga stolnga mesta iz šter stu pur-garjem tku nusa vihat, kokr ga viha. Ta raj-tenga pa men na gre skp in jest mislem, de se »Sluvenja« glih tku rada pukadi, kokr nen ata Ivan Hribar. U Iblan je že tku zadost use meglen in če u zdej še »Sluvenja« taka megla delala, kua pa Kunčič reku, de b iz nim megla pregnal. Kunčič je že tku vs iz sebe zavle te megle. Učas, dokler ja še ni on iz sojem kanonem pregajnu, ja je blu tulk, de b u te megl lohka marskerkat kašn kuntrabant skus šranga spravu; zdej ima pa za soja znajdba tak Ion, de ga iblajtari pu šrangah meštraja. Za en tal se mu šika tu, za kua je pa tku megla pregnou, de zdej iblajtari na šrang clu skus repa vidja, kua Kunčič kuntrabant voz. Men se Kunčič drgač smil; za kua u mou zdej ta srumak soja voda, ke ja dela, ke ni čist za nč brez vina, vina mu pa na pesteja dam popelat. Tu je vnder narodu. Ce je člouk več srumak na svet, bi mu na prste gledaja. Na Ouvedkarja se je tud ta »Sluvensk Narud« spravu, kokr kašn fjakarsk kojn na vuz in ga iz takmu apetitam hrusta, de mu kar med zubmi škriple. Za kua je tu dobr? A na dela Guvedkar na use kriple za iblanske leberalce in jh iz blata uleče, de use iz nega teče. Ta Mulavrh ga gre pa tkula uberat in se mu za lase zakadet, na-mest de b biu veseu, ke se Guvedkar za leberalne bukve uleče. Putemtakem člouk res na ve, kdu jc bi kršansk, Guvedkar al Mulavrh. Udkar je je Mulavrh na soje začeu in štacuna udperu, že kar na ve, kuku b se ldem bi pršmajhlou; zatu pa mislem, de na u nekol douh. pa u poletu in ponudu bra-tušna še oblasti same, da tc vrše vestno svojo dolžnost, h) da izposluje od glavne družbe za enega zaupnika prosto vožnjo in oskrbo do Amerike. Vsaj na onem parniku, na katerem jc Rafaelov zaupnik se bo ravnateljstvo bolj potrudilo za potnike. 3. Rafaelova družba v Ameriki mora paziti posebno na dvoje: a) da sprejema izseljence, čim izstopijo na ameriška tla, predno pridejo v roke raznih tudi sleparskih agentov, ki preže na novo došlo blago, kakor zverina na plen, da jih spremi na določen kraj in sama posreduje za službe in dela, ter jim jc toliko časa na razpolago, dokler se ti popolnoma ne udomače: b) da pošilja vedno, hitro in redoma poročila o tamošnjih razmerah raznim krajevnim podružnicam, da za-morejo prav svetovati novim kandidatom za Ameriko. Širijo se po raznih časopisih, brošuricah in knjigah vesti o rajski sreči v Ameriki. Toda bodimo previdni. Kapitalisti, podjetniki v Ameriki, parniške družbe in ameriška vlada — delajo zase in zalagajo te reklame. Rafaelova družba imej v vseh listih poseben predalček z zanesljivimi vestmi: Za varstvo izseljencev. Rafaelovo družbo je treba tako razširiti, strokovno izobraziti in izpopolniti, da izpodrine agente za plovne družbe kakor tudi za podjetja v Ameriki. Bog daj, da bi imeli tudi mi Slovenci od nje veliko korist. Ker gospod poročevalec ni bil sam navzoč, prečita poslano poročilo Moškerc, ki pristavi: Rafaelovi tržaški zaupniki res pridno in marljivo delujejo in skrbe požrtvovalno za izseljence. Zaslužijo, da se pohvalijo. Tudi vladni organi v Trstu splošno gledajo na to, da izseljencev ne goljufajo razni pustolovci, ko pripotujejo v Trst. Promet izseljencev nadzorujeta dva policijska uradnika. Škandalozne so pa razmere v takozvanem zavetišču za izseljence. Prostori nikakor ne zadostujejo. V spalnicah stoji postelja pri postelji, kar ni prav in tudi zdravo ne, ker med posteljami mora biti prostor. Preveč je ležišč z ozirom na prostor. Po čakalnicah in v za-vetiški gostilni so natlačeni izseljenci kakor slaniki. Med moškimi tiče po čakalnicah tudi izseljenke. Moderno izseljenško zavetišče mora biti urejeno tako, da so izseljenci bodisi podnevi, bodisi ponoči ločeni po spolu. V krajih, kjer se zbira, stanuje in spi na malem prostoru na stotine ljudi, zahtevajo zdravstvena oziri čedna stranišča in dovolj jih mora biti. Tu so pa stranišča nesnažna in premalo jih je. Zavetišče ima kopalnice, a mesto da bi se v njih kopali izseljenci, pa pero perilo. V kuhinji stoji pripravljena jed nepokrita, tudi kuharice so razoglave. Stene pa krasi na tisoče muh. Niti posode, iz katerih jedo izseljenci, niso temeljito osnažene. V Trstu ni uvedeno, da razkužijo obleke vsem izseljencem. Tržaško izseljenško zavetišče je naravnost škandal in velika nevarnost za Trst. Pri pomanjkljivih razmerah je čudno, da še ni nastala v zavetišču kaka bolezen. V Hamburgu nadzira oblast sama po svojem policijskem svetniku zavetišče, v Trstu pa nima oblast v poslopju samem nastavljenega niti policijskega stražnika. Odločno moramo zahtevati. da če hoče imeti Austro-Amerikana dobro izseljenško kupčijo, naj tudi skrbi za izseljence tako, kakor to zahteva naš moderni čas. Važno je v gospodarskem oziru, da potujejo naši izseljenci čez Trst, a dokler ne bo za izseljence v Trstu preskrbljeno tako, kakor mora biti preskrbljeno, je nemogoče, da z mirno vestjo priporočam našim ljudem, ki potujejo v Ameriko, da potujejo čez Trst. Varstvo deklic. — Obramba v tujini. (Poroča Janez Kalan.) Poročevalec je razvijal te - le praktične in lepe misli: V času smo splošnega izseljevanja in preselevanja. Vse križem hodijo ljudje v tujino; nekateri v Ameriko, drugi večinoma z dežele v mesta in k tovarnam. To preseljevanje je katoliški cerkvi in verskemu življenju v nepreračunljivo škodo. V Ameriki zapadejo izseljenci pogostoma neveri. golemu materializmu. Cerkev je ondi na škodi za kakih 30 milijonov duš (!!), v Evropi pa socialni demokraciji, deloma prostituciji. To pa zato, ker so novodošleci v novem kraju brez varstva, brez nadzorstva, brez moralne opore, in tako se kmalu zapletejo v povsod nastavljene mreže zapeljivcev ter se zgube v vrtincih življenja. Te ogromne zgube se dajo v bodoče (vsaj v veliki če ne v popolni meri) preprečiti s tem, če se vpelje sistematična oskrba izselnikov in priselnikov obojega spola na kraju, odkoder gredo, in na kraju, kamor pridejo. Oba kraja morata biti v zvezi med seboj. Domači kraj mora izselnika in priselnika novemu kraju izročiti in priporočiti, in ta mora zanj skrbeti, da ga koj spravi v primerno družbo, službo, društvo, organizacijo itd. Na ta način se reši in ohrani. V Nemčiji imajo to že izpeljano. Glej knjižico: »Fiir-sorge fiir die Ab\vanderer vom Lande; Miin-chen-Ciladbach; Verlag des Volksvereines fiir das katholisehe Deutschland«. Seveda bi se morali izseljenci odhajajoč od doma oglašati in poslavljati. To naj bi se jim priporočalo po časnikih, po lepakih na cerkvenih vratih ali pa na prižnici (morda v nedeljo po sv. Rafaelu). Sv. Rafaela bi bilo dobro bolj častiti; on je patron, ki ima v naših časih mnogo posla. V vseh večjih krajih, v vseh obmejnih slovenskih mestih, zlasti pa v Ljubljani bi morala biti blizu kolodvora zglasilnica (pisarna z uradnikom), kjer bi se novodošleci oglašali in tam se jim nakazalo, kam naj sc obrnejo, podajo, pridružijo. Govornik se obrača na gg. zastopnika deželnega odbora in deželne vlade, naj na svojih mestih izposlujeta podporo za omogo-eenje take zglasilnice; saj je to v največjem interesu dežele in države. Gospoda zastopnika obljubita. To je jedro vsega, kar more Rafaelova družba storiti, in nje odbor naj si šteje v čast in dolžnost, to urejeno oskrbo izseljencev vpeljati in zglasilnico v Ljubljani čimprej odpreti. Odbor »Slovenskega Rafaela«. V odbor se izvolijo: predsednik profesor dr. Janežič, Ljubljana; namestnika sta: dr. Pegan, Ljubljana; Tul, kaplan pri Sv. Antonu Novem, Trst; tajnik Moškerc, Ljubljana; blagajnik Podlesnik, Ljubljana. Odborniki so: za Koroško državni in deželni poslanec Grafen-auer, za Goriško-Trst: Abram, Kreitižar, Gorica; Cok, kaplan v Sv. Ivanu pri Trstu. Na-daljni odborniki so: Anton Demšar, kaplan, Kočevje; kanonik Andrej Kalan, Ljubljana; župnik Janez Kalan, Zapoge; Rašica, Ljubljana; SI. Ravnihar, Ljubljana; dr. Zaje, Ljubljana, in po osrednjem društvu imenovana odbornika župnik Eppich in deželni in državni poslanec dr. Janez Ev. Krek. Odborniki namestniki so: Jožef Gostinčar, državni poslanec, Ljubljana; dr. Cekal, kanonik, Ljubljana; Alojzij Kocmur, Ljubljana; župnik Novak, Premru, Ljubljana. Pregledovalca računov sta: deželni poslanec dr. Schweitzer in Sku-bic, kaplan, Vrhnika. V prisrčnih navdušcvalnih besedah navdušuje nato predsednikov namestnik horjul-ski župan Stanovnik k pristopu v velevažno društvo. Letna članarina znaša samo 2 kroni. Brez denarja pa ni mogoče izvesti praktičnega varstva. Ker je s tem dnevni red izčrpan, zaključi predsednik gospod komerčni svetnik Povše ustanovno zborovanje »Slovenskega Rafaela«. Tedenski prejled. Govoril je tudi poslanec Ljubljane. Za> kaj? Zato, ker je priredil poprej shod načelnik S. L. S., kajti, kadar dr. Šusteršič kaj reče, mora takoj tudi Hribar priti s svojimi dolgimi tiradami. Poslanci prirejajo shode, da volivcem poročajo o svojih uspehih. Tega ljubljanski poslanec seveda ni mogel storiti, zato je vodeno zabavljal ter priznaval sam, da ni njegov namen poročati o delovanju »Jugoslovanske zveze«, »ker se noče (?) bahati in uspehov (?) izrabljati v agitatorične namene. No. poslušavci so bili vseeno ponižno zadovoljni, ko jim je gospod župan potožil, da poročevalca uradnega lista ni bilo zraven, ko je tarnal in samega sebe miloval, da ima toliko prestati od »Slovenca«. Opravičeval se je. da je podpisal kršč. socialni program s tem, da njegova stranka ni nikdar nasprotovala krščanskim načelom. Res? Prebral naj bi bil program, ki ga je skovala svoj čas njegova stranka, — program, ki pozdravlja francoske razmere, ki hoče izgnati veronauk iz šol itd. — Nadalje je napravil poslanec Hribar poklon liberalnim sodnikom in se zgražal, da se je Gostinčar predrznil ozir naših sodnih razmer in-terpelirati v državnem zboru. — Ko je govoril o uspehih na šolskem polju, je Hribar seve tlačil v ospredje nemško gimnazijo, druge štiri slovenske gimnazije, trgovska šola, železnica belokranjska, — to je pa kar samo od sebe priletelo, tako bi sodil, kdor bi poslušal samo' Hribarjevo dolgovezno modrovanje. Nagodbo je mož sumljivo kratko odpravil in je le trdil, da ima zagotovljeno večino, ni pa pojasnil, kaj je glede glasovanja o nagodbi sklenila »Jugoslovanska zveza«. »SI. Narod« je poprej vabil na Hribarjev shod in trdil, da je nagodba in železniška zveza središče naše politike. »Kdor hoče dobiti v teh vprašanjih jasno sliko«, — tako je klical, »naj ne zamudi priti na shod.« In kaj je storil Hribar? Prikril je sklep »Jugoslovanske zveze«, ki se je odločila glasovati proti pogodbi. — Na vse to so g. govorniku vsled Golob-Lenče-Trstenjak-ovega predloga izrekli poslušalci priznanje in so ga naprosili, da bi še nadalje »tako uspešno in neumorno deloval.« Roparski umor. Dne 9. nov. popoldne je bil oropan in umorjen nad Vrdom pri Vrhniki polir M. Cedolin, ki je imel nalogo, da izplača delavcem, ki delajo pri novi postaji nad Vrdom. Pri sebi je imel okrog 5000 K. Neznan lopov ga je napadel v bližnjem gozdu in ga zavratno umoril. Trojni ustanovni shod. a) Mlekarska zveza. Udeležba je bila obilna. Shod so počastili v svojo navzočnostjo Charouska, kot zastopnik c. kr. poljedelskega ministrstva, gg. deželni glavar pl. Detela, drž. odbornika Povšc in grof Barbo. Deželni glavar jc pozdravil v imenu kmetijske družbe snovanje nove organizacije. G. mlekarski nadzornik Legvart je v obširnem poročilu pojasnil nastanek zveze. Na Kranjskem jc že 80 mlekarskih zadrug, ki imajo pa še razne nedostatke. »Zveza« bo skrbela za dober trg, za sklepanje pogodb, za zanesljivo plačilo, dalje za stroje in bo nastavila tudi strojnika. Povabil je g. govornik vse zadružnike na skupno delo. V odbor so izvoljeni: Matija Kump, c. kr. stotnik v p., načelnik; A. Mulley, podnačelnik; odborniki: F. Tr-šar, grof Barbo, A. Oblak, I. Valenčič, Fr. Demšar, Svetoslav Premrou, J. Legvart, mlekarski nadzornik. — b) Ustanovni občni zbor zveze telovadnih odsekov je izpadel nad vse pričakovanje lepo. Udeležilo se ga je 140 odposlancev in zastopnikov telovadnih odsekov iz Ljubljane, Št. Vida nad Ljubljano, Škofje Loke. Tržiča, Jesenic, Horjula, Kamnika. Idri- je, D. M. Polja, TrboveV in Metlike. V imenu ožjih kolegov v »Slovenskem klubu« je pozdravil zborovalce g. poslanec Povše. Vodil jc zbor g. dr. Lovro Pogačnik. Mladeniči so pokazali vzorno disciplino in navdušujoče zanimanje. Opoldanskega skupnega obeda se je udeležilo 76 telovadcev. Popoldne je bil v veliki dvorani »Uniona« vzoren nastop naraščaja; zatem pa seja odbora in vaditeljskega zbora. — c) Ustanovni shod slov. podružnice avstr. Rafaelove družbe se je izvršil U. nov. ob obilni udeležbi v »Unionu«. Shod sta pozdravila v imenu deželnega odbora g. dež. in državni poslanec Povše. v imenu deželne vlade pa g. policijski nadsvetnik Vračko. Poročali so: prof. dr. Janežič o dosedanjem delovanju Rafaelove družbe in o stiku z zvezo ameriških duhovnikov. O Rafaelovi družbi, opisu pota in proge je poročal Moškerc, o Trstu, Tul. Dr. Krek je poročal glede na posta-vodajo o izseljencih. Župnik Kalan je poročal o varstvu deklic in o obrambi v tujini. Razprave sta se udeležila g. Abram z Goriškega in župan Stanovnik. Shodu je predsedoval g. državni poslanec Povšc, namestnik njegov je bil župan Stanovnik. Državni zbor. Prejšnji teden je vse kazalo, da se stranke razcepijo. Baron Beck pa je zopet srečno posredoval med osebami in strankami. Za svoj kabinet je pridobil dva krščanska socialca in s tem tudi največjo stranko v zbornici za nagodbo. Iz ministrstva so izstopili: Poljedelski minister grof Aucrsperg, trgovinski minister dr. Fort, minister Pacak in dr. Prade. — Poljedelstvo je prevzel kršč. socialec dr. Ebenhoch, trgovino mladočeh dr. Fiedler, javna dela kršč. socialec dr. Gess-mann, češki minister jc postal Prašek, nemški pa Peschka. — Židovski liberalizem sc zvija v srdu ob teh imenovanjih; tudi »Slovenski Narod« vidi tu črni klerikalizem. Motili so se, ki so menili, da mora v Avstriji vedno vladati liberalna birokracija. Dobro znamenje za Avstrijo je, da sta dva kmeta, Prašek in Peška, postala ministra; iz lastne skušnje poznata nadloge in težave, ki tarejo kmečki stan. — Ko so v ponedeljek nastopili novi ministri v zbornici, so jih sprejeli češki radikalci in soc. demokratje z vpitjem: »Prodajate sc za port-felj.« Med neprestanim ropotom jih je predstavil Beck zbornici. Stranke novih ministrov so pa burno pozdravljale ministre. — Poslance Gregorčič in tovariši so predlagali, naj sc ustanove na goriški gimnaziji slovenske vzporednice. — Nagodbeni odsek je imel žc podrobno debato. Med govorniki je nastopil tudi poslanec Šukljc in koroški poslanec Grafen-aucr, ki je kazal zlasti na krivice, ki jih trpe koroški Slovenci. Ministrski predsednik Beck je glede »Saveza južnih Slavena« tole povedal: »Kar se pa tiče hrvaškega stališča, pa izjavljam, da pogodba ni pogača, iz katere bi se lahko vzele rozine. Cc hočejo imeti gospodje rozine, morajo akceptirati tudi pogačo, ki spada zraven in ki jim bo prav dobro teknila. Ako bi ne bilo »Slovenca«, bi Belokranjci skoro niti ne vedeli, da je klub »južnih Slavena«, v katerem sedi predsednik izvrševal-nega odbora narodno-napredne stranke Iv. Hribar, sklenil glasovati proti nagodbi. »Slov. Narod« je molčal, dasi dobro ve, da nam je edino po nagodbi belokranjska železnica zagotovljena. Ce je večina za to železnico zagotovljena, pa Hribar še ni odvezan od dolžnosti, ki jih ima kot poslanec ljubljanskega mesta. — Čudno, pa zopet ne bo, če bo pri kakšnem zopetnem shodu trdil, da je on edini rešil nagodbo. Njegovi bi mu verjeli! — Obstnikcija proti nagodbi. Sporazumno s hrvaško delegacijo v Pešti je sklenila »Jugoslovanska zveza« obstrukcijo proti nagodbi, torej tudi proti belokranjski železnici. »Savez« ima že pripravljenih baje 50 nujnih predlogov. Ploj bi rad postal minister. Hribarjeva politika je nevarna in nasprotna potrebam slovenskega ljudstva, kajti dogovori glede belokranj-se železnice so obvezni le, ako bo nagodba o pravem časy sprejeta. — V nagodbeneni odseku je bil zavržen predlog češkega radikalca Choca, naj se preko nagodbe preide na dnevni red s 27 glasovi proti 8 glasovom; med temi sta bila tudi Ploj in Laginja. To razmerje kaže, da ima vlada veliko večino in da se bo zagrožena obstnikcija razbila. — V ogrskem državnem zboru so Hrvatje v četrtek napravili velikansk hrup. Raznoterosti. Hude povodnji so po Italiji; mnogo krajev je preplavljenih. — V Toskani je voda razdrla en kilometer železnice. — Nova krščansko-socialna stranka se je ustanovila na Ogrskem. — Tretja duma je bila otvorjena 14. t. m. v Tavriški palači. — Nemški cesar je šel v obiske na Angleško. Viljem že dalj časa kašlja in je hripav; boje sc, da nc bi dobil vratne bolezni, ki je spravila v grob njegovega očeta Friderika. — Tržaški peki so znižali cene kruhu, zato je občina prenehala prodajati kruh po znižanih cenah. — Belokranjska železnica bo šla iz Bršljina čez Krko skozi Šmihel, Poganice, Laze, odkoder bo predor čez Gorjance na Metliko. Ta proga je najcenejša, najbližja in najlažja. — Zaprli so nečloveško mater, neko Marijo Rozman, ki je v Vižmarjih namenoma umorila s strupom svojega šestletnega sina Franca. — V Pragi je stavka pekovskih pomočnikov. — Na Ru-munskem bodo uvedli s I. aprilom prihodnjega leta precej stroge postave zoper pijančevanje in alkoholizem. — Oddelek dragonske-ga polka št. 5 bo prestavljen z Dunajskega Novegamesta v Ljubljano. — V Trstu ie pretečem torek ob šestih zvečer iztrgal gospej M. Košuta neki vojak iz rok torbico z 11 kronami in pobegnil. Ko so ga zasledovali, je streljal s samokresom in tako ušel. Jeseniške novice. j Zmeda v občini še ni končana. Za četrtek, 14. t. m., ;e bila naznanjena volitev župana in občinskega starešinstva, a zadnji trenutek jc bila preklicana in tako zopet ne vemo, kedaj dobimo župana. Da bi vsaj kdo tačas vodil županske posle, toda ni ga nikogar! j Mir in red bi že bil nastal, ko bi tovarna tako trdovratno ne stavila zahtev, ki jih nobena slovenska stranka z mirno vestjo ne more dovoliti. Zanaša se na razcepljenost Slovencev in upa s pomočjo te ali druge slovenske stranke dobiti, kar sama nikdar ne bi mogla doseči. Vedno bolj se kaže, da tovarniška stranka je nemškonacijonalna stranka. Kako se vsa stvar razvije, danes še ne vemo. i Bolezen med otroci še ni ponehala. Za ošpicami prišla .ie davica in pobrala že dva otroka. i Paralclka se bo napravila v prvem razredu slovenske ljudske šole, sedaj sta dva, potem bodo trije prvi razredi. j Žensk oddelek katoliškega društva šteje sedaj 132 članic, ženski pevski zbor pa 62 moči. Idrijske nouice. i Novo društvo. Naši rudarski pazniki so imeli dosedaj svoje bralno društvo in erar jim je dajal brezplačno sobo, kjer so se lahko shajali. Letos so nekateri sklenili, se še tesneje strokovno, združiti, da bi svoje stanovske koristi lažje zastopali. Sicer so ugovarjali drugi, češ, po čemu novo društvo med nami, saj nas je le 64 vseh skupaj in se lahko v starem društvu pogovorimo o potrebah našega stanu. A ker so tovariši le povdarjali, kako se vsaki stan sedai organizira, da lažje kaj doseže, so se vdali ostali in prišlo je do skupnega shoda, kjer bi se pravila odobrila. i Ustanovni shod. Odsek je predlagal naj se društvo imenuje »strokovno društvo c. kr. tehničnih paznikov«. Večina ie besedi »tehničen« ugovarjala, ker je bilo to naperjeno proti tovarišem po pisarnah in onim, ki so prišli do pazniškega mesta po svojem dolgoletnem delovanju in ki so kazali v svoji stroki posebno spretnost in vporabljivost, niso pa bili v strokovni šoli v Celovcu ali Leobnu. Pa če tudi je kak mladenič izdelal dva desetmesečna kurza v rudarski šoli. ni bil še radi tega posebne vrste tehnik, temveč vsposobil se je le toliko, da .ie bil posredovalec, ali nekaka vez med rudarjem in tehničnim uradnikom. Pri dvakratnem glasovanju je bila velika večina proti prislovu »tehničnih«. i Časniki. Odsek je tudi predlagal, naj strokovno društvo naročuje strokovne knjige in tudi druge časnike. Večina je bila za strokovne spise, nikakor pa ne za politične časnike. Saj če se naroče časniki raznih političnih barv. ni to več strokovno društvo, temveč le neka čitalnica, ali bralno društvo, in to že imamo. Vsaki paznik je že tako vpisan v eno ali drugo društvo, kjer po svojem okusu ali prepričanju dobi liste svoje stranke. Cc hočemo res strokovno društvo, izključimo iz njega vsako politiko. Tudi to se je sprejelo z veliko večino. Kaj se zgodi? Zadnjo nedeljo ie povabi! odsek tovariše, da se društvo konstituira, ker je vlada pravila potrdila. Kako se pa začudijo navzoči, ko se jim čita v pravilih vse ono, kar so oni prej na ustanovnem shodu z veliko večino odklonili. Društvo naj sc imenuje strokovno društvo c. kr. tehničnih paznikov in naročajo naj se različni časniki. Začasni odsek je opravičeval tako samovoljno postopanje s tem, da se je drugod informiral in da se mu je iz kompetentnega mesta nasvetovalo v taki obliki predložiti pravila v potrjenje. Ogorčeni smo bili tolikanj bolj, ker ne samo. da se sklepi shoda ne izvrše, temveč tudi nc pove, katero je tisto kompetentno mesto, ki preko nas odločuje. Pazniki hočemo biti vendar izobraženi in bomo sami najbolj znali, kaj je za nas umestno, kaj gre v naša pravila in kaj ne, s takim postopanjem se ravno naš stan smeši. Zato večina ni hotela vstopiti v društvo, le 29 udov je priglasilo svoj vstop, a tudi od teh hočejo nekateri počakati, v kaki smeri hoče društvo delovati. i Kaj je temu bilo vzrok? Odstraniti so hoteli tovariše v pisarnah, ki so večinoma pristaši S. L. S. in pritegniti nekatere bolj omahljive k liberalni stranki. Odbor je v večini liberalen in bode skrbel za liste svoje stranke, s tem pa izgubi društvo značaj strokovnega društva in bode le nekak privesek liberalne stranke. i Komite za povzdigo čipkarstva. Naučilo ministrstvo je izrazilo željo nai bi se tam, kjer se nahaja večja čipkarska šola ustanovil kraj-ni odbor, ki bi vrhovnemu vodstvu centralnega tečaja na Dunaju na strani stal, ga opozarjal na krajevne razmere, sploh dajal nasvete, kako bi se čiplkarstvo v dotičnem okraju bolj povzdignilo. Odbor, sestoječ iz 11 udov, se je v torek konstituiral. Načelnik je tukajšnji rudarski nadsvetnik Billek, njegov namestnik dekan Arko, tajnik Jos. Zazula, c. kr. davčni kontrolor v p. V odboru so šc c. kr. okr. sodnik Sturm, rudarski nadoskrbnik Slavik, trgovec Goli, katehet Os\vald, voditeljica naše dekliške šole, Kavčič, učiteljica ročnih del Gostiša in učitelja na čipkarski šoli Gostiša in Novak. Da se naučilo ministrstvo tako briga za našo obrt. je lc hvalevredno. Čipkarski okoliš je preči obširen na Kranjskem in Goriškem in pozimi, ko jenja delo na polju, se precej krone zasluži doma pri gorki peči. Saj sc približno za pol milijona čipk izdela v okrajih, katerim ic idrijska šola sredi- šče. Ako se ne bomo trudili napredovati z duhom časa pri tej obrti, nas bode konkurenca izrinila iz svetovne trgovine, kar bode našemu prebivalstvu v veliko gmotno škodo. Zato želimo novemu komiteju največjega uspeha! i Godbeno društvo v Idriji priredi dne 24. novembra t. I. v pivarni pri »črnetn orlu« veselico v proslavo sv. Cecilije, glasbene za-ščitnice, ter vabi vse društvene člane kakor tudi nečlane in prijatelju glasbe k najobilnejši udeležbi. Vstopnina za člane prosta, za nečlane 40 vin. za osebo. Ker godbeno društvo vrlo napreduje, si je v najkrajšem času pridobilo prijateljev v vseh slojih idrijskega prebivalstva, ki bo v nedeljo, dne 24. t. m. brezdvomno napolnilo do zadnjega kotička oro-storno dvorano pri »črnem orlu«. i Proti ljudstvu. Iz Idrije: Naši liberalni trgovci s čipkami se penijo jeze, da je naučna uprava v zvezi s čipkarskimi šolami uredila tudi prodajo čipk. Seveda jim odpade dobiček in naše klekarice sc oproste silnega jarma, ki so jih z njim tiščali ljudomili liberalci. Dne 3. t. m. so sklicali sestanek takih trgovcev v čitalnico. Seveda prostor namenjen liberalni izobrazbi, je najbolj pripraven, da se v njem delajo načrti proti delavskemu ljudstvu. Sestanka se je udeležil tudi Ant. Kristan, kakor se delavskemu prijatelju spodobi. Sestanek je bil tajen in mi nismo nwi'-" gega izvedeti, nego da se je sklenilo po nemških listih zagnati šum proti vladi v korist čipkarskih trgovcev. Morda se obrnejo tudi na Hribarja. Teknilo jim. Samo to naj si zapišejo s Kristanom vred za ušesa, da so minuli časi, ko se je v čitalnici pekla usoda idrijskega prebivalstva. Županske volte na Urhniki. Po dolgem zavlačevanju je vendar priš'o enkrat do tega, da se je volitev starešinstva za občino Vrhnika razpisala na 14. t m. Ka-l.or znano, imn ljudstvo v iiovem odboru 24 odbornikov, dočim jih ima Jelovšek-Komo-tarjeva stranka le 7. K temu pridejo še viri-listi. Volitev župana in starešinstva so hoteli poveriti najstarejšemu »virilistu« Mihi Tomšiču. Ker pa ta mož ni več pravilen virilist. ker je že davno vžitkar in torej ne plačuje predpisanega davka, so se naši zoper to pritožili; pritožbi se je ugodilo, in oblast je vso stvar izročila komisarju Senekoviču, ki je prišel iz Ljubljane vodit volitve. Naših 24 odbornikov je prišlo na volišče, dočim so naspro'n ki obstruirali z odsotnosti':, ki so jo bili sklenili prejšnji večer v gostilni »neodvisnega agrarca«, »nedolžni fant in kompanija«, samo da bi županu Jelovšeku še nekaj tednov podaljšali veselje na trhlenem županskem stolen. Komisar konstatira, da ne-navzoči r.iso opravičili svoje odsotnosti. V imenu nasprotnikov je prišel na volišče znani notar Komotar, da poda neko izjavo. Ko zagleda ua volišču tudi vrhniškega g. kaplana, se najprej obregne ob tega, češ, kaj ima on opraviti na volišču, ker ni odbornik. Veleučeni notar pa je obmolknil, ko so mu drugi pojasnili, da je volitev javna, in da sme vsakdo prisostvovati. Sploh ie ta Veleučenost zadnji čas doživela marsikako nepriporočljivo dogodbi-co. Dan pred volitvijo starešinstva se je vozil po vaseh ter lovil ljudi kakor pajek muhe v svojo mrežo. Ker ie bil neokretno neroden, ni vjel ničesar. V neki vasi pa so imeli terice, katerim je nekdo v svoji hudomušnosti vzel nekaj prediva ter ga notarju privezal kot rep na kočijo, s čemer se je pripeljal uprav na Vrhniko, v veliko zabavo gledalcev. Tako de-korirana Veleučenost ie podala pri volitvi izjavo, da se njegova stranka ne udeleži volitve ker ie vlada odvzela voditev te volitve »virilistu« Tomšiču, ki po notarjevi izjavi — »že leta in leta plačuje zemljiškega davka nad 200 K, iu ki ic tudi že leta in leta kot virilist bil občinski odbornik, in ki jc tudi sam taktično ves ta davek plačal torej je nam nerazumljivo, kako da sc Tomšiča ne prizna kot virilista. Notarju je torej nerazumljivo, kako da se vžitkarja ali kotarja Tomšiča nc prizna kot virilista. Vsakemu človeku pa je znano, da vžitkar. ki je svoje posestvo izročil sinu. ne more biti virilist, četudi je bil »že leta in leta poprej« sedaj ni več, četudi »taktično« nosi mesto sina davke v davkarijo. Notar je gotovo toliko prebrisan, da bi hotel nekega dne postati sam virilist, zato ker bi enkrat Tomšiču nesel davke v davkarijo. Vladni komisar je torej konstatiral, da ni navzočih tri četrtine odbornikov, zato da se ne more izvršiti volitev. V imenu ljudskih odbornikov jc g. svetnik Mulley izjavil sledeče: »G. vladni komisar je izjavil, da današnja seja radi tega ni sklepčna, ker ni navzočih tri četrtine vseh odbornikov. Izvoljenih je 31, od teh navzočih 24, torej tri četrtine. Na priglašene viriliste sc pa ni bilo ozirati, ker niti eden ni izkazal, da mu pristoja pravica vstopa. Ce se hoče kdo kake pravice poslužiti, mora vendar dokazati, da mu pravica pristoji. Ce bi sc vsak kar brez dokazil priznal za virilista, bi se potem vsak volivec oglasil kot virilist. Občini se nc more nakopati delo, da bi za vsakega posebej preiskavala, jc li plača! toliko davka ali nc. Vsak naj sam dokaže, To velja v tem slučaju toliko bolj, ker se je izkazalo, da vse prijave niso bile pravilne. (Op. Za virilista se je prijavil tudi Kun-stclj, ki pa plačuje veliko premalo davka. Zato ga je oblastvo odvrglo.) Kar sc tiče priglasitev Mihe Tomšiča, star., naj se priklopi prepis izročilne pogodbe, ki leži v B registru v davkariji, in tam se bo izkazalo, da Miha Tomšič ni plač-poldne. Urne sploh pri ti volitvi ni bilo; volilni listki so bili razmetani po mizi in predsednik volitve Meško si ic vsak listek natančno pregledal. Slovaški volivci so se jokali, škripali z zobmi, stiskali pesti od jeze, ali orožniki so imeli povelje pri najmanjšem nemiru streljati. 180 volivcev je volilo slovaškega kandidata (kar moreio vsi s prisego potrditi) in vendar je volivna komisija naštela za slovaškega kandidata samo 88 glasov, za mažarskega pa 129 glasov, dočim v Hruštinu nimajo vsi maža-roni z židovi vred niti 16 glasov.« si Prihodnje leto bo zopet lakota na Ruskem. Iz poročil ruskega poljedelskega ministrstva o položaju ozimin se da sklepati, da bode prihodnje leto v nekaterih gubernijah na Ruskem zopet lakota. Ozimine vsled suše zelo slabo stojijo in vigredi sc bodo težko izboljšale. Tudi v j aro setev nimajo ruski kmetje veliko upanja. Žito .ie že sedaj zelo drage in more se pričakovati, da bode kmalu en puri (--- 16 38 kg) žita veljal 2 rublja 50 kopeik (= 6 K 36 v). Ruske »S. P. Vjedomosti) jiozivlja-.io vlado, da že sedaj potrebno ukrene, da st bednemu ljudstvu pomaga, sicer bode vigredi izbruhnila revolucija. Lakota je najboljši zaveznik prevrata. Kakor ruski listi pišejo, na ruskih vaseh so v zadnjem času požari sked-njev zelo pogosti. Ljudstvo samo trdi, da ti požari so čini ruskih »osvoboditeljev«, ki na t;i način ljudstvo pripravljajo za preobrat. Poslano. Ustanovljeno 1862. Telefon itev. 584 DUNAJI(WIEN), VII., KAISERSTRASSE 7 na vogalu Burggasse. Zaloga ognjišč, štedilnikov in strojnih ognjišč r.a vsako porabo od navadne do naiflne|5e in najeleganl ne|še izpeljave, v vseh velikostih, trne ali bogate emalllrane. Peči za trajno kurjavo za premog. Okrogle peči za regulirati od 15 K višje. Sušilnice, plinove peči, kamini. Železne peči s pečnicami za 2 ali 3 sobe. Vse vr8te peči tudi s trajnim gorenjem. Patent-vložki za glinaste peči. 1881 18— 10 II. priloga v,Siowenea" tte*. 265. dni 16. novembra 1907 Zarota proti črnogorski dinastiji. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) C e t i n j e , 10. novembra. Med obema srbskima dvoroma: belgrad-skim in črnogorskim, vladali so dalje nego četrt stoletja hladni in nenormalni odnošaji. — Dinastiji Petrovičev ter Obrenovičev sta se bodisi medsebojno prezirali, bodisi živeli v prepričanju, da druga drugo nadkriljuje, — posledica te medsebojne nestrpljivcsti pa je bila, da sta se dve svobodni srbski državi od-tujevali druga od druge. — Da jo se medsebojno odnošaji tako razvili, krivi sta bili obe stranki. Vendar pa se mora večji del krivde pripisovati Petrovičem, katerih posamezni nastopi so bili taki, da je bilo hladno, neprija-teljsko zadržanje belgradskega dvora naravna in trajna posledica napetega razmerja. — Da je res krivda na tej strani, priznal jc vašemu dopisniku lojalno ravno tačas član dinastije Petrovičev. Priznal je, da so grešili napram Obrenovičem, in jaz to njegovo izjavo izpopolnjujem s tem, da so storili napako na račun onega, ki jim sedaj — po občnem mnenju -- v Črni gori raste preko glave. Ko je preminula dinastija Obrenovičev in dospel na srbski prestol zet kneza Nikole, — mislilo se je z gotovostjo, da bode konec an-tagonizma med Srbijo in Črno goro, in da bode zavladalo med obema bratskima državama najsrčnejše prijateljsko razmerje. Pričakovati jc bilo, da bode v bodoče omogočen skupen nastop v zadevah, ki se tičejo v obče srbskih razmer, ki zahtevajo složnega in skupnega nastopa vseh srbskih moči. Pričakovalo se ic to pač, toda do tega na splošnov nevoljo in v nesrečo srbsko ni prišlo. — Zakaj ne? — Kdo je kriv temu? — Popolnoma sem prepričan, da je sedaj znatno večji del krivde na strani Belgrada, — ravnotako, kakor je bila popred krivda na Cetinju. Odkar je na srbskem prestolu zet kneza Nikole, se v Bclgradu še mnogo bolj deluje proti črni gori oziroma proti interesom dinastije Petrovičev, ki so v tej patrijarhalni državi brezdvoma identični z interesi države same in naroda, — kakor se je delovalo svo-jedobno pod vlado Obrenovičev. Kar je najbolj obžalovanja vredno - - je to, da so kot glavni kolovodje tega Srbije nevrednega rovanja ravno ljudje, katere je knez Nikola dvignil iz blata iu jih šele napravil ljudi takrat, ko so iih preganjali Obrenoviči. — Se žalostneje pa je, da se nahajajo ti ljudje, ki v borbi proti knezu Nikoli rabijo najbolj nečastna sredstva, — v neposredni bližini zeta kneza Nikole in srbskega kralja Petra. To jc skupina onih brezvestnih ljudi, ki so se zagnjusili že vsem, a ta skupina je znana pod nazivom dvorna kamarila. Zanašajoč se na starostno oslabelost kralja Petra, šopirijo sc danes po srbskem dvoru, pa žele doseči enak vpliv tudi na Cetinju in četudi potom zločina in krvi. Toliko se mi je zdelo potrebno omeniti kot uvod temu, kar sledi v tem dopisu. Nekoliko Črnogorskih slušateljev vseuči-' lišča v Bclgradu že dalje časa nesramno napadajo kneza Nikolo, češ, da jc despot in da je uvedel reakcijonarni režim v Črni gori, češ, da ta ječi pod «zločinsko» upravo vladarja — ki je edini storil Crnogoro to, kar je danes. — Ti njihovi napadi ga so bili vsem onim, ki poznajo razmere v Crnigori bolj smešni kot žalostni, posebno pa onim, ki poznajo zasluge kneza Nikole, ki je iz puščave napravil moderno državo. — Seveda ti omladinaši, ki so svoje omladinske ideale, ponos in ljubav do junaške zemlje, kjer so se narodili, — prodali za nekaj zlatnikov, — pri svojih pismenih napadih niti niso mislili na one. k poznajo Crnogoro in razmere v njej. Hoteli so doseči le to, da zavedejo srbsko javno mnenje in je dove-dejo do tega, česar so se navzeli od belgrad-ske »dvorne kamarile«. — Hoteli so pripraviti svet na uboj kneza Nikole, kar se je resno nameravalo. Ni davno tega. ko se je poročalo z Cetinja in sicer iz dvornih krogov, da so zasačili pismo poročnika srbske armade Vukotiča, sorodnika kneza Nikole in kralja Petra; — iz tega pisma so dognali, da sc gre za življenje kneza Nikole. Takrat se je govorilo, da kompromitira tisto pismo srbskega kralja samega. Gotovo je bila to težka obsodba, katere ni mogel uikdo verovati. Čudil sem se čudom, kaj se namerava s takimi — oo mojem mnenju izmišljenimi vestmi. — Pa kdo bi tudi mogel vrjeti. da se snuje v Srbiji zarota, katere namen je uboj enega izmed najzaslužnejših vladarjev, kar so jih imeli Srbi, — zlasti pa, da kaj takega nameravajo ljudje, ki so v bližini srbskega kralja. čegar otroci so — vnuki kneza Nikole! Na žalost in sramoto sc je sedaj neoporečno potrdilo, da jc bila ona vest, katero je malokdo mogel smatrati kot vrjstno. v resnici — prava. V Bclgradu se jc osnovala in organizirala zločinska družba, ki jc hotela več kot življenje kneza Nikole. Nameravala jc ugonobiti celo njegovo rodbino. Namen je bil na grozovit način uničiti najbolj zaslužno srbsko dinastijo. Strašna stvar! O vsem, kar se jc pripravljalo proti knezu Nikoli, — dobro informirana črnogorska policija, je jako strogo opazovala vse one, ki so prihajali preko meje. — Pred nekaj dnevi se je vrnil iz Srbije Stevan Rajkovič. Policiji se je zdel sumljiv, ker se k v Kotoru shajal z emigranti, o katerih se je vedelo, da nekaj nameravajo proti knezu Nikoli. — Posebno je bilo sumljivo, ker ni prišel iz Kotora na Ce-tinje po glavni cesti, ampak po stranski stezi po kateri malokdaj kdo hodi. To je bilo dovolj povoda za oprezno policijo, da je preiskala Rajkovičevo bivališče. In kakšno iznenadenje! — Našli so pri lijem večje število bomb. — Zaslišali so ga nemudoma. Uvidevši. da se ne more izmotati, priznal je odkrito, da je donesel te bombe deloma sam iz Belgrada, deloma pa so mu jih izročili v Kotoru črnogorski vseučiliščniki iz Belgrada, med temi Dakovič in Božovič. Priznal je, da obstoji v Belgradu zaveza zarotnikov, ki so imeli dogovorjeno, da 011 z nekaterimi vseučiliščniki — uporabivši eno noč — pridejo iz Kotora ter z bombami raz-denejo cetinski dvor, pobijejo kneza Nikolo, njegove sinove Danila, Mirka in Petra ter oba Mirkova sinčka, dalje vse ministre, kakor tudi vse uglednejše Črnogorce, ki so udani in verni svojemu knezu. — Izvršivši krvavi čin — nameravali so urediti »revolucijonarno vlado«, kakor se je to zgodilo v Srbiji po umoru kralja Aleksandra. Ta vlada naj bi bila toliko časa na krmilu, dokler bi ne odločila skupščina, kaj naj sc dalje izvrši. Zdi se vse to kot sanje, kot pravljica; — v Bclgradu bodo tudi poskušali vse to svetu predočiti kot izmišljotino, — a vendar jc vse žalostna resnica, kar se bode pred sodiščem neoporečno dognalo. Rajkovič je izdal cel načrt zarotnikov in tudi imenoval več sokrivcev. — A to še ni vse. Dejal je tudi, da je v Bclgradu še več somišljenikov in zarotnikov brez emigrantov in črnogorskih vseučiliščnikov. Zdi se mi, da sumijo v Crnigori, da se to nanaša na najvišje kroge v Belgradu. .laz tega nc morem vrjeti. — V Crnigori sami ni zarotnikov in to ie tolažilen pojav. — Rajkovič izrecno dolži preje omenjenega poročnika Vukotiča, da je bil ta posredovalec med Črnogorci in onimi, katerih noče imenovati. — Dolži tudi Stevana Lukavčcviča, znanega tesne-jega prijatelja in zaupnika kralja Petra; — ta Lukavčevič ravno sedai »slučajno« biva na Cetinji. - Ta je bil tudi že zaslišan. — Umevno je in naravno, da vse taji. — Vkljub temu pa je pod pazljivim nadzorstvom. — Črnogorska vlada je brzojavno zahtevala na Dunaju, cia se zapro vsi kompromitirani emigranti, nahajajoči se v Kotoru. Zaprli so jih, pač pa se je posrečilo glavnim krivcem kot Bozoviču in Dakoviču, da so se skrili nekje v Boki, ter so še na svobodi. — Pri vseh v Kotoru iu Risnu bivajočih emigrantih so se vršile hišne preiskave. — V Risnu so pri Dakovičevem sorodniku Filotiču zalotili dinamit ter razstrelilne priprave in snovi, ki so bile namenjene za razrušenje dvora. — Zaprli so tudi Filotiča. Iz Belgrada brzojavljajo, da so tudi tam preiskali stanovanja vseh emigrantov, ki so količkaj na sumu, da pa niso našli ničesar. — Umevno, ker časa so imeli dovolj, da so pospravili vse. karkoli bi jih utegnilo kompromitirati. Kakor je izjavil Rajkovič pričakovali so zarotniki, da se vrne preko Turčije bivši poslanik Culafič. ki se ie pred več časom izselil v Srbijo. Obmejnim oblastim je bilo zaukazano, da Čulafiča takoj zgrabijo, ko se prikaže na meji. Ta pa je bil o tem pravočasno obveščen od nekega prijatelja, zato se je ustavil šc predno jc dospel na mejo, svoj kovčeg pa jc izročil svojemu sorodniku Panto-viču, da ga odnese v Crnogoro. — Obmejne oblasti so preiskale njegov kovčeg in našle v njem šestero bomb. — Pantoviča so zaprli, kovčeg z bombami konfiscirali. a Čulafiča so na prošnjo črnogorske vlade prijele ter internirale turške oblasti iu ni dvoma, da ga bodo te izročile Crnigori. Knez Nikola je danes nad celo uro kon-fcriral s tukajšnjim avstrijskim poslanikom grofom Kuhnom pl. Kuhnenfeldoin. Kakor kaže, bode tudi Avstrija izročila Črni gori vse kompromitirane osebe, ki so bile prijete na avstrijskem ozemlju. Vladni »Glas Črnogorca« je včeraj prijavil vladni komunike, v katerem se glasi med drugim, »da jc odkrit načrt za izvršenje zločinskega in za Crnogoro usodnega atentata na kneza in ostale člane dinastije, in da je vest o tem pretresla vse in razburila v Crnigori.« — ln to je tudi resnica. Med narodom, kateremu je za Bogom knez prvi Gospodar, jc ogorčenje velikansko proti vsem, ki so pripravljali ta pri Bogu in ljudeh ostudni čin. — V strahu, da bi posamezniki ne prijeli za orožje in se ne maščevali nad onimi, katere smatrajo početnikom zarote, je vlada izdala iz-vanredne ukaze, da pomiri narodovo ogorčenje, in da se poravna vse brez prelivanja krvi ter v miru. Novi srbski poslanik Jovan Jovanovič je zadel včeraj na največji plamen. — Njegovo stališče jc tem težje, ker prihaja prvikrat na Cctinje, kjer ne pozna prav nikogar. — Njegova naloga je v trenutku, ko se odkriva ona zarota, ki se jc osnovala na zemlji one države. katero zastopa zelo težavna in mučna, dasitudi .ie Jovanovič vešč in izkušen diplomat, ki uživa simpatije tudi v najvišjih krogih. Odlična oseba iz neposredne bližine kneza Nikole, ki je o vseh tekočih vprašanjih dobro informirana, se je izrazila proti vašemu dopisniku na moje tozadevno vprašanje, kakšne razmere vtegnejo nastati med Srbsko in Crnogoro — s kratkimi besedami: »Bratsko in složno delovanje Srbske in Čruegore jc danes v trdi preizkušnji.« — Kratko in — jasno. Nameravani atentat naredil jc med dvema bratskima državama nov velikanski jez, ki bo do smrti kneza Nikole delal nepremostljivo oviro med Crnogoro in Srbijo ter odbijal drugo od druge. Knez se je odpravil danes z vsemi svojimi sinovi na »Njegoše«, — svoje rodno mesto, kjer ga je narod z velikanskim navdušenjem pričakoval. Ondi je vprašal eden izmed Črnogorcev kneza: »Kako smo mogli kaj takega doživeti od strani Srbije in . . . ?« Knez je miril narod, ki je bil presrečen, da vidi v svoji sredi kneza, katerega .ie Božja previdnost otela pripravljene mu nasilne smrti Največje mesto v kneževini, Podgorica, je bilo prvo, ki je obsodilo nameravani atentat in izreklo svojo udanost in pokorščino knezu. Kakor javljajo brzojavke, vršilo sc ie danes ondi veliko zborovanje, katerega se vdeležujc celo mesto. Ostro so sc obsojali zarotniki in izjavilo se je skrajno ogorčenje, da se je kaj takega pripravljalo ravno v Belgradu. Izrekla sc je neomejena udanost in vernost knezu. (Položaj v Črni gori je za kneza sedaj torej najugodnejši. Zarotniki so dosegli ravno nasprotno kar so nameravali. Narod se dviga za kneza. »Narodovo« včerajšnje »brzojavno« poročilo, da so na knezovi strani sami policaji in same kreature, na strani preganjane opozicije pa ves narod in vse, kar čuti narodno, je navadna lumparija. — Opomba uredništva.) Tako zborovanje, kot v Podgorici, vrši se to nedeljo tudi v Cetinji. Za danes naj s tem končam. Kakor hitro pa dobodem obečane podatke o podrobnostih glede priprav in načrtov zarotnikov, poročal vam bodem o vsem obširneje, ker je ta dogodek vzbudil največjo pozornost iu ki bi bil mogel postati usodcpolii za svobodno Črno goro, in pa ker jc ta dogodek vreden, da se zanimajo zanj vsi Jugoslovani. Posodila na metu. Dunaj, 14. novembra. Agrarci in pogodba. Avstro-ogrska pogodba živo sega v narodno gospodarstvo obeh držav, ki sta navezani druga na drugo. Avstrija zalaga Ogrsko po večini z industrijskimi izdelki, Ogri pa zopet pretežno večino svojih poljskih pridelkov in živine izvažajo v Avstrijo. Ako bi se postavila carinska meja med državama, jasno je tudi abecedarju, da se morajo živila še bolj podražiti. Nastane torej vprašanje, ali .ie naš kmet na boljem, ako avstrijski parlament odkloni pogodbo z Ogri? Mirno smemo odgovoriti, da bi naš kmet ne imel nobene koristi, prebivalstvo sploh pa škodo. Mi ne smemo pozabiti, da je v Avstriji industrija jako razvita in razmerno najmočnejši davkoplačevalec. V trenotku, ko Ogri zapro mejo avstrijski industriji ali jo obdačijo z uvozno carino, nastane vsaj za dobro desetletje industrijska kriza pri nas. Kam naj izvaža naša industrija svoje izdelke? Posledica bi bila, da bi obstale mnoge tovarne, vse pa morale odpustiti mnogo delavcev, ostalim pa plače znižati. S tem pa bi padle tudi cene poljskim pridelkom. Iz tega vzgleda je že jasno, kako daleko-sežno je vprašanje avstro-ogrske pogodbe. So pa ljudje, tudi med poslanci, ki niti prečitali niso tiskane vladne predloge, pa se širokoustijo, kakor mladi krokarji. Prežvekujejo prazne fraze, ki jih najdejo v svojih glasilih. ali zijajo, kakor trdnjavska vrata, ke-dar njih »voditelji« razkladajo izbruhe užaljene svoje domišljavosti in nedosežne nadutosti. Ko pa bi bil baron Beck takemu kričavemu »streberju« ponudil ministrski sedež, v istem trenotku bi možic slekel tigrovo kožo ter na vse pretege hvalil novi dogovor z Ogri. Kdor mirno in trezno presoja dogodke v zbornici in za kulisami, mora mi pritrditi. O tem smo se zopet sinoči prepričali, ko je zborovala agrarna zveza državnih poslancev. Namen zborovanja je bil, da zastopniki kmečkih okrajev jasno in odkrito izrazijo svoje mnenje o pogodbi. Shodu ie predsedoval poslanec Fink, navzoči so bili novi poljedelski minister dr. Ebenhoch. češki minister Prašek, več višjih uradnikov iz poljedelskega, trgovinskega in finančnega ministrstva ter nad sto poslancev. O novi pogodbi je poročal poslanec Povše, ki je v daljšem govoru stvarno izražal svojo sodbo o pogodbi. Odkrito je priznal, da Dogodba ni taka, kakor bi si jo želeli. To pa je tudi naravno, ker Ogri tudi niso tako nespametni, da bi vedoina delali v svojo škodo. Obžalovati moramo posebno, da je v pogodbo sprejeta taksa od sladkorja in da se je naša vlada vezala glede na tobak in sol. ker bode vsaka olajšava odvisna od dovoljenja ogrske vlade. Tudi določba glede žganja nam ne ugaja. Vendar pa moramo priznati, da so nove določbe o železniških tarifih za našo državo velika pridobitev, osobito pa za naše kmetijstvo in gozdarstvo. Avstrijska vlada bode mogla uporabljati tarife v korist našega izvoza. Ravnotako so važne določbe glede živinskega prometa. Po novem dogovoru morajo prašiči za rejo prestati štiridesetdnevni kon-tumac. S tem jc mogoče preprečiti uvoz in prašičjo kugo. Upoštevati moramo tudi, da bodo imeli naši državni živinozdravniki pravico nadzorovati zdravstvene razmere na Ogrskem. Dalje se jc obvezala ogrska vlada da v enem letu uveljavi strog zakon proti ponarejanju vina. Odpravil se je na Ogrskem znani mlinarski obrat in ogrska vlada sc je obvezala, da strogo omeji borzno igro z žitom na obroke. Konečno hočejo Ogri tudi kvoto zvišati za dva odstotka. Čc vse to uva-žujemo, moramo reči, da je nova pogodba sprejemljiva. To pa tembolj, ker bi sicer nastale osodcpolnc posledice tudi za Avstriio. Z ozirom na to govornik predlaga resolucijo, da agrarna zveza priporoča novo pogodbo, obenem pa z vso odločnostjo zahteva od vlade, da izdatno in vsestransko podpira naše poljedelstvo in živinorejo. Ako se povzdigne iu okrepča naše poljedelstvo, potem bodemo čez deset let mogli Ogrom narekovati pogodbo. Med živihnim odobravanjem je bila sprejeta ta resolucija. Med drugimi je govoril za pogodbo tudi novi poljedelski minister dr. Ebenhoch, ki je obljubil najizdatnejšo podporo. Najodločnejše pa je pobijal pogodbo knez Auerspeg. Stvarnih razlogov ni navedel, pač pa razne nedokazane pomisleke. Človeku se nehote usiljuje misel, da Auersperg nasprotuje pogodbi le iz političnih nagibov, ki so merodajni tudi za mnoge druge godmjače. Saj je knez Auersperg na pogodbenem odseku zagovarjal celo popolno razdelitev armade, oni Auersperg, ki je še pred dvema letoma z vso odločnostjo zagovarjal enotno skupno armado. Ali je to doslednost? In vendar so mu pritrjevali nekateri kimovci iz jeze, da niso in ne bodo ministri, drugi pa — ker poznajo pogodbo, kakor zajec boben. AVSTRO-OGRSKA. Pastirski list praškega kardinala Skrbenskega. Praški nadškof kardinal baron Skrbensky je izdal pastirski list o organizaciji katoličanov na Češkem. Pred vsem se izreka zahvala onim duhovnikom in lajikom, ki so ob zadnjih državnozborskih volitvah kot predborilci nosili katoliško zastavo. Res, da je glavna dolžnost duhovščine, da deluje na prižnici, v iz-povednici, v šoli in pri bolniški postelji. V sedanjih časih se pa mora od duhovnika zahtevati še več. Ne pečajo se v javnem življenju zgolj s čisto državljanskimi zadevami. Razpravljalo marveč tudi o verskih resnicah, jih napadajo in zasramujejo. Pripravljajo se, da izpodkopljejo temelje krščanski rodbini in mladinski vzgoji. Duhovščina je dolžna, da podtičuje, razbistruje pojme in da svari ljudstvo ter je zbere okoli zastave cerkve. Naj nečaka katoliški duhovnik, da pride ljudstvo k njemu. Sam mora iti med ljudstvo, da dvigne in vzdržuje nanovo prebujeno katoliško samozavest. Duhovniki, ki so posvetili svoje moči organizaciji katoliškega ljudstva, zaslužijo najtoplejšo zahvalo in največje priznanje. Pastirski list nadalje nasvetuje, da naj se ustanovi kolikor mogoče veliko organizacij. Duhovnikom priporoča, da naj se osebno udeležujejo shodov katoliškega ljudstva, na katerih naj tudi govore, da ljudstvo poučujejo in navdušujejo. Osobito pa priporoča v naših časih tako potrebno apostolsko delo, namreč, da se nai pospešuje katoliški tisk. V pomirjenje judovskih liberalcev. Da pomirijo judovske liberalce, ki jili tiščita v želodcu krščanska ministra Gessmann in Ebenhoch, se je dal ministrski predsednik Beck intervievati. V pomirjenje jc povedal, da so vsi ministri prepričani, da je pri vladi nemogoče enostransko strankarsko vladanje. Hočem sc držati kot načelnik vlade načela, da visoko spoštujem enake pravice vseh državljanov ne glede na plemenske in verske razločke. Posvetovanje avstrijskih škofov. Na Dunaju zborujejo vsi avstrijski katol. škofje. Po končanem posvetovanju se izda skupni pastirski list, v katerem se spominjajo tudi papeževega jubileja prihodnje leto. Škofovski vseučiliški odbor je tudi odobril otvoritev ene katoliške fakultete v Solnogradu. Slavnostno zborovanje »Katoliškega šolskega društva«. V petek zvečer je zborovalo kot uvod h katolišk. shodu »Katoliško šolsko društvo«. Predsedoval je državni poslanec dr. BSeehle, ki naglaša. da imamo sijajno bodočnost, če v sebi vzbudimo vero in zaupanje. Zmagali bomo, naj tudi mnogokrat tuli vihar, ki nam odtegne za kratek čas toplo solnce. Razveljavljen ministrski odlok. Občinski svet v Karolinovcni je odposlal v nemški krajevni šolski svet odposlance. Namcstništvo in ministrstvo sta pa ta sklep razveljavila, češ, da odposlanci niso Nemci. Upravno sodišče je pa razveljavilo ministrsko razsodbo, ker se gre tukaj samo za iziavo kompetentne oblasti. Boj za italijansko vseučilišče. Italijanski dijaki na Dunaju so sklenili, da prenehajo na svet italijanskih poslancev z na-daljnimi demonstracijami za italijansko vseučilišče. Pozvali so tudi graške italijanske dijake, da prenehajo z demonstracijami in se zahvalili svojim tovarišem za moralno podporo. Iz Italije sc poroča: V Rimu so energično potlačili poizkuse rimskih dijakov, ki so hoteli demonstrirati za italijansko vseučilišče v Trstu. V Milanu so se demonstracije sinoči ponovile, a dohode k avstrijskem konzulatu jc zaprla policija. Zaprli so štiri osebe. Češka ministra v Pragi. Dr. Fiedler in Prašek sta obiskala 15. t. 111. namestnika, višjega deželnega maršala in druge praške vplivne politike. Dne 16. t. 111. deli Prašek avdiience v Pragi, v nedeljo pa v Rovinu, odkoder potuje v Novi Benatek, kjer se v ponedeljek poslovi od svojih prijateljev v Kmetijski družbi. Dr. Fiedler zaslišuje v soboto v Pragi, popoldne ob 2. se pa poda na glavno pošto. Zvečer sc odpelje na Dunaj, Prepovedan shod Sokolov. Gablonško glavarstvo je dovolilo »Sokolom« v nedeljo shod v Gabloncu. Namestni-štvo je na prepovedalo shod. ker so razburjeni Nemci, ki prirede v nedeljo shod, na katerem protestirajo, ker nemško ozemlje na Češkem poplavlja »slovansko morje«. Proti agrarcem v nemško-narodni zvez;. V Saazu je zborovalo kmetijsko okrajno društvo, ki je izjavilo nezaupnico onim agrarnim poslancem, ki so sklenili, da glasujejo za pogodbo. Nova zveza z Haljo. V ddini Kadore se zgradi nova železnica Belluno-Kortina. Proga bo zgrajena prihodnje leto in bo po novi železnici najbližja zveza z Benetkami čez Tirolsko, ko še zgrade tudi leta 1908. progo Kortina-Toblach. Z Monako-vem bo zveza glede na Benetke za 80, z Ba-zeljeni 115, z Inomostom in Curihom pa za 195 km krajša. Nova zveza je tudi strategiške važnosti. Odkrita defravdacija. Pri okrajni bolnišnici v Toplicah je de-fravdiral upravitelj 20.000 K. Kaznovani poštni uradnik. Poštne uradnike je zelo razburilo poročilo, ker so prestavili za kazen z Dunaja na slabše mesto poštnega oficianta Neukircherja, ki se tudi preterira za tri leta. Neukircherja so kaznovali zato, ker je na nekem shodu poštnih uradnikov ostro govoril o zdravstvenih pomanjkljivostih pri dunajskem poštnem uradu v Resljevi ulici, ki so bile vzrok, da jc predčasno umrl poštni oficiant Lahodnig. Nemški protesti v Hebu. Hebski mestni svet je sklenil protest z ozirom na razsodbo praškega višjega deželnega sodišča, ki je določilo, da mora hebsko okrajno sodišče sprejemati češke tožbe. Za nedeljo je napovedan v Hebu z ozirom na to zadevo tudi nemški protestni shod. Ogrski državni zbor. Hrvaški polanci Popovič, Vinkovič, Ban-janin in Budisavljevič so izjavili, da niso nameravali žaliti predsednika in da se zato podvržejo sprejetemu predlogu imunitetnega odseka in prosijo zbornico odpuščanja. Nato so nadaljevali podrobno razpravo o ogrskem carinskem tarifu. Govorilo je več hrvaških poslancev. Lorkoviču in Tuškanu je vzel predsednik besedo. Vprašanje o ogrskih zastavah in znamenjih. »Budapesti Hirlap« poroča, da razpravljajo že mesece ne samo o vprašanju ogrskih zastav in znamenj, marveč o celotnem kompleksu vojaških vprašanj. Grofica Lonyay. Bivša avstrijska prestolonaslcduica grofica Štefanija Lonyay pride decembra v Gries, kjer se snide s svojo hčerko kneginjo Win-dischgraetz. SAŠKI KRALJ OBIŠČE PR1NCESINJO PIO MON1KO. Saški kral.i Friderik Avgust obišče v ponedeljek ali pa v torek svojo hčerko prince-sinjo Pio Moniko, ki se vzgaja zdaj na gradu saškega dvorjana Schoncberga pri Briksnu. RUSIJA. Ob otvoritvi tretje ruske gosudarstvenne dume. Naloge tretje gosudarstvenne dume so, da reši proračun, se peča z ljudsko izobrazbo, s preosnovo ljudskih in srednjih šol, da pomnoži število kmečkih šol, preosnuje lokalno avtonomijo in zviša plače častnikom, vojakom in pa pravoslavni duhovščini. Ko se rešijo navedena vprašanja, se prične duma pečati s kmečkimi zadevami. Del desnice pa namerava delati na to, da odpravijo zlato veljavo in uvedejo obvezno papirni denar. Nadalje pa namerava desnica tudi predlagati, da se uvede zopet popolno samodrštvo. Načelnik monarhične stranke v Astrahanu, Pi-hanovič, se je zato podal v Moskvo, kjer namerava sporazumno z »Zvezo pravih ruskih ljudi« voditi v ta namen agitacijo med ruskim ljudstvom. Stranke že tudi objavljajo svoje načrte. Oktobristi se bodo naslanjali delamo na desnico, deloma na levico, ker nimajo programa in tudi nc poznajo solidarnosti. Levica sc bo po delu oktobristov ojačila in ni izključeno, da dobi večino. O načrtih desnice je izjavil grof Bobrinski, da dcsnica ne dela na odpravo ljudske zbornice, pač pa da hočejo skupno korakati s skrajnim krilom desnice, seveda, če to ne bo motilo zborničnega delovanja iu če bo opustilo napade. Puriškevič je pa izjavil, da njegova stranka ne nasprotuje oktoberskemu manifestu in da jc pripravljena na sodelovanje z oktobristi. S to izjavo hočejo preprečiti, da ne bi skupno postopali kadeti in oktobristi. Pri posvetovanju oktobristov v Peterburgu, ki so se ga udeležili tudi zaupniki zmerne desnice in stranke mirnega obnovljenja, jc izjavil Petkov So-lovov, da sc morao združiti za skupno delo v tretji dumi nc le zmerni člani desnice, marveč tudi desno krilo kadetov na programu oktobristov, ne želi pa. da se spoje z njimi. V imenu desnice je pa izjavil zastopnik desnice Krupenski, da dcsnicapripadareprezentančne-mu zistemu in da je desnici ustava ravno tako dragocena, kakor ostalim pristašem ustave in da ne smejo desnice soditi po njenem ravnanju v drugi dumi, kjer ie bila prisiljena, da je nastopala tako ,kakor je nastopila. Na levici sc pa dela na to, da se združijo stranke na levici. Težave pa delajo socialni demokrati. ki hočejo ostati samostojni. Skupina stranke mirnega obnovljenja, ki šteje osem članov in ki io vodi Šipkov, upa, da dobi z divjaki trideset poslancev. Nastopiti hoče odločno, če bi desnica nameravala napad na du-min obstoj. Levo krilo oktobristov želi, da se združi s kadeti, medtem ko desno klubovo krilo in zmerni niso zadovoljni s kadeti. Kru-pinski želi, da postopa desnica oktobristov z desnico. Nadalje želi Krupinski, da zboruje duma le dvakrat na teden in da sc dumino delo osredotoči po odsekih. Zahteve ruskih industrijcev in trgovcev. Vodstvo kongresa zastopnikov ruskih industrijcev in trgovcev je poslalo vsem članom ruskega državnega sveta in dume spomenico, ki zahteva, nai se poviša proračun ruskih državnih železnic za leto 1908, da odpravijo napake v ruski železniški upravi. Ženske inženlrice. Obiskovalke ženskinih tehniških tečajev dobe naslov in vse pravice inženirjev, kakor se govori v Moskvi. Baron Frederiks bolan. Bivši gubernator v Nižnem Novgorodu, baron Frederiks, ki ie bil zapleten v afero Gurko Lidval, je obolel na živcih in se nahaja že več mesecev v nekem zdravilišču v varšavski okolici. Velika ustanova. Moskovski milijonar K. S. Ledeneov je volil znaten del svojega premoženja moskovskemu vseučilišču in tehniki. Oporoki je pri-stavljena klavzula, da sinovi izgube svoje deleže 200.000 rubljev, ako nastopijo proti oporoki. Preosnova carjeve osebne straže. Prejšnji carjev gardni bataljon so preos-novali. Moštvo se ne rekrutira več zgolj iz garde, marveč bosta v bataljonu po dva zastopnika vsakega polka ruske armade in po en zastopnik sibirskih in vzhodnjeazijskih polkov. Za poveljnika carjevega gardnega bataljona je imenovan general Komarov. Rusija na Daljnem Vzhodu. V Peterburgu je govoril J. A. Korzuhin o ruskem ozemlju na Daljnem Vzhodu. Položaj je tu žalosten. Manjka podjetnikov, ki bi izrabljali nakopičene zaklade zlata, srebra, železa in premoga in bi tako dali posla ubo-žanemti prebivalstvu. Redko nasejano prebivalstvo se preživlja težavno z lovom. Kam-čatsko prebivalstvo zato strada. Celo ribištvo nazaduje, ker primanjkuje soli, utenzilij in pa trgov. Neizčrpano je bogastvo v gozdih, dasi bi lahko izvažali les na Japonsko in v Ameriko. Nujno je potrebna Amurska železnica, ki, ko se dogradi, mora tudi biti vojaško dovolj zastražena. Pospeševati bi se moralo tudi naseljevanje. Rusi o preosnovi avstrijske vlade. »Rječ« piše glede na preosnovo avstrijskega ministrstva: Nova vlada je parlamentarna, ki jo podpira večina, od katere je odvisna. Po preosnovi so sc uveljavile parlamentarne razmere in je postala Avstrija parlamentarna monarhiia. Kolera v Rusiji. V Bukarcšt so došla poročila, da se širi grozno kolera v Rusiji. Rumunska vlada je zato ukazala obmejnim oblastim, da morajo preprečiti vsak prestop iz Rusije v Runuinijo. Ruski proračun. Finančni minister je predložil dumi in državnemu zboru proračun za leto 1908. Bilanca izdatkov in dohodkov je izkazana- z 2.515,515.806 rublji. — Car jc sprejel 15. t. m. duminega predsednika Komjakova v av-dijenci. DVE VOJNI LADJI ZGORELI! V petek zjutraj sta zgoreli na Ruskem v baltiški ladjedelnici dve topničarki, dve sta pa močno poškodovani. SAMOUMOR NA HAMBURŠKI BORZI. V hamburškem borznem poslopju se je ustrelil borzni obiskovalec Ballin, mlajši brat ravnatelja »Avstro-Amerikane«, Ballina. Dnevne novice. + Kamniška železnica. V ponedeljek se prične komisijski pregled proge Kamnik-Polzela. Da je ta proga za nas izrednega pomena, jc jasno. O tem smo že tudi dovolj pisali. Zdaj, ko sc pripravlja tudi preko Ljubljane zveza z Dalmacijo, je ta zadeva tem važnejša, nc samo v gospodarskem, marveč tudi v narodnem oziru. Biser naših mest, ljubki Kamnik, stopi iz svoje osamelosti na dan, Ljubljana se vzdigne kot križišče velikih prog. Seveda: dobiti moramo obe progi. S komisijskim ogledom se glavno delo pravzaprav šele prične. Teba je zagotoviti finančno plat; iu to jc najtežje. V tem usodnem času pa dela Hribar svojo neumno politiko. In zastopnik savinjske doline, Roblek mu druguje. Ali so kamniški in savinjski volivci na glavo padli, da k temu molče? Po Hribarjevi politiki mečemo od sebe najugodnejšo priliko za gospodarske pridobitve in sicer take. katerih pomen sega v stoletja. Velik čas. pa politični otročaji v njem! Predobro poznamo voditelje liberalne kamniške politike, da bi od njih kaj upali. Zdi se nam pa, da ie med tamošnjimi trgovci in obrtniki vendar šc toliko zdrave sebičnosti, da bodo spoznali, kam jih vodi njihova propala stranka. Kamniški mestni zastop ima besedo. t Simon Gregorčič in dr. Mahnič. Piše se nam: Ze večkrat sem hotel vam sporočiti, kar sledi, a vedno sem odkladal. Sedaj pa pišem in prosim, da objavite. Mnogo se govori in piše, celo v novem koledarju za leto 1908, da nekoliko namiguje na to, kot bi bil pokojni pesnik nevoljen na škofa dr. Mahniča. Resnici na ljubo moram izjaviti, da ni res. Dokaz: Bilo je meseca novembra 1905, ko se nas je v Gorici zbralo več duhovnikov in tudi pesnik je bil med nami. Govorili in ugibali smo, kdo neki zasede nadškofijski sedež v Gorici, izpraznjen po smrti nadškofa Jordana. Nekdo izrazi željo, da bi se povrnil dr. Mahnič. Simon Gregorčič pa pravi resno: »Pustite Mahniča, kjer je, on je na svojem mestu. Naj dovrši nalogo, katero mu je Bog poveril!« Začudili smo se njegovemu govoru. In nekdo pristavi: »In Vi to govorite?« Simon Gregorčič pa pravi: »Mahnič je mož. Jaz vidim, da se drži strogo svojih principov. V Gorici je pisal proti staroslovenski litur-giji, ker v Gorici ni dovoljena, na Krku se za njo bori, ker je stara pravica v krški škofiji.« — Iz tega se lahko razvidi, da je pokojni pesnik spoštoval škofa Mahniča in da ni imel srda do njega. Sporočani to, ker se iz tega zrcali lep značaj Simona Gregorčiča in da se ne bo mislilo, da je veliki pesnik in duhoven nesel jezo v grob. Spoštoval je kremenit znia-čaj škofa Mahniča. — VCcpovanu, dne 12. novembra 1907. — J. Pejec, župnik. + Zveza telovadnih odsekov in njen lepi ustanovni občni zbor je gospodo krog »Slov. Naroda« zabolela. Pa nc radi simpatij do Sokola. O, ne! Saj mi vemo, da so ravno gospodje pri »Narodu« najbolj nasprotni sedanjemu vodstvu Slovenske Sokolske Zveze. Nastop naših vrlih telovadcev jezi gospode krog »Naroda« zato, ker je bil ta nastop odkrit in ker so telovadci jasno izpovedali svoje mnenje napram Sokolstvu. Ker so telovadci že lansko leto sklenili, da na napade proti njim v časopisih ne bodo odgovarjali, moremo odgovoriti mi nasproti včerajšnjemu napadu v »Narodu« samo sledeče: vemo, da čimbolj bo »Narod« napadal predsednika Zveze telovadnih odsekov, tembolj ga bodo telovadci spoštovali in ljubili. Kar je najboljšega v naših vrstah, to »Narod« najbolj napada. — Protest proti Ziravniku ni bil proglašen zato, ker jc Zirovnik »naprednjak«, kakor pravi »Narod«. Mi poznamo naše telovadce in vemo, da se za tako naprednjaštvo malo^ zmenijo. Protest je bil storjen zato, ker jc Zirovnik šentviške telovadce napadal s takimi psovkami, kot jih rabi »Narod« navadno proti našim telovadcem. Protest proti tistim ljudem, ki so v naših službah in se delajo proti nam najbolj udanc. zahrbtno pa zabavljajo čez nas in hodijo delat liberalcem šta-fažo. ta protest je bil jako umesten in mi sami bomo skrbeli, da pridejo na dan imena uslužbencev naših zavodov, ker imajo pri naših zavodih prav izborne službe in bi bili vendar rajši slabo plačani uradniki liberalnih zavodov. — Da si naši telovadci ne žele prav nič »najboljših sokolskih moči«, jc pa dokaz slučaj s prejšnjim njih načelnikom, ki je moral iti, dasi dober telovadec samo vsled tega, ker je skušal igrati vlogo na dve strani. — Vse drugo, kar kvasi »Narod«, jc pa samo očitanje tistega, kar telovadci jasno in odločno izpovedujejo in kar jc izjavil na ustanovnem občnem zboru tudi predsednik dr. Lovro Pogačnik: »Mi nismo samo telovadci, temveč smo tudi verni katoličani«. Zvezo telovadnih odsekov čaka mnogo dela. Ze seda.i pošilja Zveza k raznim odsekom vsak teden dvakrat |X) šest telovadcev učiteljev. To delo na se bo še pomnožilo, ko se ustanove odseki v Celju, Gorniemgradu, Bohinju, Selcih in Mengšu, kjer povsod žele, da se odseki čimpreje ustanove. Tudi vprašanje glede uniform bo Zveza čimpreje rešila. Za prihodnji javni nastop sc dela po odsekih jako intenzivno, tako da smemo pričakovati v kratkem zopet mnogo veselih pojavov iz naših telovadskih vrst. + Hribar je govoril v »Mestnem Domu« ti.di nekaj o »ostudnosti«, pozvati dr. Šusteršiča, naj opusti vse ozire, si pa le ni upal. Potem bi se šc le videle »ostudnosti«. Siccr je pa res že čas, da padejo vsi oziri! Na zadnjem dr. Šusteršičevein shodu ie volivec Jeraj dal duška nejevolji, ki vlada med našimi somišljeniki proti Hribarju. Ta nejevolja jc oprta ua nekatera kričeča Hribarjeva dejanja zadnjega časa. Mož, ki jc nastopil v »Sloveniji« za »mo-dus vivendi«, ki ima v ustih napram javnosti polno »skupnosti«, ie n. pr. po svojem magistratu vrgel na cesto obrtnika, o katerem se je sumilo, da ni volil Njega! A ta slučaj ni osamljen! Tak je ta Hribar v resnici, ln vendar se drzne Njegov Govekar pisariti, da poslanec Hribar plemenito pozablja in krščansko odpušča vse osebnosti, v svoji goreči želji, da bi se osnoval en sani velik jugoslovanski klub.« . Ob takih Hribarjevih nastopih v istem trenutku, ko zavije oči po skupnosti, ni treba imeti samo kakih »osebnih čuvstev« proti Njegovemu moštvu, ampak naša sveta dolžnost je takega moža in njegovo odkritosrčnost razkrinkati. Naj se ga prav spozna! S takim možem, ki v dejanju tako postopa, kakor smo zgoraj omenili, ui mogoča nobena skupnost. Proti takemu teroristiškemu postopanju sc morajo napeti še druge strune! Za vsakega zatiranca se moramo potegniti vsi! In z nami bo šel vsak, ki ljubi pravico in — svobodo! T Oficjelna blamaža. V oficijelnem glasilu Ivana Hribarja, v »Sloveniji«, je tiskano, da je Ivan Hribar preteklo nedeljo na shodu v »Mestnem domu« govoril, da je državni zbor dovolil, da se dr. Šusteršič izroči sodišču radi razžaljenja mestnega policijskega stražnika. G. Ivanu Hribarju se je na shodu očividno sanjalo. S takim neresničnim poročilom se je blamiral Ivan Hribar na shodu, sedaj pa še v svo.ii oficijelni »Sloveniji«. + Deželnozborske volitve. Iz vipavske doline nam poročajo: Te dni smo dobili po naši dolini v obilnem številu naslednic pismo: »Politično društvo »Jednakopravnost« v Idriji dne 10. listopada 1907. Velecenjeni gospod! V zadevi predstoječih deželnozborskih volitev si dovoljujemo Vas najuljudneje povabiti na zaupni pogovor, ki se vrši v nedeljo, 17. t. m. ob 11. uri dopoldne pri g. Antonu Lampetu v Črnem vrhu nad Idrijo. Z ozirom na dogledno važnost novih deželnozborskih volitev računamo zanesljivo na Vašo udeležbo in beležimo z odličnim spoštovanjem za (s štampiljo) Jednakopravnost, Idrija, A. Pcgan, t. č. predsednik. J. Novak, t. č. tajnik. — Tako nas torej vabijo. Imenovano politično društvo nam Vipavcem ni znano, imena podpisanih odbornikov nam jamčita, da liberalci skušajo zopet vstati, ker so ob državnozborskih volitvah tako grdo padli. Kakor smo izvedeli, jc podpisani A. Pegan notar v Idriji, ki je vodil zadnjič za Grudna agitacijo, J. Novak pa večkrat imenovani idrijski občinski tajnik Julče, posebni ljubitelj ženskih čenč. Možje vedo, kaj jim je pričakovati od teh dveh »kmetov«, katerima se gotovo v najkrajšem času pridruži, kakor se nam poroča, »oberkniet« Tauzes, seveda tudi iz Idrije. + Ali je to delo za naše ljudstvo. Na shodu Narodne stranke v Celju je začel urednik Narodnega lista Spindler hujskati proti družbi sv. Mohorja in to hujskanje se sedaj po vseh liberalnih listih vrlo nadaljuje. Ne-izrccno duševno korist je prinesla ta družba že našemu narodu, povišala je naš ugled pri drugih narodih, in za to pač ne more biti prijatelj ljudstvu, kdor mu hoče uničiti to koristno družbo! V »Družbo sv. Cirila in Metoda« so ti ljudje s svojimi nasilstvi zanesli razpor, sedaj pa hočejo razdirati tudi v »Družbi sv. Mohorja«. Roke proč od »Družbe sv. Mohorja«. Gg. družbeni poverjeniki, odgovorite na liberalne predrznosti s tem, da v vsaki župniji naraste število članov »Družbe sv. Mohorja«! + Socialni kurz priredi goriška »Slovenska krščansko-socialna zveza« takoj po novem letu. Začne se dne 2. januarja; sklep bo v nedeljo, dne 5. januarja. * Koledar družbe sv. Cirila in Metoda so začeli razpošiljati iz Ljubljane. Ne bodemo se bavili mnogo ž njim. Iz poročila o glavni skupščini v Bohinjski Bistrici, zlasti o volitvah, se pozna, kako dela vodstvo družbino v strankarske namene. Človeka, ki je bil navzoč in opazoval burne prizore, mora popasti sveta jeza. če čita to enostransko sestavljeno poročilo. Navajajo sc venomer zastopniki, ki stoje na krščanskem stališču, češ, da so ti povzročili nemir na skupščini. Največji rodoljub nc more imeti zaupanja do takega vodstva, ki si upa sprejeti tako zavito poročilo v svoje izvestje. Popolnoma nemogoče je, da bi še kak ncliberalec vztrajal v takem odboru in dovoljeval take brezvestne, enostranske spise, ki imajo le namen oškoditi ugled krščanskim strankam. Cc so ti gospodje tako resnicoljubni in hočejo skrbeti, da se ohrani zgodovinski razvoj družbe, zakaj pa niso ovekovečili drznih nastopov slovenskih vse-učiliščnikov, ki so z največjo brezobzirnostjo žalili duhovne in terorizirali celo skupščino? Zakaj niso omenili v svojem vestnem poročilu grožnje akademikov, da morajo povsod iz družbinih šol »nune«? Zakaj ni to ugledno in resnicoljubno vodstvo označilo vsai v nekoliko besedah oliko in omiko razgra.iajočih dijakov, katere ie moral celo poslanec Gralen-auer, mož najmirnejšega značaja, poučiti, da ie tako vedenje za višje izobražence nedostojno? Vse tc dogodke so izpustili, ne vemo, ali iz prevelike resnicoljubnosti ali namenoma. Lc delajte tako, pa še pridite enkrat rotit, da mora vsak Slovenec neoziraje se na politično naziranje podpirati tako družbo. Ustanove za Radeckejeve veterane. Dunajska krščansko-socialna glasila zahtevajo, da vlada povodom 50-lctnice Radeckijevc smrti spomin na Radeckega proslavi ua ta način, da parlamentu predloži predlogo za ustanovitev ustanov za nbožane Radeckijevc veterane. — Smodke je prepovedano izbirati na Ogrskem. Ogrski tobačni erar je določil, da se odslej vsaka smodka posebej prodaja zavita v teuak papir. — Na naslov državne železnice. Z nastopajočo zimo se vračajo na postajališča Tavčarjev dvor, Črnuče in Homec železnice Ljub-Ij&na-Kamnik vse one neprijetnosti, ki jih potujoče občinstvo ondi uživa, odkar je stekla ta železnica. Slaba razsvetljava lokalov, nego tovost glede prihoda in odhoda vlakov, ki io povzročuje dejstvo, da postajališča niso v telegrafski zvezi, to so nedostatki, ki tarejo postajališča na vseh lokalnih železnicah. Da pa mora občinstvo prezebati v nezakurjenili lokalih, to pa vendar ne gre, in to tem manj, ker živimo v dobi. ko se povsod uveljavlja načelo, da sc mora varovati človeško zdravje Koliko ljudi jc pa že prezebalo v nezakurjenil: čakalnicah zgoraj navedenih postajališč in koliko sc jih jc ondi ob hudem mrazu, kakršnegi smo imeli lansko zimo. hudo prchladilo. Ne-odpustno jc za železniško upravo, ako si oi dežja ali vsled hitre hoje premočen človek čakajoč vlaka v teh mrzlih prostorih, nakopl.ii dolgo ali celo neozdravljivo bolezen. — Zat< želimo, da se v navedenih postajališčih nemti doma postavijo primerne peči in da se te peč pred prihodom vlakov redno zakurijo. Priza dete faktorje pa opozarjamo na te vrstice : prošnjo, da upoštevajo to upravičeno željo. Hran Inica in posojilnica v Kranju. No voustanovljena posojilnica, o kateri smo vau že poročali, se prav dobro razvija. Ze prv uradni dan je imela blizu 20.000 K prometa. Na razna vprašanja še poročamo: Naša hra nilnica obrestuje vloge s 4'/s% iu plačuje ren tni davek; posojila na hipoteke daje po 5"< na osobni kredit po 5'h%. Za posestnike, k imajo na visoke obresti vknjiženi dolg, je po sebno važno, da preskrbuje konverzijo dolgov po novi postavi. — V odbor posojilnice ln liranllnite v Kranju so bili voljeni gg.: K. Marenčič, načelnik, A. Koblar, Iv. Kummer, T. Pavšlar. V. Sitar, K- Windischer. Hranilnica posluje »v škofiji« v Kranju in sicer v ponedeljek dopoldne in popoldne ter v petek dopoldne. Razburjena intendanca slovenskega gledališča. Prejeli smo in priobčujemo: Slavno uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Opiraje se na § 19., tisk. zak., prosi podpisano vodstvo slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani, da objavite z ozirom na notico »Gledišče v službi tendencioznega mazaštva« v 263. letošnji številki svojega lista sledeči popravek: Ni res, da sc za slovensko gledališče pripravlja neka zgodovinska drama iz 16. stoletja, v kateri neki pisec brez talenta in okusa, ki se še svojega imena ne upa povedati, izktiša svojo nezrelo domišljijo nad redovnicami mekinskega samostana in da dežela za take stvari plača. Res pa je, da se z a slovensko deželno gledališče ne pripravlja nobena taka drama. Vodstvo slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani. Juvančič. intendanca slovenskega gledališča naj se blagovoli poučiti iz »Slovenskega Naroda«, ki je isti dan kot mi. poročal, da je intendanca slovenskega gledališča dobila novo slovensko dramo »Opatinja Suzana«. Da dežela za to ne bo plačevala, to vemo! — Vojak roparski napadalec. Poročali smo te dni, da je v Trstu na ulici napadel neki vojak neko damo in ji hotel iztrgati denarnico, potem pa s tovarišem vojakom pobegnil. Tatov tovariš se je sedaj sam zglasil. Piše se Jurij Černigoj. Vojak, ki je izvršil roparski napad, se piše L. Ogrizek in jc takoj po napadu dezertiral. — Južna železnica bo z letom 1908. povišala tarifo na železnino. Izvzete bodo od povišanja samo kose in srpi. — Legar v Postojni je ponehal. Barake Rdečega križa, katere je deželna vlada poslala ob času epiderničnega Iegarja v Postojni, so včeraj zopet odposlali nazaj v Ljubljano. Rabil jih ni nikdo, bilo ni nobenega bolnika v njih. Zadostovala je popolnoma okrožna bolnica v Postojni. — Redka lovska sreča. V nedeljo, dne 10. t. m. ustrelila sta gg. Josip Vanossi in Peter Nograšek v lovišču g. Fr. Gamsa »Med gorami« nad Nevljico vsak enega divjega kozla. Divji kozli v lovišču »Pod hruško« so res nekaj nenavadnega in dokazuje ta slučaj, da hranijo kamniške planine obilico divjih kozlov in koz, ker zaidejo v tako nižavo. — Postojnski trgovci so na svojem to-variškein sestanku, ki so ga imeli v torek, dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer v hotelu pri »Kroni« glede odpiranja in zapiranja trgovin soglasno in s častno besedo se zavezali in sklenili sledeče določbe: Ves čas od 1. oktobra do 31. marca odpirale se bodo trgovine zjutraj ob pol 7. uri in zapirale ob 8 uri zvečer. V času od 1. aprila do 30. septembra se bodejo odpirale trgovine zjutraj ob 6. uri in zapirale ob 9. uri zvečer. Izjeme so le teden pred božičnimi in teden pred velikonočnimi prazniki. Ob tem času se ima trgovine lahko dalj časa otvorjene. Ob nedeljah in praznikih bodejo trgovine odslej otvorjene od 7. ure — 10. ure dopoldne, med 10. mašo bodejo za-tvorjene, ter od 11. ure — 12. ure se imajo, vse trgovine brez razlike popolnoma za-tvoriti. O roparskem umoru pri Verdu se poroča, da so osumljene tri delavce te dni vsakega posebej peljali na mesto umora. Za časa umora je posebno eden se nahajal v bližini in je umorjenemu kakih sto korakov sledil. Po končani preiskavi bodo osumljence izročili deželnemu sodišču. -- Imenovan je za volonterja na državnih železnicah g. Anton Rupar. — Državna subvencilja. Za vodovodni rezervoir dobi občina Laze pri Senožečah državno podporo 4000 kron. — Platneni čoln za vožnjo po vodi sta izumila v Zagrebu Mihael Mercep in Vladimir Ferenčina. Čoln se da zložiti in se ga lahko nosi s seboj v malem kovčegu. To je dosedaj najbolj praktičen platneni čoln. Poizkusi na Savi so izborno uspeli. — Umrl je v Pulju g. Alojzij Gotz, uradniški pomočnik c. kr. vojne mornarice. — Solkanska mizarska zadruga jc vzela v najem žago kranjskega verskega zaklada v Bohinju. — Umrl je na Glincah št. 22 viški pismo-noša Ivan Pavlič. Belokranjska železnica. Sekcijski šef železniškega ministrstva dr. Millemoth ogleduje te dni trasacijsko črto. Izgubljeni so bili od Novega Vodmata do Device Marije v Polju trije obroči od peči in pa železo, na katerem se kuri. Kdor je to našel, naj prinese g. Cernetu v Moste št. 7, ali k županu v Devici Mariji v Polju. — Tifus se širi po Rakeku. Več oseb je bolnih. — Sneg je pokril Severnik in ie podoben zimski pokrajini. Velikodušen gospodar. V Budimpešti je te dni umrli zasebnik Keczer svoji uslužbenki, ki mu je več let gospodarila, zapusti! en milijon 600 tisoč kron. Štajerske noulce. š Štrajk na mariborskem moškem učiteljišču. Listi sedaj mnogo pišejo o štrajku, ki sc je uprizoril na mariborskem učiteljišču proti profesorju Majcenu. Kakor izvemo iz zanesljivega vira. jc g. Majcen popolnoma nedolžen in je celi štrajk uprizorjen iz vzrokov, «• katerih bomo šc govorili. š Za slovenske gimnazijske razrede v Celju je v državnem proračunu 10.000 kron. In sicer za njihovo nastanjenje v novi stavbi, katera se ima šele postaviti — pri Celju. š Utopljenec. Pri zabovških mlinih pod Ptujem so potegnili iz Drave že močno gnilega mrliča. Sodijo, da je to tisti Janez Cvetko iz Zabovc, kateri je 13. aprila v Iegarju skočil v Dravo in utonil. š »Sokolski dom« v Mariboru. Ze prihodnjo pomlad se bo dvignilo v Leitersbergu pri Mariboru novo poslopje: »Sokolski dom«. Stavbišče je že kupljeno. ijuDUansKP noulce. lj Jutri v »Rokodelski Dom«! Jutri, v nedeljo, ob 6. uri zvečer priredi »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov« v Ljubljani v svojem domu, Komenskega ulice štev. 12 ve-lezanimivo »Martinovo veselico« z bogatim vzporedom, ki ?e zaključi z lepo igro »Grajski ječar«. Kdor se želi jutri zvečer prijetno zabavati, naj pohiti v »Rokodelski Dom«. lj Somišljenice in somišljenike vabimo, da se udeleže jutrišnje zanimive Martinove veselice »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov« v »Rokodelskem domu«. Začetek otčno ob 6. uri zvečer. - Odbor »Slov. kršč,-soc. zveze«. lj Cenjene člane in članice pevskega društva »Ljubljane« vabiva, da se udeleže jutrišnje »Martinove veselice« v »Rokodelskem domu«. — Za odbor »Ljubljane«: Rado Šturm, predsednik. — Potnik, tajnik. Ij Predavanje. V torek je predaval v »Kr-ščansko-socialni zvezi« veleč. g. dr. Aleš Ušeničnik o »veri in neveri«. Jasno in določno je očrtal, kaj vodi ljudi k neveri, zlasti »inteligentne« ljudi. Zlasti dijaštvo je izpostavljeno raznim faktorjem, ki vplivajo v tem oziru jako slabo nanj, že v manjših šolah, najbolj pa na univerzah, kjer jim marsikatera profesorska avtoriteta vceplja nevero. Človek brez vere je v nesreči osamljen in njegova edina vera v »nič« ga dovede do sa-moumora. Poslušalci so sledili z zanimanjem gospodu predavatelju, ki je izbral res zanimivo snov in jo podal v lepih oblikah. Prihodnji torek predava g. dr. Jerše. Ij Ljubljanski občinski svet ima sejo prihodnji ponedeljek, ob 5. uri popoldne v mestni dvorani. Na sporedu so poročila v zadevi novih volitev v upravni odbor mestne hranilnice. O računskem sklepu mestnega zaklada za leto 1906. O prošnji »Zavoda sv. Nikolaja« v Trstu za podporo. O prošnji ljubljanske društvene godbe za izredno podporo. O prošnji društva »Narodna šola« v Ljubljani za podporo za leto 1908, O dopisu mestnega magistrata glede odstopa sveta Ane Dermastijc na Zaloški cesti 3 v svrho uravnave te ceste. O delovanju »prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva« v III. četrtletju 1907. O poročilu Ivana Dražila o zborovanju državne zveze delavskih posredovalnic na Dunaju. O vlogi restavraterja Ivana Kende za napravo saninca na mestnem posestvu pod Turnom. O prošnji Vinka Voieviča za razširjenje go-stilničarske koncesije. O prošnji Ivana Anžiča za podelitev krčmarske in gostilničarskc koncesije. O prošnji Alojzija Rasbergerja za prenos gostilničarskc koncesije. O prošnji Uršule Kadunčeve za starinarsko koncesijo. O prošnji delniške družbe »Union« za odpis večje porabe vode. O prošnji A. Sušnika za odpis večje porabe vode. O vspehu cestne električne železnice v Ljubljani za prometno leto 1906. Tajna seja. lj Deželnozborska volitev v Ljubljani. Pri prihodnjih deželnozborskih volitvah nameravata v Ljubljani kandidirati dr. Ivan Tavčar in dr. Karol Triiler. »On« se baje za ljubljanski deželnozborski mandat ne bo pulil, ker se hoče bolj posvetiti Svojim umetniškim stremljenjem, predvsem Svoji — umetniški galeriji na Gradu. li Zanimive kinematografične slike se bodo videle od danes do torka v podjetju »Cinc-matographe Theatre Francais«. Na vsporedu so velezanimive, povsem nove točke in traja vspored približno eno uro: 1. Povesti o Pav-lihu. 2. Kuharica ima smolo. 3. Žrtev znanosti. 4. Diabolo. 5. Kuharica podeduje. 6. Napad na postiljona. — Priporočamo to podjetje kar naj-tcpleje, ker se odlikuje res z lepimi slikami. lj Velk koncert. Jutri v nedeljo, 17. novembra, vrši se v veliki dvorani hotela »Union« koncert ljubljanske društvene godbe. Kakor se nam poroča, je godba po novih, dobrih močeh zelo pomnožena, tako da bode jutri jako bogat in lep program v dvorani »Uniona« proizvajala. Na vsporedu se nahaja tudi »Wagner«. zbor romarjev, Strausova opereta »Vesela vdova«, opereta »VValzertraum«, Dvvorak, Eilenberg, Fučik, Parma itd. — Začetek ob 8. uri zvečer. lj Lubljanski sekstet koncertira v nedeljo zvečer v vinski kleti »Uniona«. Vstop prost. Ij Poročil se bode v nedeljo, dne 17. novembra, gospod Josip Bardorfcr z gospico Marijo Plantan iz Novega mesta. Čestitamo! lj Velika nesreča na železniški progi. Danes dop. je kakih sto korakov od žel. prelaza na Mar. Terezije cesti tovorni vlak št. 828 podrl na progi delajočega, 15-letncga delavca Štefana Hermana, rod. iz Dražimarc pri Prilogu, ter mu odtrgal nad kolenom levo nogo, desno roko 11111 jc pa tako zmečkal. Ponesrečenec jc na progi stoječ gledal tovorni vlak. ki jc prihajal iz Ljubljane in ui opazil onega, ki je vozil v Ljubljano. Hermana so prepeljali ?, rešilnim vozom v deželno bolnišnico, a ni upanja, da bi okreval. V bolnici so ponesrečencu odrezali roko. lj Pobegnil je od tukajšnjega c. in kr. pešpolka št. 27 prostak Aloizij VVilos. Pred pobe- gom je vkradel dvema prostovoljcema obleko in jo prodal nekemu starinarju. Telefonska ln Drzojavna poročila. VELIKI IZGREDI NA DUNAJSKEM VSEUČILIŠČU. Dunaj, 16. nov. Danes so nemški dijaki na tukajšnjem vseučilišču povzročili velike izgrede. Nemški dijaki so se v velikem številu zbrali v avli ter so zapeli »Die VVacht am Rhein«. Nekaj navzočih jugoslovanskih dijakov se pri petju te pesmi ui odkrilo. Nemci so radi tega s palicami napadli jugoslovanske dijake, bili po njih in celo kamenje metali nanje. Konečno so Nemci jugoslovanske dijake izrinili iz avle. Jugoslovanski dijaki so bežali v kavarno nasproti vseučilišču, Nemci so jim sledili in so hoteli naskočiti tudi kavarno, kar pa je preprečila policija. Pri tem je bilo več dijakov ranjenih na glavi. SEJA MLADOČEŠKEGA 1ZVRŠEVAL-NEGA ODBORA. Praga, 16. nov. V ponedeljek ima mlado-češki izvrševalni odbor sejo, v kateri sc bo posvetoval, kako naj se nastopi proti agitaciji, katero vrše češki radikalci proti zmernim češkim strankam. ITALIJANSKO VSEUČIL1ŠKO VPRAŠANJE. Trst, 16. nov. Mestni svet jc sprejel resolucijo, ki poživlja vlado, naj čimpreje ustanovi vseučilišče v Trstu iu naj se za prvo silo prestavi pravna fakulteta iz Inomosta v Trst. — V Tridentu in Gorici so Lahi tudi demonstrirali za univerzo. V Trstu so pri demonstracijah baje streljali. OBSODBA RADI VOLIVNEGA PODKUPOVANJA. Maribor, 16. nov. Orehovski Vračko in Koller sta bila včeraj obsojena zaradi voliv-nega podkupovanja na 5 in 3 dni. NOV HRVAŠKI BAN? Zagreb, 16. nov. Govori se, da ban Ra-kodezav odstopi in da bo na njegovo mesto imenovan grof Dioniz Draškovič, ki živi na Dunaju. Potrjena ta vest še ni. PROTI HRVAŠKI OBSTRUKCIJI V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU. Budimpešta, 16. novembra. Ogrska neodvisna stranka ima v ponedeljek posvetovanje, kako zlomiti hrvaško obstrukcijo. 700-LETNICA ROJSTVA SV. ELIZABETE. Požun, 16. nov. Tu se danes slovesno praznuje 700-letnica sv. Elizabete. Vse mesto je na županov poziv v zastavah. Zvečer bo razsvetljava. Cesarja zastopa pri slavnostih nadvojvoda Friderik. Slavnosti trajajo do torka. PREDSEDNIK DUME PRI CARJU. Peterburg, 16. novembra. Danes je car sprejel v avdijenci predsednika dume. Čuje se, da je bila avdijenca. ki je trajala četrt ure, jako milostna. PREPREČENI ATENTAT NA CARJA. Peterburg, 16 novembra. Velikansko senzacijo vzbuja vest, da so v Carskem Selu aretirali pet nihilistov. Nihilisti so nameravali izvršiti atentat proti carju v carjevi avdijenčni dvorani. Preoblečeni nihilisti so prosili za av-dijenco, v Carskem Selu so se pa ti prosilci zdeli sumljivi. Preiskali so jih in našli pri njih več skritih bomb. SIN GENERALOV, NAČELNIK ROPARSKE DRUŽBE. Varšava, 16. nov. Tu so prijeli sina splošno znanega generala Vilčevskega. Dognalo se je, da jc generala sin načelnik one roparske družbe, ki ie oropala mestno blagajno. KITAJCI PROTI TUJCEM. Šangaj, 16. novembra. Sem so priplule štiri ameriške topnjače, ker se med Kitajci pojavlja nevarno gibanje proti tujcem in se bojkotira angleško blago. RAZPRAVA NASI. Rim, 16. nov. V navzočnosti 129 senatorjev se zaslišujejo priče, večinoma nižji uradniki Nasijevega ministrstva in umetniškega oddelka. Razvidi se iz izjav, da so vsi vprek goljufali in izdajali državni denar za najrazličnejše malenkosti, večinoma pohištvo in potovanja v letovišča. JAPONSKA. Berolin, 16. nov. Japonski finančni minister, ki se zdaj mudi v Berolinu, je izjavil, da so japonske finance zelo ugodne in da jc razmerje z Ameriko najboljše. ITALIJANSKA ZBORNICA. R.m, 16. nov. Dne 28. novembra zboruje italijanska zbornica. Na vrsto prideta med drugim trgovinski dogovor z Rusijo in odprava ponočnega dela pri pekovski industriji. Kašljajočc osebe opozarjamo na oglas o Thyniomcl scillae, t. j. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo. Božič 1907. Znana dunajska izvozna tvrdka A. H i r s c h b e r g , II., Rembrandtstrasse 19. razpošilja tudi letos slovito amerik. garnituro namiznega orodja, obstoječo iz 42 komadov za čudovito nizko ceno 6 gld. 90 kr. Vsak, kdor si namerava omisliti žlic, nožev, vilic itd., naj porabi to priliko. Več v današnjem oglasu. Poslano! P. n.! Ker sc mojemu sinu Adolfu VVagenpfeil pred dvema letoma ui posrečilo opustiti trgovine, ker ni dobil kupca za ostalo blago, vseeno pa hoče ostaviti Ljubljano, sem jaz prevzel vso njegovo zalogo in bom trgovino popolnoma likvidoval. Da bom pa čim najmanj blaga moral prepeljati v svojo celovško trgovino, bom od danes do 1. februarja 1908 prodajal vse predmete globoko pod nakupno ceno in prosim, da se p. n. občinstvo prepriča o izredni nizki ceni. Tudi vse novosti, ki so bile povodom bližnje božične dobe naročene pri raznih tovarnarjih, se bodo prodale po izredno nizki ceni, na kar si usojam še posebej opozarjati. Vsakomur se torej nudi prilika, da si za mal denar nakupi pri nas soliden, pristen okrasek, ali pa si preskrbi potrebnih žlic, namiznega orodja in vseh mogočih drugih po-rabnih predmetov pristno srebrnih ali iz kina srebra. Proda se tudi trgovinska oprava z blagajno vred. Slavno p. n. občinstvo vabim najvljudneje, da čini največ porabi to redko priliko, ter bilježim velespoštovanjem Jurij Wagenpfeii, juvelir, Celovec, Kramergassc 11. Poslano. Ker mi je gospod Jurij VVagenpfeil poveril likvidacijo, si usojam Vas iznova opozoriti na koristi, ki Vam jih nudi gorenje pismo in katerih se pri tej priliki lahko poslužite, in Vas prosim, da se v lastnem interesu prepričate o izredni ceni. Kupiti si morete v resnici le dobro in solidno blago pod zelo ugodnimi pogoji. Pripominjam, da sprejmem do 1. februarja 1908 vsako novo delo, kakor tudi vsa popravila iu gravure, ter bilježim. pričakujoč cenjenih naročil, velespoštovanjem Adolf VVagenpfeil, juvelir, Ljubljana. Zahvala. O nenadni in prerani izgubi mojega nepozabnega in iskreno ljubljenega soproga in očeta, gospoda Edvarda Pitschmann postajnega mojstra došlo mi je toliko dokazov prisrčnega sočutja, da ne morem vsakemu posamezno se zahvaliti, torej izrekam tem potom vsem sorodnikom prijatellem in znancem mojo najis-krenejšo zahvalo, dalje se v prvi vrsti zahvaljujem slavnemu pogrebnemu društvu želežniških uslužbencev vsem darovateljem krasnih vencev ter za veliko spremst/o k zadnjemu počitku. Osobito se čutim dolžna vse priznanje in zahvalo izreči ravnatelju na Rakovniku preč. g. A. Kovačiču za vso požrtvovalnost in ljubeznivost ki jo je izkazoval predragemu pokojniku v zadnjih urah, enako tudi pre-blag. g. načelniku Karol vite«u plemenitemu Heillmayr-ju za vse njegove prijaznosti in dobrote v zdravju, bolezni in smrti. Bog plačaj vsem! Ljubljana, 16. novembra 1907. Amalije Pitschmann roj. Kustim. Lj RANO JOŽEFOVA grenka voda. > Novosti ^j-sjisa J «r ss- te sezije! A. Lukič Ljubljano, Pred Škofijo 19 Priporoča svojo novo urejeno veliko zalogo iz-gotovljenih oblek za gospode, dame, dečke in deklioe po najnižjih oenah. mmmm 2397 16 Slivovko 1902 letnik, ima na prodaj franko 4 litre za 9 K 60 v., 6 let staro vinsko žganje 2 litra 5 K 60 v., graščinsko oskrbništvo Golitsch, p. Konjice Stajarsko. 2498 13-4 prodajalni ena na vogalu, se dasta ceno v najem v hiši na Poljanski cesti 22 (blizu nove gimnazije). 2543 3—3 Debeli Trudringerji pridejo dne 24. novembra v Ljubljano! Raba tega v zamadek vžganega znamenja in ru- deče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam Miubltliti lisls voli. IX •.ivireK: Giesehubi Sauerbrurm !•!«. •«$)«}». zdravilu feopslttd« >rl Kariavlh car' Pr<-apekti tKMtonj in franko. V I>jubl]aal t« dobiva v vaah lekarnah »f>:lj!t piooritskih pi odajalnieah in trjjrfinab i jcBtvinMt.i it Ziloga Pi: »'tesei i«, J.*$ in $in tf Ljubljani. Radi izredno velike zaloge priložnostna prodaja I ftngleškeT! ^ jb!!!^ j skladišču j ' Mestni trg ; j tadje za j j :: oblek :: j štev- 5J j deklice'" Globoko i i s znižane ■ :: cene ".'. j. jopice za dame, pale-toti, ovratniki, kožu-hovinaste jopice in koljerji, kakor (udi obleke za gospode, ranglan ovratniki, zimske suknje, kožuho-vinaste sacco, kožuhi za mesto in na po :: :: :: tovanje. :: :: :: Najnovejši modeli! 2603 6-1 0. Bernatovič Razglas št. 13585 Dne 2. januarja I. 1908. ob IO. uri dopoldne se bo vršilo v deželnem dvorcu (Kongresni trg) XX. žrebanje obveznic 4°/0 kranjskega deželnega posojila. 2612 -1-1 Od deželnega odbora Kranjskega v Ljubljani 13. novembra 1^07. H^ : Pisalne, potne in kadilne potrebščine. : »ara 0) 0 e o •M « C o S M ' - Izdelovanje in glavna zaloga lekarna B. FRAGNER-Ja 2430 c. kr. dvorn. zalagatelja 24—1 - Praga III., 4t. 203 ===== Dobiva se skoraj v vseh lekarnah. Pozor na ime sredstva, lidelovatelja In na var-. stveno znamko Istrska = = vina beli moškat, belo vino, ru-deče, teran, ter vinsko žganje se dobiva pri vinogradniku Antoniju Ferlan di Giorgio, v Rovinju, Istra. 2421 24—8 Pozor! Pozor! Ivan Savnik »pri Besenčanu" v Kranju ===== na Glavnem trgu. == Priporoča svojo veliko zalogo sukna, modnega in platnenega blaga, lepih porhantov, kakor tudi vsakovrstno podlogo, ogrSnjavke, pletene rute, zgornih jop (Oberjack) ter nepremočljivih pelerin za ženske in moške. Posebno pa opozarjam gg. neveste in ženine, da si pred nakupom ogledajo inojo veliko zalogo, katero sem zopet povečal ter bodem gledal, da vsakemu dobro in pošteno postrežem. — Vzorci brezplačno in poštnine prosto. 2506 8—0 Se Za gg. Šivilje in krojače posebni popust. H IV*t 2542 3—2 gorenjsko sukno vsako sredo ter soboto vse druge dni pa ^^^ na Vodnikovem trgu - na Poljanskem nasipu ste*. 8 in ne več na Marijinem trgu. Velespoštovanjem JOSIP REICH, tovarnar v Ljubljani. Panorama Kosmorama v Ljubljani I Dvorni trg štev. 3, pod ,,Narodno karamo" iO Električna razsvetljava. Rastavljeno od 17. nov. do vštev. 23. nov.: Bavarska glavna mesta. Krasni prizori. Služba 2592 3-2 organista m cerkvenika v Hrenovicah na Notranjskem se razpisuje. Poleg dobre plače je pričakovati tudi ša postranskih zaslužkov. Izurjeni Cecilijanci, samci ali zakonski brez otrok, imajo prednost pri enakih sposobnostih. Prosilci naj lastnoročno pisane prošnje vlože do 1. decembra 1907 na župni urad v Hrenovicah, koder se izvedo vsi pogoji. ©s? Sodi. Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ, sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2319 6 ffa najviše povelje frjeg. ^jf c. in kr. apost. Veličanstva XXXVIII. c. kr. državna loterija za skupne civilne dobrodelne namene tostranske polovice. Ta denarna loterija -^^J-n.<8.389 dobitkov v gotovini V skupnem znesku 512.890 kron 24 1 10—4 Glavni dobitek znaša 200 00D kron v gotovini. Srečkanje nepreklicno 19. decembra 1907. — Ena srečka stane 4 K: Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterile na Dunaju, lil., Vordere Zollamtstrasse 7. v loter. kolektiirah, tobakarnah, davčnih, poštn h, brsojavnih in železn. uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. fer. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije). Parainente (e mogoče kupiti po ceni in ugodno le direktno pri firmi 0—0 Neškudla protokolirana veletrgovina In tovarna v Olomucu (Kraljestvo Češko.) Prporočn po zelo nizkih cenah bogato vezene parauente v vseh barvhh in slogih: kazale, pluvljale. dalmattke, vela, nebesa, bandera. zastave, preproge, pregrinjala. albe, rokete itd. pod jnm»tv«>iu tr .ežnusti; nudulje v lastnih delavnicah narejene kellhe. olborije, mon&tranoe, svečnike, lestence itd. r krušno opravo strogo po cerkvenih predpisih. Navodila zavoda. Podpisani zavod nima nobenega zastopnika, ki bi podražil solidno blago ta 20%, t. j. aa petino prvotne cene; radi tega se dobe predmeti potom direktnega naročil* v Olomucu ceneje, kakor jih ponujajo v svojih cenikih konkurenčne čeSke in nemške firme. Ilustrirani ceniki zastonj in franko. Plačilni pogoji agodni. — Paramentl se pošiljajo na ogled franko. — -i> K/kjn&ritco Jtfatert valijo dobro. po ceni in Xwsn<*sl/iuo- potovali nci/se ol>rnefo\ cSirrion™z/Cm ctelx<* v JtJubl/ujii Maloduorske ulice20. ~b&(r/cvios. kartonu, no velikosti in izvršitvi po K — 75, —-90, !•—, 1-20. Lanietta, angolski lasci, srebrni ali zlati, kuvert K —''O, žica m orehe 100 kosov K —'20, verižice iz steklenih krogljic, 1 in pol do 2 motra dolgo, po velikosti krog jic K —-90. —•95, 120, 1-40. Svečice 34 kosov v kartonu K—-50, J večje 15 kosov v kartonu K —*58, držajci za sveče, tucat K —'50. Prosim zahtevajle kjlaSog —- - Dn9lfnfl nflnPlfrin V s a k p. n. kupec, ki od l. sept. do 30. nov. pismeno naenkrat naroči za najmanj 40 K blaga, dobi zastonj DUZICI1U nagrOUU. za božično nagrado alarmno budilko st. 4343 s po noči svetlečim se kazalnikom in pa koledar za 1. 1908. ■■ Zamena dovoljena ali denar nazaj, torej brez rizikal - Pošilja se po povzetju ali denar naprej. Najpripravnejo sc naroča na odrezku postne nakaznice. Neobhodno je potrebno, da se pri na-ročitvi opomni, ali naj so pošlje blago po povzetju ali če je denar odposlan po nakaznici. Tudi je v korift vsakemu naročiteljn, da "' iim U mogoče, blago že pred 15. decembrom, ker pošta po 15. decembru zaradi hudoga navala ne more dostavljati tako hitro, kakor ob navadnem času. Naslavljajte naročho zatorej pravočasno na naslov: pristna Roskopf patentna re-montoirka na sidro švicarskega zistema z masivnim solidn. švicarskim kolesjem nasidroinza-ščito za gonilno vzmet, pristno nikljasto okrovje z varstveno plombo in šarnirskim pokrovom, ovaln. robom, 36uridoča (ne gre samo nur), okrašeni in pozlačeni kazalci, najnatančnejše reguliranje in jletnigaian-ciiski list, kom. 5 K, 3 kom. 14 K. S sekundnim knzalcem 6 K, 3 kosi 17 K. v Bogata izberav moiem glavn. katalogu. Št. 7223. Denarnica iz enega kosa, svetlorjava, safian mnogo prostora za drobiž, 4 predeli, notranja zapora na vzmet, nikel.3 nasta zunanja zapora g cm dol-* gosti, 6 cm širokosti K 1'60. St. 7202. Cena dobra denarnica iz enega kosa, močnega, gladkega usnja zga-nena, la zaklopci iz govedine, 4predeli iu vizitje, 3 7apore, 9 cm dol. 6 cm šir K 1-35. Bnljše denarnice po K 1'85, 2'10, 2 80,3-10,3-50,3-80,4 20invišjc tvornica ur v Mostu fefe ces. in kralj, dvorni dobavitelj v Mostu - št. 1940 na Češkem - Zahtevajte moj najnovejši glavni katalog s 3000 slikami, ki vam ga takoj poSijem zastonj In poStnlne prosto. ^ mmmmmmmmmmmmmmmm V "l ur .to^.ttd-SttOimBiiirzaHH kongresni registrovana zadruga z omejenim poroštvom - LJUBLJANI SCoragresni trg 19 sprejema hranilno vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure po 4 0j to je. daje za 200 kron 4 25 9 kron 50 vin. na leto. Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se njih ohrestovanje prekinilo. Hentni davek plji«v,a lirnnilnica suma Kanonik A. KaRan 1. r., predsednik. 1949 52—1 Nn jsigurnejša prilika za 6tedei\je! Kanonik J. Sušnik 1. r., podpredsednik. vui/oraur. ta «———11 Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVO V AREN" Žalec in Laško priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta; »Salvator' (črno pivo a la monakovsko). Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). — pcgiljctue no dem sprejeme rcstcurctcr „} g Dobra kupna prilika! Dne 27. novembra 1907 ob 10. uri predpoldne prodala se bo pri c. kr. okrajni sodniji v Šoštanju hiša na glavnem trgu v Šoštanju, v kateri se je več ko sto let do letos izvrševala dobro idoča medičarska in svečarska obrt z odjemalci v šaleški in savinjski dolini. Obrtna priorava in gospodarska poslopja se prodajo zraven. Najnižji ponudek je 16000 K. Kdor želi pojasnila, naj se obrne na g. dr. Ludovika Filipič-a, odvetnika v Celju. 2?84 2-2 £>OOOC Najkrajšam najcenejša UOŽIlIa u AlflCflkO Mi 5 • '..i1 •*>,■. i! -- " J? f y (Anvensa NewYork z l^odermrrii;, veliTomi brzopamiki iz Ljubljane čez Antwerpen v Ne w York je proga rdeče zvezde Jed Star Line". Na naših parnikih: „Finland", „Kroonland", „Vaderland*, „Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni. Odhod iz Ljubljane usak torek popoldan. Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanada, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York. Pojasnila dajo vladno potrjeni zastopnik FRANC DOLENC v Ljubljani, Kolodvorske nlioe odslej itev. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri .Starem tišlerju". 320 37 O OSREDNJA BANKA ceskih hranilnic, r^-r^ j ▼ # (Ustfednf banka 6askych apoitelen) Vlog. na knjižice in ra&un 4 % in 4\4 %. Kupovanj, in prodaja vredn. papirjev. Uprava ia &uvalna zaloga brezplačno. Poaojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4 J' i" '/«'/• upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4*/„ ban-kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se sinejo rabiti za vsakovrstne kavcije. Del. kap. 7,000.000-— jj Telegrami: „Sporob«nka". 2 Deponiranje kavcij ta ^ vadlj raznih vrst. o Eskont menjlc samo | denarnih zavodov. • Bankovne Informacij« in svete brezplačno. A. ZAJEC cementarna na Pešati p. Dol pri Ljubljani. Slavnim cestnim odborom in županstvom priporočam zalogo cementnih cevi (6, 10, 15, 20, 25 30, 40 cm svetlobe) za napravo vodotokov, vodovodov itd., miljne in kilometrske kamne po jako ugodnih cenah. Preč. cerkvenim predstojništvoin, zasebnikom in podjetnikom nudimo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakri- stije, veže, kuhinje mn7«ai|f nlnčrp v raznih bar~ in hodnike, krasne illMiellll. piUai#C vah (do 5) in okusnih vzorcih. Trotoar krog cerkvenega zidu zabranja vlago v cerkvah. — Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, oklepe za okna, krasne križe poljubne velikosti z vdelanim železjem za na pokopališa iz imitiranega granita in marmorja, grobne spomenike, okvirje in korita za živino in drugo cementno blago. 641 24 jgagT Ceniki in vzorci na zahtevo. fej>'Y3*'l Pri nakupovanju — suknenega in manufakturncga z= blaga = M opozarja aa Ivrdka HUGO IHL v Ljubljani fipitalaks ulice štev. 4 •11 H-M Tolika aaloga suknenih ostankov.4 a n 744 62 -19 Anton Presker krojač v LJubljani, Sv. Petra cesta St 14 UlliMvm m slato kolajno* Parizu ISC4 •dllkovaa a zlato kolajno la krltoaai t Londonu 1905. OmS&Jtt Iz trpežiega la talldnaga blaga pa nizkih ssaab izgotovljene obleke. posebno aa havalaka v največji isbori po najniiji* cenah. MiTltit] uniform uitrijikiji arnitu iiluiliklb indnlta A 0101 £5i 01A A 01 tiKi ti&i tiKi ASi 01 tiSi iSk 01 VVV V V V V V V V V V V V V C. kr. oblastvenoTotrjeno 20104 s0 ueilisce za Krojno risanje branja cfesi/i Ljubljana, Stari trt St. 28. Potil se tudi kroj po žlvotni meri, ffl Steckenpferd- lilijskomlečno milo Bergmanna & Co. Draždani In Tečin n L. ]e in ostane glasom vsak dan došlih pri-znalnic najuspešnejše vseh medicinal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego tn ohranitev nežne, mehke kože in rožnate fiolti. — Dobiva se po 8U vin. komad v vseh ekarnah, drožerijah, parfumerijah, trgovinah mila in brivnicah. 434 50-33 1138 pivovarna se usoja p. n. gostilničarjem v Ljubljani in na deželi vljudno naznaniti, da je po priporočilu gostilniške zadruge zalogo pivo u Ljubljani. Pivo je zajamčeno izborne kakovosti, cene zmerne, tako, da lahko tekmuje z vsako drugo pivovarno, in to tembolj, ker je pivovarna zunaj vsakega kartela. Za točno in vestno postrežbo se jamči in prosi za mnogobrojna naročila. Naročila sprejema zastopnik naše zaloge, go sp. FRAN ROJNIK v Ljubljani, U ki daje tudi vsa natančnejša pojasnila. mt Klet se nahaja v Spodnji Šiški št. 180. V675 3-2 SS Trgovci z vinom! Ob priliki naročil ne pozabite na domačo tvrdko | Bratje Lučlč-Roki:: _ * n -__^ tt<% M mm Vis CLissa) Dalmcija ki ima v zalogi (ijfibff (litiff ter i'*1 pošilja v svojih sodih najbolj sloveča VIaHU VlilU na drobno in debelo počenši od 30 litrov naprej, po zmernih cenah, ne boječ se nikake kon- NTpoznad viški opol in belo vino radi svoje dobrote in izbornosti ne potrebujeta nobenega priporočila, ker se priporočata sama, torej trgovci, požurite se 1 Odjemalcem na debelo dajemo popust. — £ Vzorce na zahtevo brezplačno. — Za pristnost naših vin jamčimo. — — — 0 ^-- pUlUMUiMIUilUUIM hi E m Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu | Avgusta Agnola v Ljubljani Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca" S se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim s predstojništvom kakor p. n. občinstvu za pre- ji vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega | umetnega steklarstva»slikanja na steklo H za steklarstvo v figuralni in navadni orna-' mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v =3 najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. 2» Zaloga kakor velika izber steklenega in porce-2 lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, po-2 dob, izdelovanje okvirov za podobe itd. mi gj-u Narisi in proračuni ne zahtevo zastonj. Spričevala BMfft tforrieaik tfol 11 i« razpolagi) P- ■• sdjenalces t iglel H £ iffiffiffifff?^^ Toviirim za « M « O 1 <* H K & I Franceta soiseljna. !, na Breju, pošla Borovnica, KranjsKo, ,g izdeluje jjjg # o vsakovrstne stole o f S od preprostih do najfinejših po ® najnižjih cenah brez konkurence ^ W llustrovan cenik pošlje se na zahtevo zaslon] m $ in franko Z'.Z Z Z 300 vinskih sodov po 300, 400 in 700 litrov iz hrastovega lesa, prav dobro vzdržanih, oddaja po prav nizkih cenah tvrdka M. Rosner & drug 2351 (6-11) Ljubljana. w Slovita, moderno urejena W 2a9 is tovarna \J vO.SKRBIC: ^ Zagreb, Ilica 40 A priporoča svoje obče poznate solidne in cene k^ W aAVc1,8'«^' lesene in ffl "ZgžZZZiSf platnene rolete, le- ^ sene in železne za A tvorniceza izložbe --• a' in prodajalne, M ter prosi naj slavno p. n. občinstvo obrača vedno KJi večjo pozornost na to so- ijPj lidno tovarno. Ceniki ln proradanl na r^ zahtevo laatonj. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah F. HITI, Pred škofijo 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. 240I »S*«' «FotoaraflCnl zavod" «Julij MOller l ustanovljen v letu 1870 uljudno naznanja svojim cenj. odjemalcem, da ostane do 1. nov. za nove posnetke radi prezidave in razširjenja, zaprt; pač pa se sprejemajo poznejša in druga naročila v poslopju »Hotela Lloyda" nasproti „Hotel Uniona". „1754 17 Slikarja napisov fttrk ii ftUštresa pleskarja. zbirka dr. Schčnfeldovlli v tebah za akadem. allkarja. Elckrični obrat Tovarna iti prodaja oljnatih barv, fimeta In laka Brafa £berl, Ljubljana Prodajalna In fcompfolri Telefon 154. Ptlavnlcai Miklošičeva cesta št. 6 Ijrlške ulic« št. 8 l/atmnorf/eno /. 1842. Zaloga čoplčev za pleskarja, slikarje In zidarje, fttedllnega mazila za hrastove pode, karboTlneja Md. Priporočava m tudi si občinstva sa vaa ▼ aajiao stroko spadaječe delo v a»tla ia na deželi kot priznane reelno ia flae pe najnižjih oenah. 768 52- «o