DR. ANTON RAMOVŠ univ. profesor GEOLOŠKI RAZVOJ SELŠKE DOLINE Uvod Ozemlje Selške doline je prvi začel sistematično raziskovati naš rojak M. V. Lipold in nam pokazal njen geološki sestav ustrezno takratnemu sta nju geologije. Bilo je to že pred več kot 100 leti. Veliko več so prinesla k po znavanju stratigrafije in tektonske zgradbe raziskovanja avstrijskega geologa F. Kossmata v letih 1899 do 1903 in občasno še kasneje tja do leta 1912. Reziiltat njegovih raziskovanj je bila tudi tiskana geološka karta lista Skofja Loka in Idrija v merilu 1 :75000. V letih od 1950 naprej se je A. Ramovš intenzivno ukvarjal s strati- grafskimi problemi Loških in Polhograjskih hribov in v mnc^očem dopolnil Kossmatove izsledke. Posvetil se je tudi zbiranju kamnin in ostankov okanmelega življenja na tem prostoru. Leta 1964 se je začelo ponovno sistema tično geološko kartiranje nove specialke lista Kranj in dve leti kasneje tudi ozemlja Selške doline. Pod vodstvom Karla Grada so kartirali geologi Geološkega zavoda Ljubljana. Rezultat večletnega kartiranja je geloška karta lista Kranj in tolmač k njej. Geološki zavod Ljubljana je opravil hkrati tudi posebna raziskovanja v okolici svinčevo-cinkovega nahajališča Knaipe in iskal nova najdišča živosrebme rude v spodnjem delu Selške doline, kjer je bila merjena tudi radioaktivnost kamnin mlajšega dela starega zemeljskega veka. Nadalje so preiskovali uporabnost zalološkega strešnega skrilavca. V pričujočem delu se tako zrcalijo ugotovitve večjega števila razisko valcev, ki so vsak po svoje prispevali k boljšemu poznavanju geoloških raz mer Selške doline. S tem pa še zdaleč niso rešeni vsi zamotani problemi dav nih milijonletij in geologe bodočih generacij čaka še kopica nerešenih pro blemov. Geološka sestava Zgodovino davnih milijonletij nam odkrivajo kamnine, naložene v veli kansko skladovnico, in v njih ohranjeni okamneli ostanki davnega življenja, bodisi živali ali rastlin. V tej velikanski skladovnici so globlje ležeče kamnine, če so še v prvotnem položaju, starejše od višje ležečih, ki so nastajale kasneje. Ker potemtakem niso vse kamnine enako stare pa tudi ne enakega nastanka, so nam potrebna neka merila za njihovo časovno razvrščanje. Vsaka zgodo vina potrebuje za razvrščanje dogodkov časovno urejen sistem. Razumljivo je, da za več milijard let trajajočo Zemljino zgodovino odpovedo sedanja časovna 332 merila, ura, dan mesec, leto, stoletje, tisočletje; zanjo je bilo treba najti druge, veliko daljše enote. Najdaljše časovne enote so zemeljski vekovi, stari ze meljski vek, srednji zemeljski vek in novi zemeljski vek. Krajše so bile pe riode, permijska, triasna, jurska, kredna, še krajše so bile epohe, sp>odnji, srednji, zgornji trias, že kar relativno kratke pa dobe, anizijska, ladinijska itd. V posameznih časovnih enotah, dolgih po več milijonov let ali več deset milijonov let, so nastajale različne kamnine, nakladale so se v morjih in na kopnem, deloma kot usedline, deloma kot vulkanske kamnine. Obe omenjeni vrsti sta nastajali na Zemljinem površju, so pa tudi take, ki so se porajale globoko pod Zemljinim površjem. Ob tej priložnosti želimo bežno spoznati le kamnine, ki so dandanes pred nami na ozemlju Selške doline. Zanimala nas bodo tudi dogajanja davnih mi- lijonletij na tem prostoru. Ob vsem tem pa moramo imeti pred očmi že staro spoznanje, da tudi kamnine niso vedno enake, da se tudi one rodijo, dozoreva jo, ostare in naposled ginevajo, razpadajo. Toda zginejo ne, marveč dajejo gradivo za nove. To spreminjanje kamnin se ponavlja v morjih in vsepovsod na kopnem že veliko sto milijonov let. Pa tudi kopnine kar naprej menjavajo pK)dobo in tako je bilo skozi davne čase tudi s Selško dolino in bo tudi v pri hodnosti. Dandanes so na ozemlju Selške doline ohranjeni le skromni ostanki kam nin, ki so nekdaj naložene v mogočno skladovnico pokrivale ta prostor. Zem ljine sile so jih zgubale in zgnetle v svoji delavnici, v različnih smereh so jih razlomile in premaknile. Veliko jih je že razpadlo in vode so odnesle njihove ostanke. Veliko kamnin iz srednjega zemeljskega veka je že izginilo, vode so odnesle njihove ostanke, veliko starejših pa pokrivajo mlajše. V Selški dolini imamo na površju kamnine iz vrhnjega dela starega zemeljskega veka, kamni ne iz srednjega zemeljskega veka in pa tiste, ki nastajajo takorekoč pred na šimi očmi. Stari zemeljski vek Permijski sistem Najstarejše kamnine na Selškem pogledajo na površje na Praprotnem, se vlečejo na sever prek Hrastnika in Bukovščice tja do Strmice in skozi Sevlje čez Jablenovico do Dolenje vasi. Se več jih je južno od Selške Sore med Pra- protnim. Dolenjo vasjo, Golico in Ostrim vrhom. Odtod se vlečejo prek položnih hribov čez razvodje med Selško in Poljansko Soro v Poljansko dolino. Na po vršju je skorajda največ modro sivega in temno sivega enoličnega glinenega skrilavca z zelo drobcenimi svetlikajočimi sljudnimi lističi. Skrilavec po po vršju kmalu postane umazano sivkast ali rumenkast in sčasoma razpada v rumenkasto ilovico. Ponekod je bil modrosivi glineni skrilavec celo primeren za obdelovanje in pod Stirpnikom, južnozahodno od Dolenje vasi je bil svojčas kar precejšen skrilolom. Danes vidimo tam samo še kup neuporabljenega skri- lavega materiala in ostanke hiš za delavce, ki so lomili in obrezovali skril. Nekaj let pred prvo svetovno vojno je zemeljski plaz zasul skrilolom in s tem je bilo tudi konec skrilne obrti pod Stirpnikom. Skrilavec je bil pri vrhu skri- loloma peščen in močno sljuden, mehak in drobljiv in za strešne ploščice neuporaben. Šele globlje so prišli do boljšega skrila, ki pa ga zavoljo plazu niso dlje izkoriščali. Kakovost najboljših skrilavih ploščic je bila kljub temu 333 slabša od zaloloških, ob katerih se bomo kasneje še ustavili, in od nemiljskih, zato pa po njih tudi ni bilo povpraševanja. Največ strešnih ploščic iz skrilo- loma pod Stirpnikom so iiporabili v Dolenji vasi, nekaj pa tudi na Stirpniku. Svojčas so iz strešnega skrilavca izdelovali še šolske tablice in jih nekdaj mnogo uporabljali v osnovnih šolah. Tudi zanje je bil skril iz okolice Zalega loga ali Nemil j boljši. Kamnito streho iz dkriloloma izpod Stirpnika kaže slika 1, je pa bila v Dolenji vasi št. 26. Glineni skrilavec običajno spremljata siv, drobnozrnat skrilav peščenjaik in siv kremenov sljudni peščenjak. Prvi naglo razpada, drugi pa je običajno zelo trd in prijelo se ga je ime brusnik. Oba jm površju kmalu postaneta sivkasto rjavkasta, zatem rjavkasta, bledo rdečkasta ali celo opekasto rdeča. Tudi rumenkasta ali rdečkasta preperina ju izdaja. V istih časih se je use dal še siv kremenov konglomerat, ki ga sestavljajo beli krem eno vi prodniki, običajno od lešnikove do orehove velikosti, le tu in tam veliki do kurjega jajca. Manj je v njem črnih liditovih ostankov; skoraj povsod najdemo vmes posamične ploščice glinenega skrilavca, vse skupaj pa zlepi j a peščeno kreme- ncvo vezivo v trdo kamnino. Iz kremenovega konglomerata je večji del Hrast nika, razkazuje se nam ob cesti med Kazinarjem in Bukovico, na površju ga je precej med Dolenjo vasjo in Stirpnikom, Spodnjo in Zgornjo Golico. V pe ščenjaku in konglomeratu nam bodo pogosto padle v oči tanke pa tudi po več si. 1. Kamnita streha, pokrita s ploščicami srednjepermijskega skri lavca v Dolenji vasi št. 26. Ploščice so slabše kvalitete in jih ni bilo mogoče bolje obdelati Fot. A. Ramovš 334 centimetrov debele žile belega kremena. Tu in tam so v njih lepi kremenov! kristali; s kremenovimi kosi, ki niso v kristalih, pa je že marsikdo »kresal iskre«. Kamnine te več sto metrov debele kamnite skladovnice so zaradi enolič nosti dolgočasne tudi za raziskovalca in to tem bolj, ker se v njih na ozemlju Selške doline niso ohranili skorajda nikaki okamneli ostanki takratnega živ ljenja. Kaže, da je moralo biti takratno življenje izredno revno. Skoraj gotovo ni bilo v tedanjem morju pogojev za življenje tistih živali, ki se jim trdni deli razmeroma lahko ohranijo, kot so razne luknjičarke, školjke, polži, glavo- nožci, ramenonožci, iglokožci, korale. Črne kamnine brez okamnin nam na rekujejo domnevo, da na morskem dnu, pokritem s črnim glinenim blatom, ni bilo življenjskih pogojev za prebivalce morskega dna. Konglomeratni mate rial pa so vode prinašale z bližnjega ali ibolj oddaljenega kopnega in vmes tudi ostanke takratnega rastlinstva. Tu in tam v peščenjaku in konglomeratu najdemo pooglenele zdrobljene rastlinske ostanke, ki so tako spremenjeni, da ni mogoče ugotoviti, katerim rastlinam so pripadalL S temi ostanki seveda ni mogoče ugotoviti starosti skrilavcev, peščenjakov in konglomeratov, ki pa jih po okanminah drugje in po normalnem položaju pod grodenskimi skladi uvr ščam pretežno v trogkofelsko stopnjo srednjega permija. Deloma so morda spodnjepermijske starosti, prav mogoče pa je, da se je spodnji del te kamnite skladovnice začel nakladati že v zgornjem karbonu. Neposredno na temno sivih skrilavih, peščenih in konglomeratnih kamni nah leže tako imenovane grodenske plasti, ki so prav tako srednjepermijske starosti. Tudi v grodenski skladovnici so peščeni sljudni skrilavci, skrilavi pe ščenjaki in kremenov! konglomerati in so povrh še približno enakega sestava kot tisti pod njimi, le barva jim je drugačna. Največ kamnin je značilne rdeč kaste do vijolično rdečkaste barve in že po njej jih lahko prepoznamo in lo čimo od starejše temno sive skladovnice. Tudi tla nad njimi so značilno vi jolično rdečkasta, še posebno živa so na sveže zoranih njivah ali na vlažnih kolovozih in ob njih. Ker tudi v tej skladovnici prevladuje peščeno sljudna skrilava kanmina, skoraj povsod debela vijolično rdeča preperina pokriva živo skalo. Prav tako značilna je tudi bolj ali manj intenzivno zelenkasta in zelen kasto siva barva skrilavih, peščenih in konglomeratnih kamnin, ki so omejene predvsem na spodnji del grodenske skladovnice. Zelenkaste in sivkasto zelen kaste plasti so predvsem v okolici Sv. Tomaža in Sv. Valentina, kjer so tudi orudenene z uranom in zato p>osebno zanimive. Ze povprečnemu opazovalcu bodo padle v oči rdečkaste lise med pretežno zelenkastimi kamninami in ze lenkaste lise v rdečkastih plasteh. Tu in tam je v sestavu grodenske skladov nice tudi skoraj siva kamnina z rjasto rjavimi pegami in pikami. Razen ime novanih kamnin poznamo med grodenskimi plastmi pri Mlaki in v dolini Smoleve majhne leče zelenkastih vulkanskih kamnin — spilitiziranega dia- baza, ki jih spremlja iz vulkanskega pepela nastali tuf. Na zgornji strani ceste v Mlaki moli taka diabazna leča na površje in težko jo bomo prezrli. V teh časih je bilo ognjeniško delovanje le šibko, samo tu in tam je moglo priti nekaj lave iz Zemljine notranjosti. V sestavu grodenskih peščenjakov in konglomeratov so posebno značilni prodniki čokoladno rjave vulkanske kamnine, kremenovega porfirja, kakršnih ni v skladovnici pod njimi. Potemtakem je moralo biti malo pred usedanjem konglomerata nekje v daljni soseščini ognjeniško delovanje, ki je dalo kre menov porfir, pa so ga vode kar kmalu načele in jele odstranjevati večje in 335 manjše kose. Precej verjetno je tilo to nekje na ozemlju današnjih Karavank. Omembe vredna razlika med sivo in rdečkasto-zelenkasto skladovnico je tudi v tem, da so prvotno beli kremenov! prodniki pogostokrat bledo do intenzivno rožnato obarvani. Kremenovim prodnikom so dale barve železove spojine, ki so prodirale p>o drobnih, kot las tankih razpokah v notranjost prodnikov. Že lezove spojine so tudi sicer tako živo obarvale grodensko skladovnico. V njej najdemo različno debele žile belega kremena, ki pa je običajno precej zdrob ljen. Tu in tam je bledo zelenkasto obarvan zaradi kloritove primesi. Ko so ugotavljali natančno sestavo trogkofelskih in grodenskih peščenja kov in konglomeratov, so ugotovili v njih tudi redke težke minerale cirkon, rutil, apatit, epidot, turmalin, pirit, limonit. S prostimi očmi bomo od teh vi deli v kamninah tu in tam drobne kristalčke zlato rumenega pirita ali pa ko- puče istega minerala. Takšne vzorce so vzeli tudi v strugi Luše. Grodenske plasti so brez ostankov okamnelega življenja, pa vendar po znamo njihovo starost: grodenska stopnja srednjega permija. Pisane kamnine v Selški dolini so na las podobne tako starim plastem v Karavankah in v Juž nih Tirolah, kjer so jim tudi dali ime. Od Zminca v Poljanski dolini se vle čejo prek Breznice proti Sv. Tomažu in naprej proti severu; ob cesti v Cepu- Ijah nas opozarjajo nase s svojimi živimi barvami. Nadalje so na površju pri Mlaki in v ozkih pasovih obrobljajo podnožja Starega in Mladega vrha in Koprivnika. Pas severno od Koprivnika prereže južno od Železnikov tudi Smoleva. Pokažejo se nadalje ob cesti iz Selc v Golico. Časi, ko so se nakladale živopisane grodenske plasti, so bili zelo topli s puščavsko klimo, usedale pa so se v plitvih bazenih in lagunah na obrobjih pK)ložnih kopnin. Pri kraju grodenske dobe je kontinentalno lagunarne živo pi sane kamnine preplavilo zgornjepermijsko morje in naložilo po Zažarju ime novane žažarske plasti. To so bile tudi najmlajše plasti starega zemeljskega veka. Na Selškem so se ohranile le v nekaj ozkih pasovih, sestoje pa iz temno sivih apnencev, apnenčevih dolomitov in dolomitov, ki hranijo zanimive okamnele ostanke zgornjepermijskega življenja. Najzanimivejši pas se vleče skozi Rovte in sestoji v spodnjem delu iz temno sivega apnenca s pogostnimi apnenčevimi algami, drobnimi forami- niferami, ostanki iglokožcev in redkimi polži iz rodu Bellerophon. V pobočju nad Debeljakovo domačijo so na po površju 10 do 15 cm debeli koralni apnen ci, v katerih se gnetejo koraliti edine vrste Waagenophyllum indicum (Waagen et Wentzel). Posamični koraliti se pokažejo še na dveh drugih mestih tega pasu. Slika 2 kaže številne koralite vrste Waagenophyllum indicum iz ko ralnega apnenca nad Debeljakovo domačijo. Pod koralno plastjo leži apnenec z značilnim ramenonožcem iz rodu Richthofenia, ki je bil prirasel na trdno podlago, in z debelimi stebli mahovnjakov. Nad apnenci ležita apnenčev do lomit in dolomit. Tudi na severnem pobočju Starega vrha so razkriti apnenci in apnenče- vodolomitne plasti z apnenčevimi algami, drobnimi foraminiferami in neka terimi drugimi okamninami. Naslednja pasova zgornjepermijskih kamnin ležita prvi na severnem in vzhodnem pobočju Koprivnika, drugi pa na njegovi južnovzhodni strani. Na vzhodni strani Koprivnika se pokaže na enem mestu koralni apnenec s posamičnimi primerki vrste Waagenophyllu'm indicum. V apnencu nad kora lami pa je dosti apnenčevih alg, ostankov iglokožcev, le redki pa so ibelero- fonti. Nad apnencem je tudi tu dolomit. V Martinjvrhu je nekaj malega tem- 336 SI. 2. Številni koraliti vrste Waagenophyllum Indicum Iz Icoralnega apnenca nad Debeljakovo domačijo v Rovtu Fot. F. Kufieil 22 LoSkl razgledi 337 nega zgomjepermijskega apnenca z običajnimi okamninami pod p>odrto Per- klanovčevo hišo. Ob cesti iz Selc v Golico so jih razkrili kmalu nad mostom čez Selško Soro, lahko pa jih bomo prepoznali po skoraj črni barvi in različ nih skladih ter ploščah, postavljenih skoraj pravokotno na cesto. Tudi v Zgor nji Golici se pokcižejo vkleščene med druge kamnine. SI. 3. precej povečana slika korallta vrste Waagenophyllum indicum v prečnem preseku Fot. v. Finžgar Severno od Selške Sore se vleče prvi pas zgomjei>ermijskih kamnin od Srednikovega mlina skoraj do Lavtarskega vrha, v ploščatem in skladnatem apnencu pa so tudi tu pogostne apnenčeve alge, ostanki iglokožcev, drobne foraminifere in redki polži. Vrh apnenca je značilen luknjičav dolomit, nad njim pa dolomit brez luknjic. Enake kanmine se pokažejo tudi severno od Planice in pri Strmici. Številne apnenčeve alge vsepovsod v zgomjepermijskem apnencu, pa tudi korale in drugi okamneli ostanki zgovorno pričajo, da je bilo takratno morje plitvo in toplo in j)od njim je bila vsa današnja Selška dolina. Ko so minili zgornjepermijski časi in z njimi tudi stari zemeljski vek in se je začel srednji zemeljski vek, se razmere niso kaj prida spremenile, morje je ostalo na celot nem selškem prostoru, pač pa nobena od zgornjepermijskih živali in rastlin ni prestopila praga srednjega zemeljskega veka. Vse permijsko življenje je iz umrlo, triasno pa se je p>orajalo šele kasneje. Srednji zemeljski vek Triasni sistem Začeli so se časi srednjega zemeljskega veka, triasna perioda, ki je pustila na ozemlju današnje Selške doline zajetno in pisano kamnito skladovnico. Kamnine iz spodnjega triasa (skitijska stopnja) so se nam ohranile v oz kih, prekinjenih pasovih, ki jih sledimo od Planice po severnozahodnem po bočju Križne gore v grapo južno od Srednikovega mlina in skoraj do Selške Sore in so stisnjeni med grodenske peščenjake, skrilavce in konglomerate na zahodu in med sive dolomite na vzhodni strani. Tu in tam se pokažejo na dan med enakimi kamninami tudi južno od Praprotnega. Ozek pas skitijsklh kaminin obroblja nadalje dolomitni gmoti Starega in Mladega vrha in prav 338 •• tako Koprivnika. Blegoška cesta se vije p>o njih nad Rovtami in tam so tudi najprimernejši za ogled. V spodnjetriasni skladovnici so sivkasto rožnati, drobnosljudni peščeni skrilavci in skrilavi laporji, nadalje tenrmo siv apnenčev oolit, kamnina, ki jo sestavljajo sama drobna, kak milimeter velika okrogla zmca, ooidi, vidna s prostim očesom. Slika 4 razločno kaže apnenčev oolit iz bližine Sredni- kovega mlina zahodno od Križne gore. V oolitu se najdejo še drobni polžki, predvsem iz vrste Natica gregaria (Schlotheim). Nad apnenčevim oolitom, ki se pojavlja v več horizontih, leže sivi in sivorožnati lapomi skrilavci in la porji, pa še lapomi, večkrat gomoljasti apnenci. Skoraj povsod najdemo v njih okamnele lupine školjk iz vrste Myophoria costata (Zenker) in polže iz vrste Natiria costata (Miinster). V lapomih apnencih pod Križno goro in laporjih v okolici Mladega vrha so bili ostanki školjk močno stisnjeni in ni jih več lahko prepoznati. Živeli pa so že pri kraju spodnjetriasne epohe. Skupaj s spodnjetriasnimi kamninami najdemo srednjetriasni anizijski do lomit, ki se je odlagal takoj nad njimi. Dolomit je enoličen, prej temno siv kot svetlo siv, razločno plastnat ali pa so plasti slabo vidne in se drobi v ostrorobe kose. Pokriva Mladi in Stari vrh, katerih vrhova se prav zavoljo trdnega do lomita vzdigujeta tamkaj med mehkimi kamninami soseščine. Enako stara dolomitska kapa varuje Koprivnik pred prehitrim razpadanjem in odnaša njem. Nekaj malega anizijskega dolomita je nadalje v pasu severno od Laške ga, Strmice in Cepulj, od koder se vleče proti Sv. Joštu. Na ozemlju Selške doline v tem srednjetriasnem dolomitu še nismo našli okamnelih živalskih ali rastlinskih ostankov, pač pa je bil Kossmat odkril med gruščem na južni strani Mladega vrha v sivem apnencu ostanke dveh školjk in enega rameno- nožca. Šele v naslednji stopnji srednjega triasa (ladinij) so nastajale na ozemlju Selške doline bolj raznovrstne kamnine in razen usedlin tudi še ognjeniške. Vulkansko delovanje je bilo prav na tem prostoru zelo živahno in le-to je tudi popestrilo kamnito skladovnico in ji dalo svojestven pečat. Oglejmo si jih! SI. 4. Apnenčev oolit blizu Srednikovega mlina Fot. C. Gantar 22« 339 Med Dolenjo vasjo in Cešnjico ter Mohorjem, Lajšami in Rudnim pre vladujejo različno sivkasto zelenkaste in zelenkaste kamnine. Nekaj jih je tudi v širši okolici Mrzlega vrha in po prostrcini Davči. Kamnine so razmeroma mehke in zato manj odporne proti razpadanju. Kar kmalu jih po površju pre- krijeta prst in rušci, a vendarle se pokažejo še na dosti krajih na površje. Sora teče prek njih pod mostom v Dolenji vasi in večkrat so razkrite v njeni strugi ali ob njej do zgornjega roba jezu. Ob cesti iz Selc v Topolje ali ob kolovozu tjakaj iz Dolenje vasi se nam razkazujejo skoraj na vsakem koraku. Tudi ob drugih novih cestah in poteh po imenovanem prostoru so jih tu in tam odkrili. Ker pa naglo razpadajo, bo večino takšne žive skale kaj kmalu prekrila preperina ali prerasla ruša. Material za te zelenkaste kamnine je dal večinoma droben ognjeniški pe pel, ki so ga izmetali takratni ognjeniki iz Zemljine notranjosti. Včasih so ognjeniške moči razdjale tudi že strnjene kamnine ob robovih ognjenikov in v zrak so leteli večji in manjši kosi kamnin, tako imenovani lapili, in nazadnje popadali med vulkanski pepel. Vulkanski pepel so pokrile druge kamnine. Ve liko kasneje so Zemljine sile rahel vulkanski pepel močno spremenile v svoji stiskalnici, nastale so drobno skrilave oziroma naluskane kamnine s precej spremenjenim kamninskim sestavom. Tako je na tem prostoru dandanes naj več svetlo sivkasto zelenkastega do bledo rumenkastega sericitnega in običaj no nekoliko bolj intenzivno zelenkastega kloritnega skrilavca. Sestojita iz se- ricitne in kloritne sljude, glinenih mineralov, kremena in glinencev. Obe kamnini so še ne tako davno tega prav zavoljo velikih sprememb prvotnih tufov uvrščali v stari zemeljski vek. Kamnina je bila kasneje razkosana in razlomljena v raznih smereh. V razpoke so iz globine prišle rudne raztopine in pustile veliko belih ali rjavkasto do zelenkasto obarvanih kremenovih žil. Ker pa kremen komajda razpada v primerjavi s skrilavci, je vsepovsod v prepe- rini pK>lno kremenovih drobcev. Na skrilavcih se je v zadnjih milijonih let nabralo veliko preperine, po sebno veliko na položnem pobočju vzhodno od Selc. Tam so rumenkasto ilo vico s precej kremenovih drobcev precej let kopali v Tonetovi »cegovnici« in žgali opeko. Manjše »cegovnice« za potrebe domačinov so iz enake preperine pripravljali še na nekaj drugih krajih. Poleg ognjeniškega pepela so dali ognjeniki tudi nekaj žareče tekoče lave, ki je na nekaterih krajih Selškega vrela na površje skozi velike razpoke in se mimo razlivala po pKJvršju. Nastale so nekake kap>e ali p>okrovi. Se naj večji takšen pokrov se je ohranil v Besniškem borštu, drugi pa je med Selci in Lajšami. V Besniškem Borštu je vrela na površje kisla lava in dala kisle predornine, ki jim pravimo keratofir, porfir in porfirit in so izrazito zelene barve. Med Selci in Lajšami pa se je razlivala po površju bazična lava, iz nje pa so skrepenele bazične vulkanske kamnine, temen diabaz, ki se je že spre menil v zeleni spilit in bazični porfirit. Ene in druge vulkanske kamnine so zelo trdne. Večje skale, ki jih je ob povodnjih nosila s seboj Selnica, so vgra dili v podporne zidove ali hiše v Selcih in tam jih najlaže ogledamo. Pa še to naj omenim, da se dobe v kamninah te sorte tu in tam lepi kri stali železovega kršca ali pirita, ki mu pravimo tudi mačje zlato. Res ima lepo zlato rumeno barvo, ki je že temu in onemu ustvarjala skomine. Tudi nekega vaščana iz Topolj je premotilo mačje zlato, na katerega je naletel pri kopanju vodnjaka. Z »zlatom« se je napotil na Dunaj, ko pa je zvedel resnico, se je z dolgim nosom vrnil v domačo vas. Res ni vse zlato, kar se sveti. 340 Med opisanimi zelenkastimi sericitnimi in kloritnimi skrilavci izstopajo dolgi ozki pasovi temno sivega ali sivega pasnatega apnenca. Tudi tega so sile globoko pod Zemljinim površjem precej spremenile in ponekod je že blizu polmarmorja. Običajno je več lečastih vzporednih pasov in le redko doseže apnenec nekaj 10 metrov debeline. Ozki apnenčevi vložki ustvarjajo tako v Selščici pri mostu v Dolenji vasi in tudi pod njim trdne čeri, v mehkejše vmes ne skrilavce pa si je reka izdolbla tolmune. Precej apnenca je na Blažonovi skali in tam okoli. Več apnenčevih vložkov lahko vidimo tudi ob cesti med Selci in Topoljami, med njimi pa zelenkaste skrilave kamnine. V teh apnencih še nismo našli nobenih večjih okamnelih živalskih ali rastlinskih ostankov, pa tudi zbruski niso pokazali razločnih ostankov življenja. Na robovih ozemlja z zelenkastimi sericitnimi in kloritnimi skrilavci in med njimi ležečimi kislimi in bazičnimi predorninami moremo ponekod raz brati, da skrilave kamnine na straneh (lateralno) prehajajo v enako stare drobe, ki se menjavajo s črnimi glinenimi skrilavci. Med skrilavci nahajamo tudi kamnine, ki so nastale iz enakega vulkanskega pepela, ki je dal sericitne in kloritne skrilavce. Pravimo jim tufi, če pa imajo med pepelom še drug material, ki ga je prenašala voda, je to tufit. Sile v Zemljini notranjosti teh tufov niso tako močno spremenile, kot so pepel sericitnih skrilavcev. Tuf in tufit najdemo v tankih plasteh ob drobah in glinenih skrilavcih in navadno sta različne zelenkaste barve. Tudi drobo bomo lahko prepoznali in jo ločili od drugih kamnin. To je pravzaprav peščenjak ali drobnozmat konglomerat, v katerem posebno izstopajo večje ali manjše krpice črnega glinenega skri lavca in beli ali bledo sivkasti ostanki razpadajočih glinencev. Precej je v drobi še kremenovih zrn in sericitnih in kloritnih sljudnih luskic. Sveža kamnina je temno siva, na površju pa kaj kmalu postane sivkasto rjavkasta do rjasto rjavkasta z značilnimi belimi ostanki glinencev. Skupaj z drobo in skrilavcem se dobi večkrat konglomerat, sestavljen iz različnih oblic pravkar omenjenih kamnin, pa še temno siv ploščat apnenec. SI. 5. Davča pada pod Kotil v dveh slapovih prek srednje- triasnega apnenca v dolino Fot. F. Planina 341 SI. 6. Presek glavonožca v temno sivem apnenčevem prodniku iz Rudenske grapo pri Rudnem Fot. F. Cimerman Drobe in spremljajoče kamnine najdemo na površju že v Rudenski grapi na Cešnjici, ob cesti v Dražgoše, pa še naprej proti Jamniku, ob cesti z Rudna na Rovtarico, ob cesti na Prtovč in ob poti s Prtovča na Ratitovec, v širši oko lici Mrzlega vrha in v prostrani Davči. Apnenci in skrilavci hranijo le malo davnega okamnelega življenja. V Ru denski grapi so našli v temno sivem apnencu ostanke večjega glavonožca, ki pa ga ni bilo mogoče natančno določiti (si. 6). Ob cesti z Rudna na Rovtarico pa se dobe v črnem skrilavcu med konglomerati drobno rebrate školjke, ki jih uvrščamo v rod Dacnella. V zbruskih pa še nismo odkrili nobenih zanimivosti iz drobnega živalskega ali rastlinskega sveta. Okamneli ostanki davnega živ ljenja in vulkanske kamnine pa nam vendarle zgovorno pričajo, da so sericitni in kloritni skrilavci in spremljajoče kisle in bazične predornine pa še drobe s svojimi spremljevalci nastajali v ladinijski stopnji, to je v zgornjem delu srednjega triasa. Kasneje se je vulkansko delovanje, ki je bilo na selškem prostoru pod morjem, kar hitro poleglo, vulkani so zaspali in na ozemlju da našnje Selške doline niso nikdar več oživeli. SI. 7. Dve bodici morskega ježka iz rodu Cidaris v temno sivem cordevolskem apnencu pri Brelhovem Fot. F. Kučej SI. 8. Prečno prerezane bodice morskega jezika Iz rodu Cidaris Fot. F. KuCej 342 SI. 9. Korale Iz vrste Thecosmilla badiotica v temno sivem koralnem apnencu nad Leskovico S karnijsko stopnjo se je začel zgornji del triasne periode, ki je v Selški dolini zapustila kar precej različnih kamnin. V spodnji del karnijske stopnje (cordevolska podstopnja) smemo uvrstiti temno sive do skoraj črne apnenčeve čeri pri Brelhovem v Zgornji Selški dolini (dobre tri kilometre ob cesti od Podrošta proti Petrovemu brdu) in enake čeri v grapi zahodno cd Dolenje vasi, ki se iz Ravnikov zajeda proti Spodnji Golici. Pri Brelhovem v apnencu kar mrgoli velikih kijastih bcdic morskih ježkov iz rodu Cidaris {Cidaris cf. justis Laube) in različnih školjk. Dve skoraj celi bodici, dolgi po okoli dva in pol centimetra in debeli dober centimeter, kaže si. 7, več poprek presekanih bcdic pa vidimo na si. 8. Prof. I. Rakovec je med školjkami iz Brelhovega do ločil vrste Plicatula ogilviae Bittner, Pecten suhaequicostatus Laube, Mysidiop- tcra fassaensis Sal. in Rama vaceki Koken, ki se pojavljajo tudi v cordevolskih cassijanskih skladih v St. Cassianu v Južnih Tirolah. Redkejši so pri Brelho vem okamneli polži in ramenonožci. Spet druge apnenčeve čeri so v pretežni meri ustvarjale korale, ki pa so precej prekristaljene in jim je zato težko določiti pravo ime. Enake oblike sem pred več kot desetletjem nabral nad Leskovico onstran Blegoša in jim je prof. G. Kolosvary prisodil ime Thecosmi- lia badiotica Volz. Tak koralni apnenec kaže slika 9, trikrat povečani, še kar dobro ohranjeni koralit z istega primerka pa predočuje slika 10. SI. 10. Povečan koralit iz istega koralnega apnenca 343 v enakih kamninah pri Dolenji vasi so pogostne le bodice morskih ježkov, medtem ko so korale bolj redko posejane po temnem apnencu. Najdišči cordevolskega apnenca postavljata pred raziskovalce celo vrsto zagonetnih vprašanj, s katerimi pa se seveda ob tej priložnosti ne bomo ukvarjali. Tudi novejša raziskovanja še niso prinesla odgovora, ali so danes cordevolske apnenčeve čeri na površju res samo še pri Brelhovem in Dolenji vasi, ali pa jih je med obema krajema še več, pa nam jih še ni uspelo najti. Ker so prav taki apnenci ohranjeni tudi pri Leskovici in hranijo tam celo grobišče koral, bodic morskih ježkov in drugih okamnelih ostankov, skoraj ne moremo podvomiti, da so korale in drugi organizmi ustvarjali apnenc-e na večjem prostoru Selške doline. Srednjekarnijske plasti (julijska podstopnja) so v Selški dolini komajda omembe vredni. Iz Poljanske doline se vleče čez preval med Blegošem in Ko- privnikom v Selško dolino pas živo pisanih skrilavcev in deloma tudi drobno- zrnatih peščenjakov. Po značilni rdečkasti do vijolično rdečkasti, sivkasti ali zelenkasti barvi jih ni težko prepoznati. "V lahnem loku pas teh kamnin zavija proti severozahodu v Davčo in seže skoraj do istoimenskega potoka. V gra pah in po poteh nas bo že barva kamnine ali preperine cpozorila nanje. Dandanes še nimamo z okamninami dokazanih zgornjekarnijskih plasti. Morda segajo v karnijsko stopnjo deloma tudi še drobe in spremljajoče kam nine. Samo značilne okamnine bi nam lahko pomagale razvozljati zapletene probleme. Zeleznikarski apnenci in dolomiti Znani raziskovalec geoloških razmer po osrednji in južnozahodni Slove niji pred prvo svetovno vojno F. Kossmat je v okolici Železnikov pre poznal kamnine, kakršnih ni našel drugje in leta 1910 jim je dal ime železni- karski apnenci in dolomiti. Ta strokovni naziv je tako prišel v evropsko geološko izrazoslovje. Opisal jih je takole: Sivi do črni, pogosto nekoliko pe si. 11. Kamnolom v želeanikarskem apnencu In dolomitu pred Zumrom. Kamnina je razločno skladnata Fot. A. Ramovš 344 Sceni apnenci se menjavajo z zrnatimi dolomiti. V obojih so pogosto kreme nasti vključki. Na spodnji meji se železnikarski apnenci in dolomiti menja vajo s peščenjaki, ki postanejo pri preperevanju rjavi, in s temnimi glinenimi skrilavci vrhnjega dela drobniške skladovnice. Enako zvezo imajo ob svoji zgornji meji z zalološkimi stresnimi skrilavci. Sprva je Kossmat tem apnencem in dolomitom pripisoval devonijsko starost (stari zemeljski vek), ko pa je kasneje našel ob Davči južno od Zalega loga iz teh plasti ostanke glavonožca z zgomjetriasnimi značilnostmi, jih je uvrstil v zgornji trias. Te Kossmatove ugotovitve pa tudi kažejo, da naj bi bil zgornji del drob niške skladovnice iz karnijske stopnje. Ce je temu res tako, je seveda razvita tod karnijska stopnja drugače, kot je običajno v Sloveniji. Železnikarski apnenci in dolomiti sežejo, v grobem rečeno od južno od Selc prek Kovaškega vrha in Smolevske grape čez Vancovec in spodnjo Davčo še nekaj časa proti zahodu, na severu pa so iz njih Stedlov vrh, Greblov vrh in se vlečejo tja do Podrošta in Dan j. V Železnikih so te kamnine razkrite v kamnolomu pred Žumrovo domačijo (si. 11) in v kamnolomu na desnem bre gu Selščice v zgornjem koncu mesta (si. 12). Vanje si je Selščica izdolbla tesen Pod Sušo, pa tudi med Jesenovcem in omenjeno sotesko so ob cesti na površju s svojimi skladovnimi glavicami. Potok Davča jih je prežagal malo pred izli vom v Selščico. In še in še se nam razkazujejo po grapah in ob kolovozih južno od Selške Sore in severno od nje na prostoru med Cešnjico in Podroštom. Ze iz zgornjih Kossmatovih ugotovitev sledi, da spada pretežen del dobrih sto metrov debelih železnikarskih apnencev in dolomitov v norijsko in retijsko SI. 12. Kamnolom v želcznlkarskem apnencu in dolomitu na desnem bregu Sore na zgornjem Koncu Železnikov Fot. A. Kamovi 345 SI. 13. Megalodontldna školjka s področja Blegoša od spredaj In od strani Fot. F. KuCeJ stopnjo zgomjetriasnega sistema. Vendar izpričujejo to starost le prehodi v kamnine pod njimi in nad njimi, manjkajo pa nam še vedno okamnele priče iz zgomjetriasnega živalskega ali rastlinskega sveta. Železnikarski apnenci in dolomiti so le en razvoj norijske in retijske stop nje na ozemlju današnje Selške doline. Nekoliko drugačne kamnine so se istočasno (v norijski in retijski stopnji) kot železnikarski apnenci in dolomiti nakladale v okolici Blegoša in severno od njega. Seveda danes razgaljeni dolomit ne kaže obsega, v katerem se je usedal v plitvem zgornjetriasnem morju. Bil je to enoličen siv do svetlo siv dolomit, katerega razločni tanjši in debelejši skladi so naloženi v več sto me trov debelo skladovnico. V skladih pa običajno lahko zasledimo še menjavanje tankih svetlejših in temnejših pasov. V temnejših je več gline in je kamnina tudi bolj drobnozrnata, svetlejši pa so skoraj brez gline in sestoje iz debelej ših zrn. Kamnina je lahko zelo trda, v zdrobljenih in razlomljenih conah je krušljiva in se lomi v paralelipipedske kose. Daljši profil zgomjetriasnega dolomita je razkrit ob blegoški cesti, ki pelje tam sicer že po poljanski strani. Pa nič zato. Ob tej cesti bomo tudi najhitreje in najlaže prišli do okamnelih školjk-megalodontid, ki so se edine ohranile v norijskem in retijskem dolomitu tega prostora. Lahko jih bomo prepoznali. SI. 14. Pogled na zgomjetrlasni apnenčev rob Jelovice zahodno od Dražgoš. Dachsteinskl apnenec (strmi zgornji del slike) je bil narinjen na mehkejše srednjetriasne, pretežno skrilave In peščene kamnine (položnejši del v ospredju) Fot. A. RamovS 346 Meni zncine so v pobočju nad cesto velike okoli 4 cm in vrh obeh luipin je močno naprej zasukan. Te školjke so imele velike zobce in odtod jim tudi ime. Vendar so bile lupine na žalost raztopljene in ohranilo se nam je le kameno jedrc-notranji odtis lupin. Kaže ga slika 13. Dolomit moli na površje vsepovsod po obsežni Blegoševi pleši. Iz Selške doline pa bomo najprej prišli do njega po grapi Davče, ki se pod Hlipovimi in Javorjevimi robmi zajeda vanj in si skozi dolomit utira pot še nekaj 100 m naprej od izliva Zale v Davčo. Ce pa smo že tam, naj nam ne bo žal stopiti še v grapo Zale, ki se v spodnjem toku prebija skozi slikovite tesni, izdolblje- nc v zgornjetriasnem dolomitu. V grapi Zale je dolomit trden in voda je imela priti skozenj trdo delo. Na žalost so te naravne lepote odmaknjene večini obiskovalcev. Prof. F. Planina upravičeno piše v 18. zvezku Loških razgledov tole: »Grapa Zale je gotovo najbolj slikovit del davškega ozemlja. Gornji del potoka teče po strmih jarkih skozi gozdove, nato preide v vintgarske tesni med dolomitskimi pečinami in se končno skozi skalo vi to grlo prebija k po toku Davči.« Dovolj priložnosti se nam potemtakem ponuja, da si v mikavnem narav nem okolju ogledamo še norijski in retijski dolomit, ki je »kriv«, da imajo v osrčju Davče pravi naravni biser. Tretji razvoj norijske in retijske stopnje pa najdemo v tistem delu širše Selške doline, ki pripada že k Julijskim Alpam, v Ratitovcu, Gladkem in Kosmatem vrhu, med Rastokami in Mostmi na Jelovici, v Dražgoški gori, SI. 15. Apnenčeve alge Iz skupine Ccdlaceae na grebenu na Jelovici X 8 SI. 16. Apnenčeve alge Iz rodu Griphoporella na grebenu na Jelovici X 3 347 SI. 17. Mahovnjak, eden od graditeljev greuenskega apnenca na Jelovici skratka, v vsem delu Jelovice, ki teži v Rudensko grapo in tja pošilja svoje vode. V tem zgornjetriasnem razvoju močno prevladuje svetlo siv do bel čist apnenec, ki ga poznamo ped imenom dachsteinski apnenec (prav tak gradi gorovje Dachstein v Avstriji in po njem so mu dali tudi ime). Apnenec je na ložen v debelejših in tanjših skladih in dostikrat opazujemo tudi v njem kot v zgornjetriasnem dolomitu, svetlejše in temnejše pasove. Apnenci tu in tam razkazujejo preseke večjih in manjših megalodontidnih školjk, ki pa jih skoraj ni mogoče dobiti iz trdne kamnine. Nekaj več drobcenih organizmov nam v tankih zbruskih odkrije drobnogled, predvsem foraminifere in apnenčeve alge. Med Rastokami in Mostmi pa apnenec ni naložen v plasteh, marveč je neplastnat, grebenski. Tamkajšnji greben so ustvarili različni grebenotvomi organizmi, kot še danes po raznih morjih grade ladjam tako nevarne čeri. V grebenskem apnencu med Rastokami in Mostmi je vse polno ostankov raz- SI. 18. Med graditelji apnenčevega grebena na Jelovici ]e tudi precej Icoral iz rodu Montlivaultla 348 SI. 19. Cheilosporites tlrolensls, problematičen fosil, v grebenskem apnencu na Jelovici Fot. F. Velkavrh ličnih mahovnjakov, trdoživnjakov, morskih gob, koral, nekaj je ostankov morskih ježkov, več vrst apnenčevih alg (si. 15, 16) in luknjičark. Enega od mahovnjakov kaže si. 17, je pa še nekaj drugih vrst. Posamične korale iz rodu MontUvaultia so najbolj značilni predstavniki te živalske skupine in ker so kar precej velike, jih bomo najbrž tudi prve opazili. V belem apnencu so žarkovito potekajoča septa nekoliko temnejša, včasih pa posamični koraljnjaki za malenkost izstopajo iz kamnine. Pomemben rod je upodobljen na sliki 18. V kamnolomu na zgornji strani ceste, malenkost preden cesta doseže planoto Jelovice, pa je med drugimi okamninami posebno zanimiva problematična oblika iz vrste Cheilosporites tirolensis (Wahner), ki nam jo ponazarja slika 19. Naj povem, da so si okrog te okamnine strokovnjaki že precej belili glave, pa kljub temu še danes ne vemo zanesljivo, kam pravzaprav spada. Sprva so jo imeli za rdečo algo. Vendar so kmalu spoznali jx>glavitne razlike med algami in rodom Cheilosporites. Zatem se jim je zdel najbolj podoben morskim gobam in mednje so ga nekaj časa tudi uvrščali. Pred nekaj leti pa je ameriški znan stvenik A. G. Fischer prišel do sklepa, da Cheilosporites ne more biti niti alga niti morska goba, in da je najverjetneje doslej edina velika luknjičcirka iz triasne periode. Gotovo je najdišče imenitno tudi zategadelj, ker je znana ta problematična okamnina v Sloveniji samo še na Begunjščici in pri Bohinj ski Bistrici. In nazadnje naj povem še, da zanimivi greben med Rastokami in Mostmi še ni do kraja raziskan. Tudi še ne poznamo natančno vseh organiz mov, ki so na njem živeli in ga ustvarjali. Skoraj prepričani smo lahko, da je za časa življenja grebena obstajala zveza z današnjimi ostanki enakega gre bena pri Bohinjski Bistrici. Morebitni vmesni ostanki obsežnejšega grebena na Jelovici in kamnine, ki so se nakladale pred grebenom in za njim, bi nam lahko pojasnili še marsikaj. S koncem rasti grebena med Rastokami in Mostmi se je najbrž sklenila triasna perioda. Začeli so se jurski časi. Jurski sistem Jurske kamnine so se ohranile na površju predvsem v Zgornji Selški do lini, kjer se naslanjajo na železnikarske apnence in dolomite in iz njih tudi postopoma prehajajo. Po slikovitem Zalem logu jih je Kossmat leta 1904 poimenoval kot zalološke strešne skrilavce in tako vpeljal v geološko litera turo še eno ime za svojstveno skladovnico kamnin v Selški dolini. Le-to ka- rakterizirajo modro sivi in črni drobno sljudni glineni skrilavci s podrejenimi polarni temnih kremenastih skrilavcev, tu in tam v spodnjem delu skrilavci z manganom in železom. Skrilavec postaja ponekod laporen. Posebno v bližini železnikarskih apnencev in dolomitov so med skrilavcem tanke apnenčeve plasti aH leče in vmes tudi roženčevi vložki. Apnenec je običajno precej gli nen, večkrat pa ga prepreda vse polno belih kalcitnih žil in žilic. Prav takšen apnenec je kot razstavljen za ogled v Podroštu na križišču cest proti Sorici 349 in Petrovemu brdu. Sicer pa se vlečejo zalološki strešni skrilavci iz Smolev- ske grape proti zahodu po severnem pobočju Vancovca proti Zalem logu. Do tja ozek pas se pri Podroštu mahoma močno razširi in seže na sever do Danj in Zgornje Sorice, na jugozahodu pa v južno vzhodna, vzhodna in severo vzhodna pobočja Hoča in do bližine Petrovega brda. Nad Zalim logom ga je manjši ostanek p>od Greblovim vrhom in leži na železnikarskem apnencu in dolomitu. Zalološki skrilavec ima to posebnost, da se kroji v ravne, pogosto precej velike plošče, s primernim orodjem pa se dado klati v tanke ploščice in seveda tudi obdelovati. Ob cesti s Podrošta v Sorico in Danje ali ob cesti proti Pe trovemu brdu mole na mnogo krajih različno debele plošče enolične kamnine, ki je po površju že posivela. Ze pred več kot 100 leti so spoznali, da je mogoče skrilavo kamnino obde lovati v strešne ploščice, ki dajejo dobro kamnito streho. Nastali so skrilo- lomi, v katerih so v zadnjih desetletjih preteklega stoletja in v letih pred prvo svetovno vojno nalomili precej skrila. Največji skriloloim se je razvil pod Greblovim vrhom, pičel kilometer in pol od Zalega loga proti severu in okoli 570 m višinske razlike. Domačini računajo do tja dobro uro hoda. Kdaj so se začela dela v tem skrilolomu, ne vemo. Naš rojak geolog Li- pcld, ki je prvi raziskoval geološke razmere v Selški dolini, poroča leta 1857 le o majhnih skrilolomih pri Podlonku in Ravnah i>od Ratitovcem. Po ustnem izročilu domačinov naj bi se začela prva dela pod Greblovim vrhom ob koncu prve polovice preteklega stoletja. Bolj pa so začeli skril izkoriščati šele okoli leta 1880 in precej delali do začetka prve svetovne vojne. Med obema svetov nima vojnama so skrilave ploščice tudi v sami Selški dolini naglo izgubljale na pomenu, pa tudi naročila od drugod so bila le še malenkostna. V letih večjega izkoriščanja je bilo v skrilolomu navadno zaposlenih osem do deset delavcev, in sicer so bili to vrtalci, obrezovale! skrila in pomožni delavci. Delo so sčasoma celo mehanizirali in so za vrtanje uporabljali vrtalna kladiva na stisnjen zrak. V produktivnih plasteh so uporabljali kot razstrelivo 81. 20. Železnlkarska osemletka, pokrita s strešiml plošticami iz spodnjejurskega strešnega skrilavca izpod Greblovega vrha Fot. A. Ramovš 350 smodnik, ki je razrahljal skrilavo kamnino, jalove plasti pa so odstranjevali z dinamdtom. Delali so od začetka maja, ko je skopnel sneg, pa do konca oktobra. Ploščice so spravljali iz skriloloma samotež na smukah, kadar je bila pot kopna in suha. Vsakokrat so naložili od 250 do 270 kg ploščic. Po drugi svetovni vojni so se prebivalci tam okoli precej zavzemali za obnovitev in razširitev skrilne obrti. Za to bi bile potrebne nove strojne na prave, predvsem pa žičnica za spravljanje ploščic v dolino. Do večjega izko riščanja ni prišlo. Nekaj časa so delali ploščice še za krajevne potrebe. Med drugimi so jih po drugi vojni pripravili tudi za novo osemletko v Železnikih (gl. si. 20). Strešne ploščice iz skriloloma pod Greblovim vrhom so včasih razvažali križem po Sloveniji. Največ jih je šlo v vasi in zaselke v zgornjem delu Selške doline. Tam so bile še v petdesetih letih skoraj vse domačije pokrite s temi ploščicami. Tudi v Selcih in okoliških vaseh ter v spodnjem delu Selške do line še pogosto najdemo kamnito streho iz zalološkega skriloloma, čeprav je v teh vaseh večina hiš bila pokrita s ploščicami iz drugih skrilolomov. Po Selškem in Poljanskem je tudi precej cerkva s takšno kamnito streho. V istem skrilavem pasu je kakih 450 m zahodno od tega skriloloma še manjši skrilolom, ki je danes že močno zaraščen. Tudi nedaleč od Podrošta je v pobočju približno 40 m nad dolino Danjskega potoka manjši skrilolom, kjer so posamezni okoliški kmetje lomili skril za svoje potrebe. Nekaj majhnih skrilolomov je bilo še v okolici Spodnje in Zgornje Sorice, kjer so kmetje obdelovali skril za svoje domačije. Zalološki skrilavec je bil svojčas gospodarsko pomemben tudi zaradi man ganove rude, ki so jo približno od leta 1815 pa do okoli leta 1885 kopali na severnem pobočju Vancovca, to je južno od Železnikov. Rudo so kasneje ko pali tudi nad Smolevo in v grapi Soštrnice blizu Jesenovca. Orudeneli skri lavec pod Vancovcem vsebuje po starih podatkih skoraj 30"/» mangana in nekaj več kot 10 */o železa. Debel je od enega do dveh metrov, le redko čez dva metra. Večkrat se stani, pa spet odebeli in se izklinja. V rudni plasti so tudi jalovi vložki. Rudo so s pobočja Vancovca na saneh spravljali v dolino. Ponekod je v skrilu tudi nekaj več železovih hidroksidov, ki pa gospodarsko niso zanimivi. Se danes ne jx)znamo natančno starosti zaloloških skrilavcev. Manjkajo nam vodilne okamnine, ki bi nam pojasnile, v katere stopnje jurskega sistema naj jih uvrstimo. Skladovnica se gotovo začenja v začetku jure, ni pa znano, kuko visoko seže. Že F. Kossmat je izdvojil nad Zgornjimi Danjami majhno krpo drob- Ijivih črnih ali rdečkasto rjavih glinenih skrilavcev, kakršne je dobil tudi na Črni prsti in jim po njej dal tudi ime. Te brez težave ločimo od zaloloških skrilavcev. Med skrilavcem so včasih drobne apnenčeve pole z roženci in man ganovimi oksidi. Skrilave kamnine nad Zgornjimi Danjami spremlja apnenec z drobnimi ostanki pecljev morskih lilij. Tudi nad Zgornjo Sorico so ploščati apnenci z roženci in vmes apnenci z ostanki morskih lilij. Enake kamnine grade Lajnar (1547 m) in Bohinjski greben proti Kobli. V pobočnem grušču pri Sorici so našli glavonožca iz rodu Harpoceras. Vse omenjene kamnine nad Danjami in Sorico in na Lajnarju so tudi iz spodnjega dela jurskega sistema. Na južnem pobočju Lajnarja seže na Selško še nekaj malega pisanih (sivi, rdečkasti, zelenkasti) glinenih skrilavcev, ki jih spremlja apnenčev pas z ro ženci. Te kamnine so že mlajše, vendar bo le malokdo prišel do njih. 351 Kaj se je dogajalo na ozemlju Selške doline v srednjejurski in zgomje- jurski epohi in kje so takratne kamnine, ni znano. Prav tako ne vemo, kako se je sklenila jurska perioda. Kredni sistem Začela se je poslednja perioda srednjega zemeljskega veka, kreda ime novana. O krednih časih in o krednih kamninah na ozemlju Selške doline prav tako ne vemo kaj prida. Danes poznamo na površju le ostanke iz zgornje krede, ki grade Porezen in Hoč in se vlečejo proti Petrovemu brdu. 2e kmalu severno od Petrovega brda se stikajo z zalološkimi skrilavci. Vsepovsod drugje so kredne kamnine že razadle in vode so njihove ostanke odnesle drugam in tjiko pripravile gradivo za nove kamnine. Kredne plasti so v Selški dolini dandanašnji najlepše odkrite ob cesti, ki se v Petrovem brdu odcepi od glavne ceste v Baško grap>o in se vije po juž nem in južnovzhodnem pobočju Lajnarja proti Soriški planini. Kredne plasti bomo kaj lahko prepoznali in jih cb cesti tudi ločili od jurskih kamnin, ki se ob isti cesti pokažejo nekoliko Više na površje. Kredne kamnine so večinoma različne rdečkaste barve, če jih opazujemo površno in od daleč. Ce pa jih ogle dujemo od blizu, vidimo, da je kamnita skladovnica veliko bolj pisana. Res, največ je različno debelih pol rdečkastega, običajno nekoliko glinenega apnen ca in vmesnih delov lapornega ali apnenčevega skrilavca. Pole so debele od kakega pol centimetra do nekaj več kot 10 cm. Rdečkaste plasti navzgor in navzdol ali pa tudi po plasti na eno in drugo stran lahko naglo spreminjajo barvo in tudi kamninski sestav se sem in tja lahko menjava. Živo rdeča barva SI. 21. Zgubane zgodnjekrelne plasti ob cesti Petrovo brdo—soriška planina Fot. A. Ramovi 352 lahko postaja rožnata in zatem siva ali bledo zelenkasta. Ravne plasti dosti krat preidejo v nepravilne leče, ki skoraj vedno sestoje iz zelo trdega sivega apnenca. Leče obdaja sivkasti ali zelenkasti skrilavec, ki je deloma lahko že rožnat ali bledo rdečkast. Lečasti vložki so različno veliki in tudi oblika se jim menjava. Leče so lahko debele samo po nekaj centimetrov, lahko pa tudi tja do 30 cm. Ogrnjene so z zelenkastimi ali zelenkasto rožnatimi prevlekami. V skrilavi in ploščati kamnini se vijolična in zelenkasta barva dostikrat pre pletata tudi po eni sami plasti in tako imamo v skladovnici pravi barvni mo zaik kamnin, ki so mu različne železove spojine dale živo rdečo, rožnato ali vijolično barvo. V sivih apnenčevih lečah in polah pa ni bilo železovih primesi, pač pa imajo nekaj več kremenice in apnenec je zavoljo tega zelo trden. Zanimive pa so te kamnine tudi pod drobnogledom, če jih zbrušimo tako tanko, da lahko gledamo skoznje. V kamnini so se nam ohranili ostanki drob nega davnega morskega življenja. V gomoljastem apnencu je največ drobcenih ostankov kremenastih organizmov, predvsem radiolarij. Kar precej pogostne so zelo majhne luknjicarke iz redov Globotruncana (Globotruncana lapparenti lapparenti Brotzen in G. lapparenti tricarinata) in Globigerina. Ti okamneli o.stanki nam povedo, da so kamnine z njimi nastajale v zgornjem delu kredne periode (v turoniju in senoniju. V okolici Podbrda bomo v sivem apnencu med pisanimi skrilavci le težko prepoznali ostanke rudistnih školjk. Nekoliko drugačne kredne kamnine, kot so v Petrovem brdu, najdemo na Hoču, od vrha se vlečejo p>o grebenu proti Podhočarju, od tam pa jih še nekaj časa sledimo proti vzhodu. To so v kar čedno skladovnico naložene približno enako debele apnenčeve plošče. Tej kamnini so po kraju Volče blizu Mosta na Soči dali ime volčanski ploščati apnenec. Te vrste apnenec vsebuje gomolje in včasih tudi tanke pole temno sivega roženca. Tudi v teh plasteh so globo- trunkane in globigerine skoraj edini ostanki zgomjekrednega globlje mor skega življenja. V okolici Pcdbrda nas bo skoraj gotovo navdušila narava, ki je v svoji delavnici čudovito preoblikovala vodoravno na morskem dnu naložene plastL SI. 22. Zgubane zgodnjekredne plasti ob cesti Petrovo brdo—Soriška planina Fot. A. Ramovi 23 LoSkl razgledi 353 Danes pa so apnenčeve plošče in skrilavci med njimi zgubani v različno obli kovane gube, večje in manjše. Deloma so že polomljene in posamični deli gub so se premaknili v različnih smereh. Zavoljo takšnih dogajanj je vse skupaj še bolj zapleteno. Nekaj gub pa je še posebno značilnih, ob cesti iz Petrovega brda na Soriško planino so jih presekali in odkrili. Se lepše bi bile plasti zvite in zgubane, če ne bi bilo med njimi različno velikih leč trdega kremenastega apnenca, ki se niso hotele pokoriti pritiskom tako kot enakomerno debele apnenčeve plošče. Zato je prav tam zgradba plasti najbolj polomljena in zavoljo tega tudi zapletena (si. 21, 22). Kamnine med Poreznom in Petrovim brdom so nastajale že blizu kraja srednjega zemeljskega veka. Zatem je Zemlja stopila v čase novega zemelj skega veka, ki pa v Selški dolini niso pustili nobenih kamnin. Ce so se bile morda kje tudi odložile, so že davno tega razpadle, njihove ostanke pa so vode prenesle drugam. Novi zemeljski vek Tako imamo med kamninami novega zemeljskega veka le zelo nnlade peščene, prodne in ponekod še ilovnate naplavine, ki jih je na današnje kraje prinesla Selščica in njeni pritoki. Take usedline pa se nakladajo še dandanes, pa jih vode dostikrat spet prenašajo na druge kraje. Krogotok kamninskega materiala se vrši brez prestanka. Kot vsa Zemlja je tudi Selška dolina z da našnjimi kamninami na površju, z današnjimi vodami in pokrajinskimi obli kami le trenutna podoba, ki pa kar naprej spreminja svoj obraz, čeprav se človeku zaradi kratkosti življenja zdi večna. Literatura Grad K. 1968: Tolmač k osnovni geološki karti SFRJ, list Kranj, 1:100.000. Dopolnjeno leta 1970. Rokopisna geološka karta lista Kranj. Oboje v arhivu Geo loškega zavoda Ljubljana. — Kossmat F. 1910: Erlauterungen zur Geologischen Karte Bischoflack — Idria.- Geol. Reichsanst. Wien, 101 S. in geološka karta.— 1913: Die adriatische Umrandung in der alpinen Faltenregion. — Mitt. Geol. Ges. 4, Wien. — Ramovš A. 1954: Nahajališča in uporaba okrasnih kamnov na škofjeloškem ozemlju. — Loški razgledi 1, Ljubljana, 89—98. — 1955: Skrilarska obrt na škofje loškem ozemlju. — Loški razgledi 2, Ljubljana, 81—84. — 1956: Razvoj zgornjega perma v Loških in Polhograjskih hribih. — Inaugur. disertacija. Rokopis v knjižnici ketedre za geologijo in paleontologijo univerze v Ljubljani. — 1958: Razvoj zgor njega perma v Loških in Polhograjskih hribih. — Razpr. Slov. akad. znan. umet. IV. razr. 4, Ljubljana, 451—622. — 1958: Okamenelo življenje v Loških hribih. I. — Loški razgledi 5, Ljubljana, 111—118. — 1959: Okamenelo življenje v Loških hribih. IL Spodnja in srednja triada. — Loški razgledi 6, Ljubljana, 67—75. — 1962: Oka menelo življenje v Loških hribih. III. Zgornja triada. — Loški razgledi 9, Ljubljana, 55—58. — 1963: Okamenelo življenje v Loških hribih. IV. Retski greben na Jelovici. — Loški razgledi 10, Ljubljana, 57—59. — 1966: Okamnelo življenje v Loških hribih. V. Jura. — Loški razgledi 13, Ljubljana, 33—36. — 1969: Okamnelo življenje v Lo ških hribih. VI. Kredna perioda. — Loški razgledi 16, Ljubljana, 206—209. — 1971: Okamnele korale na Loškem ozemlju. — Loški razgledi 18, Ljubljana, 160—163. Zusammen f assung GEOLOGISCHE ENTWICKLUNG DES SELCATALES Den ersten systematlschen geologischen Untersuchungen Lipold's und Kossmafs folgten im Bergland von Skofja Loka intensive Untersuchungen des Verfassers und 354 die systeinatische geologische Kartierung fiir die neue geologische Karte des Blattes Kranj unter der Leitung von K. Grad (Geol. Anstalt Ljubljana). Die altesten aufgeschlossenen Gesteine jm Raum des Selcatales gehoren ein- tonigen dunkelblauen und dunkelgrauen Tonschief em, dunkelgrauen Quarzsandsteinen und Konglomeraten an. Sie wurden vom Verfasser vorwiegend in die Trogkofelstule (klastische AusbDdung) eingereiht. Die konkordant darauf folgenden bunten fossiUee- ren Grodener Schichten (Tonschiefer, Quarzsandsteine, Konglomerate) liihren in der Umgebung von Sv. Tomaž und Sv. Valentin Uranerze. Bei Mlaka und im Smoleva- Tal sind kleine Diabas-Linsen und Tuffe in die Grodener Schichten eingelagert. Oberperm ist durch foesilfiihrende Zažar-Schichten vertreten. Besonders inte- ressant sind dunkelgraue Kalke mit Waagenophyllum. indicum und die darunter liegenden Richthofenien-Kalke mit dicken Bryozoen-St6cken. Schmale Streifen der Zažar-Schichten begleiten kleine Untertrias- und Anisvorkommen. Recht interessant und weit verbreitet sind die ladinischen Gesteine. Zwischen den Ortschaften Dolenja vas, Cešnjica, Zabrekve, Lajše und Rudno ubenviegen graugriinliche und griinliche Serizit- und Chlorit-Schiefer, die durch Metamorphose aus Tuffen entstanden sind. In den Schiefem findet man oftears lange linsenartige Streifen eines grauen Banderkalkes. Zwischen den Ortschaften Selca und Lajše kam es zum AusguG basischer Laven und der Diabas ist in grauen Spilit und basi- schen Porphyrit umgewandelt. Im Besniški boršt kommen Keratophyr, Porphyr und Porphyrit vor. Die schiefrigen Gesteine gehen sedtlich in Grauwacken iiber, die mdt schwarzen Tonschiefem wechsellagem. In der Grauwacken-Tonschiefer-Schichtfolge kommen auch Tuff- und Tuffitlagen, Konglomerat-Schichten und Kalk-Einschaltungen vor. Durch Cephalopoden-Reste und einen Daonellen-Fund konnte das ladinische Alter der Schichtfolge bewiesen werden. Die Cordevol-Unterstufe ist durch dunkelgraue bis schwarze Kalke mit keulen- formigen Echinodermenstacheln (Cidaris), Muscheln, Schnecken, Brachiopoden und KoraUen vertreten. Die Schichten der julischen Unterstufe mit buntgefarbten Schie fem und Sandsteinen konnten nur in der Ortschaft Davča nachgewiesen werden. Die von K o s s m a t aufgestellten Kalke und Dolomite von Železniki (Eisnem) treten im Selcatale nur als eine fazielle Ausbildung der norischen und rhatischen Stufe auf. Sie sdnd besonders in der Umgebung von Železniki gut aufgeschlossen. Vom Blegoš-Berg ziehen sach norische und rhatische Megalodonten fiihrende graue Dolomite in das Davča- und Zala-Tal. Der dritten Obertrias-Entwicklung gehort der heUgraue bis weisse Dachsteinkalk an. Er baut den Ratitovec und die Jelovica auf. Der Dachsteinkalk ist vorwiegend gut geschichtet nut Querschnitten von megalo- dontiden Muscheln. Zwischen Rastovke und Mosti kommt dagegen ein Riffkalk vor. Als riffbauende Organismen finden vvir dort Bryozoen, Hydrozoen, Einzelkorallen und Kalkalgen. Die jurassischen, sich ebenflachig spaltenden Dachschiefer von Zali log sind im oberen Selcatale weit verbreitet. Sie wurden an mehreren Stellen gebrochen und besonders im Tale selbst verwendet. Besonderes Interese verdienen die Mangan- erze fiihrenden Schichten, die im vergangenen Jahrhundert besonders am Nord- hang des Vancovec-Berges abgebaut wurden. Die anderen jurassischen Gesteine sind stark untergeordnet. Kreide-Schichten sind nur bei Petrovo brdo und in der Umgebung des Hoč- Berges aufgeschlossen und durch rotliche, violettrote, rosa, griinliche und graue Kalke, Mergel und Tonschiefer, sowie durch Plattenkalke vertreten. Sie fiihren oft Globotruncanen und Radiolarien. Tertiar konnte im Selcatale nirgends nachgewiesen werden, Quartar ist meist durch Schotter, Sande und Lehme vertreten. 23» 355