Cfcictf* ID., torak, 21. marca (Mareh 21) 1922. STEV.—NUMBER <7. Op« f*. TBoHSTTSBSSn Mm Ml " nM&mm "TME ENLICH ITALIJANSKA imperu alistlcna potezal Jeditti ILLINOIS. UPRAVNI ooicki Ma VnrUk POROTNIOOStKi MAA Sit W. N*> 4 k CtawUf4 A*», CHmn. M., Pr lea* lnu nekaj l»c»ed » pajoanjlu. Vaa t s "povabljena gO«p4»||t m' jr It i | N |,mi> ^r,, I lato ibrsla v prijetni nad». dn m. i„ unj |toaehno ssuimlvrga. Navsoči gostje, ki j »it j,- \ ,ign,,kij akrbo* irreietal va noeojšnjn "k« j.." prestav Ijali rvet najlsdj Živordrčrg* IiIm inlinim v n a|arfMtn\nrm mestu. ftmrmtn 4«. ds j. hib. m,,,* ludl majhao števike ljudi, ki ilrugačr ^,loh m«, prihojali v bim» Večina gf»««o\ ni im< U pra\• g« pojma rskaj «n jih povabili ,|„ smatrali Pjoir« Hirpannvi^a ra )Mivr-rjenika ln poobtsl*e«ra tno»«m*kr Organlianj« , ta misel v iu ae je mahoma vkoreninila in je naravno prijela vsem. V radar f>a v tej družbi meščanov, zbranih r dozdevnem praznovanju godu, ni manjkalo oseb, počaščenih -z, določnejšo nalogo. Pjotru Verhoven-skemu ae js bilo posrečilo zlepiti pri nss "peto rieo' 'po vzorcu one, ki jo je imel v Moskvi in — kskor se je zdoj izkazalo — tudi v našem okraju med oficirji Pravijo, ds je imel še eno v ll-ski guberniji. Teh pet izvoljeneev je sedelo zdaj za skupno miso in ai tsko spretno dsjaio videz naj-navadnješih ljudi, da jih ni ino^-l TiibČe spoznati. Bili ao — ta zdaj ni več skrivnost — predvsem. Liputin, potom Virgiuskij sam, dolgouhi Higiiljov, brst gospe Virginske, Ljsmahi in končno neki Tolčertko — čuden mož, kl je štel že avojih štirideset let m slovel po globokem poznanju liiul atva. zlasti pa lopovov in razbojnikov* nalaše sc je klatil po beznieab (četudi ne samo zaradi ua rodopisiu ga študije) ter se ponašal med nami s slslio obleko, umazapimi škomji, pretkano meži* ksvim obrazom iu z narodu«' zavitimi frazami. LjsmŠin ga jo le prejšnja leta parkrat privlekel k Atefanu Trofimoviču, ali na tiatih večerih ni imel bogvekaj uai>eha. Jflužil je pri železnicah in se oih ljudi. Kar ae tiče tujcev, se mi kar dozdeva, da je ffMbl zgoraj omenjene člene petorice ^"šnrik, da seilo med gosti Virginskegs tudi členi kaltik drti irifc, nJim neznsnih skupin, ustauovljcnih mealta p<| isti skrivni orgsnizaciji Pjotra Verhovenskega in^ končno vaa zbrans dražba sumničila drug drugega ter zavzemala drug pred drugim rssm poze, ksr je dsjslo zborovanju dokaj zmcAeuo iu deloma celo romsntično line. Neksj navzbčih je bilu te veda isven vsekegs suUla; Uko tuT primer aktiven majOr, bližnji sorodnik Virginakega, po-vsem nedolžen človek, ki gs sploh niso bili" vabili ter je sam prišel h godovniku, Uko ds ga nikakor ni bilo moči odpraviti. No, Virginskij jc bil vseeno bres skrbi. Češ ds jc tnsjor "nezmožen ovs-diti", saksj vzlie svoji ueumnosti ae jc t^ie žive dni nsjrsjšl potiksl po zhirslUčiH skrsjnjlh liberalcev; som ni čutil ž njimi, toda poslušal'jih je silno rsd. In vrhutegs jc bil celo kompromitiran:, slučsjno so AJc*v mladih letih cele aklsdnlcc ''Ko-lokols" In proklsmseij skosi njegove roke, in on, čeprav si jih še pogledati ni upal, bi bil vendsr smstrsl za največjo podloat, če bi sc bil branil raz-širjsti jih; takšnih ljudi ne menjka ne Ruskem niti dsndsnašnjl. Oatall gostje so predstavljali deloma tip do žolča potlačenega žlshtnega samo-* ljubja, deloma plemenitost nrvegs vzleta ognjevite mladosti. Bilo je psr učiteljev, med njimi pet intrideseleten hrom gimnazijski pedsgog, aila strupen in neznansko častihlepen človek, in dvojo ali troje oficirjev. Kdeu. topniški prapoi*čak, mr je zdel še deček: prsv te dni je prišel nsrsvnoat le vojno šole, iu dssi ni imel Še nobenega znanja v mestu, je zedel a svinčnikom v roki pri Virgin-ikem; v rssgovor skoraj nI posegel, toda vaak hip si je pisal kaj v MeŽnlcn. Vsi so videli to, sil vsok se je dela), kskor da ga ne opaža. Tam je bjl tudi pohsjkujoči semenlŠčnik, ki je z Ustušitidm pod-teknil kujigonoši nesramne fotografije, krepak fant s neprisiljenimi iu hkrati nezaupnimi mani-rami, večnim lokavim smehljanjem us uatiileah ln obrazom poluim zmagoslavne, v Sebi zaključene popokioati. liil je ne vem zakaj tudi sin našega župana, tiati pokvarjeni, agodsj zsvlačugsni mladič, ki sem ga že omenil v zgodbi o poročnikov! ženici; molčal je ves večer. In končno ao imeli v nameček »e vročekrvnega, kuštravega oaemuajst letnega gimnszljcs. ki je sedel med njimi z mrač-uim obrazom mladeniča, užaljenega v svojem do siojsnatvtt In očividno komaj preuašajmVgs " breme mladosti". Ta drobtiniea je bil že načelnik ss-inoatojne gruče zarotnikov v višjem raznntu gim-nazlje, kakor ur je izkaaalo imznejc v spUiŠno aa Čudenje, Skoraj bi bil poaahil Astova: sedel je na »adnjent koncu mize, nekoliko zunaj vrste, gledsl v tis ln mračno molčal; kruli in Čaj j«, odklonil, in čepiee ni dal vea ča* u rok. kakor bi hotel s tein pokazati, da ni go*i. marveč je prišel po opravkih ler vat sne in pojde, kadar se mu zazdi. Nedaleč od »•jegs »e je vaedel Kirilov, molčeč kakor on. samo da glodal v U«; narobe, .repo je meril vsako, uar, kdor je govoril, s svojim nepremičnim i»og|,.. -l«m brez bleska trr |^!„i„| Vae brei najmanjV-gs rasburjenja ali začudenja. Nekateri gtwtje ki ga še niso bil! Videli, *« ^Hvaj zamišljeno opa legali. B«gvr ali je vedeU madam Virginskaja kaj o "petoriri"? Mislim, da j, je mol \m t.upsl študentka se ni udeleirvala trb reJH, tmla ona ir nor ta avojo skrb; hotela jr ostati Mmo par dni l*»tem pa mlriniti dal> in daljr, po vaeh vaeuči! '.Senih mestih, da -trpi z ubogimi študenti ter jih wdraml k pr«»tr«tu". S « b«j Jr vlačila več sto li-togvaftranega okliea. ki VM j, Ul« t.unda nama napUsls Trgovec Busks bsjks s Miklavžu. V No v gor od u je živel svojo dui trgovec, imenom Sadko. Imel je lepe dsrove od prirode: lep život, hitrost duha, trdnoat značaja, in že en poseben dar, ksterega mu je pok Ion iU dobrotna Rojenica, dar petja Pevati k strunam goslij je znal tsko slsdko, Uko milo, da je bil začsrsn vsak, ki ga je slišal: Ni bilo čudo .da je leps Marfe, hči novgorodskegs posadnika (župana), v ljubezni do njega vzplam tcla. ^stokrat je zamaknjena slonela ob oknu pozno v noč, poslušaje pesmi svojega ljubljenea Sadka, ki je vsako noč pod ok noin svoje ljubice prenočeval. Ali ni ljubezni brez zapreke. Oče Marfin izve za tajno Ijubav in zaroti sc pri bogorodici vladi-mirski, da Marfe ne da mladeiUi kupcu Hadku, dokler mu ta ne naŠteje pet tisoč suhih/ rabljev, mizo. To je biU silns zshteva Od mlar,,|, Novgoroda lepo in jriaoko e,,keV postaviti v..zahvalo vojegaH j« gosti in a car v aUri A at HI t K',kor tndi v Tr^^udlko0^, ,; w ne p* &*nc,n j.. Slovenci, kar se je pri uradna posrečilo. Po tej po. štetja ima Tmt prebivalcev, med njimi |(. Slovencev. Kako smeano-ne umevno je to, dokazuje na|liMi. le itovUo slovenskih šolskih <>. trok, katerih je bilo lani v Trstu »266. Vsak tretji Slovenec jr tfJ. rej po uradnem štetjn Šolarček v sUroeti od 6. do 12. leta. 1);( jP ,„ nezmisel, je jasno. Kljub veliki izselitvi Slovencev jih je v Tim„ še vedno okoli 45.000. 19.3*7 "KaJco jo c«u ' "-utevilo proleUrijata vseh vrne Sadko, "ker csra rasdražim, ___ ako preneham.** — "Steri gosli", opomni, gs sv. Mikuiaš, "psk se isgovsrjsj, da zda j ne moreš ve« gpsti". Sadko natere krajec go-»Hm, a car, zapasivii štrene gO stt obeša mu evakojake darovs, sko jih popravi iu ostane. "Uberi si izmed Vil povodkinj, kojo si hočeš, ter ostani pri meni iu razveseljuj me l" r- Zopet ev. Miku-ls* Sadka potlplje na rame in ko s4 Ssdko obrne, ufii ga svetee: "No bhraj izmed prvih šest sto Vfl, koje cat mimo tebe provodi, nego čskaj sedme stotine, a »bori si Izmed U vrste Vilo, kojo zadal z* Cor m|mo pošlje nja aedematoterih,^ kojo zspazi Sadko, bila je njčgovs Masfa, po vttinski obUčena. ^ "To je mOja Ssdko, in objasM svojo Marfo. "Daj to Vilo meni drugih darov ne potrebujem." jfm pefcpme SadksC naj^beša sv. Mikulašu noto cerkvo, kojo mu zgradi, ako ga reji ispod vo-de/« Sadko stori oWjubo, a sy Mikulsš se prikaže Sadku ter mu reče: "Rešim te; samo ne ŠM Marfi poljuba dati, dokler nisi izpod vode pošel". — Car mo+ski da Ssdku gostovanje in lepo so-bo, menč, da bode 6n Marfo po ljubil, ker js tak® dolgo nc vidol; kajti sko.jo poljubi, poteift osU ns ns veke pri njem pevsjoč. in gosleč. : Ali car *e je prevaril. Prcjde prve noč, ksr je Marfa pri Sadku, a poljubilo se uisU, in U-ko je car pravico do Sadka isgu-bil. Ko drugo JUtrd solnee svoje z Iste žarke p«> jezeru razsiplje. najde se Sadko ns bregu jezera sredi okroga zlatom napolnjenih sodov, koje je car morski dal po noči š Sadkom na breg jezera zanesti. Ko Sadko vse to zagledd, aeoet vzklikne, ker zopet solnee, nebo in zeleno zemljo zagleda; samo Marfe ni bflO; njo je morski ear dsl Vilam k žalujoči deci domu prenesti, med čem je Ssdko s pa vsi. Vesel se zahvali Sadko sv. Mikulsšu, ki gs je rešil ispod vode, hiti s svojim blsgom ns brzi Isdji proti domu v Novgorod, s - ----beda ' 'odrešenem VrstU." 20. t. m. je bilo v Trstu zborovanje brezposelnih ddnv cetr, ki se gs je udeležilo ogronuio Iniojfo- čkh poklicov. V Trstu je nhraref nsd 20.000 delavcev brez d^a in brea vsslodanjegs kruhs. Brezposelni delavci so tako*le porazdeljeni po posameznih kat opori jah: kovinarjev je drezpoaclnih 2000, zidarjev 1800, namoščenocv pri transportnih n^Mito 1GIKI, mornarjev 3750, delavcev v pri-stanišču 4100, kemikov 600, u radnikov in pomočnikov 113, knjigovezov 10, natakarjev 113, pekov 110, -mlinarjev 100, atašči-čarjer 75, testeninarjev 300; 8o-ferjev 400, mizarjev 250, občin skih uradnikov 260, raznih •kategorij 400ty; Skupaj torej'20.02R brezposelnih delsvcev. Zboro.al ei so sprejeli resolucijo, v kateri izjavljajo, da bodo odklonili vsako plačevanja najemnine, plina, razsvetljave in Življenakih po-trebščin. -- '/A m ii ■ ■