72. stnllka.
I IHtM t tint. D.
XLVII. Icfo.
.Slovenski Narod* velja ▼ Ljubljani
na dom dostavljen:
celo leto naprej • •  •  .  K 24*—
pol leta     „ • « . .   . 12 —
četrt leta    „ ,  .  , f   # 6*—
na mesec   m • • « •   ■ 2*—
v upravništvu prejemati: celo leto naprej . t . • K pol leta a • • • • • Četrt leta „ • . . • , na mesec   m      •   •  •  • ■
22*— |fw 550 190
Dopis! na} se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova nlica it 5 (v prttHčju levo,) telefon m. 94.
isnB|ffi -m uma iiivw ■■■■m iiimu m pttuut.
Inserati veljajo: peter os topna petit vrata ca enkrat po W vta.f n dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin  Parte in zahvala vrata 20 vin Poslano vrsta 30 vin Pri večjih insercrjah po dogovoru. Upravnistvu naj ae pošiljajo naročnine, reklamacije; inaerati Itd, to je administrativne stvari
Poaa
Na
Številka vetta 10 einatle*.
naročila brez istodobne vpoaUtve naročnine ae ne ozira, tieaarsa« telet** it.
»Slovenski Narod" volja po postiš
ta Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej •
pol leta      „ m    . .
četrt ieta m m . • na
K 25*-•
. 6-50 . 2-30
za Nemčijo: celo leto naprej      ... K 30*• za Ameriko in vse drage dežele: celo leto naprej   ....  K 35.-
Vnrasanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. fhjaaiaHlTO (spodaj, dvorišče levo). Kaaiiova ulica at 5, telefon it M,
Pred novim bojem.
(Konec)
Kot drugi se je oglasil k besedi deželni poslanec g.
dr. Fran Novak.
(Burno pozdravljanje.)
Cenjeni zborovalci!
Samo po sebi umevno Je in prijetna dolžnost mi je, da po končanem zadnjem deželnozborskem zasedanju stopim pred vas. Prijela mi je ta dolžnost zlasti zato, ker vidim ravno v političnih organizacijah ono izredno politično in narodno zavednost, ki jo žal po vsej naši deželi prav pogosto še pogrešamo. Zato sem mnenja, da bi poslanec slabo vršil svojo nalogo če bi ne porabil prve prilike, da spregovori par besed o svojem delovanju. Zato sem prišel tudi k vam, da izrazite svojo kritiko nad mojim delovanjem in delovanjem napredne delegacije v deželnem zboru.
Nočem biti neskromen. Po svoji zavesti in po svojih slabih močeh sem deloval v zvezi s svojimi tovariši, poslanci narodno - napredne stranke v deželnem zboru ter skušal primerno ožigostari gospodarstvo klerikalne večine tega zastopa. To neskromnost pa imam, da lahko javno povem, da smo se pošteno trudili posvetiti v vse kotičke, če tudi naše besede niso zalegle. Zalegle pa naše besede zato niso, ker nobeden, ki ima v politiki slabo vest, tega ne bo priznal. VsaK, kdor slabo gospodari, pravi, da je nedolžen. Tako dela tudi naš deželni odbor kranjski.
Vsi živimo pod enim mogočnim vtiskom, to je. — kar se je že tolikokrat javno naglašalo,
zvišanje deželnih doklad.
Zadevo smatram popolnoma in na vse sirani znano, zato o tem le par besed.
Na naše očitke v deželnem zboru, da je zvišanje doklad na užitnino od 40 na 174'- izredno visoko, je dr. Lampe odgovoril, da imajo tudi druge dežele, Galicija, Bukovina, Moravska, Štajerska precej visoke doklade, priznal pa je, da ne tako viso-
LISTEK.
Kristalni zmuM.
Roman.
Francoski spisal M. L e b 1 a ■ c.
(Dal je J
Mark? ni odgovoril. Eden čuva-jevih sinov mu je ponudil steklenico konjaka. Marki si ga je natočil pol kozarca in ga na en požirek izpil.
— Jutri? je reKel. Ne! Takoj! Še malo napora, pa bo vse v redu. Oslabljen je že tako, da se ne bo več ustavljal.
Potegnil je starega čuvaja k sebi in ga šepetaje vprašal:
— Ali si slišal, da je dvakrat ponovil besedo: »Marija«? Kaj je neki hotel s tem reči?
— Da, to ime je dvakrat izrekeL, je potrdil Sebastiani. Morda je hotel povedati, da je tisto listino, ki jo vi zahtevate, izročil osebi, ki ji je Marija ime.
— O, ne, je vzkliknil d' Albufex. Ta ne zaupa nikomur nič... To je moralo neKaj drugega pomeniti.
— Kaj  naj to  pomeni, gospod
marki?
— Kaj? To bomo kmalu izvedeli, le verjemi meni.
V tem trenotku ie Daubrecq glo-
kih, kakor  sedaj Kranjska.  Jaz pa
pravim:
V   nobeni    kronovinl   pod žezlom habsburške dinastije se doklade niso naenkrat   tako   neverjetno visoko zvišale, kakor ravno pri nas
Će so fe kje zvišale doklade, se je to zgodilo polagoma ter je zvišanje vedno odgovarjalo dejanskim gospodarskim razmeram in potrebam. Ne tako pri nas. To zvišanje nikakor ne odgovarja gospodarskemu položaju dežele ter je za prebivalstvo naravnost
katastrofalno.
Uboge naše kranjske dežele ne gre primerjati z bogato Moravsko ali
Šiezijo ali pa celo s Češko. (Pritrjevan jeJ Tam cvete trgovina, industrija in obrt, da mi ne moremo upati, da bi v doglednem ču>u prišli vsai približno do onega blagostanja. Večini deželnega odbora pa je bila edina parola, da uniči vse, kar samostojno misli in kar ne kloni pod njen jarem. Proti meščanom in tržanom, ki se osmelita samostojno nrsliti je bila naperjena ta ost. Pravijo pa, da ljubijo drug stan, to je kmečki stan. Bojim se pa, da bodo kmečki stan s svojo ljubeznijo uničili. Tudi kmetu se ne godi dobro pod vlado klerikalne večine v deželnem zboru in od-~j. Nikdar ni bilo število izseljencev tako visoko, kakor ravno v preteklem letu. Oni pa pravijo, da velja njih edina vroča ljubezen kmečkemu stanu. Kmečki stan je danes mnogo na slabšem, kakor je bil prej, ko še niso biti našli te velikanske ljubezni do njega.
Omeniti nočem tu iz deželnega proračuna karakteristične postavke, ki so vzbudile upravičeno kritiko ne samo meščanskih, marveč tudi kmečkih slojev, to so
splošni in razni izdatki,
ki so namenjeni za posebne podpore. (Klic: Korita!) Te postavke znašajo v skupnem
do 600.000 K.
Med njimi so postavke za premova-nje živine. Će izkazuje kak:j postavka proračun za kmetijske namene — in takih postavk je vse polnr. recimo 40.000 K, najdemo na k on i še postavko recimo 10.000 K, 20 00 K ali še več za »razne izdatke«. <> teh iz-
boko zavdihnil in se zganil na svojem ležišču.
D' Albufex, ki je med tem zopet postal popolnoma hladnokrven, se je obrnil k Daubrecqu in mu je rekel: — Saj vendar vidiš, Daubrecq... da je blazno, če se še dalje vpiraš... Kdor je premagan, se mora podvreči zapovedim zmagovalcev in bedasto je, če se pustiš trpinčiti... Torej, bodi pameten...
Marki se je obrnil k Sebastiani-ju in mu je velel:
— Nategni malo verigo... da jo bo čutil... dela se umirajočega... to ga bo vzbudilo...
Sebastiani je prijel za palico in jo je obrnil toliko, da je veriga zopet zarezala v meso. Daubrecq se je stresel po vsem životu.
— Nehaj, Sebastiani, je velel marki. Zdi se mi, da je moj prijatelj prišel do spoznanja, da se mora z menoj sporazumeti. Kaj ne, Dau-brecq. Tudi tebi je prav, da končamo!
Oba moža sta se nagnila n*c* Daubrecqa. Sebastiani Je držal palico, marki pa je vzel luč in je posvetil Daubrecqu v obraz.
— Ustne pregiba... govoril bo... Odnehaj malo, Sebastiani... ne maram, da bi naš prijatelj imel hude bolečine... A ne? Nategni verigo... zdi se mi, da si naš prijatelj nekaj premišlja ... Obrni še en- j krat... Stoj!... Zdaj bo govoril... |
datkih nimamo nobenega podrobnega proračuna in upravičeno trdimo, da se ta denar najbrže ne bo porabil za premovanje bikov In telet, marveč za
premovanje klerikalnih voiilcev.
(Pritrjevanje.)
Ker že govorim o premovanju, lahko navedem o tem tudi mnenje pripadnikov kmečkega stanu. Danes so si kmetje strokovnjaki na jasnem, da premovanje naše živinoreje prav nič ne bo povzdignilo. Kmet, ki ima dobro živino, jo bo dobro prodal. In naj mu dr. Lampe prizna, da je njegova živina dobra, aH ne. Zaradi dr. Lampeta ne bo nobeno tele več vredno. (Veselost.)
Kaj pa se godi one dni, ko se vrši premovanje? Kmet pripelje svojo kravo, se zamudi cel dan, gre v go-siilno in končno dobi 10 K. Kak dobiček ima od tega? Denar je zapravil v gostilni, doma pa je izgubil cel dan. Zato pravijo kmetje sami, da se s tem živinoreja ne bo povzdignila. Premovanje pa stane deset in deset-tisoče, ki jih v veliki meri plačuje ljubljanski volilec. Zato moramo energično protestirati proti takemu zapravljanju denarja brez haska. Zdi se pa, da nočejo spraviti v Ljubljano razne svoje pristaše ali pa si tu napraviti take pristaše z denarjem, ki ga vodijo pod naslovom »Razni izdatki«. Takih neznačajnih ljudi je povsod dosti in Ljubljana je v tem pogledu še na precej visokem stališču. Zavedno ljubljansko meščanstvo se k takim koritom ne bliža. Ti koritarji naše politične zavednosti ne morejo razbiti. Ustanoviti hočejo
deželno posredovalnico za vse mogoče službe in posle. Jaz imam skoraj vtisk, da Imajo že zopet nekaj gospodov, ki še nimajo služb in katerim hočejo pomagati h koritu, kakor so to svoj čas storili z imenovanjem kmetiškega veščaka. ki se je morda prav dobro izučil knjigo* veštva.
Proti takim tendencam je naravno, da se mora meščan postaviti. Na eni strani sem mnenja, da se s temi velikimi izdatki v obče ne stori nič koristnega, na drugi strani pa sem odločno proti temu, da bi vsled tega moral trpeti ljubljanski meščan, ki plačuje   sam Vs vseh davkov, ker
Ah, moj dragi Daubrecqin, Če ne boš razločneje govoril, potratimo preveč Časa ... Kaj si rekel? ...
Arsen Lupin je komaj zadržal hudo kletev. Daubrecq je govoril, a on. Lupin, ni mogel ničesar slišati. Naj je še tako vlekel to šepetanje na ušesa, naj je tudi skoro vstavil svoje srce, ničesar ni mogel razumeti.
— Naj me zlodej raztrga, je mislil sam pri sebi, na to nisem mogel biti pripravljen. Kaj naj storim?
TaRo je bil razburjen, da bi bil najraje potegnil svoj revolver in Daubrecqa ustrelil, samo da bi ta ne mogel izdati svoje tajnosti. A spomnil se je pravočasno, da bi potem tudi on ne mogel te tajnosti izvedeti in si rekel, da se mora prilagoditi položaju in gledati. Če se da kako izkoristiti.
Doli v mučilnici pa se je vršilo izpovedovanje. Popolnoma nerazločno. Zdaj in zdaj je Daubrecq malo prenehal ali pa glasno zastokal, toda d' AIbufex ni izpustil svoje žrtve,
— Torej nadaljuj...
Med tem, ko je Daubrecq Lupinu neslišno šepetal, je d' Albufex spremljal Daubrecqovo pripovedovanje z glasnimi opazkami
— Izvrstno!... Ta Je pa dobra! ... Ponovi, Daubrecq!... A, glej, glej!... In nihče ni nič slutil? Niti Prasville? ... Ta Je pa le tepec!... Sebastiani, odnehaj malo... Saj vendar vidiš, da moj prijatelj ni-
še kmetu na deželi povrne ves davek, Ljubljančan pa ne dobi ničesar.
Dolžnost vseh ljubljanskih poslancev je torej bila, da so nastopili proti takemu gospodarstvu.
Dotakniti pa se hočem še neke druge stvari prav na kratko. V zadnjem času se je ljubljansko prebivalstvo spominjalo žalostnega dejstva, da je bil pred 500 leti
zadnji   koroški  vojvoda ustoličen v slovenskem jeziku
in da je bila pred 500 leti Koroška še slovenska zemlja. V naših srcih, v srcih vsakega Slovenca je vzbudilo to slavje posebna čustva, zlasti če smo se spomnili nesrečnega slučaja, da je Slovenec na Koroškem danes tako kruto zapostavljen. Pa prišel je rahel očitek, zakaj se Ljubljana v takem trenutku ne zgane in ne pokaže svojega ogorčenja nad krivicami, Ki so se tekom dolgih 500 let izvršile nad slovenskim narodom od naših političnih in narodnih sovražnikov.
Ljubljanski meščan živo čuti vsako bolest in vsako veselje slovenskega naroda, naj se pripeti dogodek kjerkoli v slovenski domovini. Tudi v tem slučaju smo občutili žalost s celim slovenskim narodom. Drugo vprašanje pa je bilo, ali smemo to tudi javno in glasno povedati in pokazati tako, kakor bi radi. Naš narodni čut je mogočen, kruto pa je postopanje naših nasprotnikov klerikalcev, ki izkoristijo dostikrat priliko, kadar nam zavre kri. Za našimi hrbti, sredi med nami so bili morda že pripravljeni izdajalci. Le spomnimo se na septembrske dogodke leta 1908 ko se je narodni čut z elementarno silo pokazal. Klerikalci so bili takrat navidezno tudi udeleženi z navdušenjem. Ko pa so se valovi polegli, so nas v zvezi z onimi, ki so bili najhujši sovražniki našega naroda, s škorpijoni tepli. Zaradi teh dogodkov nam še danes očitajo, da smo velelzdajalci, ki hočemo preko dopustnih mej storiti korake, ki se morajo obsojati od spodaj in od zgoraj in vsled česar nas morajo vsi zaničevati.
će bi bili nastopili na javnem shodu, se bojim, da bi bili naši nasprotniki iz S. L. S. prvi z ogorčenjem pokazali na napredno meščanstvo, češ: Glejte jih, kako zastruplja-
ma sape... Le nikar se ne vznemirjaj, Daubrecq ... Torej, prijatelj... kako si rekel?
Zasliševanja je bilo kmalu konec. Daubrecq je še nekaj šepetal, kar je marki molče poslušal, a Česar Lupin zopet ni razumel, na kar je marki vstal s postelje in veselo za-klical:
— Torej je vse v redu!... Hvala ti, Daubrecq! In bodi prepričan, da ne pozabim nikdar, kar si zdaj storil. Ce boš kdaj v zadregi, potrkaj na moja vrata, zate bo vedno pripravljen kos kruha in kozarec vina. Sebastiani, skrbi za gospoda poslanca tako, kakor da bi bil tvoj sin. Pred vsem pa ga reši teh verig.
— Ali bi ne kazalo, dati gospodu nekaj pijače? je vprašal Sebastiani.
— Dobro! Daj mu piti! Sebastiani in njegovi sinovi so
Daubrecqu sneli verigo, mu obvezali rane na členkih in mu dali kozarec likerja.
— Ali ti je bolje? je vprašal marki. No, posebnega ne bo nič! V nekaterih urah bodo minile vse bolečine in ti boš imel samo spomin, da si trpel turturo, kakor v dobrih časih inkvizicije.
Marki je pogledal na uro in hitro vzel svoj klobuk.
— Pbtratili smo dosti časa, Sebastiani, naj tvoji sinovi po vrsti stražijo gospoda, ti pa me spremi na kolodvor, da še dohitim zadnji vlak.
jo naše življenje! Obesite jih veleiz-dajalce!
Dotakniti se hočem še druge zadeve, zadeve naših mladih prijateljev — dijakov, ki danes trpe pod persekucijami državnih, političnih in sodnih oblasti. V kolikor se stvar tiče sodnega zasledovanja nočem govoriti. Eno pa je, proti čemur moramo odločno protestirati, da
se postopa proti naši mladini z izredno strogostjo.
Dva mlada človeka, ki sta baje zakrivila pregrešek, ki se kaznuje k večjemu z denarno globo, sta bila aretirana in zaprta. Prvi naš protest gre proti temu, da je dva gospoda policija takoj aretirala ter ju oddala potem še sodišču, da ju kaznuje. Čutila bosta tedaj zapor in globo — dvojno kazen.
Upam, da bodo tudi naše oblasti uvidele, da ne gre zameriti temperamentu naše mladine, ki je vedno znamenje idealizma. Samo lena kri teče počasi, mi pa moramo bili veseli, da imamo še idealno mladino; tudi živa reka prestopi včasih obrežje, zanikrna voda pa stoji.
Če pa pomislimo, da je boj za narodnost ne samo idealen boj, marveč tudi krušen boj, če pomislimo, da se Slovenci vedno izrivajo iz raznih stanov, potem se nam ne sme zabraniti, da naroden človek pokaže svojo narodno zavednost.
Eno je, česar se bojim, da ne bodo samo na Koroškem in Štajerskem marveč morda tudi pri nas prišli časi, ko bomo zlasti v sodnih službah lahko rekli, da se nam odjeda boljši kruh. Na Koroškem imamo V3 Slovencev, — uradnikov slovenskih pa skoraj nič in tudi na Štajerskem se nam meje vedno ože. Krivda za to ni v prepičli narodni zavesti, marveč je krivda tistih gospodov, ki vodijo veČino naše delegacije v državnem zboru.
Predsednik Zveze slovenskih odvetnikov g. dr. Triller je bil te dni v družbi dr. Brejca, Grafenauerja in Verstovška pri justičnem ministru in predsedniku graškega nadsodišča Pitreichu, kjer je označil vse želje in zahteve glede nastavljanja uradni-ov in jezikovnih razmer. — O uspehu teh korakov ne izražamo nobene kritike.
— Torej, gospod marki — ali pustimo gospoda brez verig?
— Zakaj pa ne? Saj vendar ne misliš, da ga bomo do njegove smrti tukaj zadrževali?
Ne, Daubrecq! Le mirno počivaj. Jutri popoldne pojdem na tvoje stanovanje in če dobim listino na mestu, ki si ga označil, naročim brzojavno, da te izpuste. Nalagal me nisi. Ne?
Marki je bil zopet stopil k postelji in se je nagnil nad Daubrecqa.
— Nobenih šal, kaj ne? To bi bilo bedasto. Jaz bi izgubil le en sam dan, tebe bi pa to veljalo vse dni, kar jih imaš še živeti. Ali ne, tvoje skrivališče je preimenitno. Takih stvari ne pripravi človek za kratek čas. Torej pojdiva, Sebastiani; jutri dobiš brzojavko.
— Če pa vas ne bodo pustili v hišo, gospod marki?
— Zakaj bi me ne pustili?
— Hiša tega gospoda je vendar zastražena po agentih Prasvillejevih,
— Nič se ne boj, Sebastiani, jaz pridem v hišo, če ne pri vratih, pa pri oknu. In če bi se okno ne dalo odpreti, se bom že pomenil s Prasville ovimi ljudmi. Tako porazumljenje je samo vprašanje denarja. In tega mi, slava bogu, odslej ne bo več primanjkovalo. Lahko noč, Daubrecq!
Marki je s Sebastianijem odšel in težka vrata so se za njima zaprla.
(Dalje prihodnji«.)
apeliramo pa u zastopnik« S. L. S. v
državnem zboru, da naj to akcijo tudi ▼ parlamentu krepko podpira.
Če delegacija, u vodi slovensko većino t državnem zboru t tem pogleda ne bo storila svoje dolžnosti, potem bomo lahko rekli, da so klerikalcem narodni interesi lanski sneg. strankarski interesi edini cllL
(Burna dolgotrajno odobravanje.) _
Hemštoo na postojankah— na Balkanu!
»Prinz zu Wied« se je naposled Vendarle polastil albanskega prestola. Prerokovala se mu je in prerokuje se mu še različna usoda; eni — seveda plačani agentje — obetajo mu popolen uspeh, drugi, poznavalci albanskih razmer, sodijo mu kratek obstanek na vročih albanskih tleh. Naše mnenje je: Albanijo so ustvarile velemoči, ki bodo, če si Avstrija in Italija ne sežeta v lase, ščitile njo in njenega vladarja. Le-ta bo vladal s to pripomočjo in pa — s podkupovanjem albanskih mogotcev. Bog zna, koliko stotisočakov je dobil Essad paša, da je postal naenkrat tako lojalen podanik princa Wieda!
Za nas Jugoslovane nima Albanija le tega pomena, da se je ustvarila na Balkanu nova nam sovražna država* nego tudi okolnost, da je njen vladar postal Nemec. Razun v Srbiji in črni gori vladajo sedaj na Balkanu sami Nemci ali njih prijatelji. Na romunskem prestolu sedi Hohenzoller, na bolgarskem Koburžan, na grškem sicer Danec, ki pa ima za ženo sestro nemškega cesarja in ki je popolnoma prevzet pruskega duha. Tudi Turčija je postavila svoje vojaštvo pod nemško komando in največji mogotec v tej državi je sedaj Enver paša, velik prijatelj Prusov.
Sicer bi se moglo reči, da politika balkanskih držav ni odvisna samo od njih vladarjev in da imajo besedo tudi narodi sami. Da, a pomisliti je treba, da so ti narodi vsi sovražni jugoslovanski misli. Romuni, ti >HaIb-SIaven«. kakor jih psujejo Nemci, pokazali so ob zadnjih dogodkih, da ne trpe kake premoči jugoslovanskih držav. Grki so hinavci, ki držijo s Srbijo le, ker jim preti nevar-not od Turčije in Bolgarov. Poslednjim samim pomanjkuje pravega slovanskega čuta. Znano je. kako so ro drugi balkanski vojski, ki se je iztekla tako nesrečno za nje, ki so jo pa zakrivili sami, hiteli storiti vse, s Čimer bi žalili slovan. čut. Državniki, umetniki, dijaki itd. trudili so se in trudijo se še pokazati, da se hočejo ločiti od drugih Jugoslovanov. Navdušeni Slovani Bolgari sploh niso bili nikdar, a zdaj so na najboljšem potu postati — Jugoslovanski Poljaki.
Srbi. dasi so pridobili mnogo v pretekli vojski, imeli bodo ob teh razmerah težko stališče. Obdani so od samih sovražnikov, katere poleg tega še vladajo sami Nemci ali njih privrženci. Vsak nemški vladar pa privede seboj cel >trop« nemških dvornikov in oseb, ki so pijonirji nemške politike in pospeševatelji vsake, Jugoslovanom sovražne misli.
Nemštvo je sedaj tudi na Balkanu — na postojankah.
Razmere za Jugoslovane so ob teh razmerah tem opasneiše, ker smo ostali Jugoslovani brez moči. Hrvate tare in jih bo še tri madjarski jarem, mi Slovenci smo pa popolnoma »partere--, ker naši klerikalni mogotci in voditelji slovenske politike sami pridno grade — nemški most do Adrije.
Hrvaški sabor.
Začetkoma včerajšnje seje je poslanec Radič govoril o poslovniku in se pritoževal, da večina njemu nasproti krši poslovnik. Njegova izvajanja sta zavrnila podpredsednik dr. L u k i n i ć in predsednik dr. M e -d a k o v i ć.
Predlog poslanca dr. L o r k o -v i ć a o ureditvi kmetskih in trških občin je bil odkazan odseku za notranje zadeve.
Nato je vzel sabor v pretres poročilo imunitetnega odseka o izročitvi poslanca dr. Hinko vica. V od-bekovem imenu je poročal referent dr. Svetislav P o p o v i ć ter predlagal, naj se dr. H i n k o v i ć a na tožbo izza -veleizdajniškega^ procesa* znanega sodnega svetnika dr. Mirka Košutića, ne izroči sodišču.
K predlogu se je oglasil za besedo sam dr. h i n k o v i ć, ki je rekel med drugim: Dr. Košutić je bil v raznih političnih procesih ne samo preiskovalni sodnik, marveč tudi političen agitator. Zato sem prišel ž njim v konflikt. To se Je zgodilo zlasti pri »veleizdajniškem« procesu, ki Je bil ooiitičen arjaces blvou reda- Mooai-
hija se je nahajala pred aneksijo Bosne. Takratni minister zunanjih del Aehrenthal se je zavedal, da lahko aneksija izzove konflikt s Srbila Zato se je potrudil Srbijo predstaviti kot gnezdo revolucionarnega gibanja, da bi jo s tem kompromitiral pred Evropo. V to svrho je bil vprizorjen »veleizdajaniški« proces. Drugi motiv je bil konflikt med hrvaško-srb-sko koalicijo in ogrsko vlada Hotelo se je koalicijo kompromitirati in zasejati razdor med Hrvate in Srbe. Preiskavo v »veleizdajniškem« procesu je vodil dr. Košutić. Kot tak je v nasprotju z zakonom prisostvoval obravnavi in je pošiljal sodnikom lističe z gotovimi vprašanji. Ves Čas, ko je trajala obravnava in trajala je skoro pol leta — ni bil Košutić v uradu, dasi ni imel dopusta. V tem času je pisal o procesu tudi politične članke, kar se lahko dokaže z njegovimi rokopisi, ki jih imam jaz v rokah. Takisto je v družbi z dr. Kršnjavim sodeloval pri sestavi obtožnega govora državnega pravdnika Milana Accurtija, kar je dokazal dr. Starče-vič. (Dr. Starčevič: Dotične doku-, mente sem izročil vladi, ki pa ni odredila nobene preiskave!). Tudi jaz imam v rokah dva lističa, ki jih je pisal dr. Kršnjavi... Ko je dr. Hinko-vić izjavil, da je v »velezidajniškem« procesu le izpolnjeval svojo dolžnost kot zagovornik, je Stjepan Radić zaklical: »Lepo ste izpolnjevali svojo dolžnost: Bosno ste hoteli izročiti Srbom!« Pri teh besedah je nastal silen vihar v zbornici. Poslanec dr. Srgjan Budisavljevič je klical: »Vi nesramni denuncijant!« Frankovec dr. Horvat: »Kaj govorite o veleizdajniškem procesu, ali ga hočete obnoviti?« Poslanec hrvaško-srbske koalicije dr. L u k i n i ć: »Da, tudi to bomo storili, toda potem bo nekdo plesal samo po eni nogi!« Frankovec dr. Frank: »Zivio srbski sabor! - — Hrup in trušč v zbornici je bil tako velik, da je predsednik dr. Medaković ob pol 2. popoldne prekinil sejo.
Razdelitev flvstro-Ogrsbe.
Neki ruski list je pred kratkim objavil načrt zveze Nemčije, Rusije in Francije v svrho razdelitve av-stro-ogrske monarhije. Seveda so oficiozni listi takoj začeli zatrjevati, da niti govora ni o taki razdelitvi. Glasilo ogrske vlade »Pester Lloyd« je izleglo celo bajko, da gre sicer za razdelitev, toda ne za razdelitev naše monarhije, marveč Anglije! Ruski državni kancelar knez Lobanov je imel baje to idejo, da s pomočjo Nemčije in Avstro-Ogrske izpodrine Anglijo iz Egipta. Ker bi pa Angleži najbrže tega mirno ne gledali, bi prišlo do vojne in končno do razdelitve Anglije in njenih kolnij. Toda glej čudo! Avstrijski in nemški državniki niso hoteli sodelovati pri tej akciji, naperjeni proti Angliji. In tako obstoji Anglija še vedno in je hvaležna našim in nemškim modrim državnikom in diplomatom.
Albanija.
Albanski knez Viljem nima nič kaj mirnih in veselih ur. Od vseh strani Albanije poročafo o ne irih. V zadnjih dneh so veliki oddelk svetih bataljonov začeli prodirati proti distriktoma Kolonia in Korica, ki so ju grške čete že zapustile. Prebivalstvo je seglo po orožju in hoče prodiranje grških čet onemogočiti z orožjem v roki. Ahmed bej, načelnik albanskih prostovoljcev v Erzeki, glavno mesto distrikta Kolonia, je vsled tega poslal svetim bataljonom ultimatum, naj opuste prodiranje, ker jih bo sicer napadel s svojimi prostovoljci. Ker je ostal ta ultimatum brezuspešen, je napadla močna četa prostovoljcev pod poveljstvom Ahmeda beja prodirajoče svete bataljone. Kakor poroča albanska korespondenca, je prišlo do ostrega boja, ki je trajal več ur. Sveti bataljoni so bili poraženi in so morali bežati. Na grški strani so baje imeli večje izgube. Govori se, da korakajo iz Premetija in Argvakastra večje grške čete proti Erzeki. Velik del prebivalstva v severnem Epiru se je jel upirati terorju Grkov.
Ista korespondenca tudi poroča, da so na srbski meji napadli srbski orožniki Albance, ki so hoteli iti čez mejo po — živila. Več Albancev je bilo baje ubitih in ranjenih.
Štajersko.
Iz Celja. Lep uspeh, ki so ga dosegli goriški Slovenci pri občinskih volitvah, je vzbudil tu splošno veselje. Ob enem pa nas Celjane ta uspeh opominja, da moramo neumorno pripravljati tla za enako časten nastop Slovencev pri občinskih volitvah v Celju. V tem pogledu stori-SDBt Qrenjalo sjg OULM^ZMCiiP flfrffTfi"
Iva in delavstva — delo, ki je za udeležbo pri volitvah iz 3. razreda zelo važno.
Is Celja. C. kr. štajerska namest-
nija je pritožbo dr. Hraševca in tov. proti Januarskim volitvam delegatov v celjsko okrajno bolniško blagajno zavnsia ln volitev potrdila. Obenem je odredila, da se skliče delegate nemudoma k občnemu zboru, da se more konstituirati novo načelstvo in nadzorstvo. Tozadevnega obvestila še sicer ni dobil niti dr. Hraševec niti kateri drugi izmed pritožnikov — pač pa nemško časopisje. To časopisje je celo informirano, da so bili »vsi pritožbeni razlogi popolnoma neutemeljeni« in »da je vodil volitev nadzornik bolniških blagajn Huber, s katerim ni imel tozadevni mestni urad celjski nobenih stikov.« Mi, kakor rečeno, rešitve naše pritožbe še nimamo v rokah, če pa se v rešitvi taktično tako bije resnici in pravici %r obraz, bodemo pa šli s svojo pritožbo dalje. Obžalujemo, da se da ekscelenca grof Clary pri tako važnih odločitvah voditi od gotovih celjskih nemškonacijonalnih hujskačev, o katerih vendar ve, da se poslužujejo za dosego svojih ciljev tudi največjih sleparij. V celjski okrajni bolniški blagajni se je kradlo v velikem obsegu pred očmi celjskega magistrata. Ko so člani hoteli varovati pri volitvah svoje pravice, je pa s privoljenjem štajerske namestnije ravno celjski magistrat kot »upravna oblast* blagajne preprečil svobodno volitev. Vseh dni še ni konec in utegne se zgoditi, da bo Clarvju tega očividnega strankarstva v prilog celjskim volilnim sleparijam žal.
Iz osrednjega odbora štajerske kmet. družbe je izstopil letos g. Josip M u r s a , veleposestnik na Krapju pri Ljutomeru. G. Mursa je kmetijski strokovnjak, zato je velika škoda, da se je umanil in napravil mesto takim kmetijskim »veščakom« kot sta Verstovšek ali Majcen.
Iz Žalca. Žalska narodna društva proslave spomin 500Ietnice ustoličenja koroških vojvod na Belo nedeljo, dne 19. aprila. Na sporedu je med drugim znana Meškova igra »Na smrt obsojeni«. Ker je začetek slav-nosti ob 3. popoldne, pričakujemo častne udeležbe iz sosednih krajev, čisti dobiček je namenjen izpopolnitvi javne ljudske knjižnice v Žalcu. Natančnejši spored še priobčimo. — Združeni odbor žalskih društev.
Iz Šmarja pri Jelšah. Cesar je potrdil izvolitev odvetnika dr. Josioa G e o r g a za načelnika in učitelja Franca Ferlinca za podnačelnika šmarskega okrajnega zastopa.
Iz Slov. Bistrice. Pri gospodarskih zavodih naše nemskutarije ni vse v redu. Lani smo slišali o nameravani likvidaciji »Spar- und Vor-schussvereina«; ta likvidacija se potem ni izvršila. Zavodu se je najbrže od zunaj poseglo pod rame. Sedaj pa likvidira kreditno društvo; stvar bo najbrže težko šla, ker znaša rezervni fond velikansko vsoto — 27 kron! Vprašanje je. ali še ne bo trpela hranilnica, v kateri je toliko slovenskega sirotinskega denarja, občutljive škode?
Na občnem zboru klerikalnega političnega drušva v Konjicah se je
sklenilo več resolucij, od katerih omenjamo dve, ker sta politično tudi za nas zanimivi. Ena naroča klerikalnim deželnim poslancem, naj zahtevajo prihodnjič za odkup obstruk-cije od vlade in Nemcev reformo volilnega reda za okrajne zastope tako, da pridejo kmečke občine do večjih pravic — ali pa naj se okrajni zastopi sploh odpravijo in upeljejo cestni odbori. Prva zahteva je sama po sebi umevna in želimo tudi mi, da bi se klerikalni deželni poslanci energično za njo zavzeli. Kar se pa tiče odprave okrajnih zastopov, ne vemo, če bi bila za nas ugodna. Zakaj bi dajali kak košček samouprave iz rok, dokler nam po nekod le še koristi? Druga resolucija bo pa zanimalo uči-teljstvo. Glasi se: »Poslancem se naroča, da dovolijo regulacijo učitelj-sih plač le pod pogojem, da se ob enem tudi določi poldnevni poduk na ljudskih šolah.« Dež. posl. dr. Kukc-vec je zavzel v deželnem zboru odločno stališče proti vsakemu poslabšanju našega ljudskega šolstva. Dr. Korošec Je s svojim predlogom glede poldnevnega poduka popolnoma propadel. Ali videti je, da klerikalci ne bodo mirovali tn hočejo svoje ruvanje proti nai dobri ljudski šoli je ruvanje proti naši dobri ljudski šoli jalo, ako bi mogli zadeti tudi obso-vraženo učiteljstvo.
Iz Maribora. Zginil le neznano kam poštni pot France Zorko 26. marca. Imel bi izročiti Andreju Pe-traču v Pobrežu denarno pismo z 800 K, tega pa ni storil, temveč je podpis na potrdilu ponaredil in z denarjem zginil
V Maribora je stavka krojaških pomočnikov že od 26. marca. Pomočniki K*tevajo lOodftotno sviiante
mezde, dalje skrajšanje delovnega časa od H na 9 in pol ure inkluzivno dve četrti za južino in končno zahtevajo pomočniki, da bi naj njihove strokovne organizacije posredovale službe. Mojstri pravijo.da tako težkih pogojev ne morejo sprejeti, pripravljeni So le zvišati mezde za 5 odstotkov.
Koroško.
Nepristranost koroške vlade. Iz
Slovenskega Pliberga poročajo: Slovenci so se pritožili zaradi načina razpisa občinskih volitev na upravno sodišče proti deželni vladi v Celovcu. Razprava o tej pritožbi se je vršila 26. t. m. Pritožba je bila naperjena proti razpisu volitev, ki je bil izdan samo v nemškem jeziku, čeprav so prebivalci občine v veliki večini Slovenci in so se dozdaj volitve razpisale vedno v slovenščini. Deželna vlada jc ugovor Slovencev zavrnila, češ, da ni zakonitega določila, v kakšnem jeziku se morajo volitve razpisati. V nbčini Slovenski Pliberg je pa 700 Slovencev in 87 Nemcev. Z ozirom na to bi se pač moglo zahtevati, naj sc razois volitev objavi v slovenskem in nemškem jeziku. Državno sodišče, kateremu se je tudi pedala pritožba zaradi kršitve drž. tem. zakona, je razsodilo, da se je z razpisom volitev v nemškem jeziku kršila jezikovna enakopravnost. Upravno sodišče je ugodilo pritožbi ter razveljavilo izpodbijano odločbo kot nezakonito, ker se morajo volitve razpisati v onem, v deželi običajnem jeziku, ki ga razume prebivalstvo, upravičeno voliti.
Nezgoda. Iz Beljaka poročajo: Dne 26. t. m. so našli pod skalno steno pri apnenici barona Gersheima nekega neznanca ubitega. Pri njem niso našli nobenih dokumentov. Najbrže je izgrešil pot ter padel Čez skalo.
Samomor. Iz Velikovca poročajo: Gostilničar Franc Rozman se je obesil. Ker je preveč pil, so bili v rodbini vedni prepiri. Zapustil je vdovo in štiri majhne otroke.
Primorsko.
Goriške občinske volitve. Med
goriškimi Lahi. Nemci in socialnimi demokrati vlada vsled sramotne zmage pri nedeljskih občinskih volitvah velika poparjenost. Ko se je proglasil izid volitev, so nekateri laški mladički hoteli demonstrirati, toda pogled na slovenske može-volilce jim je vzel ves pogum. Seveda so pričakovali velikih demonstracij. Vojaštvo je bilo konsignirano, policijski stražniki so patrulirali po mestu, toda vse je bilo le prazen strah. Se le pozno zvečer, ko je že vplival alkohol na podkupljene volilce, je prišlo tupatam do prepirov, toda policija ni imela posebnega dela. Značilno je, da so socialni demokrati nabili v nedeljo velike plakate, da mora iti vsak socialist v boj proti Slovencem. Samo da ostane Gorica v rokah laških kamoristov, drugo je vse postransko. Italijanski duhovniki so demonstrativno volili z odprtimi glasovnicami kamoristovske kandidate.
Volitve odposlancev za glavni zbor pokojninskega zavoda, ki so se vršile v nedeljo, so izpodle za Slovane nepovoljno. Zmagali so vseh skupinah laški kandidati. Zasluga, da so zmagali Lahi, gre predvsem nemškim privatnim nastavljencem, ki so šli kot en mož v boj za laške kandidate. Te volitve in pa občinske volitve v Oorici prav jasno pričajo, da se Lahi v Trstu in Gorici drže le s pomočjo Nemcev in socialnih demokratov pokonci.
Velikanske tatvine v tržaški prost! lukl. Kakor smo že poročali, so v tržaški prosti Iuki zasledili organizirano tatinsko bando, ki je kar na debelo kradla. Aretirali so glavarja teh tatov, Jakoba Pontella. ki je od svojih pomagačev dobival ukradeno blago in je potem prodajal, oziroma pošiljal v inozemstvo. Pontello je bil uslužbenec tvrdke Ch. C. Pisani, ki mu je popolnoma zaupala. Rojen je bil v Barbeano pri Vidmu. Na njegovem stanovanju v ulici Pondares št. 17 so našli mnogo dragocenosti, zlatnine, srečk in mnogo pisem, od katerih nekatera zelo kompromitirajo gotove trgovce. Pontellov prvi pomagač je bil regnikoio Bussinelli, doma iz Vidma, tudi uslužbenec pri prej omenjeni firmi. Bussinelli je odpošiljal vse blago iz luke na železnico. Kradli so baje že 20 let. Vrednost tekom let ukradenega blaga cenijo na 100.000 kron.
Narodna delavska organizacija v Pasja le v nedeljo dne 29. marca imela drugo javno predavanje. Prvo predavanje je bilo pred poldrugim mesecem, takrat je govoril zagrebški vse-učiliški profesor dr. S i 1 o v i Ć o alkoholu in zločinih, zadnjo nedeljo pa g. profesor Uešič o »Matiji Gubcu, seljačkemu kralju.« Predavanje je biki sijajno Bav&DĐO. Na £elu Cargaoi-
zacije Je mladi Dubrovčan dr. Rudolf P e d e r i n.
Narodna  čitalnica v Pazinu je
zadnjo nedeljo priredila predavanje o pesniku Simonu Gregorčiču. Predaval je pazinski profesor B u r -g a r. Po predavanju sta dva gojenca prof. Saše š a n 11 a izvajala glasbene točke programa. Prav pohvalno je omenjati, da se na take prireditve zbere toliko publike, kakor je to bilo v nedeljo. Prisotni so bili malone vsi sedmo- in osmošolci hrv. gimnazije. V imenu »Matice Slovenske« je publiko pozdravil tudi prisotni gospod dr. 11 e š i č.
Dnevne vesti,
-f- Ljubljanski občinski svet. Prihodnja redna seja ljubljanskega občinskega sveta se vrši v torek, dne 7. aprila ob 6. zvečer.
4- Postojnsko c. kr. glavarstva v shržbl klerikalcev. Kakor hitro je poslanec R'bnikar zahteval od cbčin prepise volilnih imenikov za držav-nozborske nadomestne volitve, napeli so klerikalci vse sile, da bi onemogočili prepis volilnih imenikov in tako tudi — čistost volitev. Prvo kar je bilo nujno potrebno, je bil pritisk na vlado. In res c. kr. okrajno glavarstvo v Postojni je nujno izdalo ukaz na vse občine, v katerem sploh prepoveduje izdajanje prepisov volilnih imenikov, dasl glavarstvu zakon tega nikjer ne dovoljuje. C. kr. okrajno glavarstvo pa se je hotelo še — samo da ustreže klerikalcem — naravnost osmešiti s svojim ukazom. Med drugim vsebuje ta uk a z naslednjo klasično utemeljitev: ^Po prepričanju okrajnega glavarstva še opravičene niso županstva, izdajati posameznikom take prepise; kajti županstva izvršujejo, kar se tiče sestavljanja imenikov, opravila v izročenem delokrogu, nastopajo torej imenom države. Ako bi bilo občinam, t. j. županstvom, dovoljeno izdajati po njihovi volji prepise imenikov, bi gotovo, ker je takerekoč vsako županstvo pripadnik ene ali druge politične stranke, nepristranost pri iz-dajatvi in s tem v daljnem posledku čistost volitev močno trpela. Zato je brez dvoma le v smislu postave, da se prepove sploh izdajati prepise vo-lilskih imenikov. — C. kr. okrajno glavarstvo v Postojni, dne 25. marca 1914. P i I s h o f e r m. p.« 2e včeraj smo poudarjali pomen in namen volilnih imenikov ter opozarjali, da so za čistost volitev prepisi volilnih imenikov najboljša garancija. Glavarstvo v Postojni je pa menda mnenja — kakor S. L. S. — da bi bilo najboljše. Če bi se volitve na deželi vršile sploh brez volilnih imenikov. Najenostavnejše bi bilo za župnike in kaplane, ako bi brez komisije in samo pred njimi v župnrščih javno volili poslance, seveda po možnosti le pristaše S. L. S. Volilnih imenikov bi potem sploh ne bilo treba. — Klerikalcev mora biti res strahovito strah pred nadomestnimi volitvami, da izdaja c. kr. oblast zanje tako nesmiselne in smešne odloke. — Notranjci! Glejte, da izvršite vzlic temu reklamacije. Vsled klerikalnih mahinacij je treba posvetiti sestavi volilnih imenikov podvojeno pozornost!
4- Kandidat Notranjcev za nadomestne volitve v državni zbor. V Postojni se je vršil sestanek notranjskih zaupnikov, ki so izmed sebe izbrali za kandidata v državni zbor, vrlega postojnskega župana Josipa Lavrenčiča. Klerikalci vsiljujejo Notranjcem dr. Pogačnika, ponižnega slugo dr. Šusteršiča.
-f Smešni prof. Jarc se že zopet zaletava v dr. Ravniharja. Snoči trdi v »Slovencu«, da se je v seji dež. zbora dotaknil dispozicijskega fonda, o katerem je baje dokazano (?), da so iz njega zajemali Mladočehi, da je Jarc vprašal dr. Ravniharja, koliko sta on, oziroma njegova stranka dobila iz tega fonda in da je na to dr. Ravnihar prebledel (sic!) in se molče naslonil nazaj. Jarc menda res že sliši travo rasti. Trditev, da so Mladočehi zajemali iz dispozicijskega fonda, sme »Slovenec« izrekati pač le pod zaščito imunitete njegovega urednika, katero imuniteto rabi »Slovenec« po Lampetovih besedah seveda za to, da sme — kakor je videti — poročati resnico. Jarc sploh ni stavil takega vprašanja do dr. Ravniharja, vsaj od naprednih poslancev ne ve nihče za nje. Pač pa je Jarc sklicujoč se na poročila časopisov tistega večera omenjal Mladoče-he v zvezi z dispozicijskim fondom ter pri tem imenoval dr. Ravniharja, ki sedi v mladočeškem klubu. Dr. Ravnihar pa je na to takoj glasno reagiral, čuli so ga vsi napredni poslanci in razumelo se je tudi v časnikarsko ložo, da le ravno Jarc bil tisti, ki so mu v drž. zboru ob Stapln-skega aferi očitali dispozicllskl fond, ki pa se |e na to očitanje kar potuhnil. Jarc je bil zopet tisti, ki na to pri-
mnbo de* Em^tem m žduftJi?
sedice, res kakor bi ga nekaj davilo. Ali je tudi prebledel, tega z galerije ni bilo mogoče opaziti. — Nikari ne mislite, da bo kako tako očitanje s strani naših ljudi ostalo brez odgovora. Nimamo ene stvari, na katero bi se nam bilo treba bati odgovora. Posebno, če je tako neumna, kakor ona, ki je zrasla na Jarčevem zeljni-ku in ki jo prezentira v snočnem »Slovencu«, češ da je narodno-napredna stranka kaj dobivala iz dispozicijskega fonda. Seveda, ker živi naša stranka v takih intimnih razmerah in v taki prijaznosti z vlado! Kaj takega vam niti vasi »bravci«, in ti morajo zelo kosmate požirati, ne bodo verjeli
+ Končno so se vendarle oglasili gospodje pri »Slovencu«, toda beseda jim gre zelo, zelo težko iz grla. Seve, je pač mučno govoriti o stvareh, ki so vsi razsodni javnosti toliko kakor notorične.   še mučnejše pa je hladnokrvno tajiti takšne stvari, ka-koršne so razne subvencije, ki jih dobivajo klerikalci v tej ali oni obliki iz vladnih jasli Da je pri tem čestokrat odpadla tudi kaka — no, recimo — drobtinica  tudi na klerikalno časopisje, to je dejstvo, ki se s komodnim zavijanjem in zvijanjem ne da enostavno spraviti s sveta.    Znano je, kakšno stališče je zavzemal »Slovenec« v vseh narodnih vprašanjih na avstrijskem slovanskem jugu od leta 190S. pa do jeseni leta 1912. Vsak narodni pokret je oblajal   in kakor stekel pes se je zaganjal v tiste, ki niso odobravali one politike, ki se je naslanjala na razne Nastiče in druge takšne poštenjake. Kdo se še ne spominja tiste sramotne gonje, ki jo je vprizoril svoječasno »Slovenec- radi takozvane »velikosrbske propagande« na Slovenskem! Kako je takrat denuncira! na vse strani, kako je klical takrat državnega pravdnika in krvnika na pomoč proti vsem onim, ki   niso kakor on, trobili v Aehren-thaJov in kasneje v Berchtoldov rog! Ta njegova sramotna kampanja se je studiia in gabila vsakemu poštenemu človeku v dno duše, da, celo pošteni Nemci so se zgražali in često je bilo slišati iz njihovih ust vprašanje: »Ja, i ieviel bekommt denn der ^Slovenec«, dass er diese Henkersdienste leistet?« (Koliko pa dobiva »Slovenec    da opravlja krvniške posle?) In to ogavno, sramotno in infamno službo bi naj »Slovenec« opravljal zgolj   zaradi   lepih   oči kakšnega Aehrenthala ali Berchtolda, ali celo yl »najsvetejšega svojega prepričanja«!   To naj   »Slovencu verjame 2id Apela, mi in z nami vsa javnost mu tega nikoli ne bo verjela in če bi tudi ne imeli v rokah niti sence kakšnih dokazov. Tako pa je nam znano, ca je pri gonji klerikalnega časopisja igral   veliko vlogo   pink - pink in cvenk - cvenk. Tega se prav dobro ravedajo tudi pri »Slovencu«, zato so s svojo izjavo tudi do skrajnosti previdni. Tako - le pišejo: »Zdi se nam, da »Narod« misli, da je vsak tak, da se prodaja. Mi se preveč zavedamo svojega zvanja, da bi to zvanje spravi v odvisnost z  drugimi interesi kot z interesi, ki nam jih veleva naš rirodni program.« — Ali ste videli lokavo mačko, kako se spretno smu-če okrog vrele kaše? Čemu, gospod-ie, ne odgovore   točno in jasno na vprašanje: Koliko ste dobili za svoje izdajalstvo pri raznih prilikah?! Kaj ne, tako vprašanje je mučno in zato re mu skušate izogniti s patetično izjavo, da takoj preneha »Slovenec« izhajati, čim se mu dokaže, da je dobival podporo od »Piusvereina«! Toda tu ne gre v prvi vrsti za »Pius-verein«, marveč za rumeno pšenico iz vladnih jasli in v tem oziru bi nujno želeli točnih pojasnil. Sicer pa tudi s*var s »Piusvereinom« ni tako povsem nedolžna, kakor jo skuša predstaviti brumni »Slovenec«. Prav dobro se vemo namreč spominjati, da je pred    leti    zabeležila dunajska ■ Reichspost«, pišoč o »Piusvereinu-', da je to društvo razdelilo podpore tudi »slovenskim katoliškim listom« in če se ne motimo, je navedla celo znesek, tako nekako nad 20.000 kron. Mi smo že takrat stvar registrirali, a klerikalno   časopisje   je z molk,m molčalo. Ker je »Slovenec«, kakor sam pravi, »prvi slovenski katoliški list«, se pač lahko domneva, da je ob koncu koncev tudi nanj odpadla kakšna skorjica! Ali ne? Pa ne!
-r Nemška nasilnost na železnici. Na železnicah se najbolje vidi, da je naš boj za veljavo slovenskega •ezika ob enem velevažen socijalen boj. Nikjer se tako jasno ne vidi, da hočejo Nemci pridobiti izključno veljavo nemškega jezika za to. da bi vse službe dobili Nemci. Slovenec i zemljo orje in gnoj kida, ves bolj-kruh naj imajo Nemci. To je smisel vseh nemških prizadevanj in od tod *a strastni in srditi boj ki ga vodi nemštvo zoper slovenske železničarje. Zdaj čitamo zopet v znanem umazanem graškem listu ljute napade na slovenske železničarje in glasno kričanje, da se mora brezobzirno uve-«vin načelo: vsak železniški usluž-
benec mora znati nemški v govoru
in v pisavi. Ti nemški uradniki so preleni,  da bi se slovenskega jezika
naučili le za silo, a navadni uslužbenec naj bo nemškega jezika v govoru in v pisavi zmožen kakor kak profesor. Zverinska je vojska, ki jo vodi nemštvo, na čelu mu nemško železniško uradništvo, zoper slovensko stvar na železnicah in nam jasno kaže, kako se narodni interesi ujemajo s krušnimi interesi.
+ Z računskim zaključkom le javno raz položi ti tudi priloge. Deželni odbor kranjski je z dne 26. februarja 1914 št. 4790 izdal sledečo odločbo županstvu v Idriji: »Dne 14. t. m. je tamošnji cestni okrajni odbor poslal mestnemu županstvu računski sklep cestnega okraja za leto 1913 v svrho 14dnevne razpoložitve, kakor veleva § 31. novega cestnega zakona z dne 21. februarja 1912, št. 22, dež. zak. iz 1. 1913. Županstvo pa računskega sklepa ni razpoložilo od 15. do 28. t. m., vemveč je dne 17. t. m. zaprosilo cestni okrajni odbor, naj k računom v svrho javne razpoložitve pošlje še priloge, ki so njega sestavni del. Res je sicer, da z razpoložitvljo golega računa brez prilog občanom okraja ni omogočen popoln vpogled v gospodarstvo In računske posle cestnega okraja, vendar prošnja županstva v besedilu cestnega zakona nima opore. Samo deželnemu odboru in cestnemu odboru v seji se mora predložiti s prilogami opremljeni račun, ker rako izrecno predpisujeta §§ 32. in 33. cestnega zakona; § 31. pa določa le, da je letni račun razgrniti javno na vpogled, ter ne omenja prilog. Cestni okrajni odbor poroča, da je pripravljen dati občanom računske priloge na vpogled v svoji pisarni in jim dajati tudi potrebna pojasnila. Cestni odbor bo določil nov rok za razgrnitev računov in poslal nov razglas, županstvu pa se naroča, da račun javno razgrne in objavi dopo-slani razglas cestnega odbora s pri-stavkom. da je v računske priloge dovoljen vpogled v pisarni cestnega okrajnega odbora, dokler je razgrnjen letni račun pri županstvu.« Tako se glasi odločba kranjskega deželnega odbora, ki je v principu zanimiva, meritorno pa vredna razprave turistov.
— »Postojnska občina v škripcih«. Klerikalna Iorovščina presega vse meje. Zaradi notranjskih volitev mora biti klerikalna banda v velikih skrbeh, kajti poslužuje se že najin-famnejših laži. da bi volilce zbegala. Tako se je »Slovenec« zlagal, da se je pri postojnski občini dognal deficit 200.000 K. Seveda je to od konca do kraja zlagano. Odgovor na to ne bo izostal. Kakor se nam poroča iz Postojne, vloži županstvo proti »Slovencu« tožbo.
— Laško vseučiliško vprašanje. »Slovenec« poroča, da se po posredovanju nemškega cesarja (!) ustanovi laška fakulteta s pomočjo § 14. na Dunaju, kot kompenzacija Jugoslovanom pa se prizna veljavnost izpitov na zagrebški univerzi tudi za avstrijsko polovico.
— Iz sodne službe. Pravna praktikanta pri dež. sodišču v L>ubliani dr. Emil Jenko in dr. Robert F3 u c s k o sta imenovana za av-skultana.
— Še vedno v zaporu! Viktor Zalar in dijak Endlicher sta še vedno v preiskovalnem zaporu zara : pre-greška proti § 24. tiskovnega zakona. Ker je preiskovalni sodnik g. dr. Ska-berne prisednik v procesu »Agro Merkurja«, ki bo trajal nemara ves teden, se ni nadejati, da bi imenovane osumljence izpustili na svobodo pred koncem tega tedna.
— Odborniki »Branibora« imajo danes zvečer ob 8. sejo pri »Zlatorogu-. Želeti je polnoštevilne udeležbe.
— Enketo o gledališkem vprašanju sklicuje mestna gledališka komisija, ker ji ni bilo mogoče doseči nobenega sporazuma o gledališkem vprašanju z deželnim odborom. Posvetovanje, na katero je povabljen tudi deželni odbor, se vrši v soboto 4. aprila ob 5. popoldne v mestni pove tova I niči.
— Pozor varuhi! Varuhi, ki imate denar mladoletnih varovancev pu-pilarno varno nalagati, zahtevajte pri sodišču, da se ta denar brezpogojno nalaga pri »Mestni hranilnici ljubljanski«!
— Kanalizacijska dela aa Pru-
lah jako naglo napredujejo. Kanal Na Prulah. t j. z Ljubljanico na vspored-ni cesti je dokončan, na Privozu je skopan jarek že skoraj do Karlovške ceste in so čez polovico že položene cevi in tudi zasute, sedaj so začeli pa kopati jarek na Orubarjevem nabrežju. Tako bodo Prule sedaj imele vse iste javne naprave, kakor v sredini mesta: vodovod, elektriko, kanalizacijo, telefon in lepe z drevoredi obsajene ceste. Da. še več! Krasne vrtove in dober zrak. česar v sredini mesta nimajo in tudi nikoli ne more-1
jo dobiti Istotako delajo kras ondot-ni okolici lepe vile ob Orubarjevem nabrežju, sredi Prul pa dominira IV. mestna ljudska deška šola, ki je med vsemi najmodernejše urejena.
— C. ki r. mornariška akademija. K notici o sprejemu gojencev v 70. številki dne 28. marca t. 1„ dodajemo še: Sprejemajo se dečki, stari 14 do 16 let, s 4 razredi srednjih šol. Pravico na prosta mesta imajo: a) sinovi častnikov, b) vojaških uradnikov, c) dvornih in civilnih državnih uradnikov, č) domačini iz obmorskih dežel; d) polovic, prosta mesta se daje-K po potrebi tudi drugim. Pavšal za I^laČano mesto znaša 1600 K, za polovično prosto mesto 800 K na leto, plačljivo v dveh obrokih 16. septem-ora in 16. marca- Hudo bi se motil, kdor bi mislil, da je mornariška akademija poboljševalnica za dečke, ki v srednji šoli slabo napredujejo. Takšni si naj niti ne delajo stroškov in potov s prošnjo! Sprejemni izpiti so zelo strogi, posebno iz matematike, ki je važna zaradi tehniške smeri te Šole. Zelo natančna je tudi zdravniška preiskava, zlasti se zahteva dober vid. Po 41etnem študiju na akademiji, torej z ltt leti, stopijo gojenci kot kadeti v mornariško slu/bo z letno plačo 1560 K in stanarino 360 do 600 K. Nadaljni avanzma je zdaj zelo ugoden. Po ne celo triletnem službovanju, v starosti 21 do 23 let: fregatni lajtnant (nadporočnik, X. čin), IX. čin v 27 do 31 letu. Prilično po 201etni službi, v 38. do 42. letu: korvetni kapitan (major. Vili. čin). Potem pa gre naglo, ker ostajajo v vsakem štabnem činu (Vili. do VI.) samo po 2 do 4 leta. Sedanji kontre-admirali so dosegli to stopnjo (V. čin) v starosti 49 do 53 let. Na bojne ladje vkrcani častniki in kadeti pridejo z dokladami skoro na dvojno plačo. Seveda ima služba tudi senčne strani, kakor vsaka stvar. — Zdravi dečki, uradniških sinovi, ki imajo talent za matematiko, nagnenje k tehnišim strokom, veselje do vojaškega in pomorskega življenja, se lahko zastonj izobrazijo za pokiic, ki nudi lepo bodočnost. Pri mornarici je več Slovencev, nekateri že v štabnih šar-zah, Hrvatov in Srbov pa je veliko, v pretežni večini so seveda Nemci (častniški sinovi), tudi Madjarov je Čim dalje več.
Iz Most nam pišejo: Neko revše se zaletava v sobotnem »Dnevu« v gospo Dolničarjevo, ki je od kar jo poznamo naprednjakinja, kakor tudi njen g. soprog. Baje je močno razža-Iila »Dnevovega*« informatorja, za katerega se pa nihče več ne zmeni v Mostah. — Pripomnimo, da je napadena gospa članica »Sokola« in C. M. podružnice in na glasu kot vseskozi narodna žena. Torej bi si »Dan« napade nanjo pač lahko prihranil, razen ako hoče za vsako ceno napadati ljudi po — krivici.
Iz Litije: V Gradcu pri Litiji je bila pred kratkim otvorjena nova mesnica. Otvoril jo je kot filijalko neki mesar, ki ga še celo ne poznamo. Govori se sicer, da je bil že večkrat kaznovan zaradi svojega obrta, a zanesljivega se nič ne ve, saj menda nima nič firme obešene, kakor zahteva zakon. To mesarsko obrt izvršujeta sedaj samostojno dve osebi, ki zato nista ne opravičeni, ne spr sobni. Opozarjamo c. kr. okrajno glavarstvo v Litiji, naj blagovoli to zadevo preiskati in napraviti red, da ne bodo v tej stroki opravičeni obrtniki in davkoplačevalci oškodovani. Mesarska obrt spada danes med obrti, za katere je treba dokaza sposobnosti, torej je gotovo nepravilno, da jo izvršuje Človek, ki se te obrti ni učil, pod pretvezo filijalke tretje osebe, katera bi nosila samo ime.
Vesele novice iz ribniške doline. Kar neverjetno je, kaj se vse godi v ribniški dolini. In vse je primerno sedanjemu času. ko se duhovniki pripravljajo za velikonočne praznike, v katerih imata spovednica in prižnica dovolj dela. Priprava za velikonočne praznike je bila v ribniški dolini kaj primerna našemu času. Minoli teden so namreč kar trije duhovniki sedeli pred sodiščem v Ribnici na zatožni klopi, obtoženi zaradi razžaljenja časti. — Ribniški kaplan E. je v šoli dobro pretepel nekega šolarčka. Duhovske sirovosti so pač edina dela krščanskega usmilienja, ki jih slišimo o duhovnikih. Kaplanu se je iz neznanega vzroka posrečilo, da je bil oproščen. — Župnik iz VeHkih Poljan je rekel v šoli nekemu fantičku: »Ti in tvoj oče sta brez vere«. Vsled poravnave je plačal župnik nekaj za sirotinski sklad. — Kaplan iz Sodra-žice je razžalil sodraškega naduči-telja Verbiča. Zaradi žalitve javne osebe je bil kaplan obsojen v denarno kazen. — Se nekaj. 7ačetkom tekočega leta je župan iz Sv. Gregorja očital živinozdravniku v Kočevju, da ne izpolnjuje svojih dolžnosti. Pri tem delu je pomaga! gregorski župnik. — Zupan in župnik sta bila v Velikih Laščah obsojena v denarne kazen in plačilo Stroškov.  Okrofco i
sodišče v Novem mestu te potrdilo razsodbo prve instance. Ker so imeli pri tem pravni zastopniki mnogo truda in dela, so stroški veliki. — Dne 22. t. m. je imelo izobraževalno društvo v Ribnici svoj shod, da voli predsednika. Iz Ljubljane sta prišla neki profesor m neki duhovnik, da bi s tem in onim govorila in vse uredila. Hitro v začetku zborovanja se je videlo, da so bile »device« vse za »lepega kaplana« Skulja, ki je tudi deželni poslanec, na kar se vedno sklicuje, ki je pa na gimnaziji veljal za enega najbolj omejenih dijakov, možje pa so bili na strani bodočega dekana Skubica. Naenkrat stopi deželni poslanec Lovšin na stol in pravi: »Skulj ne bo naš predsednik; še nikoli ni bil hlapec nad gospodarjem; vi ste nasprotnik našega Jekana.« — Kmetje so Lovšinu nritrjevali. dekleta pa, katerim so kar oz\ žare-le pa so bile za Skulja, ki se ic piičo vseh hvalil, kaj da je že vse s^ril za kmečko ljudstvo!! Vsled "iaraščaic-i>*i ropota m vpitja je mo* u začasni predsecnik Skulj zborovanje zaključiti. Ljubljančana sta vse to opazovala in si svoje mislila :n sklenila, da nikoli več ne prideta v Rib-mco device in čuke organizira*. Pripomniti moramo, da je vzorni dr. Snsteršič sam prišel v preteklem letu v Ribnico in v Sodražico posredovat, da sta bila Skulj in Lovšin postavljena za kandidata. To so stebri slovenske ljudske stranke. Kaj neki misli o vsem tem c. kr. deželna vlada. Po Veliki noči pride škof Jeglič instalirat dekana Skubica in ga bo vprašal, kako da bo občeval s kaplanom Skuljem. Odgovor se bo glasil: V Ribnici bom jaz dekan, Skulj pa moj kaplan. Skof bo tudi vprašal, kako deluje neki študent lic na gospodarskem in političnem polju. Svetovalo se mu bo, naj pusti študente, da se uče. Ta lic je prejel menda v času volitev od škofa pismo, da naj krepko agitira pri občinskih in deželnih volitvah in s tem pismom se ponaša lic . . . Lepa tolažba. Iz navedenega se zopet vidi, da duhovščina ne pozna več cerkve in prave molitve, ampak samo politiko. V politiki bo tudi utonila.
Občinski odbor idrijski ima v četrtek javno sejo ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. Na sporedu je med drugim računski zaključek mestne občine za leto 1913.
Nov Izum Hrvata. Mr. Ph. Vu-čenoviču se je posrečilo po mnogoletnem trudu in preizkuševanju sestaviti novo sredstvo proti navadni in kronični kapavki. V preteklih dveh mesecih je dobil od raznih strokovnjakov, kakor so na pr.: Janovsky, Bukovskv, Werlich itd. priznalna pisma in ker so vpeljale tudi razne avstrijske, ogrske in nemške klinike »Gonoktein«, je gotovo, da mora biti to sredstvo dobro. Vrlemu Hrvatu, ki živi s praškimi Jugoslovani v bratskih stikih. Čestitamo na krasnem uspehu! D. O.
V Zagrebu je v soboto umrla gospa Ivana A r k o v a , rojena Skerljeva, soproga veletržca g. M. Arka v Zagrebu. Pokojnica je bila stara šele 53 let. Pogreb je bil danes ob 3. popoldne. Blag ji spomin!
V viharju pogube je naslov kine-matografičnega romana v 6 delih, ki se predvaja danes v kinematografu »Ideal«. Občutka polno dejanje kaže nal usodna pota mladega dečka. Krasne fotografične finosti in veliki, ganljivi momenti zagotavljajo tej drami, ki je slična znani »Otrok Pariza«, najpopolnejši uspeh.
Razstava divjih zveri v areni Narodnega doma priredila je tudi včeraj dobro obiskano predstavo. Kakor smo že omenili, je glavna privlačnost tega podjetja množina levov ter njih dobra dresura. Tudi ostale točke sporeda so vsekakor prvovrstne in se občinstvu obisk tfcga podjetja priporoča. Razstava ostane le še nekaj dni v Ljubljani.
Hrib gorel. Včeraj popoldne je začela goreti suha trava^ pomešana s trnjem na hribu, nad Cešnovarjevo gostilno na Dolenjski cesti, ki je last železniškega erarja. Ogenj ni baje napravil nikake škode in se sodi, ker ni bilo poklicano reševalno in gasilno društvo, da so zato zažgali, da se iz-čisti nepotrebno šaro in pa seveda, ker ni bilo nevarnosti, da bi se ogenj razširil.
Braitma naznanila.
Napredno politično in gospodarsko društvo za kolodvorski In šent-peterskl (V.) okraj v Ljubljani ima
svoj redni občni zbor v četrtek, dne 2. aprila 1914 ob 8. zvečer v prostorih gostilne g. A. Bončarja, na Sv. Petra cesti št. 41. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo tajni-kovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučaj-MOtL
Napredno gospodarsko društvo za šentjakobski okraj je imelo v nedeljo popoldne pri Rastoharju občni zbor, ki sta ga posetila tudi podžupan ljubljanski in deželni odbornik g. dr. Karol Triller in deželni poslanec in občinski svetnik g: dr. Fran Novak. Govore obeh poslancev smo priobčili na drugem mestu. Navzoči so bili še občinska svetnika gg. L i -kozar in Smole ter zastopniki političnih, oziroma gospodarskih društev za Krakovo in Trnovo ter za Poljane. Iz predsednikovega poročila posnamemo, da sta umrla tekom leta dva Člana: Jerančič in Ba-b i č. Nadalje je izrekel občni zbor zahvalo raznim funkcijonarjem in članom, ki so pomagali pri knjižnici. Iz tajniškega poročila g. Rodeta, ki je obenem načelnik knjižnice, in iz blagajniškega poročila gosp. Verčiča posnamemo, da je društvo prav marljivo delovalo za udejstvitev raznih nujnih potreb okraja ter priredilo tekom leta eno poletno veselico, Martinov in Miklavžev večer v dobrodelne svrhe in fantovski ples. — Društvo šteje sedaj 202 člana. Knjižnica, ki ne obstoja niti tri leta, ima nad 3000 vezanih in nad 500 nevezanih knjig. Obiskovalcev je bilo okrog 900. Izposodilo se je 25.000 eksempla-rov. Darovateljem, ki hočejo ostati neimenovani, imenoma pa gospe Franclovi se izreče najtoplejša zahvala. Denarni promet je znašal 3622 K 21 v, stroškov je bilo nad 2000 K. Knjižnica je dala nad 1240 K, zahtevala pa 1207 K. Članarina je znašala 488 K. Pri nato vršečih se volitvah so bili izvoljeni v odbor sledeči gg.: B e v c, F r a n z 1 mL, Jeruc, Keržič, Likozar, Rode, Sterlekar, Verbič, Urban č i č, za namestnike gg.: Bra-tuš, Mole, Mlakar, bare in S t e r k, za pregledovalce računov gg.: F r a n z 1 st, J e s e n k o in Sv i g e I"i za namestnika pa gospod
V o n č i n a. Končno je govoril še občinski svetnik g. Smole, ki je opozarjal na potrebo, da e takoj prične z delom za občinske volitve. Na njegov predlog in predlog g. K e r ž ič a se je izrekla naprednim poslancem v deželnem zboru in napredni delegaciji v občinskem svetu najtoplejša zahvala ter priznanje za njih požrtvovalni trud.
Napredno politično društvo za kolizejski okraj je imelo včeraj v restavraciji pri Novem svetu svoj občni zbor. Predsednik deželni poslanec gosp. Josip R e i s n e r je otvoril občni zbor, pozdravil došlega deželnega poslanca g. R i b n i k a r j a ter podal splošno sliko o društvenem delovanju v preteklem letu ter o tajniških poslih, ki so sloneli večinoma na njegovih ramah. Iz blagajniškega poročila g. Iglica posnamemo, da je društveno premoženje naraslo za 195 K 85 v ter znaša sedaj 762 kron 52 vinarjev. Na predlog pregledoval-ca računov' se je podelil blagajniku absolutorij ter izrekla predsedniku g. Reisnerju na predlog gospoda J u v a n a zahvala in priznanje za njegovo delovanje. Članarina se je znižala nato od 30 v na 20 v mesečno. Nato so se vršile volitve in se je novi odbor tako-Ie sestavil: predsednik Jožef R e i s n e r, podpredsednik Ivan Belič, tajnik Rudolf J u v a n, blagajnik Tomaž I g 1 i Č, knjižničar Jožef E r b e ž n i k, odbornika: Ivan B a j ž e 1 j in Aleksander
V a 1 j a v e c, namestnika Leopold B 6 g e I ml. in Matija D e r ž a j. Preglednika sta Jožef S i m o n č i č in Jožef D e ž m a n, namestnik Anton K o v a č i č. Pri slučajnostih so se obravnavali različni predlogi glede razširjenja društvene knjižnice in drugega društvenega delovanja. Knjižničarju se je dalo na razpolago 300 kron za nabavo novih knjig, odboru pa se je naročilo, izposlovati knjižnici pravico javnosti. Končno se je razpravljalo še o nekaterih občinskih zadevah, ki zadevajo posebej želje in potrebe prebivalcev kolizej-skega okraja.
Javna knjižnica Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj« je sklenila odslej objavljati vsakomesečne izkaze o številu izposojenih knjig. V letošnjem letu izposodila je meseca januarja 2948, februarja 3006 in marca 3069, skupaj torej v prvem četrtletju 9025 knjig in prednjači torej v številu izposojenih knjig vsem slovenskim knjižnicam. Priporočamo lepo urejeno in bogato založeno knjižnico vsem slojem; knjižnica je nastanjena Pred igrišem št. 3 in posluje vsako sredo in petek od 6. do 8. ure zvečer in ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. dopoldne. V olajšanje izbiranja in hitrejšega poslovanja so v knjižnici na razpolago katalogi, ki se oddajajo tudi strankam za znižano ceno 20 vinarjev.
2 velika ljudska koncerta priredi dobroznani salonski orkester »Soko- * la I.« v nedeljo 5. aprila in na velikonočni ponedeljek dne 13. aprila. Spored obema koncertoma je zelo mnogovrsten, kdor hoče pri koncertu ali plesu uirti par veselih uric, naj salo
ne zamudi te ugodne prilike. Koncert se vrši v restavraciji hotela Tivoli in sicer ob vsakem vremenu. Koncertni del bo trajal oba dneva od 4. do 7., ples pa od 8. do 12. ponoči. Vstopnina za vsak koncert, tudi za ples, za osebo 50 vinarjev. Bratje in sestre, agitirajte za mnogobrojno udeležbo iz sokolskih in sokolstvu naklonjenih krogov. — Na zdar!
Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov, krajevna skupina v Ljubljani, naznanja, da se vrši v sredo 1. aprila ob 8. uri zvečer v restavraciji Schmidt, Gradišče, obenem s prijateljskim sestankom izredni občni zbor z dnevnim redom: L Dopolnilna volitev dveh delegatov za društveni občni zbor; 2. slučajnosti.
Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov ima svoj občni zbor dne 5. aprila ob 10. dopoldne v prostorih hotela Union v Ljubljani Na vsporedu sta poleg običajnih točk tudi referata dr. Politea o organizaciji in Hitra o vzorni pragmatiki.
Prosveta.
Slovensko gledališče. Dne 4.. 5.
!n 7. aprila priredi ansambl slov. gledišča, predstave v korist članom. V soboto 4. aprila se vprizore po daljšem presledku Govekarjevi »Legijo-narji«. V nedeljo 5. aprila popoldne se »Legijonarji« ponove in zvečer se vprizori Coste »Ali je to deklic«. V torek 7. je premiera Nicodemijeve drame v treh dejanjih: »Perjanica«. (Der Reiherbusch), ki je dosegla letos na dunajskem dvornem gledišču sijajen uspeh. — Opozarjamo slov. občinstvo na te predstave že danes in upamo da se odzove v največjem številu, ter tako pokaže slov. igralcem svoje simpatije — in to sedaj še tem bolj, ker stoje pred novo krizo.
Književnost.
— »Slovenski Sokol« št 1 ima
Sledečo vsebino: 1. Odbijalne vaje z žogo. 2. Na pragu jubilejnega leta. 3. Vaje na orodju. 4. 2ena v Sokolu.
5. Vestnik slovenskega Sokolstva.
6. Književnost. — Št. 2. ima sledečo vsebino: 1. Odbijalne vaje z žogo. 2. Na pragu jubilejnega leta. 3. Vaje za tekmo za prvenstvo na III. slovenski vsesokolski zlet leta 1914. 4. Vestnik slovenskega Sokolstva. 5. Književnost.
Izpred sodifto.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
»Agro - Merkur«.
Popoldne se je obravnava nadaljevala ob pol 4. ter je bil kot prvi zaslišan obtoženec dr. Žerjav.
Obtoženec je smatral »Agro-Merkurja^ le kot nekako podružnico Zveze, ki je bila le formalno samostojna, ki pa ravno zaradi tega svojega značaja tudi ni imela zadostnega kapitala. Ustanovil se je pa »Agro-Merkur« posebno zato, ker Zveza ni mogla sprejemati fizičnih oseb. Omenja zgodovino ustanovitve »Agro-Merkurja« leta 1908, vendar pa »Agro - Merkur« ni začel takoj delovati, marveč je pričel svoje delovanje šele junija 1909. Bil je 11 mesecev brez nadzorstva, kar je bilo takrat v praksi. »Agro - Merkur« je smatral tudi Zvezni kapital za svojo zaslom-bo, zlasti ker je obstojal sklep Zveze, da se »Agro-Merkurju« odpre kredit 50.000 K, razen tega pa še kredit, ki odgovarja vsakokratni visini terjatev »Agro - Merkurja«.
Sredi novembra se je začel odpor od strani ljubljanskih veletržcev, ki so pritisnili najprej na Kmečko posojilnico. Prepir se je nadaljeval tudi še meseca decembra in končno je prišlo do tega, da sta on in načelnik Lenarčič v neki seji izvrševalne-ga odbora narodno - napredne stranke izjavila, da bo »Agro - Merkur« prenehal do spomladi 1910, skušal oprostiti se zveze z Zvezo slovenskih zadrug. Ta čas pa so začele prihajati slabe vesti. Prva taka slaba vest je bila, da je tržaška podružnica kupila brez vednosti centrale 80 vagonov koruze. Na to centrala ni bila pripravljena m je o tej kupčiji izvedela Šele meseca decembra. Tržaška podružnica je takrat kupovala po navodilu centrale tudi moko, pa moka je morala biti prej že prodana, predno je zastopnik Cohen brzojavni Elizabetnemu mlinu naročilo. O teh naročilih je vedno tudi pismeno poročal, kakor tudi o drugih važnejših kupčijah. O nakupu koruze pa ni poročal Ker pa se je bil podvrgel reškemu borznemu razsodišču, je bilo iluzorično kaj doseči proti temu storjenemu sklepu, zato je moral »Agro - Merkur« iskati druga pota. Cohen je storil to kupčijo skupaj z nekim mlinarjem v Tržiču ter se je z niim dogovoril, da se bo koruza eventualno pri njem sendela. Sklep k
bil napravljen na 16*6, Januarja pa Je padla cena na 11*—. Sedaj so se začeti prepiri z mlinarjem, ki je končno vendar prevzel del tega blaga. Ko je bilo 22 vagonov tja izvoženih, se je zgodila nesreča, in morda je upravičena sumnja, da se je to zgodilo iz političnih motivov, da se je del koruze vnel. Prvi sodnik je sicer blago oprostil druga instanca pa je razsodila, da se blago uniči. Na tem blagu se je zgodil naravnost zločin. Končno pa je dosegel predsednik, da se je smelo blago denaturirano prodati Zguba je bila seveda ogromna.
Druga taka vest je bila, da pada cena moki. Če smo se hoteli izogniti velikanskim izgubam, smo morali gledati na to, da prevzemamo blago. V teh velikanskih stiskah je prišel še sklep, da ustavi Zveza »Agro - Merkurju« vsako denarno pomoč, če nismo hoteli izgubiti pri velikanskih diferencah, smo se morali odločiti na vsak način držati zavod. Takrat je začel »Agro - Merkur« na pot indirektnega financiranja. Sklenilo se je naprositi razne zavode za kredit, da pride »Agro-Merkur« čez kritičnega pol leta, nakar bi se eventualno izvršila likvidacija. Res se o teh sklepih ni vodil zapisnik, kakor se je marsikatera stvar vršila predomače. »Agro - Merkurjevo« načelništvo pa je bilo vedno trdno prepričano, da je zavod aktiven. Tudi se prvotni sklep Zveze glede financiranja »Agro-Merkurja« ni nikdar preklical. To financiranje se je namreč sklenilo v Zveznem načelništvu. kjer pa so bili takrat isti ljudje, kakor v načelništvu ^Agro - Merkurja«.
Knjiga »Kmečka posojilnica« ni bila nikdar kaka tajna knjiga, marveč se je ta knjiga celo najbolj pogosto rabila. Kočevska posojilnica je otvorila kredit »Agro - Merkurju«, Zveza pa Kočevski. Pri tem pa je bilo načelništvo »Agro - Merkurja« prepričano, da bo Kočevska posojilnica še nekaj zaslužila na diferencah. Kredit, ki bi ga imel »Agro - Merkur* pri nekaterih zavodih, se je sklenil voditi kumulativno. Pa tudi tu se je vedno ponavljal isti greh, da se je vse to godilo pod roko enih in istih oseb. Drugi člani načelništva se niso mogli tako intenzivno baviti v zadevo ;> Agro-Merkurja*. pač pa se je načelnik Lenarčič z vso vnemo in ener-žijo zavzemal za poslovanje zavoda.
Zvezi se ni nič prikrivalo, pač pa se stanje »Agro - Merkurja« tudi ni obešalo na veliki zvon. Da bi bil on. dr. Žerjav, nagovarjal koga. da naj ne pokaže knjig, ni res. tudi je nadzorstvo knjige lahko pregledovalo. Tudi je smatral on Kočevsko in Moravsko posojilnico za upnika »Agro-Merkurja«, ker je bil tak sklep storjen tudi v seji. Da se Kočevska posojilnica o vpisih ni obveščala se je zgodilo zato, ker bi se bilo to zgodilo ob zaključku. Ko je prišlo maja meseca do tega. da je bilo treba več denarja, je prevzel Rozman nalogo ta denar preskrbeti. On. dr. Žerjav, pa je prevzel poroštvo, ker v tem slučaju Moravska od Lenarčiča ni zahtevala poroštva. Pač pa je bil Lenarčič o teh stvareh podučen. 1 se je sklenilo o teh zadevah molčat;, se je zgodilo samo. ker ni bilo zn i no, ali so bile posojilnice izven oblig  ali ne.
Takrat se je vršil občni ^or. na katerem je bil dr. Tavčar izvoljen v odbor. Sedaj je prišla drugć doba. Dr. Tavčar se je hotel natančno informirati. Zahteval je. da naj gledamo, da pride denar nazaj v Zvezo. Prišel je dr. LavŠ v pisarno in prišlo je do afere z iztrganimi listi. Takrat so bili hudi politični boji. Tudi smo izvedeli, da dr. Tavčar in Knez ne odobravata in smatrata korak glede Kočevske posojilnice za nepravilen. Jaz sam pa sem bil mnenja, da moramo prevzeti vsi. če je kaj nepravilnega, moralično odgovornost. Taka je prišlo končno do izjave, ki sem jo jaz sestavil in ki je bila podpisana od vseh treh Članov načelstva. Potem naj bi se bila izvršila eventualno likvidacija. To izjavo glede jamstva je podpisal Lenarčič in nato jaz, in nato je šel Lenarčič še k Bayru po podpis. Vsebina te izjave je bila ta, da jamčimo mi trije za vsako možno izgubo na kreditu, danem »Agro-Merkurju«. To izjavo smo sestavili, ker sta dr. Tavčar in Knez to zahtevala.
Kar se tiče kupčije z moko, le treba omeniti, da je Cohen delal kupčije, ki so bile naravnost kolosalne in da je prodajal neverjetno veliko. To se je vršilo že po pogodbi z Elizabetami mlinom v Trstu. Cohen je prodajal tudi nečlanom, ker Je bil Elrzabetni mlin naš član. Ker pa tržaški odjemalci niso hoteli sklepati kupčij z Elizabetnim mlinom, ker Je spadal pod budimpeštansko borzo. Je prodajal Cohen na naše sklepne listke. Budimpeštanci pa so nas na ta način vjell Mi smo dali namreč Co-henu pooblastilo, da velja to, kar on naroča, za nas in Je on lahko breg vednosti centrale tklftul s
kupčije. Januarja, ko Je začela stvar smrdeti, smo dobili mi od Moniga, ravnatelja mlina, izjavo, da smatra te kupčije za lastne in ne za agenturne kupčije. Začela se Je vojna korespondenca. Mi nismo odnehali od svojega stališča, da so to agenturne kupčije, Elizabetni mlin ne od svojega stališča, da so propre kupčije. Ker pa smo vedeli da bi pri budimpeštanskem borznem razsodišču propadli, smo skušali zadevo urediti Cohen je poslal vse tržaške sklepe v Ljubljano in Knez je pregledal te listke ter se sam izjavil, da so bile kupčije res dobre, kar nam je bilo v ponos.
Da bo pri moki izguba, smo uvideli meseca februarja, ko je prišel velikanski polom, ko je več kakor 60% pekov zaprlo v Trstu prodajalne in pobegnilo ali pa oddalo prodajalne ženi bratu itd. Takrat so izgubile dobre tržaške tvrdke več kakor Agro-Merkur m državni pravdnik, do katerega smo se obrnili, je izjavil, da vendar ne more vseh naših obvezan-cev zapreti. Take krize ni bilo že 20 let. V Trstu smo takrat zgubili na moki kakih 80.000 K, prej na koruzi pa kakih 30.000 K. Ta izguba pa je bila le na papirju in mi smo se začeli pogajati glede eventualne diference z mlinom. Pogajanja so bila uspešna in je prišlo avgusta 1910 že do poravnave. Sli smo celo pod kompromisno ceno, tako da bi bili diferenco 80.000 K morda spravili notri.
Glede bilanc pravi dr. Žerjav, da je bila prva bilanca leta 1909 pravilno sestavljena na podlagi članske knjige, tako namreč, da so se deleži vpisali kot polno vplačani, na drugi strani pa vodili nevplačani zneski. Upravni stroški za prihodnje leto se tudi niso vpisali. Tudi je bil sklenjen kompromis z Vedovo, da je kupil 40 vagonov koruze, drugih 40 vagonov pa se je deloma že placiralo drugod. Avgusta se je napravila druga bilanca. Treba je bilo dognati ali je Agro-Merkur aktiven ali pasiven. Bilanca je bila popolnoma pravilna in napravljena je bila tudi natančna inventura. Koruza je bila odpravljena in glede moke se je napravil kompromis. Pri inventuri sem našel, da je bilo vino cenjeno prenizko, namreč po nakupnih cenah in ne po pravi vrednosti, zato sem to popravil. Agro-Merkur pa ni bil pasiven niti 9. septembra in napoved konkurza je bila nespametna.
Kar se tiče konjaka, pravi, da Je bila ta kupčija šele eksperiment in je reprezeniiral že destilat veliko vrednost. Par sodov je bilo konjaka že napravljenih.
Glede šentjanškega premogoko-pa opozarja, da se je hotela napraviti neka akcija za silo ter dobavljati revnejšim slojem cen premog in s tem potisniti navzdol tudi cene trboveljskemu premogu. Prodalo se je kakih 300 vagonov. Glede članstva premogokopa pa je šlo za vprašanje pismenosti. Tudi šentjanška premo-gokopna družba je bila proti konkur-zu in bi se bila takrat dala stvar lepo urediti.
Zvišanje plače Rozmanu je bilo sklenjeno v neki seji in je bilo treba napraviti le definitivno pogodbo, kar pa se je zavleklo zaradi takozvane konkurenčne klavzule.
Koncem septembra se je napravila še ena bilanca, v katero se je vrinila nepravilnost, da je bila ena cela vinska klet izpuščena. Od 1. pa do 30. septembra pa je znašala diferenca na blagu kakih 20.000 do 25.000 K, kar se je moralo zgoditi v Trstu in za kar ni nobenega dohodka.
Končno opozarja, da je 5. avgusta zbolel in da od tedaj preneha njegova odgovornost.
Vzrok poloma je iskati po njegovem mnenju v velikih nezgodah s koruzo in moko, v odtegnjenju kredita in zlasti v tem. da podpisana zadnja izjava ni dospela do Zveze. Da bi pa mogel Agro-Merkur obstojati brez kreditiranja na to niti misliti ni bilo. Zanka, da bi brt predsednikov namestnik.
Obtoženi Lenarčič se dobro spominja, da so on, dr. Žerjav in Bayr podpisali garancijsko izjavo, ne ve pa, kaj je bilo pozneje s to izjavo. Dr. Žerjav omeni še enkrat, da je bil takrat z dr. Tavčarjem v hudem političnem prepiru m v zelo težavni poziciji. Zato Je bil vesel, ko je stavila Zveza propozicijo, da naj podpišejo ono izjavo, potem Zveza ne bo delala nobenih sitnosti. Več kakor eno leto ni vedel da ta izjava ni prišla na svoje mesta Pisal je Lenarčiča, da naj se sklice izredni občni zbor in je izdelal tudi načrt za asana-ctjo in čedno likvidacijo. Likvidacija Je bfla sklenjena, ko Je Lenarčič podpisal ono izjava Dr. Tavčar izjavi, če bi bila Zveza dobila ono izjavo, bi ne bilo nobenega konkurza.
Olede pekaril pravi, da jih Je imel Cohen zato, da v onem času vsaj del moke spravi po dobrih cenah m ti* km* mm* fekUeb
nju cen moke cena kruhu ni prav nič padla. Odredilo pa se je vendar, da mora pekarije opustiti, V ta čas pade tudi odpust Cohena od Agro-Mer-kurja.
Nato se je zagovarjal obtoženec Rozman, k! je bil uradni vodja Zveze. Njegov zagovor je v bistvu podoben zagovoru obeh prvih obtožencev. Pravil je, da je bil prav pogosto kot revizor Zveze odsoten, zlasti v kritičnem času ter je imel pozneje tudi prav mnogo opravka z vojaškimi dobavami Zveze. Cohena je slučajno spoznal v Trstu in ga na-svetoval Agro-Merkurju, ker ga je imel za rutiniranega trgovca in zmožnega človeka, ni mu pa ničesar obljubil V Ljubljani se je nato napravila s Cohenom pogodba. Cohen je sklepal različne kupčije. O lastnih sklepih v Trstu je izvedel povodom neke revizije v Trstu. Sklepe o teh kupčijah je potem prinesel s seboj v Ljubljano, kjer so se sklepi izkazali kot zelo dobri. Da bi mu bil Lenarčič zaukazal stornirati lastne kupčije, ni res, marveč je izrekel samo bojazen, da izgubi Agro-Merkur provizijo, nato je pisal Rozman na Elizabetni mlin ter dobil odgovor, da dobi Agro-Merkur na vsak način provizijo.
Indirektno financiranje se je pričelo, ko je Kmetska posojilnica odpovedala Zvezi kredit in je morala ta gledati, da si kredit zopet dobi, da lahko reče, da ne financira več Agro-Merkurja, O načinu tega indirektnega financiranja je izvedel takoj po seji. V prvi vrsti je prišla za to v poštev Kočevska posojilnica. Tudi Lenarčič je za to vedel.
Knjige se niso prikrivale, pač pa so se povodom nekih govoric, ki so se bile raznesle, opozorili vsi na uradniško tajnost. Na občnem zboru pa je dr. Žerjav poročal tudi o financiranju Agro-Merkurja potom Kočevske posojilnice.
Glede svojega vstopa v načelništvo pojasni dr. Tavčar, da je kupil delnico Kmečke posojilnice, da je lahko prišel v načelništvo Zveze.
Dr. Tavčar je nato zahteval v neki seji, da izstopijo uradniki Zveze iz Agro-Merkurja, on, Rozman, pa o tem ni bil obveščen, vsled česar je prišlo do spora med dr. Tavčarjem in njim. Ko je prišel dr. Lavš v Zvezo je dr. Lavšev nastop uradnike tako razburil, da so hoteli celo stavkati, zlasti ni bilo dobro razmerje med dr. Lavšem in njim. Pojasnjuje nadalje, da je knjigovodja Pečar izrezal iz one knjige, ki so jo zaman iskali nekaj listov, ki jih je hotel prenesti, da si olajša delo, v drugo knjigo. On je liste našel na mizi in zaprl knjigo v miznico revizorja Reicherja. Knjiga pa ni bila tajna in ni bilo nobene prepovedi, pokazati to knjigo.
Glede konjaka, pravi, da se je ta kupčija začela po ideji BajTa in je le konkurs preprečil začetek razpeča-vanja. Tudi z ravnateljem šentjanškega premogokopa se je on pogajal zaradi članstva. Druga bilanca pa se je napravila, ker je to zahteval Kreditni zavod, s katerim se je Lenarčič pogajal. Po njegovem mnenju je bil Agro-Merkur ob napovedi konkurza aktiven ter hoče to dokazati z bilanco, ki jo je sam sestavil Kot vzrok propada smatra dejstvo, da so hoteli ljubljanski veletrgovci Agro-Merkurja uničiti, ker je sklepal enake kupčije kakor Agro-Merkur, »kjer niso bile izvežbane moči«. Dr. Tavčar: Vsaj v kuhanju konjaka ne.
Glede garancijske izjave pravi, da je on ni podpisal, pač pa je bil na-vzroč, ko sta jo podpisala Lenarčič in dr. Žerjav. Tudi o Bayru ve, da jo je podpisal. Kaj se je z izjavo zgodilo, ne ve.
Dne 22. oktobra 1910 je bila seja načelstva, v kateri se je sklenilo, da se konkurs ne napove, temveč počaka izredni občni zbor, ki je bil sklican za 30. oktobra. Lenarčič pa je napovedal konkurs in tudi on je podpisal.
Obravnava se je prekiniU ob pol 8. zvečer ter se nadaljevala danes dopoldne ob 9.
Prvi se je zagovarjal obtoženec Bayr. Povedal je zgodovino ustanovitve »Agro - Merkurja«. On se je že pri vstopu bal, da blagovni promet ne bo dobičkanosen, zahteval je pa, da se vrše samo agenturske kupčije. Ko so bila pravila registrirana, je »Agro - Merkur« spal kakega pol leta. O podružnici v Trstu Je izvedel šele, ko je bila že ustanovljena. Sej, ko se Je pisal zapisnik, ni bilo, samo enkrat Je bil formalno poklican k seji. Pač pa so se vršili teoretični posveti in razgovori, sklepov pa ni bila
Kot član načelstva »Kmetske posojilnice« ni imel mnogo časa. Gosp. Knez za to ni vedel, da je bil Bayr član »Agro - Merkurja«, to pa zato ne, ker Je mislil, da bo »Agro • Merkur« zaspal; ko ga Je gosp. Knez vprašal, mu Je rekel, da se bo zaslužilo komaj za smetke. Bil Je potem bolan, ko se Je vrnil. Je slišal, da se delajo  take  velikanske  kupčije v
«. Ker so začeli Un
govcinjegaod strani gledali in so mu namigavali tudi v »Kmetski posojilnici«, je prijavil dne 10. novembra 1909 svoj izstop. Potem se je držal bolj reservirano in ni hodil več k posvetovanjem.
Dne 14. decembra 1909 je prišel ta odstop pred sejo načelstva ter je v zapisniku zapisano, da se je odstop odložil do občnega zbora. Bayr temu ugovarja. Da je na željo Lenarčiča podpisal jamstveno izjavo, ki bi bila rešila »Agro - Merkurja«, je storil le kot član »Kmetske posojilnice«, ker je hotel preprečiti napoved konkurza. Ta izjava, glaseča se na 150.000 kron, velja samo, če se konkurz opusti in samo na zahtevo »Zveze« in proti »Zvezi«. Lenarčič ni te izjave izjavil Slišal pa je pozneje, da je prišlo v seji do kontroverze med Lenarčičem in dr. Tavčarjem, v. kateri je dr. Tavčar očital Lenarčiču, da je vedel za vse manipulacije »Agro-Merkurja«.
Za indirektno financiranje je izvedel, ko je iskal dr. Lavš 400.000 K v »Agro - Merkurju« pa ni našel knjige. Dr. Tavčar mu je povedal pozneje, da se je ta »tajna knjiga« našla.
Bil je tudi načelnik »Kočevske posojilnice«, nikdar pa ni bil v Kočevju in Kočevja niti ne pozna. V načelstvo »Kočevske« je prišel na prigovarjanje dr. Žerjava.
Nekega dne je prišel gosp. Len-če k njemu, informirat se o tem, kdo financira »Agro - Merkurja«. On mu je rekel, da »Zveza« ne, ter sta Šla potem še v »Zvezo«, kjer je g. LenČe vprašal Rozmana, kdo financira »Agro - Merkurja«. Rozman tega ni hotel povedati, češ: »Ne povem, katera banka, »Zveza« ne financira več, drugo vas ne briga.«
On je preprečil tudi ustanovitev perutninskega zavoda. Glede konjaka pripoveduje, da sta prišla dva češka Zida in pokazala, kako se dela konjak, ker sta bila sila neotesana, so šli vsi stran.Pozneje se je govorilo več o tem, kako bi se delal iz pokvarjenega vina konjak; to je bila zelo vabljiva misel in Rozman mu Je pozneje pokazal tudi tak vzorec konjaka, ki bi stal »Agro - Merkur« 1 krono, prodala! pa bi ga po 3—4 K. Dr. Žerjav pove, da so dobili destilat od »Verein osterreichisch - franzosi-scher Weinbrennereien«.
Izjavo kot priča je baje na prošnjo dr. Žerjava na njegovem vrtu spisal.
Nato se je zagovarjal Cohen. Prišel je aprila ali maja dvakrat \* Ljubljano.
Cohen je imel 4000 K plače in 10% od pravega dobička svojih kupčij. Bavr ga je nekoč tudi vprašal, če pozna kupčijo z vinom, on pa je obstojal vedno na kupčiji s kolonijalnim blagom. Tudi mu je rekel pri sprejemu v Ljubljani, da bi lahko razpe-čal v Trstu blaga za 3 milijone, za kar bi bilo treba V4 milijona glavnice. Bayer mu je nato rekel, da bi se ta denar že dobil. Vsled tega ni iz-praševal nadalje, od kod dobiva »Agro - Merkur« denar. Ko je nastopil svojo službo v Trstu, si je takoj najel skladišče ter je začel takoj s kupčijami. Dobil je pozneje pomožnega uradnika Zupančiča, ki je časih vodil tudi dnevno blagajno, moral pa njemu izročiti, kar je dobil V svoji blagajni je imel Cohen denar, ki ga je prejel in sklepna pisma, lastnega denarja v tej blagajni ni imel, pač pa plačila nekaterih pekarij. Glede Eli-zabetnega mlina izpove podobno, kakor ostali obtoženci. Mlin je dajal P/a% provizije, za sprejem blaga in za naročanje pa je imel on garancijsko pismo »Agro - Merkurja«. Ker so se tržaški trgovci upirali, podpisati sklepe Elizabetnega mlina, je moral uporabljati svoje, oziroma »Agro - Merkurjeve« sklepe. Pravi tudi, da se mu je iz Ljubljane očitalo, da je to njegovo postopanje nepravilno. Glede koruze je sklenil z della Vedovo sklep za kakih 50.000 K do 60.000 K, pri čemer bi imel »Agro-Merkur« prav lep dobiček, kake 3 K pri 100 kg. Della Vedova pa ni hotel prevzeti pozneje koruze, češ, da je presveža in premokra ter je puščal koruzo namenoma na kolodvoru, da je splesnila, nakar jo je sanitetna oblast zaplenila. Protestiral je proti temu ter poslal koruzo v Gradec v preskušnjo, kjer so jo označili za škodljivo. O koruzni kupčiji ni nikdar poročal v Ljubljano, pač pa je dr. Žerjav to izvedel januarja 1910. Začela se je kupčija z moko. Decembra je prišla vest, da so peki v Trstu t moko preobloženi. Peljal se je v Budimpešto ter se pogajal s Konigom, ki je bil zadovoljen s tem, da plača »Agro - Merkur« za svoja naročila, ki naj se ne izvedejo 30.000 K, ali pa, da se zaveže, prevzeti isto množino pozneje po 3 K nad dnevno ceno. On je bil za to, da se naročilo stornira in plača 30.000 K, načelstvo »Agro-Merkurja« pa je bilo proti temu. Ker pa so prihajali peki in so prosili za storniranje ter se hoteli obvezati, da prevzamete moko posnele in Blejajo
tudi po 3 K do 31/, K ra stornirano blago, je io storil na lastno pest, za kar je dobil iz Ljubljane grajo, češ, da bi bil moral prisiliti peke, da blago prevzamejo. Vsled teh stornacij za vsako vrečo po 4 K, pa tako, da bi peki prevzeli blago septembra, je upal dobiti do 44.000 K in ne samo onih 30.000 K.
Prevzemati je začel pekarije, ter je prevzel v vsem tri pekarije. Razlaga nato. na kak način je prišel do teh pekarij. S pekarijami je zasledoval namen, preostalo moko porabiti ^n ko bi bil imel še nadaljnih lO.ooo kron na razpolago, bi bil dobil še 5 pekarij in vso moko bi bil z dobičkom v Trstu iztržil. Dr. Žerjav tega ni dovolil, ter mu je rekel, da sme pekarije imeti le sam, ne pa če je zastopnik »Agro - Merkurja«. Takrat je izstopil. Izpočetka je imel v Trstu pri bankah odprt kredit, pozneje pa je ta kredit prenehal, tako da je moral pri ljubljanski Kreditni banki lombardirati blaga za 15.000 K Banke v Trstu so bile namreč dobile iz Ljubljane naročilo, da ne smejo imeti ničesar opraviti z ^Agro-Merkurjem«. Imel pa je na razpolago tudi nekaj denarja. Tudi kontrola se je izvrševala v tem smislu, da je poročal in predložil knjige. Koruzno kupčijo je sklenil z denarjem, ki mu je bil že od začetka na razpolago.
Nato je razlagal nekatere kupčije s peki ter prišel tudi do plačila 4000 K s strani della Vedove, ki je je po njegovem mnenju prevzel Zupančič. Kam pa je denar prišel in če ga je on dobil, ne ve. Vsekakor pa je ta ienar, če ga je dobil, porabil za kupčije ....
Državni   pravdnik  kritizira to
postopanje, ki je označuie. da je lahko tudi kaj drugega, kakor sama nepravilnost.
Dr. Mandič izjavi nato, da prevzema zastopstvo Cohena ter zahteva, da se izreče sodišče na podlagi kazensko - pravdnega reda 5 261. za nekompetentno, ker gre v tem slučaju za znesek 5520 K 74 vin., čemur ugovarja državni pravdnik. Po repliki in dupliki m po posvetovanju razglasi predsednik, da se zahtevi zagovornika dr. Mandića ne ugodi ter prekine razpravo do pol 4. popoldne.
Razne stvori.
* Nove bavarske poštne znamke. Včeraj so začeli izdajati nove bavarske poštne znamke. Na znamkah SO dve različni sliki kralja Ludov:-ka III.
* Dr. Šviha. -. Narodni Listv« poročajo, da ie justično ministrstvo vprašalo črnoviško deželno sodišče, če bi mogel biti okrajni sodnik ar. Šviha nastavljen v ondotnem sodnem okrožju. Zveza črnoviških sodnikov se je izrekla proti temu.
* Eksplozija acetilena. Iz Wel-lingtona na Novi Zelandiji poročajo: V nekem trgovskem domu v Upper Huttu je izbruhnil ogenj. Ko je hotelo več oseb rešiti blago, je eksplodiral acetilen. Sest oseb je bilo ubitih, mnogo pa poškodovanih.
* Stavka visokošolcev. Iz Petro-grada poročajo: Na vseučilišču so začeli stavkati vsi napredni dijaki. Tudi delavstvo je zelo razburjeno. Boje se nemirov. Več nego sedemdeset dijakov m delavcev so aretirali.
* Žrtev opija. Iz Pariza poroca-30: Znano plesalko Germaine Bour-gon so našli pred par dnevi v njenem luksuriozno opravljenem stanovanju mrtvo. Preiskava je dognala, da je umrla, ker je zavžila preveč opija. Umetnica se je pred kratkim vrnila iz Egipta v Pariz.
* Vlom v davkarijo. Iz Krakova poročajo: V mestu Limanova so tatovi vlomili v davčni urad. Vlomili so najprvo železna vrata v blagajniške prostore ter navrtali veliko želez-
no blagajnico. Odnesli so 25.000 K, vrednostne   papirje   in hranilniške
knjižice so pustili. O storilcih nimajo sledu.
• Žaloigra. It Novega Jorka poročajo; V gozdu v Polandu so našli truplo dvajsetletne učiteljice Lidije Beecer. Učiteljica je bila nastavljena na neki tukajšnji šoli. Med njenimi učenci je bil tudi 171etni Evgen Gia-nin, ki je bil zaljubljen v mlado, lepo učiteljico, da so ga morali končno izključiti iz šole. Gianina so aretirali.
• Nemški cesar in katoliška vera. Povodom smrti kardinala Koppa
se je razvedelo, da je nemški cesar Viljem 1. 1901. pisal hčeri princa Ka-rola, ki je takrat prestopila v katoliško cerkev, da sovraži katoliško vera Da je cesar res nekaj takega pisal svoji sorodnici, to priznavajo tudi klerikalni listi. Sedaj priobčuje klerikalni državni poslanec Jager v mo-nakovskem klerikalnem listu »Allge-meine Rundschau« članek o tem cesarjevem pismu. Glasom tega Članka je dobila rečena princezinja, predno je prestopila v katoliško cerkev, brzojavko, s katero ji je cesar naznanil, da ne bo več z njo občeval in da ji bo prepovedano tudi vsako občevanje s člani cesarske rodbine. Dalje pa je cesar pisal princezinji tudi pismo, v katerem se je srdito izrazil o papežih, o škofih, o duhovnikih in sploh o katoliški veri. Glavni stavek tega pisma se glasi: »Ti prestopiš torej k praznoverstvu, čigar iztrebljenje je moja življenjska naloga.« To pismo je dobil kardinal Kopp v roke. Poslanec Jager napoveduje, da bodo katoličani zahtevali od vlade pojasnila zaradi tega pisma.
• Neurje. Iz vseh pristanišč zahodne Francije prihajajo poročila o groznih vremenskih katastrofah, ki
trajajo že dva dni. Prav posebno je razsajal vihar v pristanišču Brest. Več kilometrov od tega pristanišča se je potopil angleški parnik »Carns-dalx. Večji del moštva se je potopiL V Lorientu sta se pred pristaniščem potopili ladiji »Faure« in »Alexan-dra«. Skoraj vse moštvo Je utonilo. — Iz Belgrada poročajo: Zaradi velikega deževja grozi nekaterim delom Srbije povodenj. Donava in Sava pri Belgradu naraščati. Mnogo hiš ob Savi je pod vodo. Zveza z Nisem je pretrgana. Nevarnost je, da povodenj ne razdre vodovoda, Brzovlaki, kakor tudi onjentni ekspresni vlak v Carigrad ne vozijo. — Iz Rusije poročajo: V azovski pokrajini zonet razsaja neurje. Škoda znaša nad pol milijona rubljev. Tudi v Batumu je vihar povzročil veliko škodo. — Z Dunaja poročajo: Na Raksi in na Snežniku razsaja sneženi vihar. Mnogo turistov ie ozeblo. — Iz Velikega Becskereka poročajo: V občinah Borcsa in Magv Baranvos se je mnogo hiš porušilo. Le 27 hiš je ostalo nepoškodovanih. Prebivalce so delo-žirali. Iz cele Slavonije prihajajo poročila o velikih povodnjih. V posameznih pokrajinah neprenehoma dežuje ter divjajo viharji. Mnogo krajev je poplavljenih.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Akcija proti germanizaciji na sodiščih.
Dunaj, 31. marca. Neka tukajšnja korespondenca poroča te - Ie podrobnosti o »velikopotezni« akciji poslanca dr. Verstovška proti ger-manizacirskim težnjam na sodiščih: Z ozirom na stališče, ki je je zavzel pravosodni minister dr. Hochenbur-ger napram spomenici slovenskih odvetnikov, je uvedel poslanec dr. Verstovšek posebno akcijo daleko-sežnega pomena. Dr. Verstovšek si
Je izposloval od slovenskih zaupnikov na Spodnjem Štajerskem pooblastilo, da predloži to vprašanje vnovič hrvaško - slovenskemu klubu in naprosi njegovega predsednika poslanca dr. Korošca, naj se pri vsaki priliki zavzema za tozadevno pripravljalno akcijo. Kot prva točka vseh slovenskih postulatov je najenergič-nejša zahteva po ustanovitvi posebnega nadsodlšča v Ljubljani za vse slovenske zemlje. Dokler pa se to nadsodišče ne ustanovi, se zahteva takojšnjo odstranitev sedanjega predsednika graškega nadsodišča Pitrel-cha. (Ako bi spoštovani posl. dr. Verstovšek manj govoril, pa več delal, bi morda stvari boli koristil! Opomba uredništva.)
Obravnava proti vohunom.
Dunaj, 31. marca. Danes se je začela obravnava proti bivšemu železniškemu uradniku Florijanu Lindt-nerju in policijskemu agentu Juliju Petriču, ki sta obdolžena, da sta za časa balkanske krize bila v zvezi z ruskim vojaškim atašejem na Dunaju ter vohunila po Dalmaciji za Rusijo.
Žrebanje razredne loterije.
Dunaj, 31. marca. Pri današnjem žrebanju razredne loterije so zadele te - le srečke:   Po 5000  kron št.
19.770 in 93.052; po 2000 K pa te - Ie številke: 1175, 6348, 13.570, 13.900, 13.909, 20.158, 21.191, 31.440, 32.674, 3&231, 42.507, 44.228, 47.957, 49.371, 62.157, 63.610, 64.136, 66.007, 72.798, 74.008, 86.423 in 89.179.
Rochettova afera.
Pariz, 31. marca. Listi poročajo, da je preiskovalna komisija v Ro-chettovi aferi končala svoje delo in prišla do teh - le sklepov: 1. Intervencija ministrovCaillauxa,Monisa je obsojati; 2. Barthou ni ravnal prav, ko je pridržal dokument, s katerim je razkril Rochettovo afero; 3. Državnemu pravdniku Fahru se izreka graja. Komisija predloži svoj izrek parlamentu v četrtek.
Rusija.
Peterburg. 31. marca. V tajni seji ruske dume se je razpravljalo o novem vojnem zakonu. Po tem zakonu se bode stanje armade znatno pomnožilo, tako da se ojači konjenica za 19 novih polkov, pri artileriji pa se zviša pri vsakem koru število topov od 108 na 144. Varšava in Vilna dobite nove armadne zbore.
Peterburg, 31. marca. Pred veliko nočjo namerava duma rešiti kreditno predlogo za veliki vojaški program. Samo za razne železnice namerava se izdati 45 milijonov rubljev.
Černovice,  31. marca. Zadnje
dni se je pri mejni postaji Podwo!o-cziska prepeljalo iz Ogrske nad 3000 konj, ki jih je kupil ruski vojaški erar.
Zrakoplovna pošta Berolin, 31. marca. Ministrstvo za kolonije namerava v najkrajšem času uvesti v kolonijah v vzhodni Afriki aeroplanski promet, v prvi vrsti za pošto.
Kriza na Angleškem.
London, 31. marca. V današnji seji poslanske zbornice nameravajo unionisti staviti vladi sledeča vprašanja: Kako namerava vlada uveljaviti zakon o homeruli v Ulstru in kako vlogo naj igra pri tem vojaštvo; kake instrukcije je dala angleška vlada najvišjemu komanderju Irske, Pagetu ?
London, 31. marca. Konservatrv-ni list »Sundav Times« piše o podrobnostih vloge, ki jo igra kralj pri sankcioniranju homerule. Kralj je konferiral dolgo časa z lordom Robertom posebno glede razpoloženja v armadi in glede akcije proti Ulstru. Lorda Robertsa odgovor je bil tak, da je krali pozval lorda,da mora svoje mnenje povedati vojnemu mini-
stru. Nato Je sprejel v avdijenci ministrskega predsednika Asauitha ter zahteval, da se pokliče v London ko-manderja Irske, Pageta ter vse vodje vojaških krogov. — V razgovoru z ministri je kralj posebno poudarjal, da je pač vezan na svete ministrov ter da ne bi sankcijoniral zakona o homeruli v slučaju, da vlada s pomočjo veta prodre. S tem je kralj zagrozil, da zakona o homerule nikakor ne sankcijonira.
London, 31. marca. Zelo neverjetna se glasi vest, da bo French svojo demisijo preklical. Izvedelo se je, da je ravno on zahteval najstrožje postopanje proti upornim častnikom, mornariški minister Seely pa je nastopal proti temu mnenju. Z demisijo Frencha se bo vsekakor kriza zelo poostrila.
London, 31. marca. -Dailv Mail« poroča, da je vojni minister polkovnik Seelv obnovil svojo demisijo in da se bo njegovi prošnji po umirovljenju ugodilo. Na njegovo mesto pride baje dosedanji notranji minister Mac Kenna.
London, 31. marca. Ministrski predsednik Asguith ter več ministrov in feldmaršal French so imeli včeraj dolgo posvetovanje. Asquith se je nato podal h kralju.
London, 31. marca. V poslanski zbornici je izjavil ministrski predsednik Asguith, da so podali svojo demisijo vojni minister Seelv, feldmaršal French in generalleutnant Eevard. Asquith prevzame vojno ministrstvo.
Ulstrsko gibanje v Angliji.
London, 31. marca. O najnovejših korakih lorda Asquitha in o njegovih končnih ciljih piše vse angleško časopisje. Listi naglašajo, da je za javnost presenetljivo, da je Asguith prevzel listnico vojnega ministrstva ter izražajo mnenje, da vlada pripravlja nekaj izrednega v ufster-skem vprašanju. Ulsterci sklicujejo v Hvdeparku velik shod, na katerem bo govoril vodja ulsterskega gibanja lord Carson. Kakor se zatrjuje, se je Ulstercem posrečilo v Belfast utiho-tapiti večjo količino brzostrelnih topov. »Dailv Telegraph« javlja, da se je odpovedal svojemu mestu tudi poveljnik irske armade general Paget.
Stavka na Angleškem.
London, 31. marca. Na Angleškem ie izbruhnila stavka rudarjev. Danes je stopilo v stavko 40.000 delavcev.
Mehika.
Juarez, 31. marca. Poroča se iz vodstva mehikanskih vstašev, da je boj za posest mesta Torreons trajal šest dni ter so imeli vstaši pri tem boju okrog 900 mrtvih in ranjenih. Zvezne Čete so izgubile v tem boju približno 2000 mož. Vjeti častniki, ki ne prisežejo vstašem zvestobo, se kratkomalo postrele.
*    * *
Dogodki na Balkanu«
Črnogorska skupščina.
Cetinje, 31. marca. V črnogorski skupščini se je razpravljalo včeraj zlasti o konfliktu na Sienici. Minister zunanjih zadev je izjavil, da se je od avstrijske strani udeležilo napad: trije bataljoni pehote, tri čete lovcev, ena strojna puška in oddelek žendar-merije. Vsem tem so stali nasproti samo 4 možje črnogorske straže. Minister poudarja, da se je ta napad izvršil brez vednosti avstrijske vlade ter je mnenja, da se bo krivce kaznovalo. Poslanec Vukovič je mnenja, da se je napad izvršil namenoma. Poslanec Vuletić poživlja vlado, naj mejo proti Avstriji istotako utrdi, kakor proti Albaniji. Poslanec Obredo-vič zahteva popolno zadoščenje za prelito črnogorsko kri. Končno se sklene, da skupščina odobrava postopanje vlade ter jo poživlja, da interese države energično varuje.
I Grška.    :4 *.. uU^ .
Atene, 31. marca. Grška vlada }e naročila v Franciji dreadnought poj vzoru »Lorraine« s prostornino, 23.000 ton.
Atene, 31. marca. Diplomatične zveze med Grško in Bolgarsko so se obnovile.Bolgarski poslanik Radev je dospel semkaj ter obiskal ministra zunanjih zadev.
Turško posojilo.    - ' i *Ji
Carigrad, 31. marca. Kakor poročajo iz Pariza, bo tamkaj 23. aprila t. 1. emitirano novo turško posojilo v znesku 500 milijonov frankov.
Požar. Danes, dne 31. marca ob pol L ponoči je pričela goreti parna žaga gosp. Kobija v Borovnici. "Vi kratkem času je bila uničena ža^a, mizarski in kolarski stroji. Gasilne* mu društvu borovniškemu, katero je bilo takoj z dvema brizgalnama na licu mesta, se je posrečilo obvarovati parni kotel in stroj, dalje hišo in vsa druga, v neposredni bližini se nahajajoča poslopja ter vso ogromno zalogo lesa.
Opozarjamo na tkanine Radium-Strapaz. (Glej inserat!) |
Gospodarstvo^ "
— Razredna loterija. (Brez obveznosti.) Žrebanje dne 30. marca' t. L 60.000 K št. 31.362; 5000 kron št. 17.826, 55.876; 2000 kron št. 1356, 3700. 4239, 9540, 9238, 12.261, 12.986, 23.872, 26.304, 46.275. 49.445, 55.523, 79.162, 87.565, 93.418: 1000 kron št. 1092, 2001, 4253, 7255, 7319, 8445, 21.235, 30.214, 30.868, 36.501, 40.220, 43.920, 49.433, 52.764, 55.244, 61.023, 61.865, 77.693, S3.483, 85.708, 86.182, S7.589, 93.280, 94.961, 97.256.
— Jadranska banka. V nedeljo, dne 22. marca se je vršil v Trstu, v lastni palači, VIII. redni občni zbor delničarjev Jadranske banke. Kljub težkim političnim in denarnim razmeram, katere so vladale v letu 1913, je bil uspeh Jadranske banke kar najboljši. Kakor se razvidi iz bilance tega našega zavoda, kateremu je zagotovljena dobra bodočnost, znaša skupni promet za leto 1913 2.137,482.050 kron 40 vin. proti 1.457,379.822 K 58 vin. v letu 1912., t. j. za 680,102.227 K 82 vin. več. Cisti dobiček je narasel na 690.463 K 43 vin., od katerega je sklenil občni zbor plačati delničarjem 6*A% dividendo t. j. 25 K po delnici. Rezervni zakladi so se dotirali z 80.000 K, tako da znašajo sedaj 780.000 K. V dobrodelne svrhe je bilo določenih 6235 K 80 vin., a na novi račun se je preneslo 72.779 K 29 vin. Lastna in tuja sredstva znašajo skupno 40,216.507 kron 46 vin. Občni zbor je pooblastil upravni svet, da provede povišanje delniške glavnice v smislu vladnega dovoljenja. Sklenila se je tudi otvoritev ene podružnice na Dunaju, katera bo že v najkrajšem času začela poslovati.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za Ciril - Metodovo družbo: G.
Janko Rahne, c. kr. notar na Brdu, 20 K, mesto venca gosp. Andreju Ur-šiču v Ilir. Bistrici in posojilnica za ilir. bistriški okraj v Trnovem 50 K% mesto venca na krsto pok. Članoma nadzorstva: gosp. Josipa Valenčiča, trgovca v Trnovem in gosp. Andreja Uršiča, gostilničarja v Ilir. Bistrici. Skupaj 70 K.
Živeli nabiralci in darovalci f
Današnji list obsega 8 strani,
~-- ■'       1 -»i
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«,
Mnoge bolezni, katerih vzrok se nam zdi nerazrešljiv, so samo posledica slabih živcev. Premnogih majhnih in velikih težav človeških si pogosto ne moremo razložiti. Same od sebe pridejo, nič ne pomaga proti temu. Naposled pa izginejo, kakor so prišle. Zato se pa prikažejo druge motitve. Eno zlo se umika drugemu, da ima tako trpinčeni človek na leto lahko 365 različnih bolezni.
Te težave pa nikakor niso domišljija, nego obstoje zares in so med seboj v tesni zvezi. Živčni sistem je onemogel. Večkrat se zdi, da ta zla in motitve nimajo ničesar opraviti z živci, ako jih pa premotrimo natančneje, pa bomo kmalu lahko dognali, katero teh-Ie znamenj nervoznosti, včasi pa tudi več njih, n. pr. tresenje udov, zlasti rok, neobčutljivost posameznih delov kože, trganje mišic, trganje oči ali vek, duševna potatost, srčna tesnoba, nemir brez vzroka, tezkoča probavama do saoocn. go-
mazenje po koži, vznemirjajoče sanje, pritisk na želodec, utrujenost, zasti zjutraj itd.
Najresnejši znaki težke živčne slabosti so večkrat ponavljajoči se glavobol, pomanjkanje spanja, utrujenost, hitra dušna onemoglost, raz-tresenost, hitra vzdražljivost in slaba volja.
Ne omalovažajte tega malega svarila narave, zakaj
živčne bolezni izotle mozg življenja.
Tudi dušne bolezni, epilepsija, kap in ohromelosti so it pogosto prišle iz neznatne živčne slabosti.
Cek> motenje vida, pa tudi osle-pelost, posebno pri kadilcih in pivcih nastopiio take posledice živčnih bolezni. Že lahka živčna slabost vodi seboj mnogo neprijetnosti. Rodbinsko življenje trpi pri tem, zlasti pa popusti kupčijska spretnost, ker energija in vztrajnost ohromita.
V kupčiji ima zdravi nasproti nervoznemu vedno prednost. Zdravi s premišljeno mirnostjo hitro odločen lafcccm Ma¥rtiuwU«) odredbe, ki mu
donašajo dobiček, med tem ko nervozni ravna raztreseno, hlastaje, pa vendar boječe m se zbog svoje slabo-voljnosti in razdraženosti da zapeljati do nepremišljenih dejanj, kar mu prinaša neprilike, ki ga še bolj jeze in omalodušijo.
Nervoznost je neizpoznani vzrok marsikaterega zgrešenega življenja.
Kal pomaga proti temu?
Najboljša in najpreprostejša pot je fačenje energije z mirnostjo, odpo-čitkom in primernimi krepilnimi po-močki. Ali miru nervozni nima, če ima tudi čas in prilflto za to, torej tudi ne odpočitka. Pričakovati je resnične pomoči samo od dobrega, živce krepilnega pomočka. Hrane zadosti dobe živci v vsakdanjih jedilih, pa je ne sprejmo, ker so preveč utrujeni, treba Jim je k temu bodrila. Kakor sol in dišave vplivata vzpodbuj-no na slast dojedi, tako »Kola-Dults« bodrimo in poživljajoče vpliv, na živce. Za to je Kola - Dultz resnično najpripravnejši, ker ne   obsega po
bi moglo škoditi. Skrbni preizkusi zdravnikov in razsikovalcev so dokazali, da je Kola Dultz izborno sredstvo za jačenje živcev in zlasti možganov, obenem zboljšanje in po-mlaja kri in tako moč in življenje podeljujoč učinkuje na vse telo. Kola-Dultz daje
veselje do življenja In delazmožnost
ter občutek mladosti s svojo tvoril-nostjo, kar nam jamči uspeh m srečo.
V mnogo tisoč slučajih, kakor dokazujejo predležeča pisma, je Kola - Dultz dosegel odlične uspehe.
Kar je pomagalo tisočim, pomore lahko tudi Vam.
Uživajte Kola - Dultz nekaj časa in živci se Vam bodo okrepili, vsaka slabost bo izginila, po žilah se Vam bo pretakala nova moč. Take popolnoma sem prepričan o tem. da Vam rad pošljem
popolnoma zastonj poizkusu jo,
ako mi sporočite svoj naslov.
Preizkusite  učinek brezplačne poizkušnje, velika je zadosti, da Vam i.aiori dobro. Storila Vam bo prav ia-
vrstno in hvaležni mi bodete, da seiq Vam s poštnine prosto, brezplačno dopošiljatvijo Kola - Dultza dal priliko, spoznati tako dobro in pošteno sredstvo, ki se mu ni treba bati uohe-ne preizkušnje.
Jamčim Vam, -
da Kola - Dultz ne obsega škodljiviri sestavin, da je sestavljen z največjo snažnostjo, da ga vsak dobro prenaša, Poraba je čisto preprosta, okus jako prijeten.
Obenem pa tudi popolnoma zastonj poizkusni pošiljatvi pridenem poučno, prav zanimivo knjigo, ki Vam v jasnem, preprostem jeziku pripoveduje vse, kar je potreba vedeti o živcu, živčnem trpljenju m a pomočkih za to.
Cim dlje trpite, tem bolj si pri-, krajšate življenje, naročite torej takoj brezplačno poizkusu jo, pa Vam bo kmalu lahko pomagati. Zapišite prav razločno svoje ime in stanovanje na dopisnico in jo naslovite na: Heil. Geist - Apotheke, Budapešta VI. Abs.418. ______
R+9
Stran 6,
.SLOVENSKI NAROD* dne 31. marca 1914.
72 štev.
ponavadi nastopi čas, ko se okrevajoče čuti onemoglega in se ob najmanjšem naporu utrudi To stanje zahteva pri otrokih kakor pri odraslih posebne pozornosti. Poleg primerne prehran i tre prav dobro sluzi vedno okrevajoČemu lahko prebavna
Scottova emulzija iz ribjega olja
in mu prav posebno pomaga do dobre slasti. V Scottovi emulziji obseženo najfinejše ribje olje je kakor noben drugi pomočelc pripravno, odstraniti občutek onemoglosti, telo okrepiti in zbuditi   veselo samozavest
Scottova emulzija iz ribjega olja je poleti ravno tako učinkovita kakor v hladnejšem letnem času.
Cena originalni steklenici ? K r0 ▼. Dobiva se po vseh lekarnah Proti vpo-Siljatsi 50 ▼ ▼ pismenih tnamkah dobite od tvrdke SCOTT A BOVVNE, d * o t. na Dunau VII. »klicevaje se na nal list Jfr      r —      enkratne rpoiiljater pottkslnj« od kake
AH veliko sedite? Sedežne po ložke iz nalašč v ta namen pripravljene klobučevine popolnoma zabra-nijo odrgnenje in ono nevšečno svet-likanje hlač in kril. Prijetno, udobno in zdravo sedenje! Pozor trpini na hemoroidah! Prospekt pošlje na zahtevo: Anton Obreza, tapetnik v Ljubljani, Selenburgova ulica št L (357S)
Jtfcja mati je strahovito trpela.
Ozdravilo jo je izvrstno sredstvo.
Moja mati me je poverila, naj pi-Sem v časopise, da se javno posve-doči odlična vrednost sredstva, ki jo zopet popolnoma pozdravilo. Bilo je to edino, kar ji je kdaj pomagalo. Cela leta poprej je neskončno trpela. Eden zdravnik je bolezen imenoval ischias, drugi udnico, tretji revmati-zem. Glava jo je bolela pa kar neznosno. Olajšanje, ki ga ji je dodelilo ono sredstvo, je bilo takojšnje in upamo, da je sedaj popolnoma zdrava.
Ako bi se vsak trpeči potrudil si iz bližnje lekarne poskrbeti to sredstvo, imenovano Kephaldol. bi bilo pomagano tudi njemu. Dve tableti povzročita takojšnje olajšanje in moji materi niti ni bilo treba, porabiti vse tablete. Moj oče je imel takrat ravno influenco, in še ostale tablete so ga ozdravile popolnoma.
Redno in pravilno čiščenje kože na glavi.
o tem pač ni dvoma, je najboljši, najbolj naravni način, da si obranimo lase zdrave in krepke. Ako za tako čiščenje rabimo kotranov preparat »Pixavon«, ne očistimo samo glave, nego tudi poživljajoče vplivamo na las išče in rast las, kateri kotranov vpliv je znan že od nekdaj. Zares bi se bilo to izmivanje las s kotranom že zdavnaj vdomačilo, ako bi navadni kotran, ki smo ga doslej rabili v obliki
gostega in tekočega kotranove-ga mila, ne imelo dveh neprijetnih lastnosti. To je prvič neki dražeči učinek in pa mnogim neznosni ostri 'vonj. Obe ti lastnosti obsegajo gotove sestavine navadnega sirovega kotrana, ki pa so jih pri Pixavonu odstranili na patentiran po-žlahtnjevalni način, torej imamo pri tem preparatu opraviti s koncentriranim čistim kotranovim učinkom, iz česar si tudi razlagamo naravnost presenetljive uspehe. Izrecno bodi poudarjeno, da je Pjxa?on edini brezbarvni in brez vol javni kotranov preparat za negovanje las, ki se izdeluje iz zdravilnega igličastega kotrana, torej iz tistega kotrana, ki ga zdravilstvo edino priznava in da sedaj poleg Pixavona ni nobenega kotra-novega mila, ki bi tako polno obsegalo ves kotranov učinek, pa bilo vendar brez neprijetnih postranskih učinkov surovega kotrana (zoprni vonj in dražljivost) Steklenica stane pol-tretjo krono in zadostuje na mesece. Dobiva se po vseh lekarnah, droge-rijah in parfumerijah. Vsi boljši moški in damski frizerji izmivajo lase s Putavonom,
SiralinHoch
in
Aelj
rtar,
■wi bolezni v prsih influenco« naduho.
dativa ta pa vseh tekaraah.     Originalni zavitek 4 K,
Dobiva se no vseh lekarnah.
Zanimiv ie novi glavni katalog s 4000  slikami   priznano sposobne
svetovne firme e. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, razpošiljalnica v Mostu št. 443 (Češko), ker obsega veliko izbiro ur, zlatnine in srebrni-ne, glasbil, man u fakturnega, usnjate-ga in jeklenega blaga, gospodinjskih predmetov, kadilnih priprav, toaletnih predmetov, igrač, orožja itd., in naj bi nobeden bralcev ne pozabil z dopisnico zahtevati ta katalog, ki ga imenovana firma radovoljno pošlje vsakemu zastonj in poštnine prosto. (Več med inserati).
telo pozdrarljaio inro brstje.
■in prastaro veselje nad naravo žen« ljudi ven iz temnih hiš. Načelo pa I b< moralo biti, ne samo skrbno se oblačiti, nejro tudi občutljive sleznice sopil varovati vneti« s tem, da vza-I memo seboj ntkaj Favevih sodenskih
■um mineralnih pasti!j : Pastilj« so prijetnega okuso, pripravne porabe ter za-I nesljivega učinka.  Dobivajo  se po vseh   lekarnah,  drofrriiah   itd. za K 12*. Pazite pa vedno na ime Fay I in na beli uradni kontrolni ras žu-mmm^m ran-keja urada in obč. sveta Bad mm     Sodan a. Taunus.
Od vsllkoBoča« aedslj« 12. do 17. aprila — • dali
Modra mi&ka!
Z Magdo Lessi ng!
Največja in najkrasnejša učinkovita veseloigra te serije!   Neprestan bučen smeh !
Kinematograf „IDEAL".
Serrava la
vo
zeieznato Kina-vino
Hifijeničsa razstava aa Daaaja 1906: Država« edlfkoviaje la dastai dipl©« k zlati kolajal.
Perzroča valje de jedi. okrepča fivee. seael'ša kri i a je
rekonvalescentom
in malokrvnim
2elo priporočeno od zdravniških avtoritet
u Izborni okus. u
Večkrat odlikovano, s Nad 8000 ztfravmlakla spričeval« r.
J. SERRAVALL0, l n kr. tali fctavMi TIgT-Iarkovl|e. 80
Dobiva se ▼ lekaraak v steklast i«aa pa Vi lit. a K S '6^ s      ■   lit. a K «***-
Borzna poročila.
Ljablfsnska
.Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi dun. borze 31. mar-t 1914.
Batni BItf«7al
■•lotbaal papirji.
4° o majeva renta . . . . 4 2° o srebrna renta . . . 4°/o avstr. kronska renta . 4° o ogr kronska renta . 4°/o kranjsko dež. posojilo 4*/e k. o. češke dež. banke
Si-aAke.
Srečke iz I. 1860 Va , , .
•j 1» rt I n »> r> »> »> ti r*
11 y> 18^4 ......
tiske........
zemeljske I izdaje .
.     n.   . .
otrske hipotečne . . dun. komuna ne . . avstr. kreditne . . .
ljubljanske.....
avstr. rdeč. križa . .
bazilika......
turške...... .
Dalnioa.
Ljubljanske kreditne banke. Avstr. kreditnega zavoda Dunajske bančne družbe .
Južna železnice......
Državne železnice.....
Aloine-Montan.......
Češke sladkorne družbe . . Živnostenske banke . . . .
Valots,
Cekini.......... 11*38
Marke..........117*50
Franki.......... 95*45
Lire ••.•••••s*. ^5> — Rublj!..........I 252*75
82-6<*"
86 -P2 »5 8210
87 75
435 —
675*—
293/0
277
241 50
227*60
406 50
475*-
as—
52 — 31 2 26*-22565
402-637 25 533 50 102 60 711 — 82725 302 — 270 —
82 80 86 20
83 1' 82 30 *9-88-75
445
68'— 303*50 287 -251 50 237*60 4-6 50 485-64-56-8*-25 30 — 228*65
404-fi38 25 534-51 103 60 714 — 828 25 305 — 271-—
11 43 117*70 96*60 9520 25873
Meteorolosifno porotno.
i
triilaa aad mm		rtoa aat»l			ttak 7M mm
a r»	Caa •taia-vaaja	StaaJ« bart-■etra v mm	i. X a» IS	Vetrovi	Nebo
30. n	2. pop. 9. sv.	742 2 744-3	m 7*4	tt- jug st szan.	•
31.	7. Z).	7482	as	SL jVZB.	•
	Srebala vča tL   6V. trni		ralaaja	taTS	tara 6-7«. mm 4H.
■ dloaro Idlaaa trvovlao. trafiko la go-stllao aa takoj agadno pradla. Prav lepa bodočnost, kar se bode tukaj v kratkem železnica gradila. 1246
Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«.
▼rtom in  dobro pitno vodo, v bližini Celja.
Naslov pove upravništvo >S!ov.
Naroda«. 1240
Slovansko trgovsko dlruAtvo „Merkur" v Ljubljani,
naznanja žalostno vest, da je megov večletni član, gospod
Josip Počivalnik
bančni nradnik
včeraj zjutraj po dolgi in mučni bolezni v starosti 26 let, mirno in vdano preminul.
Pogreb se vrši danes 31. marca ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Prisojna ulica št. 3, na pokopališče k Sv Kn2u.
Ljubljana, dne 31. marca 1914.
Posojilnica ta n. Bistriški okraj, r. z. z n. z. v Trnovem,
naznanja tužno vest, da je njen mnogoletni član nadzorstva, gospod
Andrej Uršič
poaestalk lm gostilničar v XL Bistrici
dne 29. t m. ob 10. uri predpoldne po dolgem bolehanju umrl. V II   Bistrici, dne 30. marca 1914.
Zahvala.
Za vse, bodisi ustmeno ali pismeno mnogobrojno, odkrito sožalje izkazano ob nenadomestni i.'-gubi prerano umrle nepozabne soproge, oz. predobre mamice, sestre, tttke in svakinje, gospe
Josipine Vehovarjeve
c kr. sodualka soprogo
kakor tudi za izredno številno spremstvo k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sploh vsem ude-ležnikom, kakor tudi blagim darovalcem prekrasnih vencev našo iskreno zahvalo. Osobito se zahvaljujemo še cenj. gospem in gospodom iz Višnje gore in Postojne, ki so spremili predrago ranjko na meni zadnji poti. Enako naiprisrc ieiše se zahvaljujemo veleč gdč. Drollovi za vse nam v teh bridkih urah izkazane dobrote, požrtvovalnost in tolažbo.
Bog plačaj vsem!
¥ Ljubljani, dne 31 marca 1914
Žalnjočl ostali.
T. POO-AOITIZ:
mi m 1 mizarstvo. Wmf^]l:
tapetniškega Mi „ reme l 11 (KBlizei),
Zaloga spalnih ter jedilnih sob v različnih : najnovejših slogih.:
Zaloga otomanov, di-n vanov, žimnic :: in otroških vozičkov.
Spalnica ¥ amoiilumskom oreha
3BO kron.
1 m
M pojsteljl, 1 aioftni ta loMalon.
Uciteljiscmk
išče mesta domačega učitelja.
Onjene ponudbe sprejema pod „U61telllŠ6nik(< upr. »Slov. Naroda«.
Odda se
zračna, solčna z dvema oknoma in razgledom na ulice V bližini vojašnice Belgijcev, Prisojna ulica 3. 1241
mladi, lepi, žvižgata in govorita, barski
kanarček,  črnoglavka (Schwarz-
blattH) se   zarad«   odporovania takoj
prodalo v Dalmatinovi ulici št. 2, n nadstr. 1244
500 kron !
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin balzam Ria Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev ne odstrani v 3 dneh brer bolečin, Cena lončka z garancijskim oismorn 1 K 3 lončki 2 50 K aemenVf Kaschau (Kaissa) L,Posti. 12 736 Ogrsko. 62S
Dobre harmonike K 5"—.
Brez rs-'", stroške?. Jasttro. Zamena dovoljena ali denar nazaj
St. 30C3/4 10 tipk, 2 registra, 28 glasov, velikost 24 X 12 cm K 5' —. Št 6543/4 8 tipk, 1 register, 24 glasov, velikost 28 X 14 cm K 5*40. St. b563 4 10 tipk, 2 registra, 28 glasov, velikost 36 X 15 cm K 5'80. Št. 30 3/4 10 tipk, 2 registra, 50 glasov, velikost 36 x 14 cm K 6'40. Št 663i 4 io tipk, 2 registra, 50 glasov, velikost 31x15 cm K 860. Šola za samouk pri vsaki harmoniki zastonj.   Pošilja po povzetju
c ia kr. dvomi dobavitelj ^.Wm* w   StsaT *+vm-m~m^
aaaa abA.cs-kii*
eksportna hiia glasbil v Jflostn, št. 440 <Če$bo). jlavni lutčleg s 433] slitzai v. psfiijs aa ahteva vjaksaar ustroj io polta'aa prost
Sprejme se
vajena manufakt. trgovine, kakor tudi
uč
s
Ponudbe na poštni predal 89, Ljnbl|aaa. 1239
5 vinarjev
vas stane dopisnica, s katero lahko zahtevate moj najnovejši, 4000 slik obsegajoči glavni katalog, ki vsebuje bogato vsebino potrebnih porabnostnih predmetov in primernih daril, ki ga pošljem vsakomur zastonj in coštnine prosto.
Razposilialnlca Jan Konrad, c. in kr. dvorni dobavitelj, Most št. 445 (Češko).
Prave niklaste Žerne ure K 390, 5*— in več* Niklaste budilke K 2 90, harmonike K 5-—' vijoline K 5 80, samokresi K 6 80. — Razpošiljanje po povzetju.
Brez rizika! — Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Popravila.
Modni salon!
Stuchly-]fiaschkc
LJUBLJANA
Židovska ulica 3.
prodaja damskih in otroških klobukov. — Zaini klobuki, g
i
I IE 1111
Kavarna
CENTRAL
jc pridobila  tudi v Ljubljani priljubljeni in vzorni
tamburaški in vokalni zbor
„JAVOR".
HT 5 Iul     2 gospoda«
Vso no6 odprto I
8ii Vstop prost!
# H U #
6562
73
prodna
ostankov
!■ perilo za akoro
polovične ceno penjetfe zvezanih   tkanin „HERMES"
v Ljubljani, Selenburgova ulica it. 8, v nrvam nadstropju nasproti glavno poŠte.
Jabolčni^
\i najboljših leg Štajerskega, čist prirodno pristen, od 100 litrov naprej, liter po 20 rio. po povzetju razpošilja
jmri Joi. Stelcer, VehcBorf prt Sr.vm
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po na j razno vrstne jSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica,
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se
12 vplačili.
99
44
g i«
fosil S 00,7tO-TaO-10 — li#lass»s omosajta* la kapi tali j s E 129,165.304*25 Po velikosti draga vzajemsa zavarovalnica naše države s vseskozi slovansko-narodno upravo.
Mu mm 11.iiliji'SHS*! Guimli aSid šle?. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Ponori Sprejema tudi zavarovanja
proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
ZiM MiMtt ntm t zalogi, — hnnna si wwm ii tilM izmijejo.
Priporoča se solidna tvrdka
medni $alon
damskih in otroških slamnikov v najnovejših
oblikah, vseh vrst in  raznih športnih čepic.
Teorija Ootzl Židovska ulica itn. S.
Umi       vl razpoflljajo z eHratno p:-$ts.
SANATORIUM • EMONA
ZA NOTRANJE IN■ KIRURGtCNE BOLEZNI.
• popeo Jsr«iGA
LtXJBLiJANA-komd«k3 ga ulica-4 SEF-zDR^mk piormj DR FR. DERGANC
!!•    • v elei?antai obliki priporoča
VlZliniCc Narodna tiskarna.
Redka priložnost!
/V* Prostovoljna dražba %,
zaloge čevljev
kakor moških, ženskih, otroških, gorskih Ltd. najnovejše oblike bode od 1. aprila dalje
Wolfovi ULlioi »t. 1I£
aa dvorližn pri „Auru"
globoko pod lastno ceno.
Nadalje so bode razprodala vsa zaloga usnja in čevljarskih trebščin ter spion vsa prod&jalniška oprava istotam pri
1199
po-
Združenih čevljar Wolfova ulica it. 12.
.1 V V1-*
v-
Zenitna ponudba.
Jrgcvec in posestnik v jako prijetnem kraiu na /Notranjskem Se 5e/z t/ svrAp cenitve seznaniti y gosoodično. ki bi imela par tisoč kron premoženja in veselje do trgovine.
Le resne ponudbe s slifa kl se vrne, ood ,.rsy hal 1249" na upravn. „Si°v /faroda".
Stroga tajnost zajamčena.
E
krojač prve vrste
Ljubljana,    340 i
Doeajska tesla i 20 ^8
(nasproti kavarne ,Eoropaf)
ss se priporoča.
Samo še nekaj dni!
Največja razstava divjih zveri
iz Hagenbeckovega živalskega parka Danes v torek, dne 31. marca ob 8. zvečer v areni Narodnega doma
m gala paradna predstava s
Iz bogatega sporeda se more posebno omeniti
ki jih oredvaia in dresira najpo^umnejŠi kapitan Al« ff ki je s svojim delovanjem do sedaj vzbujal v vseh driavah Evrope splošno pozornost.
a ja%   m     mmm ki jih predvaja ii
30  ifilTOV ired Scbnelder
'm        w    vzbuial v  vseh t
Dalje Originalni 3 Parison
s plastičnimi kipi.
Nastop človeka s kačjim telesom imenovan človek brez členkov:
Fridelljf
itd. itd. — Odmore izpolnjujejo nastopi bebastega Avgusta.
Cene prostorom; Numerirani zaklopni sedeži K 3"—, L prostor K 2—, II. prostor K 1 50, stojišče 60 vin. Otroci in vojaki od narednika navzdol plačajo pri popoldanskih predstavah samo polovico.
Za obilen obisk se priporoča
ravnateljstvo.
Dalje treba posebno omeniti znamenito proizvajanje
I zračnik akrobatov AUonso,
kakor tudi
zagonetko kriminalistov in policije t 7ojimi čudežnimi oprostilnimi uspehu
VABILO
1
Velikonočne
in najnovejše
umetniške razglednice
priporoča
dttartja fšftčar, Sjabtjana
Sv. Petra cesta 26 in Hesljeva cesta 7,
Gospodinjite najceneje
ako se poslužujete k pripravi Vašega zajutreka, malice ter večerje zrnati kavi podobnega „pravega ;Francka; z kavi* ni m mlinčkom*.
In zakaj?
Ker „pravi :Franck*
poseduje blagovonjav okus, ki povzdiga vonjavo zrnate kave ter je pritem vendar najcenejši, ker je najizdatnejši kavin pri« datek.
imp 67,25.64»
hranilnice In posojilnice v Šmarjn pri Jelšah
r* z. m n. Zi
ki se vrši
v četrtek, dne 23. aprila t. 1.1 □ j=
ob 1. ari popoldne v pisar-aliktk  prostorik poaoJIInlce.
za
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva,
2. Poročilo nadzorstva,
3. Razdelitev čistega dol ička,
4. Potrjenje   letnega zaključka
1. 1913,
5. čitanje revizijskega poročila,
6. volitev načelstva,
7. volitev nadzorstva,
8. slučajnosti.
Opomba: V slučaju, da bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši uro pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom in v istem prostoru, ki je brezpogojno sklepčen.
1246
IfaMstv*.
Samo pri A. Sin
Ljubljana,   Selenburgova ul. 5, Ljubljana
dobite najokusnejše
neuejtinjl^e opreme
od'najpreprostejše do najfinejše izvršitve, dalje
za
i io otroke
▼se lastnega   izdelka po najnižjih cenah,   kar si je
le misliti moči
Priložnostni nakup: koi iUona, 15 mi. m K 8-20.
n
■
»
n
h h
priporoča za pomlaoansko in letno sezono aelle
za damske oblek«, JANKO ČESME, L|iibl|aiia
kostume, bluzo,       . Lingarjava-Stritar java alica =====
svilnatega, volnenega opozarja m svojo veliko zalofo sersatas Maja ls »lan, kakor
In
bombažastegs blaga« Bssii*s« pr«pr«§«, |at«, k*k«i, ua«i«|, tap«itrL
Raznovrstnega
odnega sukna
mm gospode.
Tiorol ss ogled m razpolago is poitnino prosto.
RX
593591
3
11
Zahtevajte
Priporoča oo kot strokovnjak
. JURMAN
= cenik. s
optik - specialist, optični zavod z električni
obratoi
Bodite previdni pri nakupu očal, ker le epeoialiet vam lahko določi pravilno    Nova t*M> m m* <■ bližino,
^^^^"■^^^ OČala in Vas Strokovnjačko postreže, mm—^^^^—^^^^m^^^m važno za dalekovidne.
Jtoresponcfenca.
Dva inteligentna gospoda v naj-lepši starosti felita jnanra y dvema dobrosrčnima gospicamr potom korespondence. 1171
Šifra: Mavrici j in Ifrsus", poštno leyece, ti vb liana.
8 7pnclffi pri motitvah (za-Sj •a-ssaB^emtc staianju krvi) ne jemljo kroglic, tablet, praška, čaja brez vrednosti. Moje prijetno zauživalno. preizkušeno, zajamč. neSkod. sredstvo pomaga zanesljivo. Vsak dan dobim prostov. zahv. pisma. VeHka škatlja K 4 85 pošt prosto. Piskr doro^ilja dr. med. H. Seemanri. Sommerfeld 83 Niederlausitz.
N» željo SC dopoilje i« dunajske »li budim pe*?an-■ke   rarpo?njainic<?,    ratorei    car uske nerr^iV««
L
RHDIUM
STRAPAZ-IN TKANINE
tovarne   B. SPIECLER   in SINOVI Hronov
so izdelane it najfinejša ameriške pre'e, ter v leooti in trnežnosti ae-prekasljive. Imajo prednost, da  ostanejo v perilu snežnobele ter so znatno ceneje kot konkurenčni izdelki. Dobivajo se v poljubni Sirjafi ii debelosti za vsakovrstno životno ali posteljno perilo
v manufakturni trgovini
J. CI U H A. LJUBLJANA
HA
Dobro obranjeno
proda Marija Lipov&ek, grad Fužine pri LJubljani. 1204
Pod Trančo.
ZaMavajte  vzoro« ara
pralne preizkušnji
zdravi, s*> dobijo 1106
veletrgovini fin\on Ko!ene
=====   Celje. ====:
:: (močne li) •:
preizkusen pomoćek proti vsem
3- U
dobavljajo trgovine z rudninskimi vodami, lekarne, drogerije in kopališko ravnateljstvo. Sezija 15. maja—oku/ -a. £ieic>enberg na Štajerskem.
Uradniško hranilno društvo v gradcu
r>   5e-   a£   «». z«
OSEBNI KREDIT
uradnikom, profesorjem, nćlteljoas, upokojencem iH oh na'"u»od nejših Do^ojih. ev brez porokov proti prleaevku v poroštveni sklad.
Hikakih predstroftkov I Podrobnosti v prospektih!
Hranilne   vloge  se  sprejmejo od  vsakogar in  se  obrestujejo od
d7.rva vlež tre po »3
5
0!
o
5
1 G 4 0
5V
0
Obresti se polletno pripisujejo h kapitala   Nikakva rentne^a davka. Stanje vlog: K 5,900.000. Stanje iamtnjočifi sadruiaik deležev E  7,203.000, rezervnih zakladov in vrednostnic S 600.000.  Poslovni razvidi in poštne položnice feroa-piaćca na razpolago. Pojasnila daje brezplačno:
Josip Kosem v Ljubljani, Krakovski nasip štev. 22.
Govorilne ure vsak ponedeljek, sredo in petek od pol 3. do pol 4. ure popo.dne.
Najcenejel nakup
otrošKih vozičkov
pri tvrdki
J- Pogačnik
Ijubljaaa, JCar.je Jerez'je cesta «-18.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga, i
od zavarovalnic dobe police, ekoravno niso absolutno zdravi pri rrvovrstni avstr. zavarovalnici. Brez zdravniških stroškov, brez Čakalne dobe, po zelo nizkih tanfih. Zdravi tudi do 70 leta.
Istotako  najkulantnejša posojila
za vsakogar, zlasti za definitivne nastavljene?
Prošnje pismeno. Priložiti je 30 vin. v znamkah.
Uradne ure od 10.—11. dopoldne.
Kreditna pisarne   Elizabetna oesta št. 4.
864
m
za gospode in dečke
H. KUNO
Ljubljana. Bogata zaloga blaga za
naročila po meri.
Priznano najfinejša izvršitev. Najnižje cene!
Ceniki
polag
sosološno priljubljeni ker so nedosešni v teku in trpeinostL
blagovolite si Jih cglcaati ali zahtevajte cenik'
Karel Camermk d Ko.
žccctrama trgovina s kolesi, av-tcmobiii, motorji in posam. delt Mehanična de'avnica in garajja
JLjubljana
Dunajska cesta št S—12
Izšel je nov lep cenik s koledarjemf vsebujoč r°zne novosti z najnižjimi cenami.
Kdor želi kaj kupiti, naj ga hitro naroči, je tudi po pošti gratis. 1129
F. ČUDE
£jubljana, Prešernova ulica štev. 1.
.H trgovska, spedicijska in komisijska delniška družba. ===== Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta it. 33.
Centrala: TRST. # Telefon It 100.
Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevaževanje blaga, skladišča, kleti.  Prosta skla difcča za  redni  užttnini podvržena blaga.   Najmodernejše opremljeno   podjetje za selitve ln prevažanje pohištva v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozmi. — Shranjenje pohištva in blaga v suhih posebnih  skladiščih   Ometanje itd. —  Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov:
~—^ .-=== ..DALMATIE" delniške parobrodne družbe v Trstu. —^^Z Brzovozne pruge Trst-B-netke in obratno, ter Trst Ancona parodbrodne družbe D. Tripcovich & Co., Trst Avstrijskega Llovda Cunard-Line za I in II. razred Naročila sprejema tudi blagovni oddelek Jadranske banke.
3237 • Točna postrežba.
Zmerne cene.
Modna trgovina
v Ljubljani Stritarjeva ulica št. 7.
Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto
SUŠIH
Konfekcija ::
dame in deklice
, modao blago, rakno, platao, §anttar«, preproge, ierpe, ruto, plati.
3$%E