RZari&oFMl JUTRA Maribor, četrtek 27. seotembra 1928 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglu! po tarifu zhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 folja mesečno, prejem&n v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 foStnrn« plačana v gotovini Cena 1 Din Leto II. i Velja Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra11 v Ljubljani, Prešernova ulica it. Polovičarstvo širši glavni odbor radikalne stranke je včeraj po ostri tridnevni razpravi o položaju v državi in stranki zaključil sejo. Napovedovale so se senzacije o izključitvi Vukičeviča in njegovih pristašev iz stranke, o pozivu radikal-skitn ministrom, da morajo s svojo ostavko izzvati krizo celokupne vlade, o konkretnih predlogih za sporazum s Hrvati. Poznavalci ljudi in razmer v radikalni stranki so že vnaprej neverno skimavali z ramami in bili prepričani, da bo vse skupaj zopet samo — vihar v čaši vode. Rezolucija, ki jo je včeraj soglasno sprejel širši glavni odbor, je zelo kratka in ugotavlja samo, da so pogledi vodstva stranke glede ocene splošne politične situacije in glede odnošajev v stranki pravilni, istotako tudi stališče Ace Stanojeviča in ožjega odbora glede skaljenih odnošajev z brati Hrvati. S to rezolucijo je pač obsojena politika Velje Vukičeviča, o kateri je izjavil tako Aca Stanojevič kakor tudi ogromna večina članov širšega glavnega odbora, da je bila skrajno škodljiva za državo in za stranko in da je obe privedla do težkih pretresljajev. Tudi je odobrena z resolucijo izjava Ace Stanojeviča, ki se je z lepimi besedami, izjavil za ^odkrit sporazum a Hrvati«-. Toda take izjave Stanojeviča in ostalih članov strankinega vodstva kakor tudi resolucija sama dokazujejo ponovno, da vsi merodajni faktorji v radikalni stranki še vedno niso na jasnem o bistvu današnje težke krize. Cai še vedno govore tako, kakor da gre samo za nekakšen plemenski spor med Srbi in Hrvati. Še vedno ne pojmujejo, da tu ni več v vprašanju plemensko nasprotstvo, ampak da gre za vprašanja gospodarske, materijal-ne narave, ki globoko režejo v telo nele Hrvatov, ampak vsega prečan-skega prebivalstva. Oni so še vedno v starih tirih mentalitete, da zadostuje samo dogovor o tem, koliko ministrov bo imela ena in druga stranka, pa da Potem lahko gre stvar zopet mirno Po stari poti naprej. To krivo presojanje in nespoznanje bistva stvari rodi vedno znova napačne sklepe, ali pa vsaj samo polovičarske, kakoršna je tudi radikalska resolucija. Širši glavni odbor NRS je obstal na Pol pota. Ako je imel namen korenito jzlečiti zlo, ki je zadelo državo, ni bi-jo dovolj samo to, da je s prstom pokazal na Vukičeviča in njegove kom-Panjone kot krivce. Iti je moral dalje: Pozvati je moral vse radikale, ki so danes eksponenti Vukičevlčevega režima, nadaljevanega po dr. Korošcu, da izvajajo konsekvence, se odpovedo svoji ulogi iti odpro pot za nove smernice- To se ni zgodilo. Radikalski Klavni odbor ni pozval radikalskih mi Fistrov k demisiji in ni s tem omogočil formalne krize sedanjega režima, ki je predpogoj za ozdravljenje razmer. V Beogradu se sicer govori, da je radikalska resolucija v obsodbi Vukičeviča samo zato tako plehka, ker je vukičevič šefu stranke g. Stanojeviču podal izjavo in obljubo, da se umak ,ie.^z vseh vodilnih mest. Toda v resničnost te verzije zelo resno dvomimo. Z umaknitvijo Vukičeviča kot osebe pa bi tudi. še-ne bilo doseženo! ničesar, zakaj predpogoj za spremeni- i' /pansko zadela nova straina nesreča EKSPLOZIJA V VELIKEM TRDNJA VSKEM MUNICIJSKEM SKLADIŠČU — STRAJNO RAZDEJANJE. - NA STOTINE MRTVIH IN RANJENIH. MADRID, 27. septembra. Sinoči, malo pred polnočjo, je zletela v mestu Me-Iiii v španskem Maroku utrdba Carbre-rizas med strašnim grmenjem v zrak. Iz doslej nepojasnjenih vzrokov le namreč nastala v glavnem municijskem skladišču utrdbe eksplozija, ki je imela strašne posledice. Nebo se je v hipu razsvetlilo kakor ob belem dnevu, nato pa je sledila strašna detonacija, kakor da bi naenkrat pričelo grmeti več tisoč topov. V mestu in okolici ni niti ena hiša cela. Ljudje so v paničnem strahu pobegnili na prosto. Število človeških žrtev mora biti zelo veliko, ker je razdejano celo predmestje. O katastrofi se poročajo sledeče podrobnosti: V mestu Melili je ravno končala gledališka predstava. V kavarnah in barih je bilo zelo živahno in tudi na ulicah še mnogo ljudi. Okrog 11.30 ponoči se je mesto naenkrat silno razsvetlila kot ob solnčnem dnevu, nakar je sledila detonacija. Ljudje so se vrgli na tla, nad mestom je začelo deževati opek, tra mo v ja, želez ja, ostankov granat in šrap-nelov itd. Žemlja se je stresla kot ob hudem potresu. Ljudje so v strahu v noč nih oblekah prlhitelFIz hiš in blodili po mestu. V prvem trenutku je bilo vse pre pričano, da je nastal sredi mesta vulkan. Vsled eksplozije se je razvil kasneje še požar in je bilo mesto v hipu zagrnjeno z gostim dimom. V kratkih presledkih je sledilo končno še več manjših eksplozij. Šele danes zjutraj se je mogla pričeti reševalna akcija. V bližini trdnjave se je nudila grozna slika. Kjer je stala poprej mogočna utrdba, zevajo sedaj le še velike jame, okolica pa je zasuta s kamenjem in opekami. V okrožju 500 metrov so izginile z zemeljskega površja vse hiše, dva kilometra daleč naokrog pa ni niti enega poslopja, ki bi ostalo nepoškodovano. Hiše kažejo visoke razpoke, strehe so udrte, okna vsa razbita. Kolikor je dosedaj ugotovljeno, je zletelo v zrak skladišče, v katerem je bilo 20.000 kg črnega in 40.000 kg brezdim-nega smodnika ter 100.000 kg granat in drugih eksplozivnih snovi. Od vojakov, ki so bili nameščeni v trdnjavi, najbrže ni ostal nobeden živ. V bolnico so prepeljali doslej nad 200 težko ranjenih. V mestu vlada silno razburjenje. Vse prebivalstvo se udeležuje reševalne akcije, ki je silno otežkočena. Vsled eksplozije so namreč daleč naokrog razmetane granate. Izpod razvalin trdnjave so izkopali doslej 85 grozno razmesarjenih trupel, ki jih sploh ne bo mogoče identificirati. Koliko vojaštvo je bilo v trenutku eksplozije v trdnjavi, ni znano, ker oblasti to skrbno prikrivajo. Ker pa je mesto Melila eno glavnih španskih oporišč v Maroku, se domneva, da je bilo v trdnjavi najmanj tisoč vojakov, i Vest o strašni eksploziji v Melili je učinkovala v Madridu, ki je še vedno pod utisom kolosalne gledališke katastrofe, silno mučno in porazno. Guverner španskega Maroka, general Jurio, je pre jel sporočilo, po katerem je zahtevala eksplozija veliko število človeških žrtev. V bolnice so prepeljali doslej 2l5 težko ranjenih, število mrtvih pa ni še niti približno ugotovljeno. Po njegovem mnenju je katastrofa posledica neprevidnosti. Materijalna škoda je ogromna, ker je bila to ena najmodernejših španskih utrdb v Maroku. Vojaške oblasti so odredilo najstrožio preiskavo, da se ugo-tove pravi vzroki nesreče. Nor režim — edinP izhod iz krize KOMENTARJI O RESOLUCIJI ŠIRŠEGA GLAVNEGA ODBORA RADIKALNE STRANKE. — VUKICEVIC — POLITIČEN MRLIČ. BEOGRAD, 27. septembra. Včerajšnja resolucija širšega glavnega odbora radikalne stranke je danes predmet obširnih komentarjev v političnih krogih. Radikali vseh struj so izredno zadovoljni, da ni prišlo do raz cepa stranke in ker jo obenem stranka končno vendarle dobila svojega predsednika. Vuldčevičevi pristaši vidijo v resoluciji popuščanje glavnega odbora, pristaši glavnega odbora pa so zelo zadovoljni, ker je bila izrečena obsodba politike Velje Vukičevi- ča in njegovega režima. Posebno pozornost je vzbudilo v političnih krogih dejstvo, da je pokazal glavni odbor napram Vukičeviču tako popustljivost. Po izjavah več politikov je to mogoče razlagati samo na ta način, da je dobil glavni odbor na merodajnem mestu zagotovilo, da bo sedanja vlada v kratkem padla in da zato nima smisla streljati na politične mrtvece. Vodja zernljoradnikov, Joca Jovanovič, je izjavil danes novinarjem o I resoluciji širšega glavnega odbora sle bo razmer je umaknitev celotnega, od radikalne stranke doslej krčevito branjenega in čuvanega sistema hegemonije in izkoriščanja. In kaj naj pomenijo deklamacije g. Stanojeviča o odkritem sporazumu s Hrvati, ako tudi v tem pogledu ni širši glavni odbor radikalne stranke jasno in odločno izrekel svoje besede? Vsakdo v držaVi danes ve, da sporazuma brez novih svobodnih volitev ni, radikalski glavni odbor pa tišči svojo glavo v pesek in deklamira o sporazumu z »brati« Hrvati, namesto da se jasno izreče za izvedbo novih volitev. Končni efekt tridnevne radikalne konference je ta, da je izšel iz boja v radikalski stranki navidezno kot zmagovalec glavni odbor, odnosno g. Aca Stanojevič in kot premaganec g. Vukičevič- Za rešitev težke državne krize ni storil glavni odbor NRS niti koraka, režim pa, ki ga radikalska stranka dejansko drži, se pripravlja na podaljšanje svojega življenja z ban-krotersko politiko zadolževanja pri švedskem trustu za .vžigalice. deče: Resolucija dokazuje: 1. da je stanje v državi v resnici takšno, kakor ga je vedno slikala opozicija, nam reč slabo in nevzdržno; 2. odgovoren je neposredno za to sedanji režim; 3. da je za dogodke 20. junija v glavnem kriv režim četvorne koalicije; 4. da je sporazum s Hrvati neobhodno potreben. a nemogoč na temelju sedanje vlade; 5. da je izrečena obsodba blejskega pakta in Vukičevičeve politike; 6. da je sedanja vladna kombinacija nevzdržna in da je zato treba iskati nove. Vlada dr. Korošca mora zato vsekakor izvajati konsekvence In napraviti prostor boljši vladi. Grozilna pisma hri/atskim poslancem ZAGREB, 27. septembra. Izven vsakega dvoma je, da obstoja v Srbiji neka tajna teroristična organizacija, ki je v službi velesrbskih liegemonistov in hoče s silo zadušiti vsako gibanje med predani za popolno enakopravnost vseh treh plemen. Ta organizacija ima na vesti krvavi pokolj 20. junija v narodni skupščini, na vesti ima smrt Stjepana Radiča, od nje izvirajo tudi-številna grozilna Pisma, ki jih je dobival tudi Svetozar Pribičevie. V zadnjem času so postali ti plačani fanatiki zopet agilnejši. Sedaj so pričeli groziti tudi hrvatskirn poslancem dr. Mačku, dr. Krnjeviču in Josipu Pre-davcu, da jih čaka enaka kazen kakor Stjepana RadK'a. Člani vodstva Hrvat-ske seljačke' stranke dobivajo dan za dnem pisma, v katerih se jim grozi s smrtjo. Pisma so naslovljena na ^Zagreb — cigansko mesto«, pričenjajo s »Ciganski lopov«, končujejo pa s podpisom »Sr-bin radikal« in so pisana v cirilici. Dne 23. tm. je tudi bivši radikalni posl., pop le voditelje Hrvatske seljačke stranke čisto odkrito priznal, da čaka tudi ostale voditilje Hrvatske seljačke stranke zaslužena kazen in da bo navedena organizacija svoje namere tudi izvršila Nou napač komitašeu SKOPLJE, 27. septembra. Kačaška tol pa, obstoječa iz 5 oseb, je sinoči napadla vas Vratište pri Gostivaru. Domača stra ža je stopila takoj v akcijo in razvila se je borba, v kateri je en kačak padel, osta lim pa se je posrečilo pobegniti preko mej v Albanijo. Šef »Balkan-kredita« avstrijski državljan Perschke bo izgnat*. Vsi njegovi prizivi niso pomagali. Mož je pa zapleten v neko novo afero, ki se mora poprej še razčistiti. — Proti beznicam. Veliko županstvo je vzelo osebno pnt-vico do koncesije lastniku kavarne »Drava«. Razlog: mož je bil že šestkrat sodnijsko kaznovan in v kavarni se je že marsikaj zgodilo. Sedaj pride na vrsto še par lokalov. Sinoči so pred neko turško kavarno aretirali par vlačug, pred nekaj dnevi se je pa izkazalo, da se v dveh gostilnah vlačugarstvu daje streha in potuha. Nekemu častilcu ljubezni za denar in za eno noč je te dni pod tako streho zmanjkal ves denar. Ko se je zbudil, je bilo gnezdo prazno, a z ^ljubico« je odšla tudi — denarnica. — Gmotna zguba ga je navedla k izdaji idiličnega zavetišča. — Ocena. Ona: Kako ti ugaja moja nova obleka? On: Kot čista voda! Ona: Tako prozorna? On: Ne, tako neokusna! Strao 2. Mariborski V E Č t U N l iv jutra v ivl a r i o o r u, uus ia. j.^j^ Kaj pa z okolico Maribora! TUDI V OKOLICI JE TREBA ODPRAVITI NEDOSTATKE. STUDENCEV NAJBOLJ ZANEMARJEN. CENTRUM Gospod urednik! Vaš list pogosto razpravlja o ureditvi javnih naprav in olep-šanju mesta Maribora. Dobro in prav je tako. Dobro in prav pa ni, da se v tem oziru docela pušča v nemar naša najbližja okolica. Saj tvori mesto Maribor s svpjo najbližjo okolico naravno celoto, ki je le umetno po upravi ločena od mesta samega. Te umetne meje bodo prej ali slej padle. Zato bi bilo dobro, da se na to ozira že sedaj, in da razpravljajo naši okoličani o svojih perečih javnih vprašanjih tudi javno. Dasi sem meščan, vendar me pot zanese pogosto v našo lepo okolico in tako vidim in slišim marsikaj, kar bi bilo potrebno temeljite remedure. Za danes se omejim na Studence, koder me večkrat vodi pot v priljubljeni Limbuš. . Središče Studencev tvori okolica cerkve sv. Jožefa. Ta prostor se upravičeno imenuje »pri cerkvi«. Pred par leti so očetje kapucini studenško cerkveno poslopje (nekateri mu pravijo tudi »župnišče«, kar pa ni pravilno, ker Studenci nimajo lastne samostojne župnije, ampak spadajo k Magdaleni) dvignili iz neznatne in čudno zidane kolibe v lepo in mogočno poslopje, ki se v tej okolici re-prezentira že skoraj kakor kaka palača. S to stavbo je okolica cerkve brez dvoma mnogo pridobila. . Mučen utis pa napravi na človeka velikanska razlika zunanjščine med »župniščem« in cerkvijo. Prvo izgleda kot kaka palača, cerkev pa kot kaka — podrtija. Reven božji stan in impozanten stan božjih služabnikov izzivata nehote često ostro kritiko, ki seveda ni v prilog oo. kapucinov. Letos so vendar začeli kapucini popravljati streho znamenitemu poševno stoječemu zvoniku. Upamo, da pa ne bo ostalo samo pri klobuku, ampak, da se bo popravilo stolpa in cerkve nadaljevalo. Siclr se v tem oziru med kapucini in socijalistično večino v studenškem občinskem zastopu vodi oster boj, kakor se čuje, vendar je neobhodno potrebno, da se popravila pri cerkvi temeljito izvedejo, ali pa cerkev — kasira. Na zadnje pa ni misliti, sicer ne bi popravljali zvonika. Torej ostane le popravilo. Kako se glede stroškov popravil zjedinijo kapucini in studenški so-cijalisti ter cerkveno-konkurenčni odbor magdalenski, je končno njihova stvar. Zadnji čas pa je vsekakor, da se to enkrat že uredi in da drugače velika cerkvena stavba ne bo delala s svojo okrušeno zunanjščino sramote Studenčanom in mestu Mariboru. Je pa še druga stvar, ki jo je potreba enkrat vsaj načeti. Ravno ta centralno ležeč prostor pred cerkvijo zavzema dokaj velika trioglata njiva, vrt in v sredi prostora star in silno primitiven kravji in svinjski hlev. Vse to je last cerkve, je zagrajeno s slabimi plotovi, ki kvarijo ves prostor. Krona vse neokusnosti pa je podrtija tistega hleva, ki čepi nekako v sredi vsega prostora kakor kupček nesreče. In če te pripelje pot mimo zjutraj, opoldne ali zvečer, ko je ravno čas krmljenja prašičev, se ti oglasi iz hleva muzika, ki te sicer kar pošegače po grlu, želodec se zmisli na klobase in druge svinjske dobrote, ki pa kar nič ne prija tvojim ušesom. Vemo, da so tudi take živalice potrebne na svetu in so kapucinom vsaj tako všeč, kakor nam drugim zemljanom. A nikakor ne moremo uvideti potrebe, da bi te stvarice imele svoj stan ravno sredi trga in od tu vznemirjale o-kolico s svojo muziko in še z drugimi ne ravno prijetnimi stvarmi. Tudi tisto nepokrito gnojišče z roji muh pri hlevu menda ni posebno umestno ne z estetskega, še manj pa še zdravstvenega stališča. Sicer je res, da so kapucini vse to že tako našli in niso temu krivi. A kljub temu to ne more večno tako ostati. Da vse to omenjam, imam več vzrokov, med katerimi pa nikakor ni kako nasprotstvo do kapucinov, če prav bi morda kdo sklepal tako iz mojih besed. To je namreč res edini največji prostor sredi Studencev, katerega zanemarjenost bode v oči ne samo Studenčane, ampak tudi meščane in tujce, ki hodijo tod mimo. Drugič pa pride prav ta prostor v poštev, če se ustvari decentralizacija mestne tržnice. Tu bi bilo kakor nalašč mesto za to. V Studencih imajo svoje olepševalno društvo. Društvo je sicer res še mlado, a o njegovem delovanju ni duha ne sluha. Tu ima lepo prilko, da se udejstvuje in skupno z občino odpravi vsaj največje in najhujše nedostatke, ki silno kva rijo lice naši okolici. Mariborski in dnevni drobil Drobiž iz Prekmurja Samomor v Fikšincih. — V znamenju alkohola. — S samokresom. — Tatovi čebel. — Izseljevanje iz Prekmurja. Pretekli teden je izvršil samomor posestnik Anton Klemar v Fikšincih. Ustrelil se je s samokresom najprvo v srce, potem pa še v sredino čela. Bil je takoj mrtev. Ustrelil se je iz strahu pred hišno preiskavo, katero bi imeli pri njem izvršiti orožniki, ker ga je tukajšnje ljudstvo obdolžilo, da je izvršil več tatvin. Vendar pa je hišna ✓preiskava ostala brezuspešna. Pokojni je bil nekoliko slaboumen. • • Nedavno je imela požarna bramba v Markovcih blagoslavljanje nove brizgalne. K slovesnosti so prišli tudi člani raznih okoliškh gasilnih društev. Proti večeru, ko so bili fantje vsled zavžite pijače ž^ nekoliko dobre volje, je prišlo med njimi do prepira, ki se je kmalu razvil v •pretep, tekom katerega je udaril Franc Kardoš, 22 letni poljski delavec iz Gornjih Petrovcev, z gasilno sekiro z vso silo po glavi kletnega posestnika Karola Knausa iz Markovcev, da se je ta takoj nezavesten zgrudil na tla. Prepeljali so ga v bolnišnico v Mursko Soboto. Njegova poškodba je težka. • • Pred kratkim je prišlo med fanti v Adrijancih, ki so imeli nočno stražo in fanti iz Lucove do prepira in prerivanja. Pri tem je ustreli črevljarski pomočnik Ludvik Pondelek iz Lucove š samokresom v levo roko nad laktom 201etnega posestniškega sina iz Adrijancev Josipa Kolarja in ga težko poškodoval. Kolarje bil v svrho rontgenizacije poslan v mariborsko javno bolnico, kjer mu bodo ; vzeli izstrelek iz roke. V Rankovcih si je pred dobrim tednom popolnoma na lepem zlomila nogo 77-letna dninarjeva žena Terezija Šuštarič. Prepeljali so jo v murskosoboško bolnico. • * V noči od nedelje na pondeljek 24. trn. je bilo ukradenih v Križevcih posestniku Jožefu Bobiču troje košev čebel z medom, Viktorju Hariju pa cn koš. V isti noči so poskušali najbrže isti storilci ukrasti iz čebelnjaka posestnika Aleksan dra Kutoša 4 koše čebel z medom, bili pa so še pravočasno prepodeni. Vendar pa so že vse 4 koše čebel z gorečimi cunjami in žveplom omamili in uničili. Dva dni poprej pa je bil posestniku Aleksandru Berkeju tudi ukraden en koš čebel. Skupna škoda znaša nad J500 Din. Verjetno je, da je vse te tatvine izvršil eden in iste storilec. Kot osumljenca so orožniki aretirali 281etnega posestnika Štefana Kuronja iz Križevcev št. 77, ki je sedaj zaprt v Murski Soboti. Ali pa je ta v resnici tat, bo dognala šele sodna preiskava. • • Včeraj je zopet odšel iz Murske Sobote nov transport Prekmurcev v Južno Ameriko, in sicer 60 po številu. Bog jim daj srečo! Obetajo se še nadaljni. Ljudstvo ne najde doma dovolj zaslužka in kruha, pa je primorano zapustiti rodno grudo. Nesreče pri delu. V Radizelo pri Slivnici je 44 letni viničar Anton Legat pri snaženju velikega soda padel ter se poškodoval. — V železniški delavnici so vagonski odbijači stisnili 241etnega strojnega ključavničarja Hermana Lobanjška ter mu prizadeli notranje poškodbe. — Jožef Drozg, kovač v Vajgnu pri Jarenini je pa prišel pri delu z desno roko v slamoreznico. Izgubil je en prst. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v bolnišnici. — Zimski uozni reč S 1. oktobrom stopijo v veljavo sledeče spremembe: Na progi Grobelno—Rogatec vozijo od 1. oktobra dalje dnevno redno sledeči vlaki: Vlak št. 8132 odh. Grobelno 8.25, prihod Rogatec 9.30; vlak št. 8138 odh. Grobelno 15.58, prihod Rogatec 17.03; vlak št. 8140 odh. Grobelno 20.42, prih. Rogatec 21.47; vlak št. 8162 odh. Grobelno 9.10, prihod Rogatec 11.25; vlak št. 6131 odh. Rogatec 5.23, prihod Grobelno 6.33; vlak št. 8133 odh. Rogatec 12.10, prihod Grobelno 13.22; vlak št. 8137 odh. Rogatec 17.23, prihod Grobelno 18.35; vlak št. 8161 odh. Rogatec 5.00, prihod Grobelno 6.00. S 7. oktobrom stopijo v veljavo sledeče spremembe: Na progi Zagreb gl. k. -Zidanimost - Maribor gl. k. - Dunaj izostane brzi vlak št. 8 odhod Zagreb gl. k. 20.50, prihod Maribor gl. k. 0.25 in prihod Dunaj 6.41; vozi pa mesto tega brzi vlak št. 10 z odhodom iz Zagreba gl. k. ob 23.25 in prihodom v Maribor gl. k. ob 3.10, kjer ima zvezo z brzim vlakom Trst - Dunaj, ki odhaja iz Maribora gl. k. ob 4.00 ter prihaja na Dunaj ob 9.36. Na Progi Vel. Kaniža - Kotoriba • Pragersko - Ljubljana - Trst izostane brzi vlak št. 210 - 1101 - 501 - 602 - 705 odh. Vel. Kaniža 23.25, odhod Ljubljana gl. k. 5.26 in prihod Trst 9.41; vozi pa zato brzi vlak št. 204 - 1103 z odhodom iz Vel. Kaniže ob 23.05 ter prihodom v Pragersko ob 1.55, kjer ima zvezo z brzim vlakom Dunaj - Trst, ki odhaja iz Pragerskega ob 2.16 in iz Ljubljane ob 4.57 in ki prihaja v Trst ob 9.05. Na progi Trst - Ljubljana gl. k. Mari* bor gl. k. . Dunaj izostane brzi vlak št. 710-603-504-D188 odhod Trst 20.30, odhod Ljubljana gl. Je. 1.21, odhod Maribor gl. k. 4.45 in prihod Dunaj 10.15, ter vozi mesto tega brzi vlak štev. 708-601-502-D188 z odhodom iz Trsta ob 19.05, iz Ljubljane gl. k. ob 23.56, iz Maribora gl. k. ob 4.00 in s prihodom na Dunaj ob 9.36. Potniški vlak št. 612, ki odhaja iz Maribčra gl. k. ob 9.25 proti Dunaju, bo odhajal pričenši s 7. oktobronTže ob 8.55 iz Maribora gl. k. Potniški vlak št. 523, ki odhaja z Jesenic ob 18.02 proti Celovcu odn. Beljaku, bo odhajal iz Jesenic ob 17.40. Stenski vozni redi avstrijskih zveznih železnic, veljavni od 15. maja 1928, bodo nadomeščeni z novimi, veljavnimi od 7. oktobra 1928. Prvo gostovanje ljubljanske opere v Mariboru. Kmalu po 15. oktobru namerava gostovati ljubljanska opera v mariborskem gledališču z veličastno Smetanovo opero »Dalibor«. Ker so stroški gostovanja ogromni (saj nastopi 82 oseb), je potrebno, da bo hiša naprej razprodana. Zato se začne predprodaja vstopnic takoj. Gostovanje se bo vršilo le, če bodo do 5. oktobra oddani vsi sedeži. Vstopnina sedežev od 60 do 15 Din; stojišče od 15 do 6 Din. Mariborski gledališki abonenti uživajo radi velikih režij le 10% popusta, ako vzamejo vstopnice do 3. oktobra. — Imenovanje pri mariborskem oblastnem odboru. Inž. Jože Lah je sprejet v stalno službo, Anton Medved za rač. uradnika, Branko Cejan za rač. praktikanta, Mihael Grande za pisarniškega uradnika, Rupert Muraus, Antonija Lesjak, Nežica Cinžar in Jernej Kolar pogodbeno za pisarniške poduradnike, za slugi pa Dobrajc Franc in Kraševec Mihael. Kot ekonom, praktikanta sta bila sprejeta v mariborsko bolnico Joško Peršuh in Andrej Krapec. — Dravsko kopališče zaprto. Ker je nastopilo neugodno vreme, je mestna občina svoje dravsko kopališče ob bregu do nadaljnega zaprla. — Kongres Jugoslovenskega šumarskega udruženja, ki bi se imel vršiti od 7.-9. oktobra, je radi narodne proslave desetletnice prebitja solunske fronte, odgoden. Vršil se bo najbrže 28. oktobra in naslednje dni, o čemer bodo člani J. Š. U. pravočasno obveščeni. Sadna razstava v Ljubljani. Ob priliki velike razstave »Tisk«, ki bo na ljubljanskem velesejmu od 7. do 21. oktobra, bo isti priključena tudi razstava sadja, zvezana s sadnim sejmom. Navzlic temu, da letošnja sadna letina ni posebno bogata, se je vendar posrečilo zbrati veliko množino izbranega sadja. Do sedaj so prijavljene sledeče vrste: Zgodnja zimska jabolka: ananas, zlata parmena, belfleur, pisani kardinal, bis-mark itd. Pozna zimska jabolka: Kanadska reneta, landsberška reneta, bobovec, mošančkar, londonski peping, bo-skopski kosmač, janathan, šampanjska reneta, baumanova reneta itd. itd. Hruške: avranžka, blumenbahovka, pasto-rovka itd. Vse sadje bo lepo, pravilno vloženo v amerikanskih zabojih od 20 do 25 kg. Ponesrečil se je v telovadnici gimnazije pri društveni le-lovadbi 161etni dijak gimnazije Alojzj Šef. Pri veletoču je padel z droga in si močno poškodoval hrbtenico in desno nogo. Ponesrečenega dijaka so odpre* mili v bolnišnico. — Samovar je eksplodiral 181etnemu čevljarskemu pomočniku Iv. Frangešu ter ga tako močno opekel po obrazu, da je moral v bolnišnico. — Poslovitev oskrbnika »Mariborske koče« na Pohorju. Zvedeli smo, da nas v kratkem zapustj priljubljeni oskrbnik »Mariborske koče« na Pohorju g. Maks Reš. Da nam bode mogoče še enkrat v njegovi družbi prebiti prijetne urice, bo v nedeljo, dne 30. septembra v »Mariborski koči« poslovilna zabava, h kateri se vabijo vsi njego- vi prijatelji in znanci, kakor tudi planinci ter prijatelji Pohorja sploh. Za prijetno zabavo, izborno kuhinjo in dobro kaplji-co je preskrbljeno najbolje. — Velika sokolska tombola. Zgradba Sokolskega doma v MariOO« ru, vroča želja vse številne sokolske družine v Mariboru, se bliža svojemu uresničenju. Po geslu »kamen do kamena palača« je zbral marljivi gradbeni od-.sek sokolskega društva že za današnje razmere prav znatno vsoto, tako da je upati, da zgradi v nekaj letih ponosno stavbo, ki bo ne le vir telesnega in duševnega zdravja narodu, temveč tudi \ kras Mariboru. Odsek je vezan le na požrtvovalnost članstva in naklonjenost občinstva. Eden glavnih virov je že tradicionalna sokolska tombola, ki se je zadnjič vršila pred 2 letoma in je po krasnem uspehu gotovo še vs2;n v dobrem spominu. — Tako tombolo priredi odsek ponovno v nedeljo 30. septembra ob 2. na Trgu Svobode. Številni drago-ceni dobitki v vrednosti do 40.000 Din, med njimi kompletna spalnica, kuhinja’, šivalni stroj, dirkalno kolo, voz premaga in voz drv, gramofon, 3 pari smuči, sanke, čevlji itd. so razstavljeni od pet-ka pri »Črnem orlu« na Grajekem trgu (garaža). Od 'A 2. koncertira pri tomboli vojaška godba. Tablice po 2.50 Din se dobijo v trafikah, in v nedeljo predpoldne na Trgu Svobode. — Prosimo vse, da segajo pridno po njih, Sokole pa, da agitirajo vsak v svojem krogu za čim večjo udeležbo. — Vse trgovce In druge, ki še niso oddali daril za nedeljsko so. kolsko tombolo, prosimo* da jih čimprej oddajo pri »Črnem orlu« (v garaži). —-Orluna Maribor poziva svoje članstvo, da se v čimvelS-jem Številu udeleži proslave proboja solunske fronte dne 6., 7. in 8. oktobra. Na-* tanlsiejše informacije radi proste vožnje itd. vsak dan v tajništvu od 17 19. ure. — Odbor. 1824 Angleške tečaje priredi tudi letos mariborski anglešk! krožek. Začetni in nadaljevalni bosta v pondeljkih in četrtkih od 6.30—7.30 zvečer v poslopju realke, konverzacijski po dogovoru. Začetek 1. oktobra. Prijave pismeno: Angleški krožek, realka. Uko-vina mesečno 40 Din, dijaki 30. — 1799 ? Svengali ? Največja senzacija — prenos misli, vpliv na voljo drugega. Samo dva nadvse zanimiva večera danes četrtek 27. in petek 28. im. v Veliki kavarni. — 1814 požrto- reči humorja, na drugi strani pa morajo vendar z ogorčenjem gledati, kako n. pr. trgovec X na 'drugi strani ulice dela radridskem boljše kupčije, ker ihta pač več humor-etn smo že ja. In zato Atjjerji^nci mislijo, da jim je V M a r i b o r u, dne 27. IX. 19J5. Mariborski VFČFPVTIT Tuf« —'———j--------------------------------------- Stran 8, Kje Je zlato? KONEC ROMANTIKE ZLATOKOPOV. _ KAKO JE RAZDELJENO ZLATO PO PRODUKCIJI IN PO ZALOGI? Minila je romantična doba, ko so trume ljudi z lopatami in rešeti hodile v raz ne kraje sveta, da kopljejo in izpirajo dragoceno kovino iz peska. Iskalcev zlata, ki so obogateli preko noči, če jim je bila dana sreča, da so našli izdatno zlato žilo, ni več. Konec je romantike in zlato se dobiva le še po načinu modernega in kompliciranega obratovanja. Zlatokope, pustolovce in fantaste iz vseh delov sveta so izpodrinili stroji, geologi, tehniki in kemiki. Kraji, v katerih se je nekdaj kopalo zlato, so popolnoma izčrpani, zlato se pa pridobiva tam, kamor se ni poprej nekdaj podal niti eden.od iskalcev dragocene kovine. Vsem, ki so hlepeli po zlatu, je bila nekdaj Kanada ali pa Avstralija' obljubljena dežela. Tudi to je minilo. O divje romantičnem življenju pričajo samo še redke podrtije, kolonij, ki so si jih zgradili iskalci zlata ter jih zopet zapustili, ko so usahnile zlate žile pokrajine. Tam. kjer so se nekdaj odigravale strašne tragedije in orgije pohlepa in strasti, je danes mir in molk. Današnja dežela zlata je Transval,. a s to razliko, da tam ni mesta za posamezne iskalce zlata z lopato in sitom-, marveč za moderne stroje, ki -prerešetajo zemljo in pesek, da pridobijo mrvice zlata. Kje je še zlato na svetu? — V Ameriki se področje zlaiih žil razprostira od AJaške do .Chile, v . Afriki od Kapa do Etiopije, v Aziji od- Urala do Ohotskega morja, v Avstraliji pa ob obali. Na prvem mes.tu^e Transval v Afriki, potem središče belgijskega Konga. Etiopija, Madagaskar in Rio del Oro., V Ameriki so zlate file od polarnih krajev do Chile, v Kolumbiji, Mehiki, Boliviji, Braziliji, Venezueli, Guynami in Urugvaju. V Aziji so stari zlati rudniki v Indiji izčrpni ier se zlato nahaja le še na področju sovjetske unije' na Uralu in v Sibiriji. Nekaj zlaia je tudi v Koreji in na Japonskem. V'Avstraliji teko zlate žile sporedno z Primeri naččloueske O (O«- ualr)Q5ti Pri nedeljskem požaru v madridskem gledališču Novedades, o katerem smo že obširno poročali, so se kljub splošni zme denosti in paniki vendarle še našli ljudje, ki so ostali hladnokrvni in skušali pomagati, kjerkoli je bilo pač mogoče. Dogajali so se naravnost pretresljivi prizori, ki pričajo o veliki požrtvovalnosti posameznikov. Neki gledališki delavec je odprl v prvem trenutku prezrli zasilni izhod. Ponovno je potem prodrl v neposredno bližino ognjenega vala, rešil celo vrsto ljudi, dokler ni končno tudi njega presenetil plamen in je zgorel. Neki starejši gospod, ki je sedel v gledališču poleg nekega otroka, je dvignil tega na rame in ga v resnici srečno spravil na varno, dočim so otrokovi starši našli strašno smrt v plamenih. Na stopnišču proti galerijam so našli okrog 30 mrličev, strašno zgnetenih. Čisto na dnu sta ležala neki stražnik in neki hrom človek, ki se je mogel pomikati naprej samo z bergljami. Stražnik mu je prihitel na pomoč, pritisk pa je bil prehud in sta padla oba na tla. Ob berglje so se potem spodtaknili še drugi, ki so bili potem, vsi pohojeni. Neki mladenič, ki, se je poročil šele pred nekaj tedni in je bil v gledališču z ženo, svojimi stari-ši in brati, je našel v bolnici kasneje ženo in vse svojce med mrliči. Neki otrok, preko katerega je šlo na stotine ljudi, pa je ostal na naravnost čudežen način čisto nepoškodovan. Neka mati je v mrtvašnici pri pogledu na neko ožgano trup lo padla v nezavest. Bila je prepričana, da je to njen sin, ko pa je prišla domov, je našla svojega sina živega in ‘zdravega. avstralskimi Alpami. Tudi Nova Zelandija ima zlate zaklade. Nekaj zlata je tudi na Sumatri in Borneji. V Evropi je nekaj zlata samo na Francoskem in Madžarskem. Po kvantiteti produciranega zlata je na prvem mestu Transval. To zlato je steber britanske finančne sile. Zedinjene države so na drugem mestu, Kanada pa na tretjem. V Kanadi so pri pridobivanju zlata še tehnične težave, če se pa te odpravijo, bo Kanada prekosila severno ameriško unijo. Za Mehiko je Rusija na petem mestu. Za Rusijo prideta Avstralija in Nova Zelandija. Ravno tako, kakor v Kanadi, imS. pridobivanje zlata tudi v Sibiriji in na Uralu veliko bodočnost. Vsepovsod drugod je pa produkcija' že dosegla svoj višek ter tudi že p.-da. Tekom 15 let bodo ti viri zlata skoraj izčrpani. Novega zlata bo zmanjkalo, če se ne odkrijejo nove žile ali če ne pride do izuma kake senzacionalne metode, po kateri bi se dalo zlato pridobivati tudi tam, kjer so odrekla vsa dosedanja sredstva. To je v prvi vrsti zlati prah v pesku mnogih rek. Kje je dosedaj pridobljeno zlato? — Večina j$ v Zedinjenih državah in v Indiji. Od leta 1914 do 1918 je narasel zlati zaklad Zedinjenih držav od 1896 na 4270 milijonov dolarjev. Indija zbira zlato v svrho tezaurizacije. Bogati indijski knezi kupujejo zlato v Ameriki, kupovali so ga pa tudi v Trahsvalu in je zlato mesto v. London dospelo v Indijo. S koncentracijo,-Zlata v Newyorku — 40 odstotkov,tri ,y Londonu 12 odstotkov — je v pps^tj jp^eh anglosaških držav dobra po!pylcaTvetovne zlate zaloge. V Newyorku,jkhpdjejo zlato vse države, ki iščejo..zrafe kritje za svojo valu to in varstvo prčdmnfladjo. Največ zlata ;e kupila v Afheriki Francija. Zlata zaloga Amerike, ki se je nepričakovano naglo dvignila, je začela precej naglo padati. Zlato pdtujd'V Evropo. Useučiliška stolica za humor Na neki ameriški univerzi bo ustanovljena stolica za humor. To bo vsekakor prvi tak vseučiliški predmet, na svetu. Humor je bil vedno zelo cenjen in spoštovan. Oni, ki so polni humorja, uživajo popolnoma upravičeno spoštovanje in simpatije .svojih sodobnikov. Mnogi ljudje mislijo, da se morejo čisto mirno od- ja. In zato potrebna stolica ža humor, da se popra- vi ta krivica in da se humor porodi tudi tam, kjer ga priroda prvotno ni ustvarila. Amerikanci morejo plačevati in se učiti, toda humor jim je potreben. Amerikanci mislijo, da se bodo naučili, kako se izmišljajo pripovedke itd. Vprašanje je samo, kaj bo pravzaprav profesor na tej katedri poučeval. Najbrže bo osnovana tudi posebna kartoteka in čim bo kak dovtip že zabeležen, bo označen kot star in neuporabljiv. Tudi bo moral profesor preceniti, kaj je pravzaprav dovtip, kajti ni vsak dovtip tudi res dovtip. Tudi med šaljivci so nesolidni ljudje, ki so drguim le v breme in prodajejo za drag denar slabe dovtipe. Izbrala « pravi razumna Mica. „Med vsemi snubci tistega, ki mi je prinesel R A D I O N. On misli na to, da sebi in meni olajša življenje, kot to dela RADION pri perilu. Z RADIONOM ni več mučnega pranja in mencanja, ker pere sam." Vsmjc perilo! Speri HAZENA. Za prvenstvo Slovenije. j Ker je ljubljanska hazenska podzveza verificirala prvenstvene tekme SI< Maribor—SK Mura 6:0, SK Ptuj—SK Mura 6:0 in ker bo isto storila tudi z lieodigra-no tekmo SK Maribora—SK Ptuj od pretekle nedelje, izgleda koncem letošnje žalostne sezone v hazeni prvenstvena slika v našem okrožju takole: U skrbeh za potamsiuo Splošno zlasti pa v Franciji se zmanjšuje po vojni število porodov. V nekaterih državah razpisujejo nagrade za štariše večjega števila otrok. Neki poslanec francoske zbornice je pa stavil originalen predlog, da bi smel postati državni predsednik le mož, ki je oče naj manj sedmerih otrok. Ministri bi morali imeti po šest, senatorji in poslanci po pet, župani pa najmanj po dva otroka. Mož je prepričan, da bi politično častihlepje v desetih letih na ta način zvišalo število prebivalstva za 10 milijonov. Kratka rodbinska imena so najbolj udomačena na Kitajskem. Rod bina Li n. pr. je imela že slavne člane. Kratki priiipki so pa tudi drugod in ne samo v deželi nebeškega solnca. Tako je ustanovitelj kanadskega mesta Otta-wa polkovnik By. V Melbourne je največja trgovina z napisom John Ny. V Newyorku živi znana rodbina Ek, v Londonu je pa veletrgovec Be. Še lažje kot vsi ti se pa podpisuje stara dama, ki ima v Parizu staroznano pivnico. Nje no rodbinsko ime je namreč — O. To je gotovo najkrajši in najenostavnejši priimek. 1. SK Maribor 2. SK Ptuj 3. SK Mura Okrožni prvak ISSK Maribor se sreča v nedeljo 30. trn. ob 11. v Ljubljani v prvem finalu s SK Ilirijo. Doslej se naši družini še ni posrečilo poraziti Ilirijank v prvenstvenem tekmovanju, radi česar je nastop starih rivalov za prvenstvo Slovenije tem zanimivejši. O sigurnem znanju Mariborčank ne bomo izgubljali besedi. Gotovo je namreč, da ni prav nič manjše od znanja katerekoli družine v Sloveniji. Nekaj drugega je seveda o-stra igra ilirijanske družine, ki je naša sedmorica ni vajena, ki pa v borbi za točke dosledno odloča. Z ozirom na dejstvo, da Mariborčanke že domala tri mesece niso imele nobene tekme, bi u-tegnil kdo pripisovati našim športašicam za nedeljo malo šans na uspeh. Mi pa, ki poznamo resen trud in marljivo vež-banje družine ISSK Maribora, trdimo, da je zmaga našega okrožnega prvaka prav lahko mogoča, samo če stopi sedmorica na igrišče brez treme in če se posluži istega načina igranja, kot ga ima SK Ilirija. — Druga finalna tekma bo 7. oktobra v Mariboru. — Sodil bo v Ljubljani g. Sancin. ISSK Maribor — hazena. Jutri v petek ob 18. važen sestanek vseh igralk na igrišču. ISSK Maribor — nogomet. Jutri v petek ob 18.30 sestanek prvega moštva in mladine. — Načelnik. Prvak Paolino se pripravlja... Evropski prvak v boksu Paolino je podpisal z znanim manažerom Tex Richardom pogodbo, s katero se obvezuje, da se bo boril s tremi protivniki v Ameriki. To so Knute Hansen, Jack Sharkey in Johnny Riško. Paolino in njegov vaditelj Arihus sta prepričana, da bo podlegla vsa trojica in da dobi Paolino kvalifikacijo, da se bo smel boriti za sedaj prosti naslov svetovnega prvaka. Evropski prvak se v Summit Bayu resno pripravlja za ta težak boj. Tudi ulača je uljučna Tam, kjer je cel narod en sam gentle-man, tudi vlada ne more biti drugačna. To se je izkazalo pred kratkim v Londonu. V Angliji je bilo namreč doslej predpisano, da mora navesti vsak voli-lec in volilka pred komisijo tudi svojo starost poleg imena. In kaj se to pravi za žensko, si lahko mislimo! Koliko je bilo žensk, ki samo radi tega neprijetnega predpisa niso hotele voliti! Vrdeč zadrego angleških državljank pa je vlada nedavno ukinila »strogi« predpis navajanja starostne dobe in odredila, naj se zadovoljijo volilne komisije i golo ugotovitvijo, je-li volilka res starejša od 21 let. Pričakuje se, da bo udeležba pri prihodnjih volitvah znatno porasla... Ob vremenskih spremembah — Povej mi, Morie, ta ali oni eksport ni predmet Islandske. —- Depresije, gospod učitelj! ''mrnt Marffiorskl V F C F P 1ST T K Juirš' V Mar!bor«, 'dne 57. IX. T928. Edgar WaHacai Žaba z masko (The Fellowship with the Frog.) Ob sedmih zvečer se je napotil Elk na Fitzroy-cesto in Johnson mu je z začudenim obrazom odprl vrata. Elk je videl, da je hodnik poln pohištva in zabojev ter se pri tem spomnil, da mu je Johnson že na vsezgodaj zjutraj napovedal svojo preselitev. »Ali' ste že pospremili?« Johnson je prikimal. »Ne grem rad odtod,« je dejal, »a moram, ker mi je predrago. Zdi se mi, da ne bom mogel dobiti druge službe in zato računam tudi s tem, da se bo treba v vsem zelo omejiti. V Balhamu bom lahko udobno živel, ker nimam prav nobenih dragih razvad.« »In če bi jih tudi imeli, bi jim lahko zadostili,« je rekel Elk. »Oporoko starega smo našli. Vse Vam je zapustil.« Johnson je na široko odprl usta in oči. »Ali se šalite?« je vprašal. »Še nikdar v svojem življenju nisem bil tako resen. Stari Vam je zapustil vse do zadnjega beliča. Prepis oporoke imam tu. Mislil sem si, da bi jo radi videli.« Iz svoje listnice je potegnil papir in Johnson je bral: »Podpisani Ezra Maitland, stanujoč na Eldorski cesti številka 193, razglašam to za svojo zadnjo voljo ter odločam, da se vse moje dosedanje oporoke razveljavijo. Vso svojo premično in nepremično premoženje, posestva, hiše, delnice vseh vrst, dragocenosti, avtomobile, vozove, torej vse, kar je moje, zapuščam Filipu Johnsonu, Fitzroy-ce-sta 671. uradniku v Londonu. Izjavljam, da je to edini pošteni človek, ki sem ga srečal v dolgem in težkem svojem življenju, ter mu naročam, naj se posveti z vso vnemo uničenju organizacije, ki je znana pod imenom žab in ki je tekom 24 let izsilila od mene velike svote.« Listina je bila potrjena od dveh prič, kojih imena je Johnson dobro poznal. Ko je prečital, je nekaj časa molčal. »V večernih časopisnih izdajah sem či tal o umoru,« je končno dejal. »Šel sem tudi k palači, a so mi policisti dejali, naj se obrnem na Vas. Vedel sem, da imate dosti posla in Vas nisem hotel motiti. Kako je bil umorjen?« »Ustreljen je,« je odvrnil Elk. »Ali ste morilca ujeli?« »Jutri ga bomo gotovo imeli,« je menil Elk prepričevalno. »Sedaj, ko je Bal-der zaprt, nimajo žabe nikogar, ki bi jih lahko posvaril, če jih zasledujemo.« »Res, strašno je,« je dejal Johnson zamišljeno. »Ali to tukaj,« — pokazal je na oporoko— »me' je posebno prevzelo. Ne vem, kaj naj rečem. Boljše bi bilo, če tega ne bi bil storil,« je vzdihnil. »Neprijetna mi je tolika odgovornost. Moj temperament ni za vodstvo tako velikih poslov. Rajši bi bil brez tega.« * »No — kako je sprejel?« je vprašal Dick, ko se je Elk vrnil. »Popolnoma brez glave je,« je razložil Elk. »Uiv'~i , VT'--^vnost smilil se mi je, četudi sem bil prepričan, da usmiljenje ni potrebno za ljudi, ki so prišli do tako velikega kupa denarja. Bil je že pripravljen na preselitev v cenejše stanovanje, ko sem prišel. Sedaj se pa lahko seli v prinčevo palačo... Sprememba v Johnsonovem življenju bo pa imela gotovo za posledico spremembe glede Raya Benneta. Ali ste kaj mislili na to, gospod kapetan?« »Da, tudi na to sem že mislil,« je odvrnil Dick. Popoldne se je Dick razgovarjal s šefom državnega pravdništva giede Bal-derja. Tudi šef je imel pomisleke. »Ne vem, kako bi se dalo priti do obtožbe umora,« je dejal. »Popolnoma jasno je sicer, da je Millsa zastrupil in da je odgovoren za bombni atentat, ali na podlagi samega suma se človeka ne da obesiti. Kaj mislite, kako je umoril Millsa?« »Mills je bil prehlajen,« je menil Dick. »Vso pot v avtomobilu je kašljal ter pro sil Balderja, naj zapre okno. Balder je okno zaprl, možu je pa vsilil tableto strupa kot sredstvo proti kašlju. Mills je nič hudega sluteč strup tudi vzel. Prepričan sem, da se je to tako odigralo. Preiskali smo Balderjevo hišo in med duplikati ključev smo našli tudi ključ Elkove blagajne. Balder je prišel zgodaj zjutraj ter položil bombo, vedoč, da bo Elk torbe še enkrat odprl.« »In Hagenu je pomagal do bega,« je pripomnil državni pravdnik. »To je bilo še lažje,« je razlagal Dick. »Mislim, da je bil Hagen oni inšpektor, katerega so videli zjutraj ob pol treh odhajati. Ko je prišel Balder v celico, je ime! pod svojo obleko inšpektorsko uniformo in vse potrebne ključe. Preiskali ga niso. Z Elkom sva za to odgovorna. Največja nevarnost je bila v Balderjevi intimnosti z nami in v možnosti, da obvešča žabo o vsakem našem koraku. Balderjevo pravo ime je Kramer. Rodom je iz Litve. Ko je bil 18 let star, so ga izgnali iz Nemčije. Prišel je v Anglijo ter dobil službo pri policiji. Kdaj je stopil z žabami v zvezo, mi ni znano. Umor mu bomo težko dokazali, dokler ne ujamemo žabe same.« »Ali res upate, da boste ujeli žabo, kapetan Gordon?« Dick Gordon se je priklonil in nasmehnil. O umoru Maitlanda in njegove sestre ni bilo nobenih novih poročil in Dick je z veseljem izkoristil ta odmor. Ela Bennet je ravno na vrtu kopala krompir, ko je Dickov avto obstal pred vrtnimi vrati. Tekla mu je nasproti. »To je veselo presenečenje,« je dejala in rdečica jo je oblila, ko se je zavedla svojega velikega veselja. »Sedaj imate pač težke čase. Časopise sem brala danes zjutraj. Ali ni to strašno? Ubogi gospod Maitland! Dvakrat je bil tu in obakrat ves obupan.« »Ali veste, da je vse svoje premoženje zapustil gospodu Johnsonu?« »O, to je krasno,« se je veselila. »Ali ste tako naklonjeni gospodu John sonu?« »Da, prijeten človek je.« je potrdila. »Dobro ga ravno ne poznam, ali do Bogomir Divjak MARIBOR Trgovina z dvokolesi in pnevmatiko, Isto-tam dobite tudi vse sestavne dele. Glavno zastopstvo svetovnih koles Wafffenrad-Steyer Mehanična delavnica z električnim pogonom za popravila dvokoles in motociklov. Lastna poniklovalnica, bakranje in emajliranje. Trgovina: Glavni trg 17 • isoo Delavnica: Ključavničarska ul. it. f kdaja Koosorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik četrtek 27 fveneali petek 2t fvensall Velika kavarna četrtek 27 Svenoail petek 28 fvengali Raya je bil vedno tako dober in prihranil mu je mnogo neprijetnosti. Bogzna, če ga bo sedaj, ko je banka njegova, pripravil do tega, da se vrne nazaj v službo.« . »Jaz bi pa rad vedel, če bo Vas pripravil ...« Obstal je. »Kako pripravil?« je vprašala začudeno. »Johnosn Vas ima zelo rad. Tega mi ni prikrival in sedaj je zelo bogat mož. Sicer ne mislim, da je bogastvo tako zelo važno —,« je dejal hlastno ter tiho pristavil: »Jaz pa nisem bogat, ali...« Nežna roka, ki jo je držal, ga je kratko in naglo stisnila, a se mu takoj zopet izvila. »Ne vem —,« je dejala ter se obrnila proč. »Oče je rekel —« beseda ji je zastala. »Ne vem, če bo oče s tem zadovoljen. On namreč misli, da je v našem družabnem položaju velikanska razlika.« »Neumnost!« je rekel Dick neolikano. »In potem le še nekaj---------------« S te- žavo je govorila. »Ne vem, kakšen poklic ima oče. Gotovo je pa to delo, o katerem noče govoriti. Nekaj nečastnega se mu zdi.« Zadnje besede je izgovorila tako tiho, da je komaj razumel. »No, in če bi vedel tudi najslabše o Vašem očetu?« Stopila je za par korakvv nazaj ter ga osuplo gledala. »Za Boga, Dick, kaj je?« Zmajal je z glavo. »Najbrž .ničesar ne vem, vse je samo domnevanje. Ne govorite ničesar o tem mojem sumu. Kaj ne, da boste molčali, če Vas lepo prosim?« »In če bi vedeli vse, ali bi se kaj spremenilo?« je vprašala s sipi-^rnim glasom. »Niti najmanj.« Odtrgala je cvetlico ter zamišljeno trgala list za listom. »Al! je---------------ali ima------------ne, ne, fiičcsar mi rajši ne povejte!« Objel jo je in ko je šepetal »moja ljuba, moja draga,« je popolnoma pozabil, da so na svetu umori in drugi zločini. John Bennet je bil vesel snidenja z Dickom, da mu je lahko razodel veliko novico, ki je bila zanj pravi triumf. Kazal mu je časopisne izrezke z naslovi T SK 1 7.-21. OKTOBRA 1928 * »čudovite naravne študije« — »znamenite filmske slike amaterja«. Tudi ček je prejel v toliki višini, da je bil ves izne-naden. »Ne morete si misliti, kaj to zame pomeni, Gordon,« je dejal. »Oprostite, kapetan Gordon. Vedno pozabim, da imate vojaški Čin. Če bi le moj sin prišel k pameti ter se vrnil domov. Bilo bi mu tako dobro, kakor si je vedno želel. Žal, da je ravno v starosti, v kateri večina mladeničev nori. Upam pa, da Ray še ni ubral po slabi poti.« Dicku je bilo prijetno, ko je slišal starega moža tako govoriti. Na Raya Benneta je mislil namreč vedno kot na človeka, ki je zagrešil neodpustljiv greh. »Če bo šlo tako naprej, bom po preteku enega leta že lahko živel kot umetnik, ki si življenje urejuje po svoji vdljh« Tako je pripovedoval John Bennet, katerega je veselje očividno pomladilo za deset let. Končno je naznanil, da mora na obisk v Dorking. Gotovo so mu bila pisma, ki so se nanašala na njegove skrivnostne izlete, poslana v to mesto. Dick mu je ponujal svoj avtomobil, Bennet pa ponud be ni hotel sprejeti. (Dal)e orfhodniič.) Sokolstvo Razpored telovadnih ur oddelkov Sokolskega druStva v Mariboru. linlatfe seti! SSSHB Oddelek Telovadnica v Telovadil dnevi Ure N Vaditelj členi Krekova ul. Pondeljek, petek 20—35 Dekleva Janko Clanl starejši Koroščeva ul. Sreda, petek ir30—20-30 Hvalenc Joško Članice Krekova ul. Torek, četrtek 18-30—30 Nabergoj Stana Članice starejše Zrinjskega trg Torek, petek 19-20 Lavrenčič Ivan Moški naraščaj od 14—16 leta Krekova ul. Sreda, sobota 18-30-20 Lapajne Stanko Moški naraščaj od 16—18 leta 9 Pondeljek, petek 18-30—20 Mačus Franjo Moški naraščaj obrtni m Torek, četrtek 30-22 Venuti Vladimir Ženski naraščaj od 14—16 leta 9 9 9 17-18-30 Dekleva Janko Ženski naraščaj od 16—18 leta v. Pondeljek, pefek 17—1830 Mačus Franjo Moška deca n Sreda, sobota 17-18-30 Arnuš Otmar Moška deca v Magdaleni Ruška cesta Torek, petek 16—17 Kaučič Franc Zenska deca Krekova ul. Sobota 16-17 Pipan Mira Najmanjša moška in ženska deca • Sreda, sobota 14—15 Zlher Nada Urnik »top! v veljavo 26. t. m. Vpis telovadcev In telovadk »e vrši pri vaditeljih oddelkov ob vsskl telovadni url. Urnik za žensko deco v Magdalenskem predmestju Izide v prihodnjih dneh. 4o«Ua« in ■»«