Naročnina
za driavo SHS:
aa mesec ...... Din 20
M pol leta ..... «120
m celo leto .... * 240
za inozemstvo:
mesečno.......Din 30
Sobotna Izdaja: celoletno v Jugoslaviji .... Dtn 40 v inozemstvu.... . 60
Cene inseralom:
linostolpna petltna vrsta mdll oglasi po Din 1'50 ln Din 2'—. večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din 3 - ln 4 -, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naročilu popust
izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. url sjutraj.
Poštnina Mm v uefovloi.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici */Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. UredniSiva telefon 50. upravniStoa 528.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici o. Čekovni račun s Ljubljana 10.650 in 10.549 (za inserate) Sarajevo 7.563. Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24,797.
Izjalovljene nade.
Velike nade je gojil dr. Žerjav. Pričakoval je, da bo njegovo demokratsko uskoško krilo pri občinskih volitvah s pomočjo sredstev, ki so mu na razpolago, izšlo iz volivne borbe pri občinskih volitvah zmagovito. Kakšna samoprevara! Kakor da bi bilo v Sloveniji to sploh mogoče! Žer-javovci pozabljajo, da je slovenski narod jk> svoji ogromni večini pošten in nepodkupljiv. Uspehe imajo Žerjavovi trabanti le pri pokvarjenem delu slovenske inteligence, ki že pod Avstrijo ni znal samostojno misliti, marveč je mislil in govoril le to, kar so ji narekovali nemški avstrijski nasilniki. Slovensko delovno ljudstvo je pa tako moralno visokostoječe, da se z gnusom obrača vstran od demokratskega denarja, ki ga volivcem ponujajo demokratski agitatorji. Sedaj ko so znani volivni rezultati iz tistih okrajev, kjer so se občinske volitve že vršile, so demokratje strašno poparjeni. Obdržali so se le v glavnih svojih dosedanjih mestnih trdnjavah, kjer so dobili dovolj podkupljivih duš in bojazljivcev, nanovo zavojevali pa niso niti ene občine, pač pa jih celo vrsto izgubili. Stare njihove trdnjave, ki nikdar niso bile v rokah SLS, so padle, in skoro v vseh občinah z malimi izjemami je število glasov SLS od zadnjih občinskih volitev naraslo. Kako Žerjavovce boli glava že po prvih občinskih volitvah, dokazuje dejstvo, da je njihovo časopisje primo-rano objavljati voiivne falzifikate, da bi bil vtis demokratskega poraza manjši. Liste, ki nimajo z demokrati nobene zveze, proglašajo za »napredne«, celo socialistične in komunistične, da bi javnost dobila vtis, da so to demokratske liste. Celo tako daleč so šli, da so proglašali nekatere izrazite liste SLS kakor v Veliki Pirešici ali kompromisne liste SLS z drugimi strankami kakor v Dramljah kot »napredne« liste, s čimer hočejo reči, da so demokratske. Že dosedaj je bilo v Sloveniji vloženih samo list SLS v okrog 140 občinah, ki brez boja pripadejo SLS, demokratom pa niti ena občina v celi Sloveniji kljub temu, da se dobe podkupljive duše iz raznih drugih strank, ki se ž njimi vežejo. Občina Vransko na Štajerskem pripade JDSarjem, pa ne da bi ne bila mogla SLS tam postaviti svoje liste, marveč ker je bila njena lista razveljavljena, ker je enega našega kandidata podpisala v odsotnosti njegova žena.
V ljubljanski okolici se od 36 občin nahaja 21 z absolutno večino v rokah SLS, v kranjskem in kamniškem okraju, kjer je dozdaj komaj nekaj več kot ena tretjina občin volila, je od 12 občin pripadlo SLS 9 z absolutno večino. Poročila iz Štajerske tudi kažejo, da tam SLS s pretežno večino zmaguje. Ko bodo volitve končane in se bo objavila celotna statistika, se bo izkazalo, da je pisanje naših demokratskih listov golo otročje napihovanje in umetno ustvarjanje razpoloženja za nadaljnje volitve kakor tudi poizkus vplivati na Belgrad v smislu neskromnih želja in načrtov JDS v Sloveniji.
Zlasti se trudita »Jutro - in »Narod« dokazovati, da so glasovi, ki jih je dobila JDS v naših občinah, plod njenega »državotvornega, naprednega in socialnega dela«! V resnici se JDSarji na deželi sestavljajo danes iz istih liberalnih elementov kakor odnekdaj in še ti niso mogli topot priti do glasov drugače, kakor da so po veliki večini marširali pod celo vrsto različnih »gospodarskih« firm, dočim so naši somišljeniki šli skoro vseskozi v volivno borbo pod kmetsko in delavsko listo SLS. Pod ostalimi listami pa — vseh je 20 — je veliko takih, ki so sicer strankarsko opredeljeni, za občinske volitve pa so si izbrali nevtralno parolo pod vidikom čisto krajevnogospodarskih občinskih interesov. Ce končno pomislimo, koliko jc pod liberalnimi firmami bilo vjetih navadnih nezavednih kalinov jn koliko podpore so dobili ponekod tudi od »samostojnih« kmetov in »razredno zavednih«' socialistov, si lahko predstavljamo, kakšne vrste »napredne« in »socialne« elemente šteje vodstvo JDS med svoje pristaše.
Vpoštevati se pa mora tudi to, da je JDS s jx>močjo svojih bogatih fondov volivce na debelo kupovala, kakor n. pr. na Vrhniki in v Kranju, kjer je za liberalce oddani glas prinesel volivcu do 1000 Din
zaslužka. Na take uspehe nacionalne., '-napredne« in »socialne« zavesti je res samo JDS lahko ponosna.
Kako dobro se vodstvo JDS samo zaveda, da občinske volitve pomenijo zanjo eklatantni poraz, dokazuje dejstvo, da že zdaj razmišlja, kako bi se voiitve po posameznih občinah razveljavile in sc postavili demokratski gerenti. Pretvezo so »demokrati« že našli, češ, da se je v občini od strani SLS agitiralo s »protidržavnimk gesli in da so s SLS glasovali »protidržav-
ni.: elementi. Poseganje po takih sredstvih jasno dokazuje, da je /demokratska stranka v Sloveniji slejkoprej na podlagi svobodno izražene ljudske volje nemogoča in da se more vzdržati zgolj z nemoralnimi sredstvi. Volivni rezultati so že dosedaj pokazali, da razen stare liberalne špisari-je in dela uredništva ter učiteljstva noben pravi Slovenec ne mara ničesar vedeti o stranki, kj boče v Sloveniji šariti s sredstvi, kakor jih je pokazala že dosedaj pri občinskih volitvah.
Belgrad, 24. junija. (Izv.) Današnja »Pravda« objavlja pismo Živojina K a n -d i č a , 60 letnega kmeta in prvaka radikalne stranke iz Ralje. V tem pismu izpoveduje Kandić, da je pred dogodki v Ralji radikalni poslanec Aleksa Žujević zbral v njegovi hiši kmete in jim dejal, da bosta na radikalni shod v Ralji prišla kralj in Pašič in da so zemljoradniki pripravili Ra-
dičevce, da bodo ubili kralja. Vsled tega jih je Žujević .pozival, da naj. gredo na postajo in pobijejo zemljoradniške poslance.
Dobesedno nadaljuje: Zavrela mi je kri in peljal sera se v Kaljo in sem .videl vse ono, kar ste v - Pravdi r priobčili. Zato feedaj izstopam iz radikalne stranke in prosim, da objavite v Vašem listu to pismo.
Drugo Cenrnvičevo pismo.
Belgrad, 24. junija. (Izv.) V današnji »Pravdi' priobčuje znani osebni kraljevi prijatelj Cemović, ki se je mudil na Bledu kot gost, dolg članek, v katerem se peča z ukazom o odgoditvi narodne skupščine. V članku, ki izredno simpatično piše o kraljevi volji in kraljevem ugledu, poziva Pašiča, da ga pozove pred sodišče, ker bo dokazal svoje trditve glede ukaza o odgoditvi narodne skupščine. Članek je vzbudil mnogo pozornosti v tukajšnji javnosti in se sodi, da je v njem izražena želja višjih krogov.
Volivce priprave.
Belgrad, 24. junija. (Izv.) Odlaganje Pašičevega potovanja na Bled se tolmači s tem, da nima Pašič nobene gotovosti, da dobi volivni mandat, kar tudi potrjujejo vesti iz krogov, ki so blizu dvora; iz Pa-šičevih krogov pa se širijo vesti, da jim je volivni mandat zagotovljen in da bi se volitve vršile, nekako začetkom oktobra. Po Pašičevem nalogu je vsem policijskim oblastem izdana nareclba, da se morajo pripraviti za volitve.
OBSODBA PAVLA PAVLOVIČA.
Belgrad, 24. junija. (Izv.) Danes se je končala razprava proti bivšemu komunističnemu poslancu Pavlu Pavloviću. Obsojen je bil na eno leto ječe.
PORAZ ANGLEŠKE VLADE "v PARLAMENTU.
Lohdon, 24. junija. (Izv.) Danes je doživela vlada v zbornici zopet hud poraz. Šlo je za zakonski načrt glede gradbe velikega števila stanovanjskih hiš. Opozicija je predlagala, naj se ta zakonski načrt ne izroči navadnemu odseku, ampak naj se izvoli poseben odsek iz cele zbornice za presojo tega zakonskega načrta. Predlog opozicije je bil sprejet s 315 proti 175 glasovom. Zanj so glasovali vsi unionisti in liberalci. Časopisi ugotavljajo, da je to že peti in obenem najhujši parlamentarni poraz sedanje vlade.
REPARACIJSKA KONFERENCA.
London, 24. jun. (Izv.) V spodnji zbornici je izvajal Mac Donald, da bo rezultate svojega razgovora s Herriotom takoj naznanil tudi belgijski in italijanski vladi, tako da bi se mogla vršiti nova reparacijska konferenca že 16. julija. Želeti bi bilo, da se te konference udeleži tudi Amerika, ker bo glavni predmet razprave poročilo generala Dawes-a o ureditvi reparacijskega vprašanja.
London, 24. junija. (Izv.) Glede repa-racijske konference še ni ugotovljeno, katere države bodo povabljene in kdaj se bodo vabila razpošiljala.
London, 24. junija. (Izv.) Ker utegne biti sredi julija general Davves zadržan, da ne bo mogel prisostvovati reparacijski konferenci, bo povabljen njegov namestnik Yong, da se konference udeleži. Verjetno ie, da bo povabljena tudi Rusija.
VELIKI NAČRTI.
Pariz; 24. junija. (Izv.) Listi poročajo, da je Herriot predložil Mac Donaldu načrt,
riaj bi se sklenile posebne pngedbe med Francijo, Anglijo, Italijo, Belgijo, Češko in Poljsko pod okriljem Društva narodov kot ; jamstvo za izpolnitev obvez s strani Nemčije.
NOVA NOTA NEMČIJI.
Pariz, 24. junija. (Izv.) Mac Donald in Herriot sta v Chequersu sestavila besedilo kolektivne note, ki jo bodo poslali po odo b'-enju s strani Belgije Nemčiji. V noti bo-cfo' pozvali Nemčijo, naj odgovori še pred 30. junijem na noto veleposestnikov glede kontrole oboroževanja.
PROTI VOJNI.
Berlin. 24. junija. (Izv.) Za desetletnico izbruha vojne pripravlja odbor društva »Nie vvieder Krieg« velike manifestacije po celi državi.
ZAPRTI KOMUNISTI.
Varšava, 24. jun. (Izv.) V bližini Varšave so zaprli 27 komunistov, ko so se ravno posvetovali o navodilih, ki so jih dobili iz Moskve, kakšno stališče naj zavzamejo napram industrijski krizi na Poljskem.
ZA SAMOSTOJNOST EGIPTA.
London, 24. junija. (Izv.) Zaglul-paša je izjavil v egiptovskem parlamentu, da bo v Londonu zahteval, naj Angleži umaknejo svoje čete iz Egipta.
ZDRAVSTVENO STANJE DR. SEIPEL-A.
Dunaj, 24. junija. (Izv.) Zdravstveno stanje dr. Seipla je clobro. Spanje mirno, tek povoljen.
REPUBLIKANSKO GIBANJE V ŠPANIJI.
Pariz, 24. junija (Izv.) — Sotrudnik Oeuvrec-a se je razgovarjal z voditeljem španskih republikancev Lerroux-om, ki mu je dal sledeča pojasnila: Volitve na Francoskem so napravile na vse kroge v Španiji najboljši vtis. Španija gleda z zaupanjem v bodočnost. V Španiji je danes sicer manj republikanskih strank kakor nekdaj, zato pa je v Španiji toliko več republikancev. Tudi častniki in vojaki bodo lahko našli pravo, pot. — Na vprašanje so-trudnika, ali zahteva Lerroux tudi odstop kralja, je odgovoril: Jaz sem zahteval na vseh shodih, naj odstopi in mojo zahtevo so ljudje si'no odobravali. Kralj Alfonz je sicer zelo energičen mož, toda dejstva so močnejša. Kralj si je že nabavil avto, ki naj ga v danem trenutku odpelje iz Španije. Mislim, da bo kralj ta avto kmalu potreboval.«
REFORMA URADNIŠKIH PLAČ NA MAŽARSKEM.
Bud imppšla, 24. jun. (Izv.) Kakor poročajo listi, je bil od vlade izdelan načrt za uradniške plače, ki temelji na zlati valuti. Uradnišlvo v 1. činovnem razredu bo dobivalo po tem načrtu mesečno 1200 zlatih kron, v 2. č. r. 80, v 3. 550, v 4. 450. v 5. 340, v 6. 220—280, v 7. 170—200, v 8. 130—150, v9. 100—120, v 10. 86—05 in v 11. 74—82 zlatih kron. Poleg tega odpade na vsakega v Budimpešti stanujočega uradnika mesečna doklada 10 zlatih kron. razen tega pa dobi vsak uradnik za vsakega družinskega člana mesečno doklado 10 zlatih kron.
Fašizem na kolenih.
Rim, 24. junija. Fašizem je kapituliral na celi črti. Mussolini ostane sicer s svojim ministrstvom na vladi, narodna milica se ne razpusti, ampak podredi vojnemu ministrstvu, tudi ustroj fašistovske stranke ostane več ali manj v svoji sedanji obliki. To so zunanjosti, ki naj čuvajo videz na znotraj in zunaj in ki riaj zlasti preprečijo verjetne notranje zmede'ob preočitem preobratu. Preko vsega tega stoji dejstvo, da se je fašizem pod strašnim pritiskom javnega mnenja ne-le doma, ampak po celem civiliziranem svetu odrekel d i k t a -torstvu in je pripravljen prevzeti vlogo, navadne politične stranke. Gre le za to, da pošteni elementi z opozicijo na čelu ohranijo sedanjo moralno premoč tako dolgo, da se odprava fašistovskega strahovladja. praktično izvede do kraja. Mussolini po. svojih novih izjavah ni več prejšnji Mussolini, ni več neizprosni, vsemogočni diktator, ampak navaden ministrski predsednik ali celo samo še kulisa, za katero se vrše odločilne izpremembe. To priča ves razvoj dogodkov.
Notranji minister Federzoni je izdal ukaz, da se v Rimu zbrane milične čete takoj vrnejo na svoje domove. Odpravili so cenzuro za brzojavke v inozemstvo.
• CESAR E ROSSI SE JE SAM JAVIL, v zaporih Regina Coeli, kjer" so ga takoj zaprli. Ves čas se je bil skrival v Rimu v naai, da je novi režim zakonitosti le navidezen in da bo natihoma paktiral s prejšnjim diktatorskim režimom. Te nade so se izkazale kot napačne in Rossi je bil prisiljen, da se izroči oblastem.
Spričo resnega, odločnega nastopa no* tranjega ministra Federzonija, da na celi črti upostavi zakonitost, je tudi opozicija iz-premenila Svoje stališče. Vladi zaenkrat ne bo delala težav, dasi bo slej ko prej stala na straži, da se nova politika dosledno in odločno izvaja. V tem zmislu piše tudi »Corriere della Sera«.
Fašizmu udano časopisje soglasno podčrtava, da se je v Italiji ustvaril nov red, in to ne samo političen, ampak tudi moralen in praven. Likvidira se vsa dediščina fašistovske revolucije in spričo izvršenih dejstev parlament vladi ne bo mogel odreči priznanja.
MINISTRSKI SVET.
Rim, 24. junija. Včeraj popoldne se je pod Mussolinijevem predsedstvom sešel ministrski svet. Navzoči so bili vsi ministri. Mussolini je poročal o notranjem položaju in podal besedilo svojega današnjega govora v senatu. Ministrski svet je oboje soglasno odobril.
Za podkomisarja kralj, letalstva se namesto Finzija predloži kralju v imenovanje general Albert Borzani.
Dalje na drugi sfrani.
Ljubljana, 2-1. junija 1924.
ZAGREBŠKA BORZA.
(V oklepajih kurzi od 23. junija.)
Italija 3.6950—3.7250 (3.6765 do 3.7065)', London 370.50-373.50 (368.50-37,1.50). New-york 85.25-85.75 (84.75-85.75), Pariz 4.5850 do 4.6550 (4.65 do 4.70), I'raga 2.53 do 2.56 (2.5210—2.5510), Dunaj 0.1204—0.1220 (0.1195 do 0.1215), Curih 15.12-15.22 (15.10—15.20), efektivni dolarji 84—85 (83.8750-84.8750).
CURIŠKA BORZA
Berlin 1.3450 (1.35), Italija 24.40 (24.40), London 24.41 (24.43), Nevvyork 563.25 (563.50), Pariz 30.- (30.65), Praga 16.65 (16.65). Dunaj 0.0079.50 (0.0079.40), Bukarešta 2.45 (2.4750), Sofija 4.10 (4.10), Belgrad 6.70 (6.70).
DUNAJSKA BORZA.
Dunnj, 24. junija. (Izv.) Deviio: Belgrad 820—824, Budimpešta 0.83 do 0.89. Kodanj 11.880—11.920, London 307.000—308.000, Milan 3059—3071, Nevvyork 709.135 -709.185, Pariz 3797—3813. — Valute: dolarji 70.460 do 70.860, angleški funt 30^.200 -306.800, francoski frank 37.50—37.80, lira 30.50-30.70. dinar 815—821, češkoslovaška krona 2087 do 2103.
PRAŠKA BORZA.
Ргпкл, 24. junija. (Izv.) — Dpvi*fl: Lira 147, Zagreb 39.80. Pariz 181.75. London 416.80, Nevvyork 34.—.
Priprave posl. žujeviča m napad m zemijo-
rartniške poslance.
ŠI6V. 143.
V LlD&iiODi v sredo one 25. loniia 1924.
Posamezna številka stane 1"50 Din.
Leio Ln.
MIJSSOLINT JE V A IZJAVA V SENATU.
Rim, 24. junija. (Izv.) Uradna Štefani poroča, da je na današnji seji senata min. predsednik Mussolini podal izjavo, v kateri je dejal med drugim: Ni mi treba vnovič povdarjati vse moje obžalovanje in moj stud nad zločinom proti poslancu Matteotti-ju. Menim, da nihče ne bo dvomil nud odkritosrčnostjo mojih čustev v tem oziru. Pri tem zločinu pridejo v poštev vprašanja, ki se jih moram dotakniti. Je to moralni element žalosti, ki ga je izrazil ves narod. 'Fašisti so bili, ki so odgovorni za ta čin. Drugi element je sramotilni, potem ko je Matteotti izginil. Druge osebe na različnih krajih Italije so ga zagrešile in na nikogar se ne bo oziralo. Justica bo šla brezobzirno svojo pot Med tem pa ni primerno, da se vodi druga preiskava po listih. Preveč Ijndi se trudi iz strankarskih ozirov, da bi izvrševali neke vrste justico linčanja. Kar pa se tiče zločina samega, ne smem podati sedaj nobene sodbe, ki jo bom podal, ko jo bo izvršila justica. Pač pa morem podati sodbo s strogo političnega stališča. Predvsem moram izjaviti, da čast naroda ni izigrana. Če bi eden ali več zločincev zadostovalo, da omadežujejo čast naroda, kaj bi si potem morali misliti o veliki državi, v kateri se je po vojni izvršilo 400 političnih zločinov. Zadnje dni so jo oo vsej Evropi dvignila obtožba od levičarskih struj proti italijanski vladi, ki jo delajo odgovorno za izvršeni zločin. Inozemski veliki protestni zbori proti terorju v Italiji pozabljajo dejanski teror, ki ga sami v različnih pokrajinah Evrope izvršujejo in so ga izvrševali. Švicarski nacionalni svet je odklonil vmešavanje v notranje zadeve italijanskega naroda. Pozabiti se ne sme, da je sedanji režim v Italiji produkt revolucije. V revolucijah se pa združujejo kakor pri vseh socialnih pokretih fanatični in dobičkaželjni nasilniki, idealisti in profitarji delajo skupno. Proti notranjemu ministrstvu so se dvignile obtožbe in se je zbujalo mnenje, da je krivce iskati v palači Viminal. Toda tam je na stotine uradnikov, ki so pošteni, častiti in vestni. Šefi tega centralnega urada so vzvišeni nad vsakim sumom. Bile so revolucije kakor na Angleškem, ki so narode cela stoletja držale v neredu. Ni se pa treba čuditi, ako se splošna kriza v vojni in po vojni še ni mogla spraviti v Italiji v ravnotežje.
KRALJ ODGOVORI PARLAMENTU.
Rim, 24. junija. Z oziram na izredni položaj bo topot kralj odgovoril parlamentu na njegov odgovor na prestol ni govor. To je bil pod kraljem Humbertom I. reden običaj, ki so ga pa pod sedanjim kraljem opustili. Sedaj bo prvič, da kralj odgovori parlamentu.
IZ REGINE COELI.
Rim, 24. junija. Za zidovi Regine Coeli Je sedaj spravljenih deset glavnih krivcev zločina nad poslancem Matteottijevim, in sicer: Cesare Rossi, Filippo Filippelli, Gio-vanni Marinelli, Amerigo Dumini, Albino Volpi, Aldo Putato, Averardo Mazzoli, Giu-seppe Galassi, Chirszel Ottone (Avstrijec ozir. Rus), Filippo Naldi. Obtoženi so Rossi, Filippelli in Marinelli, da so dali Duminiju in tovarišem nalog, naj uropajo posl. Matte-ottija in mu dajo več ali manj občutno lekcijo. Dumini, Volpi, Putato, Mazzoli in Viola (ki ga še niso izsledili) so zločin izvršili tako, da so Matteottija umorili, za kar menda niso imeli naloga.
Vsekakor so v Duminijevem kovčegu •poleg drugega našli verigo in ključavnico, namenjeni menda, da bi Matteottija ukle-nili. Ker se je pa Matteotti morda nepričakovano silno branil, je došlo do umora. Tako kombinira »Tribuna«. — Naldi je med drugim obtožen, da je dal Filiprelliju, ko je ta skušal pobegniti, potni list.
Sodnija ima proti vsem gori navedenim v rokah že težko dokaze njihove krivde, in to ne samo v Matteotiijevem slučaju, ampak tudi v raznih prejšnjih nasiljih. Pričakovati je novih aretacij. Med temi bo po vsej priliki tudi De Bono, ker se dokazi o njegovi sokrivdi zgoščujejo. Tako je Filip-pellijev posebni tajnik in funkcionar pri »Corriere Italiano« Mario Gibelli na sodišču izpovedal, da so imeli De Bono, Finzi in Filippelli po Matteottijevem umoru med seboj telefonične pogovore o zločinu. To je potrdil tudi upravitelj »G. I.« Aristide Ro-tunno.
Ravnatelja lista »Nuovo Paese« Carla Bazzija, ki so ga bili aretirali, so včeraj zopet izpustili. Vendar se preiskava proti njemu vrši dalje, ker je dokazano, da je pomagal Rossiju, ko se je skrival.
Matteottijevo truplo iščejo dalje. Sedaj Je sodišče naprosilo komisarja za aeronav-tiko, da je dal na razpolago dva hidroplana, ki naj po možnosti preiščeta jezero Vico, ako truplo vendarle ni na njegovem dnu.
NOV POLICIJSKI ŠEF NA BAVARSKEM.
Monakovo, 24. jun. (Izv.) Uradno se poroča, da je dosedanji šo! policije, znan izza Hittlerjeve afere, odslovljen in za njegovega naslednika določen von Reiss.
OGRSKA NARODNA BANKA.
BndimpcSta, 24. junija. (Izv.) Ogrska larodna banka je danes začela poslovati.
Sklepi Jugoslovanskega
•
Včeraj je imel Jugoslovanski klub v Celju sejo, ki so ji prisostvovali polnošte-vilno vsi poslanci SLS iz Slovenije. 0 seji je bil izdan sledeč komunike:
Danes, dne 24. junija 1924, je imel Jugoslovanski klub v Celju sejo, na kateri je načelnik dr. Korošec najprej poročal o ■ notranjem političnem položaju. Potem je ; klub pretresal v Sloveniji nastale razmere, i Vse, kar je protivno samostojnemu življe- j nju slovenskega naroda v naši državi in ! vse, kar se hoče okoristiti na škodo naroda ! z njegovim delom, se je zvezalo zadnji čas proti Slovensld ljudski stranki, njenim organizacijam in ustanovam. Preganjanje Slovenske ljudske stranke je na celi črti v polnem teku. Z nasiljem in ....... hočejo združeni protivniki streti zvesto ču-varico interesov in pravic slovenskega naroda, da potem lahko ljudstvo izžemajo do skrajnosti. Že sedaj jim je edina skrb, da spravijo sebe in svoje ljudi k polnim koritom, a kmet, obrtnik, delavec, uradnik, upokojenec, invalid jim je deveta briga. Toda neprijatelji ljudstva ne bodo uspeli. Slovenski narod se bo ubranil svojih narodnih izdajic in gospodarskih pijavk in Slovenska ljudska stranka mu bo v tej veliki borbi stala tudi nadalje zvesto ob strani do končne zmage. Naj pride nad nas karkoli hoče, mi bomo vztrajali. Bodočnost je našal
Nadalje je klub sklenil, da vloži vprašanja: na notranjega ministra zaradi omejevanja svobode govora in zborovanja, na ministra pravde zaradi konfiskacije »Slovenca« in drugih listov SLS, na ministra pravde zaradi umora rudarja Franca Fakina v Trbovljah, na ministra vojske in mornarice zaradi vojaških priprav v Sloveniji, in vprašanje na predsednika narodne skupščine, da ščiti tudi on svobodo govora in zborovanja narodnih poslancev. Klub je odposlal slednjič predsedniku Narodne skupščine tudi pismo, v katerem ga poziva, da v imenu narodne skupščine izrazi sožalje političnim prijateljem umorjenega poslanca Matteottija, ki je postal žrtev v boju proti korupciji in nasilju.
Rudar Franc Fakin, umorjen 1. junija v Trbovljah.
Ponižani fašisti
Trst, 23. junija 192f
Vprvem trenutku, ko se je zvedelo za strašni zločin, katerega žrtev je postal posl. Matteotti, so bili fašisti kakor omamljeni, okameneli. Instinktivno so čutili, da je za-dobila njih stranka usodepolen udarec. Sedaj so prišli malo k sebi in zato so začeli zopet brcati. Ker se ljudje kar trgajo za opozicio-nalne liste, ki prinašajo dolga in obširna poročila o raznih zločinih in vedno nova razkritja, kar seveda ni fašistom ljubo, zato pokupijo po tobakarnah in prodajalnah vse neljube časopise in jih zažigajo; pri tem zgori največ socialističnih časopisov »Avanti«, »Giustizie«. Da dvignejo potlačenega duha, so sklicali za nedeljo v Bolonjo volik shod fašistov, na katerem so prisegli Mussoliniju vnovič zvestobo. Finzijev naslednik v ministrstvu za notranje zadeve posl. Dino Gran-di je nagovoril fašiste: Kanasadi! To zborovanje fašistov smatrajte kot vojaško revijo, obenem je to zborovanje zgodovinskega pomena. Glas o naši volji naj gre preko mej domovine. Ne gre za kakšno stranko v tem trenutku, ampak gre za narod. Naši notranji sovražniki nam ne povzročajo posebnih skrbi. Toda zunanjim nasprotnikom povemo, da gotove manifestacije smatra ves naš narod kot izzivanje, ne fašizma, ampak vsega naroda italijanskega. Fašizem preživlja hudo krizo. Potrebna je bistvena revizija naših metod, naših organizmov in ciljev. Toda danes moramo biti vsi samo disciplinirana vojska, ker nasprotniki nam hočejo ugrabiti našega vodjo. A mi ga ne damo. Zaliti Mussolinija se pravi žaliti Italijo. V enakem smislu so govorili tudi drugi govorniki. med njimi znan razgrajač Forinani, ki je hotel še pred 14 dnevi pobesiti vse na-
sprotnike fašistov. Ti govori se razlikujejo od prejšujih, da nc pozivajo več fašistov na pobijanjo in požiganje. Še celo v resoluciji, ki so jo predložili v odobronjo zborovalcem, govore, da hočejo prenehati z nasilji in da hočejo v slogi dolati za dobrobit naroda. — Ali je bilo 'treba res tega strašnega zločina, da so prišli fašisti do tega spoznanja! Toda zdi se, da je to spoznan jo prišlo prekasno. Če se bo fašizem res postavil na legalna tla, bo moral umreti, ker njegov raison d'etre je nasilje, saj smo žo stokrat povedali da nima nobeno ideje. — Nocoj so sklicane v mostno dvorano vse fašistovsko organizacijo, da izrazijo svojo zvestobo Mussoliniju in ga potrde v njegovem delu »razčiščevanja«. — Kom. Rossi se je sam javil sodnijski oblasti. Skrival se je vse to dni v Rimu. Seveda je izjavil, da je popolnoma nedolžen in da bo neusmiljeno razkrinkal vso svoje sovražnike.
Francjia fn Vatikan,
Namera g. Herriota, da se ukine po vojni vpostavljeno poslaništvo Francije pri Sveti stolici, se v francoski javnosti, če izvzamemo socialiste in prav zagrizene svo-bodomiselce, ne odobrava.
Prvič bi bilo ukinjenje svojčas od po-slaniške zbornice in senata odobrenega poslaništva brez vsakega najmanjšega povoda velika diplomatična netaktnost, za katero bi Herriot ne mogel najti prav nobeno opravičbe ali pretveze.
Drugič bi bil ta korak s praktičnega stališča zelo nespameten. Danes je pri sveti stolici oficielno zastopanih 26 držav, med njimi protestantovske države kakor n. pr. Anglija, ki je stoletja živela takorekoč v boju proti papeštvu. Ali ima potem količkaj smisla, če prekine svoje uradne zveze z Vatikanom država, ki šteje 36 milijonov katolcanov? Vatikan bo kljub temu informiran o francoskih zadevah, pa ne več po oficielnem zastopniku republike, ampak po njenih nasprotnikih.
Čisto jasno je tudi, da bodo druge države to izrabile in skušale na Sveto stolico vplivati v Franciji neprijaznem smislu. Francija vsled svoje proticerkvene politike pred in med vojno 17 let ni bila pri Vatikanu zastopana in ji je to na diploma-tičnem polju občutno škodovalo. Saj je ravno to bilo vzrok, da je Francija, ki je zlasti med vojno uvidela, kako zelo rabi zagovornika svoje politike na ouem mestu, kamor se obrača ves katoliški svet, poslaništvo pri Sveti stolici vpostavila. Kakšne velike koristi je po vojni od tega imela, je spričo ogromne antifrancoske kampanje po verzajskem miru za vsakega jasno.
Zopetno ukinjenje oficielnega zastopstva pri papežu pa jo naravnost smrtni udarec za francosko misijonstvo, ki ima tako ogromne nacionalne in kulturne naloge v kolonijah. Frekmjenje zvez med vrhovnim vodstvom katoliške cerkve in francosko državo bo francoske misijone oropalo tiste zaslombe, ki jo potrebujejo v deželah, kjer druge države z vso vnemo podpirajo vsaka svoje misijonstvo, bodisi da so katoliške ali protestantske.
Nadalje pa bi francoska vlada s tem korakom prizadjala hud udarec francoskemu moralnemu prestižu v Alzaciji. V tej deželi velja iz nemških časov konkordat in prebivalstvo je globoko katoliško. Vsaka nova kulturnobojna politika Francije bi bila za Nemce dragocen povod za protifran-cosko agitacijo v Alzaciji.
Končno bi se g. Herriot, ki zasleduje politiko pomirjenja Evrope, sam oropal dragocene pomoči, ki mu jo pri izvrševanju te naloge more nuditi Sveta stolica. Vsi ti razlogi so tako tehtni, da mnogi domnevajo, da lx> g. Herriot ostal zgolj pri svoji tozadevni programatični izjavi in da dejansko obstoječega etanja ne bo izpremenil. To se bo krtiRlu videlo.
Velehradski kongres.
Program velehradskega unionistične-ga kongresa (31. julij—2. avgust) se Je končno tako-le določil
1.	Sedanji vzhodni nauk o cerkvoni ustavi in o cerkveni edinosti (ref. dr. F. Grivec in dr. J. Hadšega).
2.	Zgodovinski, dogmatični in cerkve-nopravni pomen vzhodnih patriarhatov s posebnim ozirom na sedanje stanje cerkvene edinosti (Gleb Verhovskij).
3.	Delovanje za obnovitev cerkvenega edinstva na grško-slovanskem vzhodu (Mihael d'Herbigny).
4.	Apostolsko sv. Cirila in Metoda kot najuspešnejše sredstvo za pospeševanje cerkvenega zedinjenja (K. Kmetico, škof v Nitri).
6. Verski in socialni položaj med ruskimi begunci in posledice za vprašanje cerkvenega zedinjenja (Gleb Verhovskij).
Poleg tega se bodo razpravljala še nekatera druga praktična vprašanja.
Kongresa se bo udeležil tudi praški nuncij kot posebni delegat svetega očeta Pija XI.
Kdor se želi udeležiti kongresa, naj to najkasneje do 15. julija sporoči na naslov: Dr. F. Grivec, Ljubljana, Rožna ulica 11, da so mu preskrbi brezplačni vizum češkega konzulata in stanovanje na Vele-hradu. Stroški za vožnjo po železnici do Velehrada (postaja Uhersko Hradište) in nazaj znašajo od Ljubljane okoli 680 Din, in to z brzovlakom do Dunaja; od Dunaja do Velehrada (Uh. Hradište) vozijo samo potniški vlaki. Podrobnejša pojasnila se dobivajo pri zgoraj omenjenem članu pripravljalnega odbora.
"PODRAŽITEV KRUHA V FRANCIJI.
Pariz, 24. jun. (Izv.) S 1. julijem se bo cona kruha v Franciji zvišala na 1 frank 25 centimov.
8 URNI DELAVNIK.
Pariš, 24. junija. (Izv.) Na mednarodni konferenci za delo se je izjavil francoski zastopnik Godart, da je zakon o 8 urnem delavniku pokazal v Franciji razveseljive rezultate.
Občinske volitve.
Cerklje na Gorenjskem: SLS 316 (19), Kmetsko-delavska stranka (liberalci) 51 (3), Nova ljudska stranka (SLS) 48 (3).
Št. Vid nad Cerknico: SLS 54 (6), SKS 44 (5), Gospodarska 47 (6).
Politične veštL
4- Shodi SLS. — V Št. Petra pri Novem mestn se. je shod SLS preteklo nedeljo dobro obnesel. Poročala sta g. župnik V o v k o in tajnik Munda. Prvi je do-kumentarično razgalil domače demokrate in samostojne, ki hočejo igrati v očigled obč. volitvam slepe miši. — Na shodu so bili navzoči tudi nasprotniki, ki so se pa vedii dostojno. Šentpeterska občina bo dala pri volitvah 29. t. m. veliko večino glasov SLS. — Na zaupnem sestanku v Prečni 22. t. m. je govoril dr. Č e s n i Ir. Zaupniki so dobili zadnja navodila za dan volitev, ki morajo pokazati, da naša misel napreduje tudi v dosedanji trdnjavi centralistov.
Na seji .Jugoslovanskega kluba v Celja, o kateri objavljamo oficielni komunike na drugem mestu, so bila sestavljena vprašanja na ministrskega predsednika, predsednika narodne skupščine, ministra za notranje zadeve, pravosodnega in vojnega ministra. Kako hitro bode ta vprašanja pri predsedstvu narodne skupščine vložena in sprejeta, jih bomo objavili.
Zmagujejo — in po gerentih kličejo. Žerjavovo časopisje ne more prehvaliti
Prostor, kjer je bil rudar Fakin nstreljc-n. Desko, ki na ograji manjka, jc viela sodna komisija, ker Jo bila prestreljena. Tri lise, ki se vidijo pod prostorom, kjer manjka
deska, jc strjena kri.
svojih namišljenih uspehov pri občinskih volitvah. Nekatere rezultate kar dvakrat prinese, da bi bila videti zmaga večja. Sedaj pa nam iz ljubljanske okolice poročajo, da vlagajo ob teh slavnih zmagah pritožbe in kličejo nad občine — gerente. To so res sijajne zmage. Ti ugovori so pa tudi najboljša priča, da je liberalizmu vse nadvlada nad drugimi. Bili so vedno enaki in ostanejo, dokler jih bo kaj. — Če pa bomo morali kje v nove volitve, prav, bodo še enkrat in še bolj tepeni.
»Slovenski narod« ima zdaj zlate čase, Ser uživa vse privilegije »državotvornega« lista, ki mu dovoljujejo razlivati na opozicijo cele golide svojega smradu. 24. t. m. se je spravil na g. ljubljanskega knezo-škofa, češ da »omogoča protidržavno gonjo klerikalnega tiska«. G. knezoškof seveda stoji previsoko nad »Slovenskim narodom«, da bi mu odgovarjal, zato mu pa hočemo mi in sicer z zgledom. Ali se »Slovenski narod«; ne spominja, kako je njemu sorodno laško fašistovsko časopisje napadalo ljudsko stranko, češ da je »protidržavna«, »anacionalna« in »revolucionarna«? Ali se »Slovenski narod« ne spominja, kako je on to gonjo odobraval? In kaj je danes? Danes se je izkazalo, da so ti fašistovski državnotvorni elementi navadna od nekega ameriškega trusta podkupljena tatinska in roparska družba pod moralnim pokroviteljstvom svojega šefa Mussolinija. Italijanska ljudska stranka pa se je izkazala kot v resnici državo in njene moralne temelje ohranjujoča stranka, ki bo vsled svoje neomadeževanosti po padcu nemoralnega režima lahko rešila čast Italije. »Slovenski narod« naj se malo zamisli v tragedijo laškega fašizma, ki je bil okužil vso Evropo, in potem bo mogoče nekoliko brzdal svoj dolgi jezik. Kajti prišel bo čas, ko ga bomo na njegovo sedanje pisanje spomnili.
Ageuta-provokaterja igra »Slovenski narod«. Lepa ta vloga ni.
Za slovansko vzajemnost se navdušuje 25. junija t. 1. »Slovenski narod«. V Jugoslaviji pa zagovarja fašizem, razbijanje glav in državljansko vojsko proti sodržavljanom.
Dopisi
Homec. Zadnja številka samostojnega glasila prinaša tudi notico iz Homca. Dopisnik pravi, da samostojni ne marajo za postopaške-ga župana. Ker pa ne pove dovolj jasno, kdo da je ta, smo v veliki zadregi, ker mi poznamo samo dva županska kandidata v Homški občini, zatorej ne vemo, kateri bo pravi? Menda že samostojni, ker naš, kot ga vsi poznamo, ni postopač. Kar se pa tiče agitacije, ugotavljamo in vstrajamo, da je resnica, da ste delavcem zagrozili: »kdor ne bo volil naše liste, bo sfr-čal iz Staretove tovarne«. Evo vam en dokaz: Boldinov Lojze je izjavil med uro delavcem: kdor ne bo volil naše liste, bo šel iz tovarne. Drugih, ki so pa prigovarjali ostale, da pregovorijo svoje, da jih volijo, ne omenjamo zaenkrat. Tudi priče so na razpolago. Zdaj boste možje laži-delavske liste menda že verjeli, da se ni vse to sanjalo »lažnivemu klukcu«. Nasprotno! »Lažnivi klukec« pravi, da to ime popolnoma vam pristoja in ste ga vredni predvsem pa neki kolega v vsakovečerni vaši družbi v gostilni pri Jakcu. Kar se pa tiče župana, tudi nam ni mnogo ležeče na tem, kdo da je, mora pa biti poštenjak ter pristaš SLS, ne pa kak modrijan, ki niti ne ve, kaj je pravzaprav župan! Glede nepoštene agitacije pripominjamo, da se pri vas že pije na račun novega župana, reklo se je tudi, da ga bodo, ko bo izvoljen, še bolj. No, prijatelji, sedaj vidimo, kdo ima pošteno agitacijo! Vi gotovo ne ker lovite volivce za liter vina! Ker pa trdite, da vaša lista nima političnega ozadja ter zastopa edino le interese občine, povemo tu, da je izjavil v nekem razgovoru vaš zmerni kandidat ,da vi ne gledate pri tem na osebo, temveč delate le za stranko SKS, čeprav so kaki osebni prepiri med vami. To pa povemo zato, da boste vedeli predvsem delavci, s kako listo imate opravka, ker stvar ni tako nedolžna kot si jo morda predstavljate. Kar se pa tiče ^metanja pobožnih ženic iz cerkve«, pripomnimo, da je bilo v cerkvi oznanjeno, da se vršijo duhovne vaje za moške ter se ie prosilo, naj ženske izostanejo. V vaši mrzlični napetosti vas boli seveda tudi to, ker bo menda g. župnik pri volivni komisiji, ker po vašem mnenju ne spada drugam kakor v cerkev. Toda prijatelji, ni tako kot se glasijo vaše pobožne želja; če se godijo kake prolizakonitosti, pa se poslu-žite pravice, ki gre vsakomur. Glede vašega programa je pa ugotovljeuo, da je popolnoma protidelavški. Na shodu na Homcu je govoril g. Mermolja, da morajo kmetje dobiti delavce popolnoma v svoje roke, ter da morajo isti delati na dan vsaj £2 ur. Gotovo je, da je vaš program sliČen orjunaškemu in to je, vsakega pošteno mislečega človeka preganjati do konca. Kakšni prijatelji delavstva ste, je vsemu svetu znano. Sedaj poznate delavce — pardon — ne delavcev, ampak le njihove kroglice, s katerimi naj bi vas posadili na občinske stolčke. Mi delavci se lepo zahvalimo za pre-vzetnjaško prijaznost ter bomo vrgli 29. t. m. >voje kroglice v prvo skrinjico t. j. SLS.
Iz Starološke občino. (Občinsko volitve, strela.) V nedeljo, 22. f. m. smo imeli jako 'ivahno in zanimive občinske volitve. Pri-
pravljene so bile tri škrinjice. 1. SLS, 2. Gospodarska stranka, 8. Delavski, kmetski blok.
—	SLS je šla sama, oprta na lastno moč, v volivni boj. V »Gospodarski« so bili združeni pri zadnjih občinskih volitvah še tako mo-gočni žabniski samostojnežl in kar je clemo-kraških in radikalnih drobcev v občini. Značilno je, da je bil pred par tedni sam eke-minister Pucelj v Žabnici, da bi svojim vcepil nove življenjske moči. Pa ni šlo! Samostojni niso mogli nič vee stati na svojih nogah, opreti so se morali na demokraške in radikalne berglje. — V občini je veliko železničarjev, poljskih in lesnih delavcev. Bilo je tedaj popolnoma prav, da so si oskrbeli posebno volivno listo — lastno skrinjico. A glej ga hudirja! Delavec naj ima svoje zastopnike v občinskem odboru? To nekaterim Jurčetom v »Gospodarski« ni bilo všeč. Ker pa se niso upali udariti po delavskih glavah, udarili so na delavsko volivno skrinjico. V soboto zvečer je prišel ferraan iz Kranja, naj se vsled priziva »Gospodarske« delavska skrinjica razdrobi. SLS je dobila 418, »Gospodarska« pa samo 182 glasov, prva 18, druga le 7 odbornikov. — Danes v pondeljek, tako smo zvedeli, pa po Stari Loki maršira brkast volivni maček. — V soboto, 21. t. m., je bila nad loško okolico strašna nevihta. Nad Vir-logom je treščilo v ko-coloc, pod katerim je vedrilo 8 oseb. Strela jih je vrgla daleč proč od kozolca. Vsi so bili ob zavest ter več ali manj poškodovani. Peter Ostorc, deželni cestar, ostal je mrtev, zadet v sence. V Papirnici je udarilo v drevo, pod katerim je stalo dekle, pa jo je samo nekaj osmodilo. Na olektričnem vodu je strela povzročila mnogo tisočev škode. — Bila sta se pod nebom go-renjec in kamniška burja. Gorenjec je zmagal in odpodil nevihto. Ljudje so zdinovali: »Če že danes tako treska, kaj bo šele jutri pri volitvah.« Pa ni bilo prav nič hudo. Zmagala je kot vedno gorenjska možatost.
Devica Marija v Poliu. Pri nas je bil ob volitvah neki lepak, kjer je bila zapisana in naslikana žalostna zgodba orjunaškega nasil-stva nad nesrečnim delavcem Fakinom. Danes raznašaja razne liberalne korifeje vest, da bodo proti občinskim volitvam vložili ugovor in da morajo biti razveljavljene. Ker je to protidržavno dejanje, če kdo pove resnico o morilcih. Kdor je večkrat tepen, se šibe precej navadi. Liberalci so taki otroci, ld bi bili radi še enkrat pri volitvah tepeni- Zagotavljamo jih, da naj za drugič hrbet kljub navadi dobro pripravijo, ker padlo bo še mnogo huje po njem kot zadnjič. Mi mirno čakamo.
Dobrunje. Liberalci vseh branš so silno vznemirjeni nad volitvami v Dobrunjah. Če-niso mogli doseči s kroglicami, hočejo doseči na drug način. Po vsej občini se govori, da so se pritožili proti volitvam. Neki Miha Keber je menda v svojem navdušenju kar dve pritožbi podpisal, ne da bi pomislil, da je podpisal navadno laž. In kakšne vzroke navajajo za razveljavljenje? Eni pravijo, da je glavar volitve napak razpisal, ker oni niso zmagali. Druge skrbi, kam bo občina z denarjem, če bo občinski odbor dobro gospodaril. Boje se, da bi občina denar porabila za občinske potrebščine. Tretji imajo pa še vedno strašno jezo na g. Selana in trdijo, da ne bi smel biti izvoljen, ker je uradnik. Pri tem pozabljajo, do. radi pripovedujejo, kako so svobodoljubni in da nočejo uradniku kratiti svobode, ki jo uživa vsak državljan. Seveda ne bodo mogli proti g. Selanu prav nič opraviti, ker se dobro ve, katere so njegove dolžnosti in katere pravice daje njemu država. Zanašajo se ti napredni svobodoljubi tudi na to, da so v besedah silno državotvorni. Kdor ne vpije z njimi, je seveda protidržaven. Kdor pravi, da ne mara velesrbsksga jarma, pravijo, da je proti srbskemu ljudstvu, nalašč pa nočejo vedeti, da se proti liberalnemu jarmu orjunaškega nasilja brani prav tako tudi srbsko priprosto ljudstvo kot se mora slovensko. Nad občino, ki je s tako večino pokazala, da je v taboru Slovenske ljudske stranke, kličejo gerenta. Ali nismo imeli prav, ko smo pravili pred volitvami, da hoče liberalec povsod komandirati
—	z nasiljem.
Nova Štifta pri Gornjem gradu. Znana romarska cerkev v Novi Štifti pri Gornjem gradu bo na praznik sv. apostolov Petra in Pavla praznovala veliko slovesnost. Ta dan se bosta blagoslovila dva nova bronasta zvona, katera j je izgotovila zvonarna v Št. Vidu nad Ljub- ! ljano mesec prej, kot je bila po pogodbi vezana. To nas toliko bolj veseli, ker smo imeli z zvonarno Biihl v Mariboru, kjer smo februarja leta 1922. naročili dva zvona, velike sitnosti. Namesto, da bi ta zvona dobili, kakor se je pogodilo, koncem maja leta 1922., smo jih dobili šele meseca avgusta 1923. Ko sta bila zvona v zvoniku, se je pokazalo, da je treba razen velikega zvona tudi mali zvon naročiti, da bo zvonjenje ubrano. Ker te dni pričakujemo tudi novega jeklenega zvona z Jesenic za podružnico v štajngrob, bomo imeli pri vseli treh cerkvah zvonjenje zopet urejeno. Farani so ogromno žrtvovali, da se popravi škoda, povzročena po vojski. Ker je pa fara majhna, bo imela romarska cerkev dokaj nepokritega dolga in se zato časlilcem Marijinim priporoča.
Fara ob Kolpi. Predzadnji »AvtonomisU je prinesel dopis, v katerem se gosp. Krisia-nič Toni; tajnik org. HRSS z a gorski kotar, jezi nad nas in nad »Domoljubom«. Najprej trdi, da stremi za cilji, ki jih ima HRSS in razlaga nje načela o človekoljubnosti, miio- i
ljubju in republikanizmu. Dalje prorokuje tej stranki tudi pri bodočih volitvah najboljši uspeh. Čudi se, kako je prišel v priprosto eelo Fara glas o evropski kulturi. Gospodin Kri-stanič, ali nas smatrate za culukafre, ki nimajo niti pojma o kulturi? Če smo mi res tako zelo omejeni na duhu, mislim da tudi Brod ne more biti v tem oziru mnogo odličnejši, ker se nahaja neposredno blizu Fare. Torej nobenega odbčudovanja! Obračunati pa nimamo mi z nobenimi »gospodarskimi strankami«, katerim da smo baje duševni sužnji (misli namreč SLS), kakor vi trdite. K večjemu z Vami bi se imeli marsikaj pogovoriti, ker sejete med nami ra?por. Kar se pa tiče naše po-iiiike v SLS, nam Vi ne boste razlagali, ker imamo za to svojega poslanca gosp- Škulj u, ki nas pogostokrat obišče in pojasni delovanje Jugoslovanskega kluba. Toraj Vas ne potrebujemo! Da se pa mi — plebejci, kakor nas hočete Vi imenovati — nahajamo med dvema ognjema — med klerikalci in oblastodržci — o tem veste govoriti samo vi, ker ste zelo pristen in verodostojen. Vi se grdo motite in oprostite mi, če Vam rečem, da ste slabo informirani ker v naši občini ni niti enega moža, ki ne bi bil v taboru SLS. Dokaz za to naj Vam služijo občinske volitve, pri katerih smo se zedinili ysi v SLS. Da pa hočemo svobodo in pravico biti gospodar na svoji zemlji, se samo ob sebi razume, ker ravno zalo se borimo, da dosežemo avtonomijo, v kateri edino bomo dosegli te cilje. Sploh pa bi bilo boljše, če se ne bi bili oglasili, ker kot lajuik gorske-ga kotara gotovo imate v svojem okraju dovolj opraviti. Radi tega ne drezajte v nas, ker akcija vzbudi reakcijo. Pa brez zamere!
Mellika. Vsa okolica se nahaja pod vtisom fantovskega dneva, ki se je vršil 9. junija pri naših priljubljenih Treh farah. Dan je bil namenjen predvsem fantom Belekrajine. a prišlo je tudi več gostov od drugod, zlasti še iz Kar-lovca. Po prihodu vlakov se je razvrstil od kolodvora Rosalnice lep sprevod z orlovskim praporom, tremi zastavami fantovskih Marijinih družb (Metlika, Suhor, Radovica) in z društveno godbo iz Semiča. Lepa čela Orlov je vzbujala občo pozornost in vrste fantov pod zastavami Marijinih družb so pričale o verski zivesti mnogoterega fanta. Slovesno sv. mašo je daroval g. župnik v p. Martin Nema-nič, cerkveni govor pa je govoril g. kaplan Andrej lic iz Črnomlja. Po večernicah se je vršil na okusno okrašenem prostoru pod starodavnimi lipami fantovski tabor, ki ga je otvoril predsednik metliškega Orla br. M. Pe-čarič, vodil pa g. kapian A. Vovk. Tabor so pozdravili gg. dekan J. Pavlovčič, poslanec J.
Nemonič in dr. C. Brajša iz Karlovca; g. dr. J Basaj je pa s svojim govorom zauetil tudi marsikatero iskro v fantovskih dušah. Telovadba, ki je sledila, je žela splošno pohvalo in občudovanje. Neprisiljeno prosto zabavo, kateri jo bil namenjeu preostali čas, je prekinil dež in je bila potem omejeua le na notranje prostore soseskiue hiše. — Brez dvoma je ta dan pomemben za naš kraj, kjer podobne prireditve še ni bilo in bo bila doslej zlasti o orlovstvu razširjena različna prav zelo čudna mnenja. Velik uspeh tega dneva je že to, ker se je prireditev v primernem času končala, dočim traja večina tukajšnjih prireditev vsaj dva dni, če ne več. Metliškemu Orlu, ki jo vodil vse ogromne priprave, moramo častitali, da nam je s to prireditvijo pokazal pomen katoliških fantovskih organizi-cij iu daj Bog, da bi bil to mejnik novemu razmahu belokrajskim fantovskim Mar. družbam in Orlom! — Bog živi!
Kočevje. Po daljši arnerikanski reklami se jo v nedeljo vršila sokolska prireditev v mestu. Ves nastop je pokuzal, kako redke so že sokolske vrste in kako že sam razvoj sili sokole, da se preoblečejo v nove srujce, kajti nekdanji višini sodobni sokoli niso več kos. Sicer živahno mesto je biio ta dan kot izumrlo. V celem mestu je bila zastava le pri liberalnem odvetniku dr. Rajhu in notarju Maurerju, ki jo je delil s trgovcem Sbiiom. Da je železniški kolodvor izobesil zastavo, to je pač pripisati vladni konstelaciji. »Zdravo« se je slišalo le, kadar so sokoli dajali duška svojemu razpoloženju. V izredno dober sklad z zunanjim nastopom je padal slavnostni govor dr. Rajha. Govor, reveu po obliki, reven po vsebini, to bi še razumeli, a da je bil tako reven po jeziku, ko vendar hoče g. dr. nosili zastavo slovenstva v kočevskem mestu, tega ne bi prisodili slov. sokolskcmu prvaku z doktorsko diplomo. Govornik je zavzel pozo političnega sudca, ki je delil državljane na zveste stebre in nezveste elemente. K prvim spadajo vsi sokoli, k drugim je dal g. doktor čutiti »klerikalce«. Kako dn se ni g. doktor posvetoval prej s preizkušenim politikom notarjem Maurerjem in s kritičnim duhom najnovejšega demokrata v Kočevju gospodom Poiovičem! K siromašni zunanjosti in k revnemu govoru se je pridružilo še tretje, napol nagi sokoli, nad čemer so se zgražali celo njihovi prijatelji. Najbolj uspela točka je še bila pijača v g. Kajfeže-vem lesenem magacinu. Tako je ostalo vse brez vtisa, če izvzamemo govor dr. Rajha in njegovo državotvornost.
—	Tridesetletnica škofovanja. Te dni praznuje tridesetletnico škofovske službe v Dubrovniku tamkajšnji škof dr. Josip M a r -č e 1 i č. Jubilant je seniot jugoslov. episko-pata in čeprav v visokih letih, vendar je duševno še svež in idejno zelo navdušen.
—	Konkurent razpis. Potoni okrožnice sta razpisani: župnija Sv. Vid nad Cerknico v cerkniški in župnija Breznica v radovljiški dekaniji. Kot zaključni rok za vlaganje prošenj je določen dan 20. julija t. 1.
—	Viški zvonovi. Ljubljanska livarna je vlila za Viško podružnico tri zvonove: g. h, d, ki imajo po izjavi P. Hugolina čiste glasove in so prav dobro uglašeni.
—	50 letnica »Hrvatskega Sokola*. V nedeljo je slavil »Hrvatski Sokol« 50 letnico svojega obstoja na zelo svečan način. Iz vseh krajev Hrvatske so prihiteli njegovi člani v Zagreb, da manifestirajo za idejo hrvatstva in za idejo slovanstva. V veličastnem sprevodu se je pomikalo nad 5000 hrvatskih Sokolov, ld jih ie zagrebško občinstvo burno pozdravljalo. V nedeljo popoldne so hrvatski Sokoli priredili javno telovadbo, ki jo je gledalo nad 20.000 ljudi, zvečer pa so se zbrali navdušeni Hrvatje na sijajnem banketu v društvenih prostorih zagrebškega »Hrvatskega Sokola« na \Vilsonovem trgu. Razume se, da tudi navdušenih domerodnih zdravic ni manjkalo. Vsi govorniki so naglašali svojo neomajno vero v srečnejšo bodočnost Hrvatstva in so obžalovali, da je našel »Hrvatski Sokol« tako malo razumevanja za svoje hrvatske cilje zlasti na Češkem. To pa se da tolmačiti s tem, da so zlasti češki sokoli o položaju na Hrvatskem popolnoma napačno informirani. Stališče »Hrv. Sokola« je dobro označil neki govornik z besedami: s-Mi hrvatski Sokoli smo bili vedno uverjeni, da nam je za naš napredek treba solidarnosti vseh Slovanov in da leži naša bodočnost v vseslovanski zajednici pod mogočno zaščito nepremagljive Rusije.« Svečanost je potekla v najlepšem redu. — Naj dodamo še opazko da »Hrv. Soko!« ni identičen z »Jugoslovansko sokolsko zvezo«, ker Hrvatje visoko spoštujejo hrvatstvo.
—	Novi profesorji na zagrebški univerzi. Na zagrebški univerzi so imenovani: Ferdo Kocli za rednega profesorja geologije in paleontologije, dr. Grga Novak za rednega profesorja občne zgodovine in dr. Janko Š i m rak, kanonik v Križevcih in bivši po-slancc, za izrednega рго^езогја orientalske teologije na bogoslovni fakulteti.
—	Umrla je v Kropi gdčna Francka Pire, iz znane družino brivcev Pircev. Podlegla je po daljšem bolclianju eušici in je v 42. leiu bila 14. t. m. pokopana doma. Trpela je vdano m bila večkrat previdena s sv. zakramenti-
—	Trgovska, industrijska in bančna podjetja, ki nameravajo sprejeti nov pisarniški naraščaj, naj se blagovolijo obrniti na ravnatelja Državno clvorazredne trgovske šole v Ljubljani, kateri bo po najboljšem poznavanju sposobnosti absolventov in absolveutinj priporočil vedno take, ki bodo odgovarjali posebnim zahtevam raznih strok. Dosedanji ab-solvenlje in absolventinje so s svojo uporabnostjo v službi dokazali, da je pouk na šoli praktičen in da šola prav dobro dosega svoj namen. Priznalna pisma najrazličnejših podjetij so najboljši dokaz, da šola vzgaja dober trgovski naraščaj.
—	Unifikacija cerkvenosodnega postopa* nja. Začetkom prihodnjega mesca se snide v ministrstvu za vere komisija, ki bo imela nalogo, da izdela načrt za unifikacijo cerkvenosodnega postopanja.
—	Morilec Matteottija Dumini v Belgradu, lz preteklosti Duminija, ki je umoril Matteottija, poročajo rimski listi, da se je mudil ta človek preteklo poletje tudi v Belgradu in sicer takrat, ko je bilo razmerje med Italijo in Jugoslavijo zaradi Reke najbolj napeto. Takrat so v Belgradu vojaški krogi resno računali z možnostjo oboroženega konflikta. Du-miui je stanoval v Belgradu v »Palace«-hotelu pod imenom Giiio Bianchi. Tam ga je srečal tudi sotrudnik lista »Gazelta del Popolo«. Temu je Dumini z velikim zadovoljstvom pripovedoval, kako je dal dan preje v baru ho. tela igrati fašistovsko himno. Naslednjega dne sla šla Dumini in časnikar v spremstvu še nekega Laha zopet v bar, kjer so zopet dali igrati fašistovsko himno, samo da izzovejo kak incident, kar pa se jim ni posrečilo. Ko pa jo nastopil neki komik, ki je ua šaljiv na-čiu posnemal razne jezike in tudi italijanščino, se je Dumini ves divji vrgel na igralca in zahteval zadoščenja. Ljudje pa, ki niso razumeli, za kaj pravzaprav gre, so ostali popolnoma mirni. Danes je jasno, da je bil Dumi-ui od laške vlade najet kot agent-provokater. ki ie denar razsipaval z obema rokama.
—	Kako se je izvajala redukcija. Sarajevski »Jugoslov. List« poroča, kako po uradih vsled slepo izvršene redukcije zastaja delo. Odpustili so najboljše moči, ostali ne znajo ali nočejo delati. Te dni je bil neki sodni urad prisiljen, da sprejme nazaj šliri reducirane moči, ker delo sploh ni šlo več naprej. Podobne so razmere tudi marsikje drugod.
—	Obrino-industrijska razstava v Sarajevu se otvori dne 27. t. m. Kralja bo pri tej priliki zastopal prvi pobočnik general Hadžič.
—	Gibanje tobačnega delavstva v Sarajevu . Razmere tobačnega delavstva v Sarajevu so obupne. Mezde znašajo 22 do 27 dinarjev dnevno, toda ker delajo samo približno 20 dni
na mesec, odpade na dan komaj 15 Din, tako da delavstvo nima niti za suhi kruh. V zadnjem času je delavstvo uvedlo gibanje, da doseže izboljšanje neznosnega položaja.
—	Likvidaeia škofijskega premoženja v Zadru. Sv. stolica je pozvala v Rim škofa dr. Jerolima Mileto, da prisostvuje likvidaciji cerkvenega premoženja zadrske škofije. Na to konferenco je pozvan tudi apostolski upravitelj v Zadru šlcof Borzatti. Na dnevnem redu je vprašanje malega semenišča, škofijske menze ter sploh celokupne cerkvene imovine.
—	Iskanje groba carja Dušana. Ministrstvo za vere je to dni odposlalo v samostan sv'. Arhangela pri Prizrenu strokovno komisijo, da vodi kopanje v svrho najdbe groba carja Dušana in drugih starin.
—	Nesreča pomorskega letala. Sredi mi-nolega tedna se je v Boki dvignil hidroplan, na katerem so bile štiri osebe. Vsled neko pokvare je pa hidroplan iz višine treščil v morje. Ob tem so tri osebe utonile, četrtega, ki je pravočasno skočil z letala, so rešili, a težko ranjenega, ker ga je udarilo krilo hi-droplana.
—	Mačja steklina v Zagrebu. V Zagrebu se je med mačkami silno razširila steklina.
V	enem samem delu mesta so stekle mačke ogrizle 12 oseb. Oblast je odredila, da se v okuženih mestnih okrajih brezobzirno pobijejo vse mačke. Poostrili so tudi pasji kontu-mac.
—	Razne tatvine in vlomi. Mizarskemu vajencu Leopoldu Alešu v Zapužah je bila ukradena 1000 Din vredna obleka. — Mariji Stresen pri Brvi je bila ukradena zlata ženska verižica z obeskom, vredna 1000 Din. — Pri Zidanu na Selu je zalotil domač hlapec po noči v hlevu hlapca Josipa Novaka, ko je lovil kokoš. Imel je eno že v košari zadavljeno. Izročili so ga sodišču. — V Koritnem je bilo vlomljeno pri posestniku Alojziju Novaku in ukradene več moške in ženske obleke ter perila, 2 namizna prta, ženska srebrna ura, 2 srebrni verižici, zlat prstan z rdečim kamnom, rožni venec iz ribje kosli, britev »Solingen«, 3 srebrni goldinarji, 4 srebrne krone in 2 bankovca po 100 Din ter nekaj drobiža v skupni vrednosli okrog 5000 dinarjev. Tatvino je izvršil neki kaznjenec, ki je pobegnil pred kratkim iz mariborske kaznilnice. — Ivanu Šavru iz Stare žage je bilo ukradeno na Poljanah kolo znamke >Steyer«, črno pleskano, vredno 2000 Din. — V okolici Vojnika sta izvršila dva postopača med tem ko so bili "J dje na polju pri delu, več vlomov in sta pokradla obleko in perilo, par srebrnih žepnih ur in verižic in eno denarnico z vsebino -100 Din. V Dobravi pri Konjicah je vlomil neki postopač skozi okno v hišo posestnika Štefana Ložaka in ukradel črno moško obleko, nekaj perila, srebrno uro z verižico in nekaj živil. Tat se je v bližnji njivi v žitu preoblekel, kjer je pustil jetniško obleko. Storilec je eden beguncev, ki so pobegnili v zadnjem času iz kaznilnice v Mariboru ali Celju. — V Podgradu je bilo vlomljeno pri posestniku Francu Vovku, po domače pri Stablovniku. Tat je ukradel precej obleke in perila, 2 srebrni uri s srebrno verižico v skupni vrednosti preko 2000 Din. —
V	Vrhdolu pri Studencih je bilo vlomljeno v stanovanje Karla Zakuška. Tat je ukradel 4 vrstno harmoniko, nekaj obleke in perila, 2 moški in 1 žensko srebrno uro, 2 zlata poročna prstana in 2 mladi mački v skupni vrednosti čez 7000 Din. — V Zagorju je bilo ukradene mlinarju Ivanu Šrebelj več obleke, perila in črna odeja v skupni vrednosti 1800 Din. — V Stražišču pri Kranju so bili ukradeni Francetu Zibertu trije zlati prstani, srebrna škatljica s netkronskim srebrnjakom z ogrsko krono, v kateri je bila srebrna verižica, u sn j ata cigaretna doza in okrog 500 Din gotovine. Isto noč je bilo ukradeno ravno tam Kristini Benedikt raznovrstno blago iz črtanega cefirja, pripravljeno za 15 srajc.
štajerske
š Smrtna nesreča. 15 letni Jožef Platov-šek iz Vojnika, zidarski delavec pri stavb, podjetju Miha \Verndl v Celju, je z očetom postavljal oder na strehi pri dimniku. Pri vzdigovanju deske se je zadel ob ploščo dimnika, ki se je vsled tega obrnila iu ga pre-vrgla z odra na streho, od koder jc padel na cesto. Rešilno društvo ga je takoj prepeljalo v bolnico, kjer pa je še isti dan umrl.
š Razne tatvine in vlomi. Nemško-nvstrijski državljan Karol Kaukler jc ukradel nadučitelju Cučku v Ločali 500 Din gotovine, srebrno uro »Scliaffhauscm, vredno 3000 Din iu zlato verižico vredno tudi 3000 Din. Tat, ki je imel nemški polni list, .jo pobegnil s plenom nazaj v Avstrijo. Kaukler je precej velik, čedno oblečen in ima desno nogo v stopalu pokvarjeno in nekoliko šopa. — Gostilničarju Ivanu Hasu v Laškem ;io bila ukradena harmonika, klobuk z zelenim trakom, namizni prt in nekaj srebrnih žlic v skupni vrednosti do 8000 Din. Tatvino sta izvršila dva znana vlomilca iu so enega žo prijeli, njegov tovariš pa je pobegnil. — V trgovini Marije Jasnovič v Dramljah sta ukradla dva vlomilca 15 m rdečega blagn za podglavnike, 10 m satena, 65 m raznega blaga za ženske obleke, 120 parov raznih nogavic, več sraje in drugega perila, robce in otročje obleke. Dalje je bilo odnešeno več raznega galanterijskega blaga, 100 bičev, žonska ročna torbica in pa 26 velikih sre-
brnih »križovoev«, tako da znaša skupna škoda okrog 16.000 Din. O vlomilcih nimajo še nobene sledi.
Primorske novice.
p Odprava društvenega zakona. Iz zanesljivega vira se doznava, da se v novih pokrajinah v kratkem odpravi dosedaj veljavni avstrijski društveni zakon iz 1. 1876. in nadomesti z določbami italijanske ustave, ki podreja društva policiji.
p Za meščansko šolo v Postojni. Meščansko šolo v Postojni bi oblast rada potegnila iz rok slovenskih občin, ki so prispevale zanjo, in jo izročila postojnski občini, v kateri ima itaiijanstvo večji vpliv. V to svrho so pred kratkim sklicali sestanek županov vseh prizadetih <10 občin in jih nagovarjali, da pristanejo na odstop šole Postojni, ki bi potem prevzela še preostali dolg na šolskem poslopju v znesku 33.000 lir. Občine na ta lim ne nameravajo iti.
p Žage pogorela. Dne 18. t. m. je v BaČu na Pivki požar do tal vpepelil parno žago, ki je last Alojza Urbančiča. Les in skladišče so rešili. Skoda znaša pol milijona lir.
Ljubljanslce нотее.
lj froreut mestne občine dr. Vilbelm Krej-či je zelo razsipen z denarjem mestne občine. G. Ivanu Vrhovniku je podaril 5000 Din v zahvalo, ker je poveličeval >Sokola- in >Orjuno .f. Pravijo, da mu je dr. Žerjav tako naročil, ker g. dr. Vilhelm na mestnem magistratu točno vse bilježi in gre v posvete k stricu dr. Žerjavu, predno ukrepa. Včasi je obč. svet nakazoval podpore za splošne humanitarne svrhe, privatnikom o priliki jubilejev pa poaeljenje meščanske časti. Odkar smo v Ljubljani dobili vladnega komisarja, ima ta tudi za darove privatnikom dovolj denarja. Naše mnenje je, da bi tak dar lahko poklonila g. Vrhovniku Delniška tiskarna, Sokol 1. ali II., Orjuna ali Slavenska banka, ne pa mestna občina.
lj »Ljubljana* ima pevsko vajo danes ob 7 za ženski in ob 8 za moški zbor.
lj Bančni zavodi na Vidov dan dne 28. junija ne poslujejo.
lj Brivnice bodo v soboto na Vidov dan 28. t m. odprte do 12. opoldne. — Načelstvo.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Zenko, za-sebnica, 33 let. — Ferdinand Godec, hlapec, 46 let. — Fran Lužar, mizar, 56 let. — Alojzija Jereb, novo roj enka, 3 ure. — Josipina Kronberger, zasebnica, bivša vzgojiteljica, 76 let. — Ana Hovšek, delavka, 36 let.
lj Samomor za Koslerjcvim vrtom. Včeraj so našli za Koslerjevim vrtom v mla-kuži krvi 29 letnega krojaškega pomočnika Martina Dvoršaka. Bil .je še živ in so ga odpeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da se je ustrelil v glavo iu si nato še porezal žilo na roki. Pri njem so našli 100 Din denarja in pa pismo tele vsebine: »Ker ne morem dobiti stanovanja in moram prenočevati kakor zverina v gozdu si jemljem življenje. Pri stanovanjskem uradu nimam zaščite, čutim se pregnanega in mi je ljubša prostovoljna smrt. Prosim, da se o tem obvesti moj brat v Celju. — Martin DvorSak.« — Prišel jo namreč iz Celja, iskal stanovanja, pa ga ni mogel najti. Njegova rana je smrtna, ker je kroglja pretrgala tudi očesni živec in bn mož, tucli če okreva, oslepel. Ustrelil se jn namreč v desno sence in mu je obtičala kroglja v čelni votlini. Prvo pomoč je nudil Dvoršaku policijski zdravnik dr. Avramo-vič, ki je tudi odredil takojšen prevoz v bolnico. Njegovo stanje je zelo nevarno in je lo malo upanja, rla bi okreval.
lj Neprevidna, vožnja. Šofer tvrdke »Impes« Martin Modrijan se jo peljal v priklopnem sedežu motornega kolesa, ld ga je vodil orožnik p<"> Dolenjski cesti. Ker sta vozila precej naglo, nista mogla ustaviti pravočasno voza in sta zadela z veliko silo v prečnico na prelazu dolenjske železnice. Pri tem je padel Modrijan s priklopnega voza. Poškodoval so je po glavi in po životu in siccr tnko močno, da so gn morali prepeljati v bolnico.
lj Tedenski zdravstveni izkaz. V času od 15. do 21. junija 1924 je bilo v Ljubljani rojenih 27 in 3 mrtvorojeni; uinrlo je v tem času 20 oseb, od tega 11 tujcev. Vzrok smrti v 1 slučaju življenska slabost, v 4 jetika, v 1 škrlatica, v 2 druge nalezljive bolezni, v 1 srčna hiba; ostalo drugi naravni smrtni vzroki.
lj Nalezljive bolezni v Ljubljani. V času od 15. do 21. t. m. ni bil v Ljubljani naznanjen noben slučaj nalezljivih bolezni.
lj Policijske prijave. Včeraj jo bilo prijavljenih 14 ovadb in sicer: 2 tatvini, 1 radi kaljenja nočnega miru in razgrajanja, 1 radi poskušeiipga samomora, o katerem poročamo podrobnosti na drugem mestu, 1 radi prodaje sumljivega Mapa. I rudi najdbe zgubljenih predmetov, 3 radi Iribko telesne noškodbe, 1 radi razgra,ia.nja. i vadi bogokletstva in 1 radi poškodbe javnih nasadov.
lj Tatvine v Liiibljr.ni. T•/. zaprte veže v stanovanju dr. Vlad. Kreča je bilo ukradeno kolo znamke Stvria Mev. 85.625, skoraj novo, vredno 2500 Din. — Svoječasno smo poročali, da jo bila ukradena nekje vreča z raznim bla- j gom in da so tatu prijeli na Marijinem Irgu. ! Vsled tega poročila ie /glnsil na policiji gostilničar in trgovec Josio Mesce z Gline pri 1
Ljubljani, kateremu Je bila ukradena ta vreča iz njegove trgovine. Vlomilec je vdrl v trgovino skozi okno. Tat je bil isti večer pozno v gostilni in je pri tej priliki odprl okno in si je pripravil pot v prodajalno. — Iz stanovanja na Sv. Petra cesti št. 22 v I. nadstr. je bila ukradena iz nočne omarice zlata ura z verižico, vredna 13.000 Din. — V Cerkveni ulici 9 so vlomili neznani razgrajači v domač vrt, kjer so pokradli več poljedelskega in vrtuega orodja. Vlomilci so razmetali razbite deske od ograje po vrtu in so napravili v skupnem za približno 1000 Din škode. Vlomilcem je policija že na sledu. — Na glavnem kolodvoru je bil ukraden trgovcu Juliju Kobcu iz Novega mesta zavitek, v katerem je bilo več metrov sukua, dilena iu 6 mrežastih moških srajc v vrednosti 1600 Din. — Na Gorenjskem kolodvoru je bila ukradena delavcu Josipu Novaku iz suknjiča, ki ga je imel obešenega na odbijačih železniškega voza, rjava usnjata listnica z vsebino 400 Din gotovine in nekaj vojaških listin. — Radi goljufije so aretirali sedlarskega pomočnika Ivana Novaka iz Jarš 26. Pri njem so našli 2 še mokri moški srajci iu eno brisačo, lu jih je, kar je priznal, ukradel izpod nekega kozolca v bližini gostilne pri »Slepem Janezu« na cesti iz Ljubljane proti Šent Vidu. Lastnik naj se javi na policiji.
Cerkveni vestnik.
c Sodalifeta ljubljanska ima svoj sestanek danes ob 5 popoldne v semenišču. Poroča g. svetnik J. K a lan: >Germania et Hollandia docent.« — Predsednik.
c Francoski protektorat nad katoliško cerkvijo v Orientu je zdaj tudi formalno odpravljen. Sv. stolica je prepovedala, da bi se francoskim konzulom v turško-arabskih deželah, kjer je ta protektorat dozdaj veljal, izkazovale liturgične časti, lmkor je to bilo že v navadi.
c Katoliška cerkev na Kitajskem se je maja meseca t. 1. zbrala na svojo prvo generalno sinodo. Nazvočih je bilo 70 delegatov, med njimi dva Kitajca Čeng in Suen, ki sta apostolska prefekta. Generalni sinodi je predsedoval apostolski delegat Constantini (bivši škof na Reki). Sinoda se je bavila tudi z vprašanjem katoliškega vseučilišča, ki naj bi ga v Pekingu otvorili benediktinci iz Amerike.
c Za generala frančiškanov-konvenlualov (minoritov) je generalni kapitelj v Rimu izbral P. dr. Alfonza Orlića. Dr. Orlič se je rodil na Cresu in je končal svoje študije na friburški univerzi. Star je šele 37 let.
Šolski vestnik.
Državna dvorazredna trgovska šola v Celju. Vpisovanje gojencev in gojenk za šolsko leto 1924-25 se bo vršilo 2., 3. in 4. julija od 9. do 11. ure. K vpisu je prinesti zadnje šolsko izpričevalo in krstni oziroma rojstni list. Gojencem in gojenkam, ki stanujejo izven Celja, je možno priglasiti se in poslati predpisane listine po pošti. — V prvi letnik se sprejemajo dečki oziroma deklice, ki so dovršili IV. razred srednje šole ali popolno meščansko šolo in ?o stari vsaj 14 let. — V drugi letnik se sprejemajo absolventi I. letnika dvo-razrednih trgovskih šol, ki so državne ali imajo pravico javnosti.
Na II. dekl. mešč. šoli v Ljubljani je vpisovanje v vse razrede dne 29. in 30. junija od 8. do 12. ure. — VI. razred se sprejemajo učenke, ki so dovršilo z dobrim uspehom peto šolsko leto. — Sprejemni izpiti za IL, III. in IV. razred so dne 26. in 27. avgusta. — Po-navljalui izpiti pa dne 28. in 29. avgusta.
Ravnateljstvo.
Prosveta.
pr II. javna produkcija gojcncev konser-vatorija Glasbene Matice sc vrši danes, v sredo 25. ob 8 zvečer v Filbarmonični dvorani. Program obsega 5 točk solopetja (šola ge. Wi-stingkausen), 2 točki klavirja (šola g. Ravnika), 1 točka trobente (šola g. Karasa), 2 točki igre na gosli (šola Jan Šlaisa in Ivan Trosta), 2 točki kotnpozitorske šole (šola g. Michlal. Program izvaja 12 gojencev konservatorijske stopnje ter bo nudil mnogo zanimivosti. Občinstvo opozarjamo na to produkcijo, vstop prost, pobirajo se le prostovoljni prispevki. Natančni sporedi se dobe v Matični knjigarni in /.'večer pred vhodom v dvorano.
pr Občni zbor Jugoslovanske akademije. Minolo soboto se je vršil občni zbor Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Za nove redne člane so bili izvoljeni: vseučiliški profesor dr. Milan Rešetar, vseuci-liški profesor dr. Vale Vouk in profesorja na umetnostni akademiji Rudolf Valdec in Robert Frangoš; za izredna Člana sta bila izvoljeua vseučiliška, profesorja dr. Dane Gruber in dr. Dragutin Beranič; za dopisujoče člane so bili izvoljeni: Antoine Meillet, profesor na College de France, Emile Haiimani, profesor na Sor-bonne in vseučiliški profesor dr. Maličević v Zagrebu. — Dosedanji predsednik akademije dr. Gustav Janeček se je iz ozira na svojo starost odpovedal nadaljni izvolitvi ter je bil za dobo 1924 do 1027 izvoljen za predsednika dr. Gavro Manojlovič, za podredsednika Miri in Pilar. za knjižničarja in arhivarja dr. Stjepan Ivšič.
pr Hrvatski. Prosrctni savez. Minolo nedeljo se jo vršil v Zagrebu občni zbor hrvatskega Prosvetnega saveza. Savez vzdržuio v
raznih krajih večerne šole za anallabete, dopisno šolo v Zagrebu ter prireja predavanja. Kazen tega se zanima za narodne umetnine in starine. Društveno gmotno stanje še ni uravnovešeno, vendar urejeno. Izvoljen je bil za nadaljno leto stari odbor s prof. dr. čačko-vičem na čelu.
Po svetu.
—	6000 gledališč v Rusiji. Po revoluciji se je razvnela v Rusiji posebna strast za gledališča. Anglež Huntly Carter je napisal o tem posebno knjigo z naslovom: Novo gledališče in novi kino v Sovjetski Rusiji. Pravi, da je bilo nekaj časa po revoluciji v eni sami gu-berniji ob Volgi več gledališč kakor v vsej Franciji. >V vsej Rusiji je bilo leta 1920. 2197 gledališč, ki so dobivala podporo, 268 gledališč, ki jih je kot ljudsko ustanovo vodila vlada, in 3452 gledališčnih družb, ki so igrale v vaseh. Vsega skupaj torej skoraj 6000 gledališč, leta 1914 jih je bilo pa samo 210.« Če pa raste s številom tudi umetnost, je seveda drugo vprašanje. Vzroki za ustanovitev gledališč so bili v prvi vrsti politični. Razvoj odrov se je vršil pod čuječim nadzorstvom ruskih delavcev in njih vlade. Oder nikakor ni smel priti v roke protirevolucionarnih ljudi in zato so se vse kreature sovjetske vlade trudile, da bi preobrazile gledališče po svojih idejah. Igrali so vse vrste iger, samo da so smešili mišljenje meščanstva. Gledališče naj bi učilo, kaj vse je revolucija napravila, naj bi razlagalo ustroj uove družbe in naj bi agitiralo za komunistične ideje. Tako je postal oder čisto orodje propagande. Zlasti Meierhold je znal dramo preobraziti popolnoma v komunističnem smislu. >0n skuša gledavce in igravce tako med seboj spojiti, da postane gledavee začasno sam igravec. Hoče dobiti tako zvezo med odrom in občinstvom, da se učinek odra kaže tudi pri občinstvu in se vse skupaj strne v navdušenju za idejo. Zato so priredili tudi igre, kjer so nastopale velikanske množice: tak igra je bila na primer >Naskok na zimske palačo«, v kateri je igralo 100.000 ljudi. Šle je nekako tako kakor pri nas takrat, kadai demonstrirajo ljudske množice. Šlo je za prireditve, ki jih je zmoglo dosedaj le kakšne ogromno kino-podjetje.«
—	Ubogi lord. Pred kratkim se je vršila v Londonu dražba, ki ni vsakdanja. Neki lord je prinesel na dražbo šest življenjskih zavarovalnih listin, za katere je bilo svojčas vplačanih 320.000 funtov šterlingov. Funt je danes malo manj kakor 1500 kron. Pa police še niso popolnoma plačane, treba je še doplačati. Dražba je prinesla samo 105.000 funtov, kar je jako malo. Vzrok je ta, ker so police zelo visoke in ker so potrebna še doplačila, med 900 in 2600 funti. Če vzamemo za funt 1500 kron, znaša skupiček še vedno 157,500.000 kron.
Polarna ekspedinija ox!erdske univerze. Ze v letih 1921. in 1923. je poslala univerza v Oxfordu ekspedicijo na Spitsberge. Vodil jo je George Binney. Pred par dnevi, 16. junija, je odšla tretja ekspedicija, spet jo vodi Binney. Pelje jo pa norveška ladja kitolovka »Polar-bjorn« — polarni medved, 300 tonska motorna ladja. Poleg tega ima ekspedicija še eno manjšo ladjico, motorni čoln in pa vodno letalo, nalašč za ekspedicijo zgrajeno, podarjeno od angleškega letalskega ministrstva. Udeleženci mislijo, da bodo imeli lepe in dragocene uspehe. Sani, ld jih bodo rabili pri raziskovanju celine, bodo v stalni zvezi z brezžično postajo na ladji in ta zopet z norveškimi postajami. V norveškem mestu Trondhjem bo prišel na krov kapitan Isaak-sen.Senali-son v skandinavskih besedah je sin, kakor v hrvaščini -ić-, Najprvo bodo šli do Spitsbergov in sicer do pristanišča Green Harbour. Glavna njih naloga je pa raziskovanje velikega otoka, 150 kilometrov severovzhodno od Spitsbergov. Dva prejšnja poizkusa nista bila uspešna: poskus Šveda Nordenkjoida leta 1873. in pa pa skus ponesrečene nemške ekspedicije leta 1912. Težave povzročajo nevarna dostopnost otoka in pa megle ter snežni viharji. Letalo ima kabino zavarovano zlasti proti neprilikam vremena iu vzame lahko s seboj živil za pet tednov. Obenem z raziskovanjem tistega otoka hočejo prekositi tudi ladijski rekord v prodiranju proti severu v prosti vodi. Sedaj je 81' in 40!
NAJVAŽNEJŠE GOSPODARSKE KNJIGE.
Domači vrt. Praktični navod, kako g £ uredimo, obdelujemo in krasimo. Priredi M. Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljub Ijani. 48 Din, vezano 60 Din.
Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših sad' jarskih naukov, pojasnjena s 25 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Priredil M Humek. Okusno vezana knjiga ,120 Din.
Breskev in marelica. Navodilo kako ju vzgajaj m o in oskrbujmo. Priredil M. Humek. Cena 12 Din.
Naše gobe. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. S 75 barvanimi tabelami sestavil Ante Beg. Cena 100 Din.
Nauk o čebelarstvu. A. Janša. Novi natk priredil F. Rojiua. Z dodatkom Albertijev-Žnidaršičev panj in kako v njem čebelarimo. Priredil M. Humek. Cena 24 Din.
Vse navedene knjige sc naročajo v Jogo-slovanski knjigarni v Ljubljani.
»STEMSCGL« Slavni0 JB5
DroLeriia A. KANC — LJUBLJANA. Židovska »Hca Stev. X.
Gospodarstvo.
Izvoz vina na češko.
V smislu sporazuma s Češkoslovaško glede vinskega izvoza, ki je že ratificiran, sme izvoziti naš država v Češkoslovaško repuLii-ko letno 110.000 hI vina v sodih in 10.000 hI v steklenicah. V kontingent za vino v sodih se vračuna vsako vino, ki ima več. kot 13 volumnih odstot, alkohola, ali pa vina iz slovenskega, zagrebškega, maslovškega, dalmatinskega, inostarskega. vršačkega, sremskega in negotinskega področja brez ozira na njihovo alkoholno jakost. Kot eteklenično vino veljajo vinske vrste iz mariborskega, ljutomerskega in viškega okrožja. Od mostarskili vrst pa ne šteje sem Zilavka in Blatina. Vina iz teh okrožij se smatrajo kot nekaki tipi, ki spadajo v to kategorijo.
Kontingent, ki ga smemo izvoziti na Če-Sko, se razdeli med posamezne pokrajine na-, še države sledeče: Na Slovenijo odpade 12.000 hI v sodih in 7.000 hI v steklenicah, na zagreb-ško-maslovško področje 6.000 hI, na Dalmacijo 46.000 hI v sodih, 1.500 hI v steklenicah (Vis), na Mostar 4.000 hI v sodih, il..500 hI v steklenicah, na Srem 18.000 hI, na Vršac 16.000 hI in na Župu-Negotin 8.000 hI.
Češkoslovaška je znižala za ta kontingent uvozno carino za 50 odstot., tako da se bo plačalo za vino v sodih 210 Kč od 100 kg, brutto za netto, za vino v steklenicah pa 487.50 Kč. Višina carine je labilna in je odvisna od kurz-ne relacije češke krone napram dolarju. Ta carina ostane v veljavi, dokler relacija ne prekorači (tO odstot zadnjega kurza iz L 1923.
Uvoz v Češkoslovaško se vrši na podlagi izvoznih spričeval, ki jih izdajajo pristojne trgovske zbornice v Ljubljani, Zagrebu, Osi-jeku, Sarajevu, Splitu, Dubrovniku, Novem Sadu, Vel. Bečkereltu in v Beogradu. Ta spričevala pa se morejo izdajati še-le na podlagi potrdil poljedelskih referentov dotičnih župa-nijskih oblastnih upra'", iz katerega področja se vino izvaža.
češkoslovaška priznava tudi naše analiz-ae certifikate, ki jih je upravičen izdajati za slovenska vina Kmetijsko kemični zavod v Ljubljani in v Mariboru, za dalmatinsko vino pa Poljedelska poizkuševalnica v Splitu in Oinološka postaja v Bukovu. Uvoz v Češko je dovoljen tudi brez teh analiznih spričeval, toda v tem slučaju izstavljajo analizne certifikate češkoslovaške oblasti.
Mi smo v eni zadnjih številk omenili, da ta sporazum s Češkoslovaško ne bo imel posebnih koristi za naše vinogradništvo. Prišel je namreč žal mnogo prekasno, potem ko so si osvojili češki trg Madžarska, Italija in Francoska. Te države so si zasigurale z ugodnimi trgovskimi dogvori češki trg že 1. 1921 in бв poslužujejo ugodnosti polovične uvozne carine že skoro 3 leta. Pa tudi sicer bi bilo potrebno, vprašanje vinskega uvoza rešiti skupaj s tarifnim dgovorom glede železniškega prevoza, kakor so to napravili Italijani in tudi Francozi. Vsled velike konkurence, ki jo delajo omenjene države na češkem tržišču, so češke vinske tvrdke zelo razvajene in stavijo pri zaključkih zelo težke pogoje. Po navadi kupujejo samo fco češke postaje, kjer so vrši
Dve turi Valentina Staniča.
Ob 150letnici njegovega rojstva, (Staničev popis.)
i. Pot na Klek.
(Dalje.)
Na Visoki Warthi, kjer stoji druga koča, nam je prišel nasproti knez. On je šel čez sneženo polje, s pečinami posuto, in čez dolgi ledenik, preplezal je celo snežno steno in vendar smo ga našli izredno dobre volje, kar je bilo zelo naravno: celo podjetje je omogočil, možem in znanstvenikom raznih panog je odprl v preiskovanje doslej zaprto polje in jim pripravil neizmerno zanimivo igro. Taka zavest dviga srce in duha.
Prehod čez ledenik je bil to pot neprimerno težji kot zjutraj. Solnce je stalo visoko in je sneg čisto zmečilo. Ob vsaki stopinji smo se pogrezali čez kolena. Tudi ledene razpoke so nas ne brez vzroka skrbele. Gospod von Schalhammem je res padel z eno nogo v eno teh in le pogum in moč sta ga spravila spet na površje.
Ledene razpoke so na ledenikih prav fako lep kakor nevaren pojav. Že zjutraj smo ee ob eni ustavili in smo se ulegli na tla, da bi mogli razločneje in natančneje vse opaziti. Videli smo tisočletni led, drug na drugega nagromaden. Bil je razločno zložen, in plasti so se med seboj ločile po široki odprtini. Lom ledu je stekle-nast, njegova barva pa lepo nebesnomo-dra. Prav pod prvo plastjo, na kateri smo stali, je drl potok in se, tvorec pred našimi očmi slap, zagnal v globoki brezdanji prepad. Sama misel na možnost, da bi padel v tako brezdno, pretrese človeka.
Da morejo brez strahu čez ledene razpoke, ki so na pobočnih ledenikih zelo pogostne in često le z nizkim snegom za-krile, se navežejo navadno kmeljo z vrvmi drug na drugega. Mi nismo bili tako previdni in naš dobri genij nas je obvaro-
tako kvalitativen kakor tndi kvantitativen prevzem. Radi vsega tega je težko pričakovati, da bo izvoz vina v Češkoslovaško mogel od-pomoči akutni vinski krizi v naši državi.
Tekoča trgovinska pogajanja v Belgradu.
V kratkem se imajo začeti trgovinska pogajanja z Avstrijo, za katero vlada zlasti v slovenskih gospodarskih krogih veliko zanimanje ln se pridno nabira informativni materijal. Seveda je veliko vprašanje, v koliko se bodo naši nasveti na merodajnem mestu vpo-števali.
Resničen uspeh jezaznamovati v naših gospodarskih odnošajih napram Madžarski.
Kakor znano, se dosedaj še nismo nahajali s tem sosedom v trgovinsko-pogodbenih odnošajih, kar je nemalo oviralo medsebojne trgbvske stike. Za vse blago, ki se je uvažalo k nam iz Mažarske, je bilo treba plačevati maksimalne carinske postavke. S posebno odredbo je pa nedavno vlada odločila, da se ima za slučaj reciprocitete cariniti pri nas mažar-sko blago v bodoče po minimalni tarifi.
Ker je mažarska vlada podala izjavo, da je že odredila carinjenje robe iz naše države po minimalni tarifi, izide že prihodnje dni našim carinarnicam nalog, da se tudi z naše strani enako postopa.
To vprašanje je v toliko lnteresantno, ker po zakonskih predpisih vlada ni upravičena, da donaša take rešitve, glede katerih je edino kompetenten naš parlament. Precedenčni slučaj pa se je že dogodil pri Poljski, kateri so se na isti način koncedirale minimalne tarifne postavke.
Glede trgovinskih pogajanj z Italijo, ki se vlečejo kakor morska kača, ne prodre nič pozitivnega v javnost. Izve se le toliko, da sta začeli obe delegaciji razpravljati o posameznih tarifnih postavkah.
Z obeh. strani so že prej Izmenjali liste zahtev. Italijanski elaborat je zelo obširen in se razteza tudi na predmete, ki jih Italija ne proizvaja.. Zato je naša delegacija italijansko listo, restringirala. Naša lista obsega 23 postavk, ki se nanašajo po večini na poljedelske in šumarske predmete. Glavna težkoča pri pogajanjih je zastarela srbska tarifa, ki ne odgovarja našim prilikam kakor tndi v brzini sestavljen nepopolni projekt nove tarife, ki še niti ni bil predložen v pretres parlamentu. Vlada namerava uvesti novo tarifo potom odredbe, kar je naša delegacija tudi izjavila napram italijanski. Samo pod tem pogojem je italijanska delegacija pristala, da se nadaljnja pogajanja o carinskih postavkah vršijo na podlagi načrta nove tarife. Pripomniti pa je treba, da vlada nima pooblastila odredbenim potom uveljavljati take dalekosežne ukrepe. Veliko vprašanje je še, v koliko drži vladno stališče, ki se opira tozadevno na neki člen finančnega zakona, kjer se sicer o znižanju, povišanju in ukinjenju uvoznih carin govori, toda izrecno ne omenja, da velja to samo za posamezne predmete. Naj bo že juridična plat tega vprašanja kakršna koli, nedvomno pa je, kar se tudi z režimske strani kritizira, da se-
val pred zlemi posledicami te brezskrb-nosti.
Gospod von Schalhammem in jaz sva dospela k Sv. Krvi z nočjo. Tamošnji gospod župnik, mož kakor gre, in njegovi vrli sosedje so bili veseli, ko so nas ugledali, zlasti ko sva jim zagotovila, da se ni pripetila med podjetjem nikaka nesreča. Z daljnogledi so videli namreč, kako se je valila s Klekove kope velikanska snežena masa (kmetje, ki so imeli nalog zasaditi na vrh velik železen križ, so jo sprožili) in njihovo dobro srce je bilo že v skrbeh: slutili so nesrečo.
Resnično spada med izredne slučaje, sredi najhujšega poletja splezati na večni prestol zime in to brez posebnih poškodb. Večina izmed družbe je tožila le o očesnih bolečinah. Reverberacija bleščečega snega, ki je v posebnem kontrastu s črnim nebom (tako izgleda nebo na najvišjih hribih) in žgoči solnčni žarki so aficirali vidne živce in povzročili vnetje. Vsi, ki so si zastrli obraz s črnim florom, 30 so obvarovali tega. Flor pa nas ni mogel obvarovati druge neprijetnosti: suhi zrak je napadel našo kožo: obraz je pordel, ustne so otekle in razpokale. Nekateri se v višini niso počutili kaj dobro in so se bali omedlevice. Izčrpanje moči po 15—20 korakih je bilo splošno. Vendar po kratkem oddihu je koj izginilo in se prav tako pri nadaljnem pomikanju spet pojavilo. Znano je, da je gospod von Saussure na vrhu Mont Blanca doživel podobne stvari.
Največjo pozornost je pa vzbujal fenomen hitrega prehajanja toplote in mraza na višini. Zjutraj smo našli na prostem vodo prevlečeno s tricolsko ledeno skorjo, opoldne pa je bil vpliv solnčnih žarkov na naše telo tako silen, da smo se bali zlih posledic in smo ležali na snegu tako prijetno kakor na kaki grivi. Otrple žuželko (morda Podura nivalis), s katerimi je bil ne daleč od Visoke VVarthe sneženi hrbet često pokrit, so se začele spet premikati.
Glede fizikalnih in astronomskih opa-
danji način gospodarske politike kjer odločuje par ljudi brez vsakega sodelovanja zainteresiranih krogov, zlasti pa še parlamenta, nikakor ni v korist našemu gospodarstvu. •. * •
g Novosadska borsa. Pšenica: bačka 79 do 80 kg, 2 odsto, 805 do 307.50 Din. Ječmen: bački 67-68 kg 270-275 Din. Oves: bački 275-280 Din. Turščica: bačka 230-282.50 Din. Otrobi: bački 190 Din. Sicer cene neiz-premenjene. Tendenca čvrsta pri živahnem povpraševanju in minimalni ponudbi.
g Skoda po poplavi. V svoji zadnji izjavi, o kateri smo tudi mi poročali, jo naš finančni minister glede nedavnih poplav Donave in Tise kakor tudi Save izjavil, češ da je škoda malenkostna, ki nikakor ne more vplivati na sedanjo nesigurnost našega dinarja. Kakor pa sedaj poroča generalna direkcija vod so napravile te poplave ogromno škodo, ki se ceni na preko 150 milijonov dinarjev.
g Zvišanje diskonta Narodne banko? — Kakor poroča belgrajsko »Vreme«, bo upravni svet Narodne banke zopet obravnaval vprašanje zvišanje diskonta od 6 na 7, oz. od 8 na 9 odstotkov. Vlada stoji v tem oziru na stališču, da bo to povišanje koristilo državi. Dobiček od tega ceni na 24 milijonov dinarjev, ki se naj porabi za odplačevanje državnega dolga ali za povišanje metalne podloge even-tuelno tudi ustanovitev industrijske banke.
g Naš izvoz preko Soluna. Izvozna trgovina naše države preko Soluna izkazuje tendenco stalnega porasta. V 1. .1921. je znašal naš izvoz preko Soluna 39.500 ton, 1. 1922. že 43.700 ton ln je v 1. 1923. dosegel preko 60.000 ton. Leta 1910. t. j. za časa carinske vojne med Srbijo in bivšo Avstroogrsko je znašal srbski izvoz preko Soluna celo 108.360 ton. Izvaža se preko Soluna največ živine, perutnine, žita, sira, fižola, krompirja, sadja, opija, svilenih kokonov, zlasti pa v zadnjem času lesa. Izvažajo se tudi drugi predmeti toda v zelo majhnih količinah. Glede lesne kupčije preko Soluna kakor tudi o cenah na tamoš-njem tržišču prinesemo v naši sobotni številki obširnejše poročilo.
g Težko etanje Dalmacije. Dalmacijo poznamo kot izrazito pasivno deželo, proti kateri je mačehovsko postopala bivša Avstrija, katera je bila težko udarjena v mirovnih pogojih in proti kateri se še danes poželjivo upirajo oči gospodarske Italije. Kljub vsem nezgodam, ki so že to zemljo zadele in kljub revščini, ki zemljo tare radi velike zapušče-nosti, kaže pa, da bodo tej deželi prizadeti novi udarci. Italijani namreč zahtevajo, du se jim v trg. pogodbi ki se sedaj sklepa, dovoli uvoz gotovega kontingenta vina in olja v Jugoslavijo. Ker sta pa to poglavitna pridelka dalmatinskega poljedelstva, katere ta dežela izvaža zlasti v inozemstvo, bi bila s tem Dalmacija najbolj udarjena. Druga nevarnost preti Dalmaciji od strani Amerike, katera hoče na uvoz suhih yišenj uvesti 40 odstotno carino ad valorem. Ker je bila za ta pridelek edini resni kupec Amerika, bi tudi to pomenilo za Dalmacijo težak udarec. Tretja neugodna vest za Dalmacijo pa je nedavna izjava, da vlada nima denarja za dovršenje liške železnice, katera bi zlasti severno Dalmacijo šele zvezala z ostalo državo. Zato je razumljivo, da je ta izjava silno zadela Dalmatince, ki že pet let
po vojni težko pričakujejo dovršitve te iiv-ljenske proge za Dalmacijo.
g Kovan denar je stavila v promet avstrijska republika s 16. t. m. in sicer srebrn šiling s sliko parlamenta. Šiling Ima vrednosđ 100.000 na K. Dalje niklast denar po 1000 avstrijskih kron in bakren denar po 100 m 20 avstrijskih kron. Stokronski denar je po veličini enak nekdanjemu vinarju.
g Ogromna izguba Pozemkor® banke t Prngi. 21. t. m. se je vršil občni zbor te banke, na katerem je bilo ugotovljeno, da znaša izguba malo manj kot 200 milijonov Kč. Kol vzrok te strahovite izgube je navajal zastopnik nadzornega odbora, da so se milijoni iz-posojevali nereelnim tvrdkam. Banka je bila udeležena z milijoni pri podjetjih, o katerih poslovanju niso imeli pojma niti ravnatelji niti upravni svet. Poleg tega se je spuščala v trgovino, v kateri ee niso vodilni uradniki niti najmanj razumeli. Največje izgube pa so nastale pri lesnem in strojnem oddelku. Ravnateljstvo je delalo nejasne, formelno nezadostne sklepe, iz česar je izviralo mnogo procesov in izgub. Likvidacijski odbor je suspendiral nekatere ravnatelje in uvedel proti njhn kazensko postopanje.
g Sladkorna posa v Evropi. Po statistiki Licbta v Magdeburgu se je letos posadilo y Evropi 1 milijon 986.056 ha s sladkorno peso, med tem ko .je znašala lani kultivirana površina samo 1 milijon 633.258 ha.
g Težak položaj v Ogrski. Ogrsko gospo« darstvo se nahaja v težki krizi, ki je še večja radi sanacije in splošno slabih srednjeevropskih razmer. Industrija nima novih naročil, skladišča so prenapolnjena in na vse načine — tudi s prodajanjem z velikimi izgubami —. skušajo spraviti produkte v denar. Pri ofer-tah se dogaja vedno več slučajev nekorektne konkurence, ki izvirajo iz težavnega položaja ogrske industrije. Če se bo sanacijska akcija provedla zelo rigorozno, preti ogrski industriji, ki je nastala večinoma v povojni — inflacijski — konjunkturi, polom.
Trganje, revmatizem zdravi najbolje Ret»-matis, ker naglo in sigurno učinkuje. Proizva-i ja ga Mestna lekarna v Zagrebu, za Ljubljano in okolico se pa dobiva v lekarni Leustek.
Naznanila.
Sli od vojnih invalidov in vdov v Ljubljani. Udruženje vojnih invalidov podružnica v Ljubljani sklicuje za 26. t. m. ob 7 zvečer v prostorih restavracijo >Zlatorog«, Gosposka ulica 3 v Ljubljani, shod svojih članov in članic. Na shodu se bo poročalo o delu in sklepih drž. invalid, kongresa v Ljubljani. Dolžnost vsakega članu in članice je, da se tega shoda udeleži. Pridejo naj tudi oni člani in članice, ki eo imeli priliko poslušati delo kongresa.
Občni zbor Glasbene čitalnice je preložen na petek, dne 27. t. m. ob 8 zvečer. Pol ure pred občnim zborom odborova seja.
Občni sbor pevskega gbora »Glasbene matice« je nocoj ob 8. Pol ure pred občnim zborom odborova seja.
Gasilno dručtvo Orle priredi v nedeljo 29. t m. ob 3 popoldne na vrtu gostilničarja Jerneja Nebca veliko vrtno veselico. Na vsporedu je sre-čolov in godba. K udeležbi vljudno vabi odbor.
zovanj, ki sta jih napravila graf von Hohen-warth in prof. Schiegg na Kleku, bosta učenjaka že poskrbela, da jih posebej objavita. Jaz se omejim tu ie še na nekaj opazk glede lege in višine neznanskega hriba.
Kralj NoriŠkih alp, Klek ali Veliki Zvonar (domačini ga imenujejo Fusch, navadno pa Kalser-Glocke) je vogelnik treh dežel: Salzburške, Koroške in Tirolske od Kalsove strani, kajti prav na njegovem slemenu se združijo njihove meje. Njegova severna in zapadna stran pade skoraj cela v salzburško ozemlje, ob njem pada širna Stubajska dolina kakor Kapnraska ob neznanskem Wiesbachhornu.
Na Klckovi kopi ni nikake ravnice; ojster in ozek greben, mestoma se ne moreta niti dva moža ogniti, drži do škrbine, katere globina se ne da ugotoviti, ker jo zdaj več zdaj manj s snegom in ledom napolnjena. So leta, ko je res nemogoče priti čez njo. To leto je bila škrbina komaj 40 čevljev globoka in smo so mogli zato po lestvah in vrveh varno spustiti vanjo in onkraj priplezati na vrh Kleka.
Stanje barometra.
I.	Salms-H8he, na kateri stoji prva koča: 247 in pol črte (linije),
II.	Hohenwartts-Hohe, pri drugi koči 229 in desetina črte,
III.	Hoher Schoss, na katerem smo baron Seemus, von Schalhammem in jaz počivali: 219 in desetina črte,
IV.	Mali Klek ali Hoher Karam: 214 in osem desetin črte,
V.	Visoki Klek: 214 črt.
To je tedaj polna višina nenavadne gore, katera je v Norlškilt in Julijskih al-pah najbrže najvišja. Železni križ, ki se dviga še dve klaftri nad njo, izpolni okroglo število ln ji da 12.000 čevljev nad morsko gladino.
Na sam vrh jc splezalo lo 6 oseb: štirje kmetje, ki so postavili križ, gospod župnik, ki je vodil delo, in g. Steinig (gotovo ti-
skovna pomota za Stanigl), ki mu je prof. Schiegg naložil, izvršiti barometerska in termometerska opazovanja.
Merjenje se je izvršilo to leto z neprimerno večjo točnostjo nego prošlo leto. Instrumenti so bili boljši in nikak slučaj ni preprečeval njihove uporabe. Rezultati so izpadli zato čisto drugače: pri določitvi višine se je izkazala razlika približno 1000 čevljev.
Naj slede opazovanja, kakor mi jih je sporočil g. prof. Schiegg. Odgovarjajoče obsorvacije so bile ugotovljene v Salzbur-gu in je bilo vse izračunjeno po Trembley-evi formuli, kajti tudi prof. Schiegg je spoznal, da metoda gospoda de Luc preveč zmanjša, kar je že Sanssure grajal.
Višina nad morsko gladino.
1.	1393 klafter ali 8358 par. čevljev,,
2.	1712 klafter ali 10392 par. čevljev.
3.	1886 klafter ali 11316 par. čevljev.
4.	1982 klafter ali 11892 par. čevljev.
5.	1998 klafter ali 11988 par. čevljev.
Kolikor so nam višine gor znane, je
na celem starem svetu (Evropa, Azija, Afrika) le 9 gor, ki presegajo Klek — Mont Blanc na Savojskem, Mont Rosa na Milanskem, Ofir na Sumatri, Schreokhorn, Fin-sterarhom, Jungfrau, Monch in Eiger v Švici in Anquille d'Argentiere. Vse druge
fore, pa naj so njih imena še tako slavna: faladetta in Mont-Perdu v Pirenejih, Etna, Libanon, Wetterhorn, St. Gotthart itd. ne dosežejo Kleka. Celo Pik de Teneriffa se mu mora umakniti, če je Borda prav meril.
Dolina pri Sveti Krvi je ena najvišjih dolin v Noriških alpah. Je 4206 čevljev nad morjem. Sveta Kri ie tedaj višja kot Geisberg. Ta kraj, znan doslej večinoma le romarjem, ki obiskujejo grob pobožnega brata Brlcija, bodo obiskovali poslej tudi naravoslovci in drugi učenjaki. Sveta Kri postane kakor Chamouni slavna.
N»J««aeJ*e in aajp.ovejSs eb!?k« »a dame «n gospode dobite samo; Selenb, ul. 3. Gričar & Meja}
Stran №
SEOVEOTSC, Hrte 25. Jtm!Ja T0&.
i r
Sfer. Ш.
TurlstiKa in spori.
Novi rekordi.
Dodatno k nedeljskemu >Športnemu tednu« poročamo o novih rekordih. Tik preden so ee ameriški atleti odpeljali, so imeli zadnje tekme in je skočil nam že znani črnec-dl-jak Hubbard z zaletom v daljavo 7.73 m. Če bo vest potrjena, je to nov svetovni rekord, za dobrih 6 cm boljši kakor dosedanji; tudi tega je imel črnec-dijak Gourdin. 400 m je pretekel C. Taylor v novem rekordnem času 48.1 sek. Nadalje pravi telegram, da so štirje atleti skočili s palico 13 čevljev, to je 402 cm. Ker je pa čevelj 30.48 cm, je 13 čevljev: 396 cm, je torej ena ali druga številka napačna. Seveda pa tudi 402 cm ni rekord; tega ima še zmeraj Norvežan Hoff in znaša 421 cm. Obenem z lahkimi atleti, 102, so poslali Ameri-kanci v Evropo 11 telovadcev, 26 bokserjev, 7 kolesarjev, 17 rokoborcev, 17 sabljačev, 10 veslačev, 36 plavačev in 24 plavalk.
Še skoraj večjo senzacijo kakor ameriški rekordi so povzročili uspehi izbornega finskega tekača Paavo Nurinija. 19. junija je pretekel v Ileleingforsu Д500 m v 3 min. in 52.6 sek. ter prekosil dosedanji svetovni rekord Šveda Zanderja 3:54.7. Obenem je svoj lastni svetovni rekord na 5000 m izboljšal od 14 min. 36.3 sek. na 14:28.2.
'Aljaiev klub SPD ima svoj letni občni *b"or v četrtek, 26. t. m. ob osmih zvečer v dvorani Akademskega doma.
S. K. >Mladika« : S. K. »Krakovo« 6 :1 (2:0). V nedeljo, 22. t. m. ob 6. uri se je vršila med gori omenjenima kluboma prijateljska tekma, ki je končala s povsem nepričakovanim rezultatom. Mlademu, agiluemu, toda fizično dosti slabejšemu S. K. > Mladiki« se je posrečilo z lepo kombinacijsko igro doseči lepo zmago; tudi so v polju nadkriljevali fizično močnejšega nasprotnika, kateremu
manjka traininga in diepline; vendar pa ве kaže obojestransko dosti ambicije in volje do pravilnejšega igranja, kar bo pač le v korist obeh klubov. —S . K. > Mladika« pa zasluži v disciplini vso pohvalo in mu želimo pri vztrajnem delu še mnogo uspehov.
Kdor potrebuje blago
za obleko, naj bo previden pri nakupu. Gotovo pa je, da ima najlepše in najcenejše ANGLEŠKO in ČEŠKO SUKNO blagovni oddelek
Drago Schwab - LJubljana. Izpred sodišča.
Tatinski žmiin. Posestnikova hčerka Marija N. iz ljubljanske okolice bi se bila rada omožila. Prijatelj Matevž ji je nesve-toval nekega svojega prijatelja, katerega je seveda prav toplo priporočal, češ da je silno s>fest fant« in ima tudi dobro službo v Ljubljani. Ker hi ona res jako rada prišla v mesto, kar je tudi pri obravnavi smeje povedala, ji je ženin ugajal in kmalu sta se zmenila, da se bosta vzela. Kupila je žo nekaj obleke in pa poročne prstane. Nekega lepega dne pa je pogrešila v svojem kovčegn hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske z vlogo 5000 K. Odpravila se je hitro v mesto, šla je v hranilnico in prepovedala dvig iz ukradene knjižice. In res je prišel kmalu nato v hranilnico z ukradeno knjižico njen — ženin. Dekle bi mu bilo morda še odpustilo, toda bilo je že prepozno. In tako so ji ženina aretirali. Pri obravnavi je fant seveda priznal, da je vzel knjižico, toda ugotavljal je, da se je smatral za to kot. njen ženin za upravičenega. Ker pa se sodišče ni moglo uveritl o pravilnosti te trditve, je bil obsojen ženin na 8 mesecev težke joče z raznimi poostrili.
Sodit«, jaz nc sprejmem nobene kazni, tako je odgovoril predsedniku senata pe-
kovski pomočnik Arnold Koren, ki je bil
obtožen, da je poneveril svojemu gospodarju Novljanu v Medvodah nad 1000 Din od strank vplačanega denarja za razprodan kruh. Tudi je vzel v Konzumn na gospodarjev račun več čokolade l.n piškotov. Fant je svojo krivdo deloma priznal, zagovarjal pa se je, da je porabil denar, ker je imel premajhno plačo. Obsojen je bil radi poneverbe na 3 mesece ječe.
Motor v glavi. Včeraj se je predstavil senatu deželnega sodišča čudak, ki je trdil, da ima motor v glavi. In res je govoril tako živahno in hitro, kot bi imel jezik na motor. Obtožen je bil, do je zavozil v Ljubljano, kjer se je pošteno napil, tako da je obležal. Ko ga je hotel stražnik odpeljati na hladno, se je vrgel zopet na tla, tolkel in razbijal, zraven pa klel ln zabavljal čez policijo in sploh čez vse, kar mu je prišlo na um. Končno sta ga dva stražnika zvezala, in naložila na cizo in odpeljala. Seveda je pri tem mož zmerjal ln se otepal, kolikor je mogel. Tudi pri obravnavi je bil zelo hud, vendar pa mu ni dosti pomagalo in je bil obsojen na 4 mesece zapora.
Obsojeno »Jutro«. Glavni urednik bivšega »Narodnega dnevnika« g. Aleksander fteleznikar, ki je obenem tudi urednik »Kmetijskega lista«, je tožil »Jutro«, ki mu je v nekem članku očitalo dvoličnost, češ da dela pri dveh listih. Zraven pa je pridejalo »Jutro« opazko, da se ena dvoličnost več ali manj na praporu SKS ne pozna. Zagovornik »Jutra« je ugotavljal, da se ni očitala dvoličnost uredniku Železnikarju, marveč SKS kot taki. — Ker je bila poravnava, največ radi vprašanja stroškov nemogoča, je bilo obsojeno »Jutro« na 1000 Din in stroške in mora priobčiti sodbo v 14 dneh po pravo-moonosti v listu.
Poizvedovanja.
Sašel se je ključ. Dobi se Sv. Petra c. 2, priti, pri g Marg. KoniS.
Pridobivajte novih naročnikov!
Kar Vt potrebujete, je Elzafluid. To pravo domače sredstvo prežene Vaše bolečinel Poizkue-na pošiljka 27 Din. Lekarnar Eug. V. Feller, Donja Stubiea, Elza trg št 184, Hrv.
* Pazite na razliko'
ned kožnimi potplati in Palma Kaučnfc pot-plati in petami. Prednosti proti kožnimi potplati so večja trajnost in vzdržljivost čevljev, elastična in ugodna hoja, ter nizka cena.
<».> Zahtevajte edino le »Palma«.
Meteoro logično poročilo.
Ljubljana 306 m n. m. viš. Normalna barometerska višina 736 mm.
Ciia орави-
23./6. 21 h
tiaro-metor v mm
734-3
Termometer
t O
19 0
-Ч./6 7 h
24.(6, 14 h
735-2 i 18-7
736 0 I 18-0
l'slbrum dilerenc« v O
Nebo, vetroTi
1'ad.vlnu v mm
0-6
obl.
04
dež
dež
P. n. banlnim labodom
ter industrijskim podjetjem .dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
Knjigoveznica K. 7. D. v UUSLJ1NI
Kopitarjeva ulica 6/11.
Mlajši agilni trgovci
po možnosti kolonijalne stroke, državnih jezikov popolnoma vešči, s prakso za urad, kakor tudi za potovanje sposobni, se prosijo, da pošljejo ponudbe pod: »SVJESNI RAD 66-K-52« na Intcrreklam d. d. ogl. zavod, Zagreb, Palmotlčeva ni. 18._3474
0||Ш11Н1НИ11М1111т|ПШШ1Ш11М11ШШ111111ШШШМШ1111МН1ШИ1Ш11М|1Н|1И111|1ђ
I Trgovci MANUFAKTURNEGA blaga |
š na veletrgovino manufakiurnega blaga =
vilim
f podružnica MARIBOR, Aleksandrova 26, |
I središnica Zagreb, Duga ul. 6. - Telef. 334. |
1 kjer se morete osebno prepričati o najnižjih cenah | 5	in vrlo solidni postrežbi.	Š
1 NA DEBELO!	NA DEBELO 1 |
linilllllinilinillllllUIIIIIIIIUIIHHIillllllllllllllllllllllHnnillinmill»""»»"'"'W""B
V novi palači Zadružne gospodarske banke ▼ Mariboru
"akorda stanovanje tr:i:
kopalne sobe, kuhinje in pritiklin s pohištvom za dve sobi, kuhinjo in kopalno sobo — za ccno 25.000 Din. Vprašati pri Arhitektu MOLLEF.JU, Maribor, Aleksandrova cesta ftev. 6.
3587
Vino
Vino
S d
podružnica
vinarske zadruge
„L J U T O M E R C A N"
za ljutomerski ln ormožki okraj
v Ljubljani, Stara pot 9, poleg vojaške bolnice
nudi svoja zajamčeno
pristna ljutomerska vina
po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi pogoji. Vino	V'«®
Allt O
Na prosiovoljni javni dražbi bo dn« 27. junija ob 3. uri popoldne naprodaj radi odpotovanja po zelo nizki ceni OSEBNI AUTO »Puch« «P» Vin, 6 sedežen, skoro popolnoma nov. Dražba bo pri gosp. CURHALEK, mehanična delavnica, Celovlka cesta 89, Spodnja šiika.
čitajte in širite »Slovenec«!
Stalno službo
išče pošten, trezen kmečki fant. Lahko bi pomagal pri lažjem pisarn, delu. Zmožen jc hrv., slov. in ital. jezika. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod .PRIMOREC.,
SPREJME se 6 boljših gospodov ali gospodičen na dobro domačo hrano. Naslov pove uprava pod Stev. 3604.
Pridno SLUŽKINJO
ki je že izurjena nekoliko v kuhi, sprejmem. Nastop takoj. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod itev, 3612.
IŠČEM ČEVLJARSKEGA PRIREZOVALCA
(Zurichlcrj; plačam 800 K tedensko, stan in oskrbo. -Nastop takoj. Ponudbe na S. GOLIK, Delnice, Hrvat.
Oddam SOBO " gospoda in vzamem sostanovalca v sobo. — Kje, pove uprava »Slovenca» pod štev. 3596,
Prazno SOBO išče
nirna stranka s 1. jul., če nogoče v sredini mesta. Po-ludbe na upravo lista pod •Prazna soba štev. 3597.«
STANOVANJE
2 veliki sobi, kuhinja tn pri-tiklinc, takoj oddam. Naslov v upravi lista pod it. 3598.
PREVZAMEM dobro idočo
ŠPECER. TRGOVINO
najraje v Ljubljani, v najem. Cenj. ponudbe pod «L I. 3603« na upravo »Slovenca*.
Opozorilo.
Podpisana naznanjam, da je vsaka kupčija, sklenjena z mojim možem, bodisi glede stanovanja ali pa pohištva, neveljavna. — Franja IV A-NlJŠA. Gosposvetska c. 12.
LEPO POSESTVO
HIŠA z gospodar, poslopji, mlin in žaga zaradi družin, razmer !akoj naprodaj. Lega lepa, pol ure od žel. postaje Kočevje ozir. Stara ccrkcv.
_ VpraSanja na županstvo
ZELJNE, p. Kočevje. 3614
Gospodarska zveza kupuje dohrn ohranjene žele/nc
barele od petro-ieja in bencina
po najvišji ccni.	3589
TRBOVELJSKI
PREMOG in PRVA
dobavlja Drcžba TLIRIJA«, Kralja Petra trg 8. - Plačilo tudi na obroko. Tel. št. 220.
Dva ročna VOZIČKA j
na 4 kolesih in z lestvicami, \ eden z diro, naprodaj. Rož- | na dolina St. 145 pri Ljublj. '
Hrastove in smrekove hiode
v normalnih dolžinah in v debelinah nad 30 cm kupimo vsako množino franko vagon, najraje na progi Zidanl-most—Brežice. Ponudbe z navedbo ccne, množine in kraja, kjer se isti lahko ogledajo, na:
AND. JAKIL - Krmelj
(Dolenjsko).
Р.П.
j šivilje gospodinje j
: opozarjamo, da so zopet do- jj ! speli najboljši šivalni stroji j in kolesa

j v vseh opremah j
•	s
: za rodbinsko in obrtno š { rabo. Istotam vseh vrst I j čevljarski stroji ..ДвЈеГ" { { kakor: cilinder, levoročnj I in krojaški.	i
I Pouk v vezenin ter i l hrpaniu perilo m )
: nOgaVlC (štolanje) brez- j : plačno edlnO le pri: |
! 3osip Peteline |
Ljubljana.
: blizu Prešernovega spome- : nika ob vodi.
Popravila sprejemamo!
J
PRODAM moder. Izdelano HRASTOVO
jedilno opravo
10
10-4
ira
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo.
v tem med našim ljudstvom po deželi naj-Vsak oglas, pa bodisi v majhni obliki (najmanjši pa tudi v ЦЈШЈЦЦ prostor za enkrat samo 5 D) priprosti	" zagotovi oglaševalcu gotov
uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je „Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj
Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda bolj razširjenem dnevniku, veliki ali
ШШ1 iznajdba!
Br»x kvarjenja blaga kemično aoaženje ln vaakovrstno kar-
Ж ANTON BOC
LJubljana, Selenhargova nI. S/I, Ollnoe-v;e 40.
ŽLICE, VILICE,
kuhinjske in žepne nože, jedilno orodje, pipce, škarje, žepna ogledala, ustnike za cigarete, pipe-momarice — merila (pošeti). »Ilirija« in »Jadran* čistilo. — Lcščilo, mast in apretura za usnje, olje za šivalne stroje, črnilo in gumi-arabikum — na debelo pri tvrdki OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Sv. Ja-Jakoba trg it. 9. 3154
Na ljubljanskem VELE-SEJMU se proda ali odda v najem majhen, Učen
paviljon
pripraven za čebelnjak aH stojnico. C«na se izve pri upravi velesejma, LJubljana
ŠENTJAMŠKI PREMOG
vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah za promptno dobavo PRODAJNI URAD ientfaniltega pre-mogovnika And. Jakll — LJUBLJANA, Krekov trg 10,
Dosedanji upravitelj glavnega zastopstva v Mariboru, zavarovalne zadruge
»CROATIA« v Zagrebu
g. Stanko PELC
SE NE NAHAJA VEČ V SLUŽBI IMENOVANE ZAVAROVALNICE.
NATJEČAJ
organiste zborovodje
slu žbu
e katol. žnpskoj crkvi a Osijeku dosjem gradu i
ter postelje
Na h
črno ali rjav°i iz orehovega lf.a. Na željo dodelam vse potrebno za spalno opravo in druga v to stroko spadajoča dela, ter sc priporočam
Avgust ČERNE, mizar, Zgornja Slika it. 122. 3594
PRISTNI, NARAVNI
1 kg 20 Din
nudi LEKARNA dr. G. PlCCOl.1 v Liubliani.
Kupimo
parni KOTEL
s cirka 6 do 10 m' kurilne ploskve, — Ponudbe na:
Združene mlekarne d. d. v Ljubljani. 3546
Dužnost organiste jest upravljanje crkvenim zborom i orgu]|anle prtgodom svih crkvenib služba i svečanosti. Kao zborovooa »Lipe« ima triput tiedno obdržavati 5 picvačima pokus i zborom ravnati kod svih konceraU i nastupa. — Stalni dohodci su ovl:
Godišnja plača od crkve . . . , 7200— Din Godišnja plača od «Lipe« . , . 7200-— Din Pratnja na ukopima oko ... . 7500-— Din Orguljanjc na rekvijemima . . . 750 — Din
Ukupno godišnje . . . 22650 — Din Osim toga ima prilike da sc posveti privatnom po. dučavanju u glar.bi, pošto jc svaki dan cijclo prijc po-dne, a i poslijc podne, kad nema ukopa, slobodan. — Natjecsti sc raogu samo vršne sile te imadu svojoj molbi priklopih slijedeče priloge: 1. svjedodžbu o apsolvira-. noj orguljaškoj školi; 2. svjedodžbu o višegodiinjem us-pješnom vodstvu pjevačkog zbora; 3. curriculura vitac.
Molbe se ima upravlti na RIMSKO - KAT. 2UPSKI URED OSIJEK m„ nafkasnlje do 10, VII. 1924.
U Osijeku, dne 20. lipnja 1924.
Dr. Slavko MICHL,	Iran ROGIĆ,
predsjednik «Lipc«.	upravitelj župe.