tts. Ml
V UM • tmtm. 23. MMMl
xm. teto.
„Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravniltva prejcman:
celo leto.......K 24-—     cem leto .......  K 22 —
pol leta četrt leta na mesec
12-6— 2*-
pol leta........11 —
četrt leta ... * . . . . 5 50 na mesec....... . 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica St. 5, (I. nadstropje na levo), telefon št. 34.
Izhaja vsak dan zvečer Izvzemat nedelje In praznike«
Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat' po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravr.    u naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl itd. to je administrativne stvari
■ Posamezna Številka velja 10 vinarjev. 1 ■
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
Narodna tiskarna telefon št. 86.
»Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro>Ogmfro: za Nemčijo:
celo leto.......K 28
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30—
celo leto ...»  • "\  .  K 25—
pol leta U—
četrt leti.......                         . 6 50
na mesec •••••••• 2*30
Vprašanjem glede inseratov na i se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravnlštvo: Knaflova ulica It 5. (spodaj, dvorišče na levo), telefon št. 85
Kranjska deželna ustom
Deželni red In fleželnoiSorsKl vclfln! red Mestna skupina.
(Napisal deželni poslanec Fran V i š n i k a r.)
II.
Občinski zakon 17. marca 1849. oravnava selske občine ter pospešuje ustanovitev velikih občin. Kot krajevno občino je praviloma razumeti kot samostojno celoto odmerjeno katastralno občino (§ 1.). Predmestja tvorijo z mestom samim vselej samo eno krajevno občino (§ 2.). Posameznim kat. občinam je prosto, da se združijo v eno kr. občino (§ 3.) Ako posamezne občine niso zmežne spolnjevati jim po zakonu naloženih dolžnosti, jih je združiti v eno kr. občino.
Pri taki združitvi se pa premoženje pos. občin zoper njihovo voljo ne sme spojiti (§4.). Zakon tedaj priznava kat. občino kot krajevno občino, ker tvori natančno odraorje-no ozemlje in da se obstoječim občinam jamči obstanek. Združitev po § 4. je imperativna ter naj se vrši samo po kat. občinah.
Dne 8. marca 1850. se je objavi 1a prva razdelitev dežele, katero je Izdelala v to svrho imenovana organizacijska komisija po dež. in okr. sodiščih, okr. glavarstvih, kat. občinah in krajih. Ministerstvo za notranje zadeve je 1. 1850. in 1851. odredilo, da mesta niso več dolžna nredložiti svojih računov drž. računovodstvo v presojo.
Druga razdelitev dežele z navedbo kat. in krajevnih občin se je razglasila 4. marca 1854. Ako se to razdelitev primerja s sedanjem stanjem, je razvidno, da se je mnogo tedaj obstoječih občin pozneje združilo. Tako je bilo n. pr. leta 1854. v postojnskem okraju 22 katasterskih in ravno toliko krajevnih občin, da je tržka občina Postojna obstojala samo iz kat. občine Postojna, da je pa danes v tem okraju samo 6 kr. občin. V 1 ozkem okraju je bilo takrat 22 kr. občin, dočim so danes samo tri. K občini Lož spada poleg mosta Lož tudi vas Pod lož. Združitev malih občin se je izvršila iz administrativnih ozirov, a s tem še nobena vas ni postala mesto ali trg ali del mesta oziroma trga.
Z razpisom dne 25. septembra 1857 se je z ozirom na razdelitev dežele leta 1854. izdal abecedni spisek vseh krajev dežele, v katerem so označena vsa mesta, trgi, vasi, kat. in krajevne občine. Značaji posameznih krajev so razvidni tudi iz vseh poznejših kraiovnih repertorijev, kateri se izdajajo vsako deseto leto po ljudskem štetju. Podlaga dež. redu in dež. volilnemu redu 'J{>. februarja 1861. je bila tedanja razdelitev dežele in organizacija občin. Ustanovitev interesnih zastopstev ima zgodovinsko podlago.
Da smejo v mestni skupini voliti tudi vasi, ki so združene s posameznimi, v § 3. vol. r. navedenimi mesti in trgi v krajevne občine, se do leta 1908. v dež. zboru ni nikoli trdilo. Dež. zbor je marveč v danih slučajih zavzemal nasprotno stališče. Ko je leta 1867. v mestni skupini Postojna - Vrhnika - Lož volila tudi k selski občini Vrhnika pripadajoča ves Hrib, katera se je pozneje leta 1898. :ia podlagi zakona spojila s trgom, in ker se je tudi v Postojni pri sestavi vol. imenika oziralo na vasi v okolici, sta pri verif ikacijski debati dne 6. aprila 1S67. posebno poročevalec dr. C o s t a in poslanec Svetec to postopanje odločno grajala sklicujoč se na S 3. dež. roda in dež. vol. r. in na abecedni spisek leta 1857.
izvolitev Adolfa Obreze, ki je dobil 183 od oddanih 294 glasov, se je iz navednih razlogov anulirala. Ko je bil namesto Obreze dne 9. septembra 1867. izvoljen Al. M u I e j s 150 glasovi proti 56, se iz ravno tistih razlogov tudi ta volitev, katero so posebno pobijali poslanci dr. Co-sta, dr. Toman in Svetec, ni potrdila. (Razprava 5^ septembra 1868.). Tudi zagovorniki te volitve niso trdili, da smejo vafi voliti z mesti in trgi.
Pri verif ikacijski debati dne 18. februarja 1867 se je grajalo, da so nekateri volile: podobčine Zminec volili z mestom škofja Loka. Pri debati 5. oktobra 1878 so odlični poslanci hudo pobijali volitev Mai-tina Hočevarja. kateri je bil izvoljen v dol. mestih, z večino 40 glasov, a nihče izmed njih ni trdil, da morajo z mesti voliti cele krajevne ol>čine, akoravno bi bil Hočevar v tem slučaju skoro gotovo propadel.
Deželni odbor je v poročilu z dne 15. oktobra 1889. (pril. 2o) spoznal 17 glasov vn>i Gabrovee, Krizev-ska vas, Primostek in Soršak pri Metliki za neveljavne, ker so vašca-
ni volili z mestom. Mnenju dež. odbora ni v dež. zboru nihče ugovarjal. Sicer pa imenovane vasi ne odločujejo, ker imajo po ljudskem štetju 1900. samo 199 prebivalcev.
Leta 1883. so se pri Kamniku
sprejeli v vol. imenik nepravilno tudi volile! vasi Fužine, Perovo, Zapri-ee, Žaije, Ravne in Kožiše (553 prebivalcev). Bil je to znan volilni manever, da so KamniČanje dobili premoč zoper Radovijieo in Tržič. Tudi pozneje so volili tako. Ker pa zaraxli tega ni bilo pritožb in se to vprašanje v dež. zboru ni sprožilo, tudi ni bilo prilike, da bi bil izrekel svojo sodbo o tem.
! žel ni zbor pa ni samo pri verifikacijah, ampak tudi pri raznih razpravah o zakonskih načrtih vedno zavzemal nasprotno pravno stališče, kakor je zastopa sedanja večina veri t. odseka in dež. zbora. Dne 27. avgusta 1870 je sprejel dež. zber nacrt zakona o spremembi vol. reda, v katerem so se v mestno kurijo sprejeli tudi trgi: Planina, Senožeče, Cerknica, Železniki, Kropa, Žužemberk in Sodražica (Šele od 1. 1865. trg), dne 14. oktobra 1871 pa podoben načrt, v kateri sta se sprejela tudi trga \'ipava in Kanina gorica in sprememba zaradi veleposestva. Vladni načrt iz leta 1871. (pril. 12). v katerem so se predlagali trgi Železniki, ▼ipava, Senožeč«*, Planina, Cerknica, Kropa in Bela peč, pa se je v seji 14. oktobra 1871 zavrnil. Pri obeh načrtih se je zaradi boljše jasnosti pri § 3. vol. r. predlagal še dostavek: »Kraji, kateri so s temi mesti in trgi združeni v eno krajevno občino, volijo v vol. razredu kmetskih občin«. Zakonski načrti niso dobili najvišje sankcije, ker vlada ni pritrdila spremembi zaradi veleposestva in predlogu, da se sprejmejo v mestno skupino vsi imenovani trgi.
Toda i udi slov. večina dež. zbora je bila glede posameznih trgov različnega mnenja. Ko se je dne 21. decembra 1866 posvetovalo o načrtu novele z dne 10. januarja 1867, je poročevalec dr. Costa izjavil v imenu dotičnoga odseka, da ne more predlagati, da bi se vsi ali samo sekate i trgi sprejeli v mestno kurijo, ker dotični trgi nimajo bistveno razli čn i li interesov od vasi v okolici. Ko se je hotela Vipava uvrstiti v vol. okraj Idrija, je trg proti temu protestiral.
Ko je bilo dne. 28. februarja 1898. posvetovanje o načrtu novele z dne 5. novembra 1898, s katero 30
se tudi za kmetske občine uvele direktne volitve ter se je znižal vol. cenzus, se je pobijal krivični privilegij veleposestnikov. Poslanec dr. Žitnik je označil kot krivico tudi to, da nekateri trgi ne volijo v skupini mest in trgov n. pr. Vipava, Cerkniea, Senožeče, Sodražica, Žužemberk, Radeče itd. O vaseh pa ni bilo govora. Da bi se hotelo mnogo vajsi uvrstiti v mestno skupino, trgov pa ne, bi bilo naravnost absurdno. Temu bi se bila gotovo tudi vpi-rala predlagatelja zakona in poročevalca dr. Majaron in Iv. Murnik kot zastopnika mest. Sprejela se je bila resolucija, s katero se je dež. odboru naročilo, da temeljito prouči vprašanje, ali in pod katerimi pogoji bi bilo več sedaj v vol. razred kmetskih občin spadajočih krajev (trgov) uvrstiti v vol. razred ineet in trgov.
Po § 3. volilnega reda je sedaj v mestno skupino razun Ljubljane uvrščenih 17 mest in trgov, od katerih tvorijo kraji: Črnomelj, Novo mesto, Vi$aja gora, Kranj, Škofja Loka, Radovljica in Tržič obenem tudi krajevne občine. Druga mesta in trgi (10) so pa mešana z vasmi, katere so v nekaterih krajih po več ur oddaljene od središča. Število teh vasi znaša pri Krškem 59 (5 kat. občin). Kostanjevici 33 (4 kat. občin), pri Ribnici 9 (2 kat. občini), pri Metliki 4. pri Postojni 9 (7 kat. občin), pri Vrhniki 14, pri Lciu 1, pri Kamniku 5 (2 kat. obč.), pri Idriji 3 in pri Kočevju 1, skupaj 138 vasi! Samo pri dol. mestih z Ribnico s 7304 prebivalci imamo 1S5 vasi z 8228 prebivalci (1900.), katare naj bi po mnenju sedanje večine dež. zbora volile z mesti ter jih majorizirale! S tem bi interesrio za«toy*tvo mest popolnoma izginilo. Pri Krškem in Kostanjevici so nekatere po hribih raztresene vasi in varlce do 22 km oddaljene od mesta.
Mestna skupina Postojna - Vrhnika - Lož šteje 4590, zadevne vasi (24) pa 5662 prebivalcev. Tudi v tej skupini bi tedaj prevladovale vasi. Vasi smejo le tedaj voliti z mesti, ako se popolnoma spoje z mesti, tako da postanejo deli mesta oz. trga, ali pa, ako se sprejmejo med v § 3. vol. reda naštete kraje. V obeh slučajih, o katerih se da govoriti de lege fe-renda, pa je treba posebnih zakonov. Spojitvi z mesti in trgi se navadno upirajo vasi zaradi večjih naklad in drugih bremen mest in trgov. To vidimo posebno pri Ljubljani in Novem mestu. Slaka in Kandija imata mestni značaj in ako se hočeta zdru-
žiti z mestom, mislimo, da ti mest: ne bodeta delali ovir.
Tudi pri Kamniku imajo vasi Fužine, Zaprice in Žal je bolj mestu-značaj, nasprotno se pa o vaseh Kožiše in Ravne, ki tvorita zase posebno kat. občino, to ne more trditi.
Mi p »Mestnem domu/,
Včeraj dopoldne so se v »Mestnem domu« zbrali ljubljanski davkoplačevalci in volilci, da protestirajo proti nasilstvu, s katerim so klerikalci hoteli v deželnem zboru uničiti napredno manjšino, da obsodijo klerikalne atentate na žepe Ljubljančanov in da iz ust svojih zastopnikov v državnem in v deželnem zboru slišijo poročila o delovanju v zadnjem času. Prostorna dvorana »Mestnega doma« je bila z galerijami vred natlačeno polna občinstva iz vseh slojev, ko je predsednik izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke g. Ivan Hribar otvoril zborovanje in predlagal predsednikom shoda dr. Fr. Novaka, ki je bil soglasno izvoljen.
Gosp. dr. Novak je v svojem po zdravnem nagovoru izvajal približne sledeee;^-
»Dovolite, da vas kar najiskro neje pozdravim. Prišli ste sem, da sprejmete na znanje račun o delovanju svojih zaupnikov, poslancev narodno - napredne stranke. Zbrali smo se pod utisom nasilnosti, ki so jih klerikalci v deželnem zboru uprizorili proti napredni slovenski manjšini. Nahajamo se v boju s stranko, ki letos ob obletnici krvavih septembrskih dogodkov ni imela druge besede ko sam cinizem; medtem ko je ta stranka s plaščem ljubezni vzela v zaščito nemškutarski zavod »Kranjsko hranilnico«, spod kopu je ista stranka ugled in zaupanje slovenskim denarnim zavodom, ki so v naprednih rokah. To herostratsko početje, to nečuveno nastopanje na eni strani za »Kranjsko hranilnico« na drugi strani proti slovenskim denarnim zavodom je treba javno pribiti. Bojujemo se s stranko, ki pravi, da je krščanska. Ali to krščanstvo, kojega nositelja sta Terseglav in dr. Lampe je popolnoma drugo kot krščanstvo Kristovo. Vera ljubezni je pod Terseglavovimi in Lampetovimi rokami postala vera sovraštva iu maščevanja. Klerikalci pravijo, da zmagujejo. Naj se ne vesele preveč. Že drugi slavnejši vojskovodje so morali slednjič le kapitulirati, in či-
LISTEK.
Žena.
»Jaz ti tako povem, Manca, ne hodi mi blizu! Pametna bodi, trikrat se pokrižaj, da ne vzdignem roke in te ne stresem za lase, ali te pa obrišem po licih, da boš mislila, da je zapelo trinajststo trobent, pa ne angelskih! Manca, pametna bodi!«
»Pavle, Pavle, kakšen si! Ne pij °d jutra do noči, ne zapravljaj, kar je nama Bog dal, ne delaj krivice! Pavle!«
»Še enkrat ti rečem, Manca, ne-baj! Nehaj, pojdi domov, naj pijem, saj pijem za svoje! Nočeš?«
Tako se je kregal kmet Pavle s svojo mlado ženo. V krčmi je pil, prepeval in razbijal:
Holadri, holadra,
Nacku je žena všla,
naj le gre, naj le gre,
Nacek za drugo vei Juhu!
Manca je sedla na klop pri vragih in dejala:
»Pa se tudi jaz ne ganem. Veš, 3a se ne!«
»Že prav! Pojdem v mesto in se €e prikazem več.«
»Pavle!«
»Miškacajna, zdaj mi je pa predeč.«
In Pavle je vstal ter šel v drugo krčmo. Segel je v žep in prinesel na beli dan srebrno petačo:
»Lizika, ali poznaš ta krajcar? Vina prinesi! Holdri —«
Komaj se Pavle obrne, že stoji njegova žena pri vratih.
»Pavle, nikar —■--«
»Kaj pa ti delaš spet tukaj! Na, pij z menoj, pa molči. Ali pa domov! Krave molit, volom poklast, ovce stric! Holdri!«
»Ne grem prej, da greš z menoj !«
»Čakaj me no, punca, še ne poznaš Pavieta!«
In Pavle je vstal ter šel v tretjo krčmo.
Tako je obredel tisti dan vse tri krčme, ki so bile v vasi, Nandetovo, Jakopinovo in Salendrovo. Ko se pa je zvečer vrnil Pavle domov, ni bilo njegove mlade ženke nikjer.
»Kam je pa vendar šla,« je zakričal nad deklo, rdečo Nežko, ki je imela polne in okogle roke, »reci, kam je šla t«
Dekla se je bala jeznega in pijanega gospodarja ter je začela jokati.
»Bos povedala!«
»Saj ne vem! Po vrtu je hodila in -— potem je šla na njivo!«
»Teci pogledat za njo!«
Stekli so na vrt, na njivo, pogledali na hruško, mlade gospodinje
ni bilo nikjer, čakali so jo tri dni, in ni se vrnila.
v Kam je šla?« je premišljeval Pavle. »Ako je šla domov!«
Ko se je zmračilo, in so tihe sence legle čez polje, je Pavle na-tihoma odšel od hiše in po ovinkih odbitci k Snoju, na Mančin dom. Srečal je tasta in ga pozdravil:
»Dober večer, oče! Ali malo sedite!«
»Glej ga, ti si Pavle, kakšen svet si prinesel?«
»O, bo že. Ali ste že vsejali?«
Snoj ga je čudno pogledal. Saj je bila setev že pred mesecem dni.
»Ti, nekaj ni prav pri vas, ali je Manca zdrava?«
»Manca?« se je prestrašil Pavle. »Ali je ni pri vas? Pred tremi dnevi je odšla.«
Stari je skočil pokoncu.
»Kaj praviš? Ni je! Kaj si ji vendar storil?«
Pavle je molčal, gledal je v tla in mislil. Kje je, ali ni morda pri stricu Boštjanu?
»Zmotil sem se,« je odgovoril tastu. »Najbrže je pri teti Ani.«
»Lazeš, Pavle! Včeraj je bil stric tukaj in omenil bi, da je tam.«
»Kaj pa, če bi si kaj naredila? Trmasta je bila od nekdaj in nagle jeze.«
Pavle se je prestrašil.
vodo,« je
»Ako bi šla   v — opomnil.
»Ti nesrečna punca,« se je zgrabil oče za lase. Poslali so po hlapca in moral je iti iskat mlado ženo. V vodi je ni bilo, na polju je ni bilo. Bilo je ni nikjer. Mesec dni so jo iskali, in potem bili prepričani, da si je Manca nekaj zalega prizadela in — umrla. Pavle si je na samem polil lase in jokal, oče Snoj je hodil zmešan okoli in molil. O sv. Jakobu si je oblekel kožuh in pravil sosedom, da bo zapadel sneg.
Drugi večer po tistem dnevu, ko je kmetu Pavlu ušla žena, je prišel na njegovo dvorišče mlad pastir iskat službe. Bil je plah, umikal oči in malo govoril. Klobuk je imel nizko nad čelom, hlače prekratke, suknjič preozek. Treba ga je bilo, in stari hlapec Andrejče je v gospodarjevem imenu, ki je bil takrat ves izvan sebe, vzel v službo tujega, molčečega fanta.
Zjutraj je moral odganjati čedo ovc in jancev na planino, zvečer pa jih je zopet prignal v stajo. Kosil je sam na paši, si kuhal sam in pekel krompir in koruzo. Večerjo so mu nesli pred svisli, tam je povžil skledo mleka in dva krompirja ter šel spat na seno.
Mladi dekli, rdeči Nežiki, ki je imela oolne in okrogle roke, pa ie
začel začudo biti všeč tihi, čedni pastir. Zvečer mu je prinesla mestu krompirja sladke kaše, zjutraj mu je odrezala velik kos belega kruha, da se ji skoro roka šibila pod težo.
»U, kakšen si! Zakaj pa nič ne govoriš!« mu reče nek večer! Pastir je umikal oči in molčal.
»U! kakšen si! Kako ti je ime!« Pastir ni odgovoril.
»U! kakšen si!« Je rekla rdeča, debela Nežka. »Ali si mu tast?« In ga zgrabila za hlačni rob.
Kar zaljubljena je bila v molčečega pastirja dekla Nežika, ki jc imela polne, rdeče roke.
Drug večer mu prinese skledo žganjcev in sede kraj njega.
»U! Zakaj si pa tak!« Je dejala in ga dregnila s komocem. Pastir se ji je plaho umaknil.
»U! Zakaj si pa res tak! Ali me nimaš nič rad t« je hitro in sramežljivo spregovorila ter skušala vjeti pastirjevo roko.
»U! Jaz te imam pa tako rada!« Dekla je zavekala, in solze so se ji vlile Čez napeta, zdrava lica.
Koncem tedna mu prinese še štrukljev.
»U, tako te imam rada, rajša kot štruklje. Namesto da bi jih bila sama pojedla opoldne, sem jih shranila za te.« Zgrabila je za roko pa« s tir j a in ga skušala objeti.
»U» zakaj se me pa tako bojiš?
eto gotovo je, tla bodo pred napredno idejo morali prej ali slej kapitulirati tudi klerikalni vojskovodje Terseglav, dr. Lampe in kameleon Šuklje. "Za nas ima tudi ta boj svojo dobro stran: utrdili se bomo v njem, močnejši bomo postali in tem hujši bo odpor. Klerikalci naj si zapomnijo, da niso še zmagali, dokler samo zmagujejo. In zmagali ne bodo nikdar, nikdar nas ne bodo spravili s površja; njih nada na zmago je samo prazen fantom. Sedanji položaj pa nas kliče z eno besedo k nadaljnjemu delu: zberimo svoje moči, naš spas ne leži v neekonomičnem delu, temveč v reelni gospodarski organizaciji.
Predvsem pa vas poživljam, da izrazite svoje zaupanje vašima zastopnikoma, ki sta od nekdaj predmet 'brezmejnega, strupenega sovraštva klerikalcev, županu in drž. poslancu g. Ivanu Hribarju in deželnemu poslancu g. dr. Ivanu Tavčarju.
Gromovito, dolgotrajajoče odobravanje je sledilo besedam g. dr. Novaka.
Besedo je povzel nato g. dež. poslanec
dr. Ivan Tavčar,
ki je govoril sledeče:
Slavn shod! Deželni zbor s svojim zadnjim zasedanjem ni pomnožil časti vojvodini Kranjski! Na zunaj je bil podoben s peskom teško obloženemu vozu, katerega so vpre-ženi konjiči brezuspešno potegovali iz globoke jame. Pri strani pa je stal voznik z debelim bičem v roki ter je udrihal po konjih, da so se delali mehurji in klobase, kamor je zadel. Ta voznik, ki je v svojem življenju že različne vozičke potiskal, bil je naš plemeniti deželni glavar, gospod dvorni svetnik Šuklje. In ta je sam ob slovesu deželnemu zboru najslabšo pesem zapel, ko je cinično pripomnil: doživel sem že, da je cesar veliko slabih zakonov potrdil, in zatorej upam, da bode potrdil tudi tiste slabe zakone, katere smo v tem zasedanju sklenili! Kakor avtomat je bil naš deželni zbor, in kakor avtomat je pljuval zakone iz sebe, o katerih se ni posvetovalo, še manj pa premišljevalo, tako, da bi moral cesar naravnost užaljen biti, če se mu take cunje in zaplate predlože v najvišjo sankcijo!
Še žalostneje pa je izgledal naš deželni zbor na znotraj! Od ošabnosti pijana večina se je vedla, kakor kmečki pretepač, če s silo vlomi v hišo svojega nasprotnika ter je najbolj srečen, če s svojim grča vini polenom vse na kosce razbije in na drobiž! In tu bodi v večno sramoto pribito, da je naš plemeniti deželni glavar vsako svojo dolžnost prelomil, da ni imel niti najmanjšega pojma o svojih zavezah, in da je stal sredi klerikalne stranke, do katere se je na stara leta spokoril, kakor rabelj, ki ni iskal druge naloge, nego obglavljati manjšino, katera ima v vsakem parlamentarnem zastopstvu, in naj si je desetkrat manjšina, svoje nedotakljive pravice. Pa je ni bilo pravice manjšine, da bi je ta brezvestni deželni glavar ne bil pogazil v tla, ne bil poteptal v prah. Ta divja jakobinska brutalnost je edino, kar je pl. Šukljetu ostalo od tistega jakobin-stva, katero je nekdaj proslavljal s francosko revolucijo! Sramota torej temu parlamentarnemu krvniku — brez pravicoljubja! Pri tem pa ne smemo pozabiti njegovega prvega hlapca! Moža, ki markira z umazanimi, teškimi škornji svojo demokratičnost, ki nosi socialno - demokratične rudeče rože   na rimskem
Hlapec AndrejČe je dejal, da si Mo-čeradnikov Tomaž! Ali te je res mačeha zapodila od doma?«
Pastir je pokimal, in dekla ga je objela čez pas.
»U! Kako si debel!« je začudeno vzkliknila. »Tako okroglega pastirja pa še nismo imeli!«
V pasjih dneh nekoč — je hudo treskalo in grmelo in lilo. Bliski, hudourniki, toča — ovce so se plašile Močeradnikovemu Tomažu, in bilo je kasno v noč, komaj nekoliko pred polnočjo, ko jih je pripeljal domov.
In drugo jutro je zaspal.
Solnce je vstalo, a pastir se ni zbudil. Rdeča Nežka, zaljubljena dekla, ga gre budit.
Tiho pride po stopnicah do sena, kjer je spal, pogleda in tako ostrmi, da je mestu po stopnicah planila skozi lino na tla.
Teče, teče k žalostnemu gospodarju Pavlu, ki je izgubi mlado ženo:
»Pastir, Močeradnikov Tomaž Je Manca, vaša Manca.«
Pavle je dolgo ni mogel razumeti. Slednjič gre pogledat in vidi:
Na senu spi njegova mlada žena, oblečena v pastirske hlače, suknjič ima odpet, srajco odpeto in izpod rdeče rute se svetijo njena kipeča rožna nedrija , a a
C. Golar,
svojem talarju, in ki se navadno cedi od ljubezni do napredka in pravice. Ta mož je dr. Janez Evangelist Krek, ki je v deželni aboruici srečno tako globoko padel, 4« jo sada vil še tisto, kar Je dihajoče latto izpod prstov razdlvjanega deželnega glavarja. Mi čestitamo temu političnemu evnuhu, da je svoje ime za vedno spravil v zvezo z imenom deželnega glavarja Šukljeta, tako da tičita od sedaj naprej dva bratca skupaj, katera sta eden drugega vredna! Renegat je hujši od pravega moslemina. Zatorej smo marskaj pričakovali, ali parlamentarne bestialnosti Šukljeta in Kreka nismo pričakovali! Treba je enkrat za vselej povedati, da naš vzor ni obstrukclja, da smo si v polni zavesti, da ima večina vsikdar večjo moč od manjšine, in da je glavna naloga vsake parlamentarne korporacije, da dela v smislu ustave, katera jo je v življenje postavila.
Prišli smo v zbornico, da bi delali iu pokazali smo, da hočemo delati. Bil sem v odseku, ki je od 23 mojih predlogov sprejel osemnajst teh predlogov, in jaz poživljam klerikalne poslance, da naj le enega pokažejo, ki bi se mogel ponašati s takim uspehom! Vzlic temu smo mi lenuhi, smo mi ničle; ali resnica je pa vendar, da so vsi tisti, katere zbašejo klerikalci v svoje odseke, navadno prazni lončki. In če desetkrat pokrovčke odkriješ, se dvanajstkrat prepričaš, da imaš pred sabo do dna prazne lončke!
Pritirati deloljubne elemente do obupa, je parlamentarna hudobija prve vrste! In te hudobije sta v polni meri postala deležna plemeniti Sukije in neplemeniti dr. »Janez Evangelist Krek! Ali s ponosom lahko trdimo, da ta hudobija ne prinese zaželjenega sadu! Večina ima svoje pravice, ali manjšina jih ima tudi. In če večina svojih izsesanih možganov ne ve v drugo napenjati, nego le zgolj v namen, da bi manjšini iztrgala zadnji košček kruha, da bi ji odvzela vsako mogočnost dihanja, potem postane ta večina zločinka, potem je tolpa političnih vlačugar-jev, in to tudi tedaj, če ne obstoji po največ iz samih praznih loncev, ali pa še iz bolj praznh glav!
Kjer vladajo pametne razmere, sta večina in manjšina podobni zakonskemu paru, kjer tisti, ki ima premoč nad drugim, tega očitno nikdar ne kaže. Večina sme zahtevati dobrodejnih reform, kjer so take z ozirom na javno blagostanje potrebne Če pa zahteva reforme, ki naj služijo edino le v to, da se večini prevlada za stoletja umetno zajamči, potem so take reforme politični rop, ki stavi manjšino v položaj opravičenega silobrana. Večina sme zahtevati, da napreduje, ali tak napredek je mogoč le potoni pametnih kompromisov. In do takih kompromisov hočemo mi spokoriti našo trmoglavo in od neumne ošabnosti pijano klerikalno večino. Ce bo hotela ta večina kakor razdražen bik zahajati v politično areno, dobil se bo brez dvojbe tenak rapir, ki ji prehode zatolščeno srce! Ce bo naša blazna večina tudi v bodočih zasedanjih hotela samo manjšino moriti, potem bo imela pri vsaki seji obstrukcijo, in sietir silovito obstrukcijo, katere ne more zadaviti noben poslovnik in noben deželni glavar, in naj ima še več biri-ške krvi v osebi, nego je ima pl. Šuklje!
Videti je, da se večina še ne bode tako kmalu spametovala, in da hoče živeti po načelih, kakor jih razvijata Trseglav in Štefe po »Slovencu«. Nož v srce! je parola tega političnega kanibalstva. Pred vsem Ljubljani potisniti nož v srce, to je najgorkejša želja, katero gojijo dandanes politične kapacitete, kakor so Lampe, Terseglav, Štefe in daleč ob koncu drobni dr. Pegan! Vrgli so se na Ljubljano, kakor piratje, če se jim je posrečilo zasesti mesto ob morski obali! Tukaj ne mislim na tisto, skoraj bi rekel otročje postopanje deželnega odbora, ki je najbolj srečen, če more kako iglo suniti v mestno upravo! Tudi ne mislim na tisto Pe-ganiado, s katero se je mestni občini onemogočilo, da bi bila z dobičkom prodala svet nekdanjega vojaškega preskrbovališča. To so stvari, ki kakega dr. Pegana ali dr. Lampeta vesele, kakor se vesele nezreli dečki, če se jim je posrečilo skrivoma vreči kamen v okno ter razbiti drago šipo.
V mislih pa imam naskok, katerega smo doživeli v dežel, zbornici, in kateri je veljal naši beli Ljubljani. Človek bi menil, da bi modra politika nikdar ne smela puščati s svojega pogleda posebnih ozirov, ki gredo vsakemu deželnemu glavnemu mestu. Ljubljana je srce celi deželi in ona je glavni odjemalec pridelkov našega kmeta. Če spravi klerikalna politika Ljubljano na beraško palico, potem je najbolj prizadet naš slovenski kmet, ki slepo caplja za fanatičnimi kaplani! Politična modrost bi obstajala v tem, da bi se LJubljana, katero že država s svojimi krivičnimi hišnimi davki tako zelo tare, gospodarsko okrepila. Ali brez uspe-
ha iščete najmanjši korak, katerega
bi bila klerikalna večina storila v prid naši Ljubljani. Nasprotno, vsak teh politikov, notri doli do ljudskega tribuna Ravnikarja nima druge misli, nego one, da se ima klerikalna politika tako zmrcvariti, da bo po nji Ljubljana odrta in s kože dejana, da bo po nji Ljubljana oglodana do bele kosti. V tem tiči dandanes glavna modrost, prva tendenca klerikalne politike v deželi. Priznam pa, da so ti možje, ki imajo sedaj deželno upravo v rokah, že v nekoliki stiski.
Ker drugače proti nam niso mogli agitirati, obljubovali so kmetu zvezde z neba in hudiča iz pekla! In danes se lahko reče, da tiči klerikalna stranka do vratu v teh svojih obljubah, da tiči tako rekoč v jezeru, ki se je nateklo iz samih takih obljub! Nebroj je prošenj za nove vodovode, nebroj je prošenj za nove ceste, nebroj je prošenj za preložitev cest in za popravo občinskih potov. Nebroj je takih prošenj, ali žalostna resnica je pa tudi, da klerikalci niti ene odbiti ne smejo, ker so oni sami kmeta zapeljali v slabo vero, da mu ima dežela vselej in tudi pri najmanjši reči pomagati. Dežela naj mu gradi vodovode, naj mu napiav-lja ceste, naj mu popravlja občinska pota, naj mu zavaruje živino, naj mu zavaruje škodo po toči in tako dalje v nepregledni vrsti!
In ko je naš deželni finančni minister dr. Lampe nastopil težavno svojo službo, tičal je sredi gori omenjenih obljub in občutil je prej kot ne njihovo teško breme. Vendar pa se mu je godilo tudi kakor kmetiču, ki je na svoji njivici izkopal zaklad beneških cekinov. Naš finančni minister ni vedel cenitivrednosti denarja, in zatorej ga je iahkodušno sipai na vse strani; pri tem pa je tudi vpo-števati, da je bilo potreba podpirati razne somišljenike, in da je bilo tudi nekaj parasitov, kakor jih ima vsaka stranka, in kateri najglasneje krulijo, kadar so lačni. Zatorej ni čuda, če niso izostale posledice. In taka posledica je proračun za leto 1910, ki kaže primanjkljaja 1,400.000 kron, in našemu deželnemu Bilin-skemu se sedaj še niti ne sanja ne, kako bode pokril ta primanjkljaj, ki je narastel, ne da bi se bil našemu stradajočemu učiteljstvu le vinar več izplačal. Le toliko vemo danes z go-tpvostjo, da plača Ljubljana od vsakega primanjkljaja dobro tretjino in da plača tudi od vsakega drugega deželnega izdatka dobro tretjino. Kar plača za vodovode, kar plača za naj-obsknrnejšo občinsko pot v kakem gorenjskem pogorju, od vsega ste Vi dobro tretjino iz svojega žepa plačevali! Dobili pa zato niste ničesar, nego par tisočakov za deželno gledališče in dekliško šolo! Pa še te tisočake so Vam zavidali in nahujskali kmete, da so resolucije sklepali proti slovenskemu gledališču. Donesek za višjo dekliško šolo pa so ustavili, ker se je vladni svetnik Detela čutil žaljenega, tako da so s tem velemož-je v deželnem odboru dosegli višek neumnega abderitstva!
Ali tajiti se ne da, da so naši klerikalni politiki takoj prva leta, ko so imeli deželno upravo v svojih pesteh, prišli do zavesti, da bo kaj hitro konec njihovi slamnati slavi, če ogromno ne po višajo deželnih do-klad. In za najmanj 50% jih bodo morali povišati, če bodo hoteli samo za silo gospodarsko sopsti! Zavest, da bode morala dežela pod klerikalno prevlado plačevati kakih 90% deželnih doklad, teži klerikalne politike, kakor težak kamen, ker dobro vedo, da je naš kmet v takih zadevah teško pristopen. Da je prejšnji deželni zbor povišal deželne doklade, švedral bi bil dr.Lampe okrog kakor tuleč lev, ki mu je kdo na kremplje stopil, ter bi bil rjul: liberalci povi-šavajo deželne doklade! Sedaj, ko imajo samo v enem letu skoraj za poldrug milijon primanjkljaja, ko jim drugega ne preostaja, nego po-vikšati deželne doklade, pa se vendar ne upajo odkrito stopiti pred svojega kmeta, ter priznati, da njihova finančna modrost ne obstoji v drugem, nego v nečloveškem povišanju deželnih doklad.
Tukaj je bilo treba našega kmeta preslepiti ter ga zavleči v prepričanje, da bode, če se že deželne doklade povišajo, to povišanje nosila Ljubljana. Oba bodeta odrta, kmet in Ljubljana; samo kmeta je treba najprej hipnotizirati, da ne bo čutil, ko ga bo Lampe na meh odiral, temveč da bode pri tem še mislil, da se samo Ljubljana na meh odira!
Zares se je pričela najprej finančna gonja nad Ljubljano, potem pridejo še druga mesta na vrsto, ker sem prepričan, da bode finančni genij dr. Lampe pognal se do najkru-tejše krivice, da bo hotel našim mestom in trgom višje deželne doklade predpisavati, nego kmetskim občinam! Ali za sedaj se je položila v stiskalnico samo Ljubljana in izprešati se hoče iz nje zadnji vinar!
V ta namen se je skoval načrt novega deželnega cestnega zakona* ki ni ničesar drugega kakor nesra-
mni poskus oropanja naših žepoV! Do sedaj so za ceste v prvi vrsti skrbeli cestni okraji, ki so na dobrih cestah v prvi vrsti interesiram. Izvzema! deželnih cest, Ljubljana ni dosedaj za občila ničesar prispevala,-zategadelj pa tudi ni zahtevala deželnih podpor niti za svoj vodovod, niti za svoja šolska poslopja* niti za drago tlakovanje in vzdrževanje svojih ulic. Od sedaj bo drugače: vse okrajne ceste v kronovini Kranjski postanejo deželne ceste in za nje bo plačevala dežela dve tretini, okraj pa samo eno tretino. Ali veste, kaj to pome-njat To pomen ja, da bo stolno mesto Ljubljana od tedaj, ko stopi v moč novi cestni zakon, za eeste v deželi več plačevalo kakor bodo za te ceste plačevali vsi cestni okraji skupaj! To pomen ja, da bo Ljubljana samo za deželne ceste skoraj toliko plačevala, kolikor plačajo sedaj za svojo lastno mestno upravo! Pravijo, deželna glavna mesta so interesirana na dobrih cestah! Res je to, ali ta interes je Ljubljana do sedaj že tudi plačevala, ker je pokrivala tretino vseh stroškov pri dosedajih deželnih cestah, in tretino vseh deželnih doneskov za preložitev okrajnih cest, za napravo mostov in popravo občinskih steza! S tem je bil omenjeni interes gotovo zadostno poplačan! Sicer mi pa lepe ceste preklicano malo pomagajo, če vodijo do po deželi izsesane Ljubljane, ki bode podobna raztrgani kmečki dolgi vasi, v kateri se bodeta na dan samo dva človeka dositega najedla, to je deželni glavar, pl. Suklje, in pa ljubljanski škof, če nam ne uide iz Ljubljane v Gornji grad ali pa v šentviške zavode !
Eno pa ostane kakor je bilo do sedaj! Vsak cestni okraj v deželi bo po novem cestnem zakonu dobival od dežele bogate prispevke — samo cestni okraj ljubljanskega mesta ne bo dobival beliča. Plačevali bomo, da bomo črni, v zahvalo pa bo slavni odbor sekal po nas s svojo jermenasto nagajko, da bodemo zopet črni!
Sedaj pa sukajmo stvar tako ali tako! Ce vpoštevamo lahkomišljeno potratnost, katero razvija deželni odbor pri svojem gospodarstvu, če vpoštevamo letni deficit deželnega proračuna v znesku poldrugega milijona, če vpoštevamo novi cestni zakon — pa nismo daleč od časov, ko bode deželni odbor vsako leto izsesaval iz našega mesta en milijon več, kakor do sedaj. Ob strani bo pa pre-žala še lačna država! Možje, kje boste jemali, s kom boste plačevali in kaj vam ostane, če imate bolezen in prazen želodec!
Še pa cestni zakon ni sprejet v deželni zbornici, in še je torej čas, da se Ljubljana zgane, da ne bo oropana kakor se časih oropa potnik na cesti. Če je bil kdaj čas, sedaj je, da stopijo vsi bojevniki v močno vrsto in da od enega mestnega okraja do druzega kakor grom doni: »Odrti se ne damo!«
Govor g. dr. Ivana Tavčarja je izzval burno odobravanje.
Nato pa je spregovoril župan in drž. poslanec g.
Ivan Hribar.
Poročati vam nameravam, cenjeni volilci, o uspehih svojega delovanja v državnem zboru. Zadnjič sem vam bil poročal, da sem dosegel zgradbo delavnic državne železnice v Ljubljani. Danes vam poročam o drugem uspehu, o katerem so naši listi že pisali, namreč o državni obrtni šoli. Ta šola se že gradi in bo ena najlepših. Obrtna šola je nadvse važno učilišče. Na prvem mestu v gospodarskem oziru. Doslej imajo vsa boljša mesta v rokah tujci, odslej ne bo več tako; na obrtni šoli si bomo lahko vzgojili svoj naraščaj, ki bo zasedel mesta, ki nam po vseh pravicah gredo. Prav tako važna pa bo nova pridobitev v narodnostnem oziru. Doslej nismo imeli niti ene državne obrtne šole. Vlada nam je šele sedaj dala učilišče, ki bo odgajalo na leto do 900 mladih Slovencev in na kateri bo nad 50 učiteljev in profesorjev. Ravnatelj drž. obrtne šole v Brnu g. Dvorak mi je zatrdil, da pomenja drž. obrtna šola več kot pet do šest srednjih šol. Dobri sadovi te pridobitve se bodo pokazali že v kratkih letih.
Klerikalci mi očitajo, da sem na Dunaju storil narodno izdajstvo. To očitanje je tako smešno, da učinkuje le še na »Slovenčeve« bralce, bolje rečeno »bravce«. Res je, da nisem podpiral obstrukcije, katero je začel dr. Šusteršič, kakor je niso podpirali drugi Jugoslovani in je ni podpiral velik in vpliven del Čehov. Smatram namreč obstrukcijo le za orožje v najskrajnejši sili. Umevam obstrukcijo v kranjskem deželnem zboru, ne soglašam pa z obstrukcijo, ki je uprizorjena samo radi obstrukcije in radi osebnih interesov. Stojim proti sedanji vladi v opoziciji, ali vzlic temu skušam doseči kaj za svoje volilce. Klerikalci mi očitajo, da podpiram Bienerthovo vlado in oso-i bito Bilinskega, To odločno ni res, kar dokazuje že to, da som glasoval
proti proračunu. Bes je le to, da nisem zašel v ono divjo gonjo proti ministru Bilinskemu, ki jo je uprizoril dr. Šusteršič, kajti mnenja sem, da ne gre metati brez potrebe polena pod noge onim maloštevilnim slovanskim ministrom, kar jih je. In Bilinski je Slovan tudi po svojem mišljenju, akoravno ima Nemko za ženo se v njegovi rodbini ne občuje nemško, kakor se to godi v rodbini dr. Šustersiča. Nisem torej mogel soglašati z ono divjo gonjo proti Bi* linskemu in upam, da bo že najbližja bodočnost pokazala, da sem prav imel. Vsaka resna stranka smatra v normalnih razmerah le opozicijo za dopustno, ker je stara stvar, da se z opozicijo več doseže kot z brezumno obstrukcijo.
Tisti, ki so poleti nastopali pn> ti vladi kot rjoveči levi, so se pretekli teden vrnili na Dunaj kot ponižna jagnjeta. Dasi je sistem ostal isti kot je bil ob zadnjem parlamentarnem zasedanju, vendar hočejo klerikalci poskusiti, če ne bi dosegli več z opozicijo, kot so dosegli z obstrukcijo. Vlada je zadala Slovanom nebroj novih krivic; vse boljše službe v področju tržaškega železniškega ravnateljstva so se oddale Nemcem; mi Spod. Štajerskem je vlada pokazala s sodnimi imenovanji, da nam nečo biti pravična,in vendar ni čuti o kaki obstrukciji, dasi bi bila sedaj bolj kot kdaj preje opravičena.
Poleti obstrujoče stranke so torej uvidele, da je bila njihova taktika napačna, da je mogoče doseči vspehov samo potom smotrene in vztrajne opozicije. — Kakor veste, se me je v »Slovencu« radi Slovanske zveze grdo napadalo. Godila se mi je velika krivica, vendar nečem rekriminovati, če bodo pa nasprotniki še dalje pisarili proti mojim izvajanjem v Logatcu in pojasnilom v »Slov. Narodu«, bodem prisiljen, odgovoriti jim na način, ki jim najbrž ne bo posebno ugajal.
Spregovoriti mi je na kratko še o položaju ministrstva.
Ministrski predsednik Bienerth stoji vsaj začasno še dokaj trdno, vendar dolgo ne bo mogel kljubovati slovanski opoziciji. Govori se že o novem koalicijskem ministrstvu, vendar je še popolnoma negotovo, katere stranke se namerava poklicati vanj. Eno pa je gotovo: to namreč, da se koalicijsko ministrstvo ne bo moglo dolgo obdržati na vladi.
Dokler se ne spremeni dosedanji krivični volilni red, toliko časa po mojem prepričanju ni druge rešitve nego nepristransko uradniško ministrstvo, v katerem bi imeli 6voje zastopnike vsi avstrijski narodi. — Končno naj vam zagotovim, da bom kakor doslej, tako tudi v bodoče zastopal koristi svojih volilcev, da se ne bom plašil niti najzlobnejših napadov v nasprotnem časopisju, marveč bom izvrševal meni izročeni mandat tako, da mi ne bo mogla očitati vest ničesar.
Burno ploskanje in živio-klici sc bili g. državnemu poslancu dokaz, da uživa neomejeno zaupanje slovenske Ljubljane, in da mu tega zaupanja ni moglo odvzeti in mu ga tudi v bodoče ne odvzame niti najhujše obrekovanje po »katoliških« listih.
Slednjič izreče predsednik v imenu zborovalcev g. poročevalcema najtoplejšo zahvalo za izborni poročili, naglašajoč, da je Kanosa, ki 6o jo zadnji čas zgradili klerikalci, postavljena za klerikalno stranko, kajti Kanose za narodno - napredno stranko ne bodo klerikalci postavili nikdar!
Politični položaj.
Rekonstrukcija kabineta«
Dunaj, 23. okt. Korespondenca »Zentrum« vstraja pri trditvi, da bo Bienerthovo ministrstvo v prvi polovici novembra demisijoniralo. V političnih krogih se baje govori o sestavi strogo nevtralnega kabineta, v katerega bi se poklicale osebe, ki stoje izven parlamenta in kojih dosedanje delovanje daje zadostno garancijo za njih objektivnost. Vprašanje pa je, ali se bosta zasedli tudi mesti češkega in nemškega ministra krajana. Pogajanja glede češkega dež. zbora se nadaljujejo, kar kažejo številne konference, ki sta jih imela grof Thun in dež. maršal Lobkovic v zadnjih dneh na Dunaju. Iz krogo? kršč. socialcev se čuje, da vesti o rekonstrukciji kabineta nimajo nobene stvarne podlage.
Češki glasovi. gt
Praga, 24. okt Podpredsednik parlamenta posl. Zazvorka je dejal dopisniku »Venkova« o politični situaciji med drugim sledeče: »Odločilni krogi so prišli sedaj do prepričanja, da se sedanje Bienerthovo ministrstvo ne da več držati in da je neizogibno potrebno, da ee sestavi uradniški kabinet, v katerem bi poleg nemških uradnikov sedela tudi 2 Čeha, 2 Poljaka, 1 Slovenec in 1 Rusin. Predsednik tega novoga kabine* ta bi bil zopet Bienerth,
^^^^^^^
)
Dr. Paitai o situaciji.
Dunaj, 23. okt.   Dr. Pattai se
je o situaciji izrazil sledeče: »Sedanjo politično situacijo nekateri po mojem mnenju presojajo preveč pesimistično. Trdno upam da bomo, akoravno po nekaterih težavah, prišli do delavnosti parlamenta. Kar je dozdaj nujnih predlogov, nam ne sme vzeti poguma. Draginjsko vprašanje je res .aktualno; ostali nujni predlogi Slovanske Enote se tičejo večinoma velikih narodnostnih vprašanj, ki so se obravnavala tudi že oh začetku nekega drugega zasedanja v adresni debati. Z nekoliko pridnostjo lahko zbornica te predloge reši v štirinajstih dneh. Potem bo predvsem odvisno od finančne predloge, ki jo v torek pričakujemo, kako se bo zbornica postavila napram najaktualnejšemu vprašanju, ureditve deželnih financ. Ne morem si misliti, da bi kdo hotel rešitev tega vprašanja zadrževati.«
Ogrska kriza.
Budimpešta, 23. oktobra. »Neues Budap. Ahendblatt« javlja, da bo Košut v sredo v min. svetu izjavil, da so pogajanja ostala brez vspeha in da je želja vladarjeva po nadaljnjem obstoju koalicijo neizvedljiva, ker se stranka neodvisnosti temu odločno protivi. Stranka neodvisnosti reklamira kot najmočnejša stranka vlado zase in Košut bo We-kerla naprosil naj to pove v prihodnji avdijenci monarhu.
Budimpešta, 23. okt. Ogrski listi poročajo danes o vojaških koncesijah, ki jih je kralj baje obljubil grofu Andrassvju. Te so:
1. Samostojnost   ogrske deželne j hrambe na ta način,   da se s tem ne uniči nje značaj kot dopolnilnega de- j la armade.
2. Samostojen delokrog ogrske- j ga brambovškega ministra.
3. V vprašanju grbov in emble- ; mov popolna pariteta. j
4. V ogrskih polkih madjarski službeni jezik. To pa šele tedaj, ko bo nova Šolska postava imela toliko uspeha, da bo vsak znal madjarsko.
Srbija.
Belgrad, 23. oktobra. Ker j Pašić ni mogel doseči sporazuma \ med obema radikalnima strankama ! je vrnil kralju svoj mandat za šesta- ! vo kabineta. Kralj je poklical predsednika skupščine Nikoliea.
Carjevo potovanje.
Racconigi, 23. oktobra. Posebni vlak s carjem je dospel po 2. uri popoldne sem. Na kolodvoru so carja pričakovali italijanski kralj, ministrski predsednik Giolitti, zunanji minister Tittoni, mestni župan itd. Kraljica je carja pričakovala v gradiču. Varnostne odredbe presegajo vse dosedanje meje. Vse mrgoli detektivov, policajev in vojakov. Prodajalne orožja morajo biti zaprte, <>:-ebe. ki imajo lovsko orožje, so ga morali deponirati pri policiji.
Slovenci in Slouenlie!
(Zaplembo tega sestavka je razveljavilo višje deželno sodišče v Gradcu.)
Češki državni poslanec Vaclav K 1 o f a č je v seji avstrijske delegacije dne 30. oktobra 1908. govoril dobesedno tako-le:
»Uporabljam, zavedajoč se tega, svojo imuniteto v to, da s te delega-eijske tribune naravnost z gromovitim glasom kličem vsemu narodu, da se naj ravna po načelu »Svoji k svojim«, posebno sedaj strogo in konsekventno, da ne razbija nemških oken, ampak da ne obiskuje nemških iu nemško - židovskih trgovin, da ne kupuje tujih izdelkov in tako mogočno uveljavi svojo moč kot konsument, ki zamore v odločilnem trenotku vprizo-riti čudeže, če je organiziran in četudi na nas pošiljajo orožnike in vojake! Ti nas sicer zamorejo razganjati, morda tudi raniti, toda niti z artiljerijo, niti s celimi divizijami konjenice nas ne more nihče prisiliti, da bi zahajali v prodajalne naših sovražnikov, katerih sini nas provocirajo, ter jim nosili težko zaslužene groše. Zločinec proti češki stvari je sedaj vsak, kdor bi ravnal drugače. Niti vinarja ne več onim, ki nas zasra m uje jo in žalijo!
Ponavljam: Niti ena češka noga ne sme več v trgovine onih, ki pljujejo na vse, kar je nam sveto in drago. Čeh mora podpirati Čeha, Čeh mora kupovati pri Čehu!«
Dnevne vesti.
-j- Občinski svet ljubljanski ima
izredno sejo jutri v torek, dne 26. t. m. 1909 ob petih popoldne. Ker je za točko IV. 4) dnevnega reda v smislu § 57. občinskega reda potrebna kva-lifikovana večina, blago vole naj se gg. občinski svetniki seje polnošte-vilno udeležiti. Dnevni red javne seje: Naznanila predsedstva. Čitanje * in odobrenje zapisnikov zadnjih dveh *
sej. Personalnega in pravnega odseka poročili: 1. O izvolitvi petero občinskih svetovalcev v direktorij mestne zastavljalnice. 2. O dopisu županovem glede nakupa pravniških knjig za mestno knjižnico. Finančnega odseka poročila: 1. O prošnji vzgoje val nega in izobraževalnega društva »Domovina« za podporo. 2. O prošnji odbora za udeležbo vojvodine Kranjske na mednarodni lovski razstavi na Dunaju za podporo. 3. O dopisu mestnega magistrata glede nabave pohištva za obrtno sodišče. 4. O dopisu mestnega magistrata glede prodaje pare. št. 449/2 kat. občine Spodnja Šiška. 5. O dopisu mestnega magistrata glede prodaje enega dela pare. št. 300/1 kat. občine Poljansko predmestje. 6. O 44. žrebanju mestnega loterijskega posojila. 7. O j računskem sklepu mestnega ubožne- I ga zaklada za leto 1908. 8. O račun- j skem sklepu zaklada o meščanski imovini za 1. 1908. 9. O računskem sklepu splošnega ustanovnega zaklada za 1. 1908. 10. O računskem sklepu loterijskega posojila in amorti-začnega zaklada tega posojila za leto
1908. 11. O računskem sklepu mestnega zaklada 7 a L 1908. Stavbnega odseka poročilo glede načina fundi- j ranja poslopij nove državne obrtne šole. Šolskega odseka poročilo o prošnji splošne del. zveze »Vzajemnost« za prepustitev telovadnice na eni izmed mestnih šol v društvene telovadne namene. Policijskega odseka poročilo o delovanju gasilnega in re- ? sevalnega društva   v III.   četrtletji i
1909. Klavničnega ravnateljstva po- j ročila: 1. O dopisu mestnega   magi- \ strata glede izvolitve posebne komi- j sije petih članov   za   pregledovanje | konfiskovanega mesa.   2. O   dopisu j mestnega magistrala glede potrebnih j nujnih poprav v mestni klavnici. 3. \ O računskem sklepu mestne klavni- j ce za 1. 190S. Direktori ia   mestnega ; vodovoda poročilo o računskem skle- j pu mestnega vodovoda in o delovršbi J za I. 1908.   Direktorija mestne   elek- j trarne poročili: 1. O prošnji »Dežel-ne zveze za   pospeševanje   prometa j tujcev na Kranjskem« za brezplačno ^ uporabo električnega toka. 2. O ra-čunskem sklepu in   bilanci   mestne j elektrarne   za   1. 1908.   Samostalna j predloga občinskega svetnika Matije j Boethla: 1. V zadevi zvišanja tarifov j c. kr. pri v. južne železnice. 2. V zadevi kanalizacije v   Gradišči.   Dnevni i red tajne seje: Personalnega in prav- j nega odseka poročila:   1. O   dopisu 1 upravnega ravnateljstva mestne hra- J nilniee   glede   napredovanja    dveh j uradnikov tega zavoda v višji činov-ni razred.   2. O   dopisu   županovem j glede nameščenja uradnega sluge pri mestnem magistratu. 3. O prošnji Terezije Manrerjeve za prednostno dovoljenje nekega dolga na njeni hiši Valvasorjev trg št. 0. Finančnega od- ? seka poročili:   1. O prošnji Vaclava j Kubelke za spremembo kupnih popro- \ jev za parcelo št. XIV. na zemljišču j prejšnjega   vojno - erarskega posestva starega oskrbovališča. 2. O proš- • nji nekega policijskega    uslužbenca t za bolniško podporo. Šolskega odseka i poročilo o dopisu mestnega šolskega j sveta glede priznanja   II. službeno- j starostne doklade voditeljici I. mest-nega  slovenskega   otroškega vrtca Zofiji Zupanovi.   Obrtnega odseka poročila o raznih koncesijah.
+ Vprašanje o jugoslovanskem ministru je poslalo, kakor poročajo listi, zopet aktualno. Gre se za preos-novo ministrstva. In naj se ta preos-nova izvrši tako, da se sestavi novo ministrstvo zgolj iz uradnikov ali da vstopijo v kabinet parlamentarci, to je 7^ri tej preosnovi po poročilu listov gotovo, da se ministrstvo j^omnoži za en portfelj — za portfelj jugoslovanskega ministra - rojaka. Kandidat je ta novi ministrski stolček se že imenujejo in kakor smo informirani, nameravajo gotovi krogi na to mesto spraviti enega izmed kranjskih klerikalnih poslancev. Vemo, da pri oddaji mesta jugoslovanskega ministra vzpričo sedanje politične konstelacije ne pride v poštev nobeden slovenski napredni poslanec. Prav! Toda z vso odločnostjo moramo zahtevati, da ne pride v svet krone tudi nobeden slovenski klerikalec, zakaj po dogodkih, ki so se doigrali v kranjskem deželnem zboru v zadnjem zasedanju, smo prepričani, da slovenski klerikalec kot jugoslovanski minister ne more biti nepristranski svetovalec vladar- i jev, kakor bi to zahteval njegov položaj, marveč bi ta svoj položaj samo izrabljal v svoje strankarske svrhe. V tem oziru ne moremo izvzeti niti enega klerikalnega poslanca in naj se imenuje že Peter ali Pavel. V pristranosti, krivičnosti in slepi strankarski strasti so si enaki vsi, o tem smo se prepričali do dobra v zadnjem zasedanju deželnega zbora kranjskega. Za to pravimo: Kadar ho stopilo vprašanje jugoslovanskega ministra - rojaka v odločilni stadij, naj se# pokliče na to odgovorno in velepomembno mesto moža, ki bo vžival zaupanje vseh in ne samo po-samnikov in čegar oseba bo dajala dovolj jamstva, da svojega visokega položaja ne bo izrabljal v strankarske svrhe, skratka* Jugoslovanske-
ga ministra - rojaka se naj imenuje kateregakoli hrvatskega poslanca in naj si bo ta tudi kleri kan lega mišljenja, zakaj v dno duše smo uverjeni, da bo le-ta skrbneje in vestneje čuval naše skupne narodne interese, kakor katerikoli izmed slovenskih klerikalcev, ki so v svoji slepi strankarski strasti že zdavna izgubili vsak čut za poštenost in pravičnost!
+ Plemeniti Šuklje častni član občine Lukavice? »Slovenec« je dne 18. t. m. priobčil »razveseljivo« vest, da je občinski odbor občine Lukavica v svoji seji dne 14. t. m. soglasno izvolil za častnega občana »preblago-rodnega gospoda deželnega glavarja Franca pl. Šukljeta«. — Z ozirom na to vest nam pišejo iz Lukavice: V imenu interesentov občine Lakavi-ce prosimo slavno uredništvo, naj zabeleži v svojem listu v znanje in ravnanje slovenski javnosti, da je občinski zastop lukoviški napreden in da je vsled tega tudi izmišljena in zlobno zlagana vest, da bi ta odbor izvolil za častnega občana Frana Šukljc-ta. To dejstvo naj blagovoli slavno uredništvo konstatirati: 1. Da se popravi izmišljeno »Slovenčevo« vest; 2. da se bodo vedeli ravnati lukoviški občani, ki se začudeno sprašujejo, "kako je mogoče, da je bil Šukije izvoljen za častnega občana, ko je vendar znano, da si ta gospod ni za občino Lukovica pridobil prav nobenih zaslug in 3. da se vedo ravnati tudi oni. ki bi se bili morda ponudili za izvršitev častne diplome.
h Belokranjska železnica. V seji dalmatinskega deželnega zbora dne IG. t. m. je otlcovoril cesarski namestnik Nardelli na interpelacijo posl. Biankinija, tikajočo se železnic, ki so bile obljubljene Dalmaciji. Odgovor namestnika jasno osvetljuje madžarsko polil iko. Tiče se železnic iz Aržane do Bugojna, ki ima spojiti Dalmacijo z Bosno in iz Knina skoz Ogulin do Novega mesta. Kar se tiče železnice iz Splita čez Aržano do Bugojna, za katero je že avstrijski parlament dovolil denar, je namestnik odgovoril, da se začne na avstrijskih tleh takoj graditi, kakor hitro najde bosanska vlada dovolj sredstev, (labode lahko začela z delom. Za drugo železnico (iz Novega mesta do Knina) je treba izdelati tri proge. Prva iz Novega mesta do brv. meje se šele meri, ker je nekoliko varijant in se ministrstvo Še za nobeno ni odločilo. Ali ta kranjska železnica se začne takoj graditi, kakor hitro se začne z delom na hrvaški strani (no »Slovenec«) Dalmatinska železnica iz Knina na hrvaški meji pri Pribu-dicu je popolnoma pripravljena in se začne lahko takoj graditi. A!i — ogrska valda je odgovorila, da .te detajlni projekt kninske železnice že izdelan, da se pa z delom ne more prej začeti, dokler ne bode gotov proračun za celo železnico. Zato niti ogrska vlada ne more obljubiti, da bodo hrvaška železnica gotova do konca 1. 1900. Zaradi izpovedi ogrske vlade se ne more tudi začeti z delom dalmatinske železnice, ki hi lula hrez hrvaške železnice brez pomena. Odgovor namestnika je bil večkrat prerušen z medklici, kajti med poslanci vlada veliko ogorčenje na ogrsko vlado, ki zna tako držati svoje obljube. Dolžnost naših poslancev pa je tudi, da z vso energijo zahtevajo, da se reši že enkrat to železniško vprašanja, zlasti da se že določi proga za Belokrajino. Mera bode kmalu polna in potem bode govorilo — gospodarsko skoraj popolnoma uničeno — ljudstvo!
r+ Dnevni pouk na obrtno-na-daljevalnih šolah in mojstri. O tem predmeta se je govorilo včeraj na številnoobiskanem shodu v »Narodnem domu«, ki ga je sklicala »Narodna delavska organizacija«. Med občinstvom smo opazili g. mestnega učitelja L. Jelenca in gosp. občinskega svetovalca prof. dr. Pipen-bacherja. Ko so se rešile formalnosti, je povzel besedo g. SI. Škerlj, ki je izvajal približno sledeče: »Ko se je uvedel za vajence podnevni pouk, so proti temu nastopili nekateri mojstri, ki tičijo še vedno v srednjeveškem cehovskem razpoloženju. — Trdijo, da imajo od tega škodo.. Imajo pa v resnici samo korist. Kdor ni popolnoma kratkoviden, kdor misli socijalno in napredno, bo videl, da je višja izobrazba samo koristna. Mojstri danes niso v vsem tako podkovani, kakor bi morali biti; če nočejo, da jih napredek časa uniči, bodo morali imeti dobre pomočnike, in zato naj privoščijo vajencem izobrazbe. Vajenci so danes preobloženi z delom. Večerni pouk nima nobenega uspeha. Imel ga bo podnevni pouk. Tudi v moralnem oziru je bolje večerni pouk nadomestiti s podnevnim, ker se zvečer po pouku marsikdo da zapeljati, da pohaja po slabih ponočnih druščinah itd. Mojstri si delo pač lahko razdele tako, da bodo vajence enkrat na teden lahko štiri ure pogrešali. Sele ko bomo imeli dovolj strokovnoizobraženih moči, bomo smeli zahtevati, da se nas povsod upošteva. Današnji shod naj protestira proti tistim mojstrom, ki ne puste vajencev v podnevno šolo. Pro-
ti'novi odredbi so osobito klerikalci; to naj si vajenci dobro zapomnijo in povrnejo klerikalno naklonjenost s tem, da pozneje ne bodo vstopili v. klerikalno stranko ali jo podpirali. Pravice do pouka ne sme vajencem kratiti nikdo.« Nato se je oglasih k besedi g. mestni učitelj L. Jelene, ki je izjavil, da je pooblaščen od učitelj-stva, ki poučuje na obrtno-nadalje-valni šoli, da pojasni stališče učitelj-stva. Večerni pouk ni tako plodo-nosen kakor dopoldanski. Učenci so utrujeni od dnevnega dela in ne morejo več pazno slediti; utrujeni pa so tudi učitelji sami. V Ljubljani se bodo gradile železn. delavnice, kjer bodo vsa mesta zasedli tujci, če mi ne bomo imeli izobraženih moči. — Na to je še g. Skerlj obsojal, da se je mesto prepotrebnega pouka vrinil verouk. So potrebnejši in koristnejši predmeti, ti naj se vpeljejo.
Nato je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija:
»Vajenci, organizirani v »NDO.« in ž njimi   zbrano občinstvo protestira na javnem protestnem shodu v Ljubljani dne 24. oktobra t. 1. najodločneje   proti nastopanju nekaterih mojstrov   proti   upeljavi dnevnega pouka na obrtno-nadaljevalni šoli. Vajenci    izjavljajo,    da bodo vedno redno obiskovali ta dnevni pouk. — Obenem poživljajo tozadevne oblasti, javne korporacije, starše, varuhe in celo javnost, da po napredku in izobrazbi   strmeči   vajenski naraščaj j moralno podpira in poda dokaz soli-I darnosti. Le podnevni pouk je uspe-j šen,   ker po težkem dnevnem delu j zvečer ni mogoče pouku slediti. Vrhu j tega   pa dajejo neprimerne večerne j ure   mnogo   prilike raznim mladini ! kvarljivim korakom. Slednjič poziv-j ljajo vse kompetentne faktorje, da j store vse, da se pravična stvar uve-i ljavi.«
+ Poročilo o lepo vspslih shodil j v Logatcu in v Idriji smo morali ra-I di nedostajanja prostora odložiti za • jutrišnjo številko.
+ Politično in prosvetno društvo j za K rakovo in Trnovo priredi jutri, v torek, dne 26. t. m. ob 8. zvečer v s gostilniških prostorih g. Sokliča, ! Konjušna ulica, javen shod, na ka-} terem bo deželni poslanec g. dr. Ivan j Tavčar poročal o delovanju dežel-I nega zbora, zlasti pa o novem cest-j nem zakonu in novem občinskem volilnem redu, s katerima hočejo kleri-j kalci nam Ljubljančanom natveziti I nov davek in nas oropati naših poli-! tičnih pravic. Somišljeniki, udeležite j se tega shoda kar v največjem števi-I lu, da odločno protestiramo proti tej zlobni klerikalni nakani!
+ Javen shod priredi »Narodna delavska organizacija« v četrtek, dne 28. L m. cb 8. zvečer v dvorani Mestnega doma. Na dnevnem redu sta dve točki: 1. obrtno sodišče, 2. razmere pri električni cestni železnici v Ljubljani. — Z ozirom na ta zelo aktualni spored pričakuje najobilnejše udeležbe odbor.
+ Iz šolske službe. Mesto na dopustu se nahajajoče učiteljice Ivane S i m č i č pride v Igovas učiteljska kandidatinja Josipina Martinčič.
— Slovensko gledališče. Včeraj popoldne je bila vprvič vprizorjena domača noviteta »Strup« od J. Z. No-veka; igra se obrača s svojo tendenco proti alkoholizmu. Zvečer so igrali prvič v sezoni znano francosko burko »Gdč. Josetta — moja žena«. O obeh predstavah prinesemo poročilo radi pomanjkanja prostora šele jutri.
— Prvi letošnji ljudski koncert »Slovenske Filharmonije« je včeraj zvečer privabil mnogobrojno občinstvo v veliko dvorano »Narodnega doma«. Orkester je svoje izbrane točke izvajal precizno, kakor smo tega pod Talichovo taktirko že vajeni. Osobito burno odobravanje so izzvali prekrasni Dvohikovi »Slovanski plesi«; upamo, da bomo slišali v kratkem še ostale. Motilo nas je neprijetno žvenketanje vilic in nožev, s katerimi so nekatere natakarice hotele »sodelovati« pri koncertu. Ali bi se ne dala enkrat za vselej ta zadeva urediti tako, da bi se serviralo samo med premori t Tako je že davno urejeno po drugih mestih.
— Družba sv. Mohorja je izdala za leto 1909 naslednjih sedem knjig: 1. Koledar za 1. 1910. Prinaša razen vsakoletnega imenika in navadnega koledarskega gradiva več pesmi A. Medvedovih, Neubauerjevih in drugih katoliških pesnikov ter več krajših povesti in črtic. — 2. Slovenske večernice, 63. zvezek. Obsegajo na 34 straneh I. Cankarjevo novelo »Sosed Luka«, »Meškov spi6 »Slovenci v Lurdu« in J. Knafličove »Popotnikove povesti«. — 3. Pisana mati. Povest. Spisal J. F. Malograjski. — 4. Navzgor »— navzdol. Spisal dr. J. Vošnjak. — 5. Marija v zarji slave. Spisal Fr. Rihor. — 6. Podobe iz misijonskih dežel. I. zvezek. — 7. Sveta maša. Spisal V. Podgorc. — Torej nič več in nič manj kakor tri religi-jozne knjige je podala letos Mohorjeva družba brezverskim Slovencem. Torej smemo upati, da pridejo na pravo pot. Mi bi bili sicer mnenja, da bi n. pr. knjiga o narodnem go-
spodarstvu, ali podobe iz slovenskih dežel, črtica iz socijologije bile primerneje za naš vek, ali — v Celovcu so drugega mnenja. — Društveniki prejmejo le 6 knjig. Kdor ne želi molitvenika, prejme v zameno povest »Navzgor — navzdol«. — Torej romajte knjige po mili domovini in odpirajte bratom oči, da bodo videli že na zemlji nebeško veselje.
— Zglaševanje črnovojnikov« One Črnovojnike, ki se doslej še niso zglasili v mestnem vojaškem uradu v »Mestnem domu«, opozarjamo, da so zglasitev zamudili in da v torek dne 26. t. m. to zamudo še morejo popraviti. Zglasiti se je vsem onim čr-novojnikom, ki so bili vojaki in imajo črnovojniško knižico, in onim, ki niso bili vojaki pa imajo črnovoj-niške namembnice. Črnovojnik, ki opusti zglasitev, se kaznuje z globo 4—200 K ali z zaporom.
Iz Šiške. Na sestanku političnega društva »Vodnik« v Šiški dne 23. t. m. se je določilo, da se priredi 30. t. m., to je prihodno soboto, redni občin zbor točno ob 7. zvečer v salonu Moharjeve gostilne. Istotam bo ob 8. shod, katerega počastita kot govornika, dež. odbornik g. dr. Ivan Tavčar in, ako bo mogoče župan stolnoga mesta in drž. poslanec g. Ivan Hribar. Cenjene člane pol. društva »Vodnik« opozarjamo na sobotni shod ter jih vljudno vabimo k točni udeležbi društva občnega zbora in shoda, na katerem bosta razmotri-vala politične in gospodarske razme-
J re glavna voditelja narodno - napred
j ne stranke.
»Sokol« v Idriji naznanja, da sfc
i od 1. t. m. nadalje telovadi po sledečem redu: člani v ponedeljek, sredo I in soboto od pol 9. do 10. zvečer, čla-J niče v torek in petek od 6. do 7. zve-i čer, gojenke pa od 5. do 6. zvečer, j deški   naraščaj v soboto   od   5. do pol 7. zvečer, starejši dijaki v sredo od 5. do 6. zvečer in v nedeljo od 10. do pol 12. dopoldne, obrtni vajenci v nedeljo od 1. do 2. popoldan, vadi-teljksi zbor v torek od 8. do pol 11. zvečer, pri odseku v Sp. Idriji je telovadba v Četertek zvečer in nedeljo popoldne.     Učni gospodarji se prosijo, da pošiljajo svoje vajence k telovadbi, ker je ta zanje neprecenljive ! koristi. »Sokolu« v Idriji so darovali j bratje starosta Jan Gruden, notar j A. Pegan po 20 K,   kavarnar Fr. j Kavčič 2 K. — Vsem izreka odbor
j iskreno zahvalo. Na zdar! t
Stavbna in kreditna zadruga v Idriji je imela v četrtek svoj ustanovni občni zbor, ki se ga je udele-{ žilo 28 zadružnikov s 55 glasovi. V j imenu proponentov otvori zborova-j nje deželni poslanec E. Gangl, ki se j zalivali za lepo udeležbo in konšta-j tuje sklepčnost občnega zbora. V na-j daljnjem   pojasni   namen novoustanovljene zadruge, na kar se preide k dnevnemu redu. Za zapisnikarja se izvoli   soglasno   mestnega tajnika J. Novaka.   Deželni poslanec Gangl naznanja,   da je zadrugi pristopilo 35 zadružnikov, ki so podpisali 67 zadružnih deležev. Na to se izvrše volitve z listki.   Za predsednika se izvoli Mateja Kobala,    posestnika in trgovca s 53 glasovi, za podpredsednika Engelberta Gangla, deželnega poslanca, 51 glasov, za člane načel-stva   mestnega   tajnika J. Novaka, 53 glasov,   knjigoveza   in trgovca j Frana Ciniburka, 52 glasov, c. kr. j poduradnika Josipa Seljaka, 51 gla-
Isov, čevljarskega mojstra Antona Bratuža, 50 glasov, posestnika in rudarja Andreja Pirca, trgovca Andreja Primožiča po 47 glasov in užitninskega uradnika Frana Rogelj 43 glasov; za namestnike čevljarskega mojstra Josipa Kerševana, 46 glasov, c. kr. paznika in posestnika Frana Vončina, 45 glasov, in posestnika in gostilničarja Ivana La-I pajneta, 44 glasov. V nadzorstvo so bili izvoljeni zadružniki Danilo Pire, lekarnar, Ivan Bajželj, realčni telovadni učitelj, Josip Šepetavec, trgovec, posestnik in župan, Filip Vidic, c. kr. kancelist, in Viktor Lapajne, c. kr. poduradnik; v stavbno komisijo pa: Valentin Vidmar, c. kr. poduradnik, Matej Moravec, posestnik, gostilničar in zidarski mojster, in Mijo Tratnik, mizarski mojster in posestnik, vsi v Idriji. Med slučajnostmi se je sklenilo, da prične zadruga poslovati z dnem 1. novembrom t. 1. v hiši št. 280 poleg novega poštnega poslopja v Idriji. Zadružnik Fran Ciniburk je v imenu obrtnikov iskreno pozdravil novo zadrugo. Ker se ni nihče oglasil več za besedo, je poslanec Gangl zaključil zborovanje z željo, da bi ustanovljena zadruga kar najvspešneje izvrševala svojo nalogo, pomagati svojim zadružnikom h gospodarski osamo-svojitvi.
Glumači v železniških vlakih. Dandanes človek pač nikjer več varen ni pred glumači in sličnimi ljudmi; povsod kamor se ganeš, te nadlegujejo z raznimi neslanostmi. V zadnjem Času se vozi na gorenjski progi mlad dečko — morda še celo v šoloobvezni dobi — ter kaže potujočemu občinstvu avoje umetnosti in spretnosti  kar na tleh med klopmi.
Ko je plačilo pobrano, se ogrne in predstava se v drugem vozu snova prične, seveda zopet z enakim vspe-hom. Deček, ki govori s češkim naglasom, skrbno pazi, da se ne snide 8 sprevodnikom. — Skrajni čas je, da se take nedopustne razvade z naših železnic odpravijo v varstvo potujočega občinstva.
Na Spodnjem Štajerskem so pridelali letos mnogo zelja. Velike krasne glave prodajajo po 8 do 10 h komad.
Na novi Štajerski deželni kmetijski šoli z slovenskim poučnim jezikom v Št. J ur j u oh južni železnici
prično s poukom dne 3. nov. t. 1.
Celjske vesti. Pišejo nam iz Celja: G. dr. Vekoslav Kukovec v Celju otvori v kratkem odvetniško svojo pisarno v Kolodvorski ulici in sicer v Wolfovi hiši. — V Celje dobili so Slovenci spet novo trgovino. V ravno zgrajeni posojilnični hiši na vogalu Ringa etablirala se je tvrdka Pire & Comp., ki bode tržila z drobnarijo in norimberškim blagom. Kakor kaže, bode trgovina dobro uspevala. — Griža se posamno oglaša v celjski okolici. V mestu se je že prej pojavilo par slučajev. — Apnenica pri Pečevniku blizu Celja — Cillier Kalkwe:k — jela se je rušiti. Peč je stala 30.000 K. Stavil jo je mestni stavbni mojster Exner, ki danes nima — nič. Ta možicelj spada k tistim korifejam v Celju, ki kontrahirajo — favorizirani po nemški kliki — razne dolgove, potem pa — izginejo a la pred leti neki Dickstein, ki je imel blesteči naslov: »Stadt. Bau-meister«.
Pravila nove podružnice Ciril-Metodove družbe za Celovec in oko-lieo je koroška deželna vlada že potrdila in se vrši ustanovni občni zbor zbor v soboto 30. t. m. ob 8. zvečer v »Benediktinski kleti« na Benediktinskem trgu v Celovcu. K obilni udeležbi vabi vse Slovence in Slovenke o d h o r.
»Klub slov. tehnikov v Pragi« je izvolil na občnem zboru dne 21. t. m. v svoj odbor te-le tovariše: J. Mačkovšek, predsednik; K. Tujec, podpredsednik; F. Zelenko, tajnik; It. Lončar, blagajnik; I. Zupanič, knjižničar; G. Gulič in R. Vodopi-vec, oreglednika.
Ponesrečen delavce. Tovarniški Jelavec Ivan Pogačar iz Ihana je dne 122. t. m. med 7. in 8. uro dopoldne v 1 tovarni tvrdke Fink in nasledniki v Podgradu stoječ na lestvi poskušal natakniti transmisijski jermen na kolo, a je bil pri tem tako nesrečen, da na je zagrabil jermen za roke, potegnil navzgor, ter mu izruval desno roko in ramo. Ponesrečeni Pogačar je padel u a eno stran, odtrgani deli na drugo stran. Bil je v nekaj trenutkih mrtev.
Več sto puranov so zadnje dni prignali s Hrvaš-:esra na ljubljanski trg, kjer je šla lepa žival pridno v denar. Cene niso bile ravno pretirane, ker je velja! komad 5 do 8 K. Pri dobri in skrbni krmi se puran v par tednih lepo zredi, da tehta (i do 8 kg in včasi še več, kar se tem laglje doseže, ker je žival zdrava, dobro razvita in prav nič izbirčna v hrani.
Nesreča na Ljubljanici. Snoči se je vozila po Ljubljanici večja družba z motornim čolnom barona Codeiiija. Mehanik Andrej Zajec, rojen 1876 1. v Ljubljani, pristojen v Spodnjo Šiško, je med vožnjo neopaženo padel v vodo in utonil. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
lie puščajte otrok brez varstva, Včeraj popoldne je prišla dveletna delavčeva hčerka Vida Blažičeva v Zalckarjevi ulici na neko dvorišče in se tam igrala. Podrl se je nanjo neki koničast kol, ki se je zabodel otroku v vrat. Tcško ranjeno deklico je mati nesla v deželno bolnišnico.
Ujela sta se- V soboto popoldne je prišle v pekarijo Antona in Helene Mavčeve v Rečni ulici leta 1884. pri Gospe Sveti rojena in celovški okraj pristojna Marija Herzbergcrjeva v družb cigana Mihaela Roscnielsa, da bi s kupila kruha. Pri tej priliki je naprosila ciganka Mavčevo za ogrske desetice. Ko je Mavčeva odšla v spalno sobo, je Herzbergerjeva ukradla iz nezaklenjene omare 36 K denarja. Policija je obadva aretovala in dobila pri tatici še ves denar. Rosenfelsa so izročili sodišču, Heizbergerjevo pa, ker jo je bila napadla padavica, v deželno bolnišnico.
Sprla se včeraj zvečer v hlevu na Martinovi cesti Zupančičeva hlapca Anton Sever in Josip Skubic ter se končno stepla. Skubic je potegnil nož in sunil z njirn Severja na desno roko, na komolec in na palec Sever pa z lopato udaril Skubica čez hrbet in ga ranil na levi roki. Obadva se bosta morala zagovarjati pred sodiščem.
Delavsko gibanje. V soboto se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 35 Hrvatov in 9 Slovencev, nazaj je pa" prišlo 30 Hrvatov in 10 Slovencev.
Ezgublj eno in najdeno. Primari- j jeva hčerka gdč. Ed. Bockova je izgu- j bila očala. Neka gospa izgubila zlat I
frstan z briljanti in rubinom, vreden 00 K. Uradnikova soproga g. Udi Zellichova je izgubila zlato zapestnico. Kavarnarjev sin E. Damisch je našel otročji povoj. Stražnik Ivan Močan je našel otročji muf. Šolski učenec Ivan Repar je našel zlato zapestnico. Dijakinja Kristina Rogarjeva je našla zlat prstan. Našla se je vreča pravega in ne divjega kostanja, kakor je bilo zadnjič pomotoma poročano. Realec Herman Klinar je našel zlat obesek.
Razne stvari.
»Bonifatius . Blati« piše sledeče: »O, moj dragi bralec! Zaklinjam te pri živem Bogu, pri tvojem Odre-šeniku, pri vsi njegovi krvi in pri krvi milijonov mučenikov, ki so toliko pretrpeli za svojo vero, ki bi jo bili vsi zgubili, ako bi bili čitali. Ne preiskuj! Ne čitaj! Vrzi hudičevo delo v ogenj, kjerkoli ga dobiš, da ne porine v ogenj tebe in drugih. Sad je videti lep in prijetno se uživa, toda, to je strašen duševen strup. Koliko je na svetu svinjskih pastirjev, ki napolnjujejo svoj trebuh z izrastki nemoralnosti, ki jim jih nudi nevera, in ki pri tem poginejo vsled duševne lakote. Bili so nekdaj, kakor si ti in žele si zopet tvoje vere. — Glej, da ti kdaj ne postaneš to, kar so oni. Nazaj je tako strašno težko! Ne čitaj! Ne čitaj! — in v svoji katoliški veri boš trden ko bomba!« — Čudno! Pravijo, da je sam Bog ustanovil rimsko-katoliško vero, pa yt vsak »protiverski« spis spravi v največjo nevarnost. Celo »Čuke« so ustanovili v obrambo vere, kakor pravijo. Vsak pameten človek bi pa mislil, da je vsegamogočni Bog že tako napravil svojo vero, da mu je ne more nobena človeška moč uničiti. Zakaj torej tak strah pred nekle-rikalnimi spisi?! Bog ne potrebuje niti tercijalov niti »čukov«, bo že sam branil svoje delo!
* 400 milijonov za mornarnico. Dne 18. oktobra t. 1. je zborovalo na Dunaju avstrijsko brodarsko društvo. Glavni govornik, kontreadmi-ral v p. Chiari, je naglašal, da mora avstrijska država takoj žrtvovati za mornarnico 400 milijonov.ker bi bilo sicer prepozno. Ako se namerava tudi za naprej prispevati samo z letnimi 60 milijoni, potem je boljše, da se cela mornarnica opusti.V tem slučaju bi se pa morale napraviti utrdbe okrog Trsta, Reke, Spljeta in drugih trgovskih pristanišč. To bi pa veljalo 3 milijarde kron! Boljše je torej dati 400 milijonov, kakor pa tri milijarde. Chiari upa, da bodo državni poslanci rade volje dovolili tako malenkost kot je 400 milijonov. — NaglašaJo se je, da je Anglija tista država, ki sili k vedno večjim izdatkom. Anglija vendar ne bo napadala Avstrije, saj nima nikakega interesa na tem. Ne zaradi Anglije, marveč zaradi Nemčije morajo av. striski državljani krvaveti.
* Blažena Nemčija. Nemčija je tako srečna, da ima med civiliziranimi državami v Evropi razven Rusije, kjer že kar iz navade za vsako malenkost človeka obesijo ali pa ustrelijo, največ na smrt obsojenih. A to niso morda boljše vrste hudodelci, pol. zločinci, ampak morilci in razbojniki. Ravno v petek so obesili zopet enega v Kielu in enega v Ko-nigsbergu. In nemška marka uči Slovence nemških manir!
* Novi aforizmi Tolstega. Tolstoj je sestavii drugi zvezek injige »Za vsak dan«. Nahajajo se ta ni življenjski nauki, vloženi v pregovore, izreke itd. Nekatere aforizme in sestavke spisal je Tolstoj sam. Navajamo jih nekaj. »Krava, konj in druga domača žival ne gredo z dvorišča, če so še tako lačni, ako se vrata odpirajo na znotraj. Poginejo gladu, toda ne pride jim na misel, da bi šli nekoliko od vrat in jih potegnili k sebi, raje t išče vanje, ker ne vedo, da jih na ta način še tesneje zapirajo. Samo človek razume, da se včasi ii ne sme kaki stvari naravnost upirati, temveč da je pogosto najprej stopiti nazaj, da lahko napredujemo. Razum je to človeka naučil. Glej, zakaj je razum pri človeku najimenitnejši! Tega razuma ne sme človek zgubiti pred vsem takrat, kadar se poraja v njem čut sovraštva proti drugim ljudem.« »Ljudje pogosto prištevajo med čednosti ljubezen do rodbine in do svojega naroda. To je velika zmota. Slabega sicer ni nič v ljubezni do rodbine in do naroda, razume se to pri vsakem človeku samo ob sebi, toda nič slabega ni v tem le v toliko, v kolikor človek iz ljubezni do svojega sorodstva in do naroda ne dela zlega človeštvu. Če pa iz ljubezni k bližnjemu dela hudo oddaljenejšim, kakor delajo ljudje, ki zaradi svoje rodbine tlačijo ostale ljudi, ali ki se bojujejo s tujimi narodi in jih ubijajo zaradi svojega naroda, potem to ni več čednost, temveč pregreha.« »Ljudje se skrbno sami tako zvezujejo, da jih vse lahko J posameznik ali nekaj malo poaamez- ; nikov premika; potem pa dajo vrvi- . co tega zvezanega klopčiča komurkoli in se čudijo, da jim  je slabo.«
»Znanost je postala rasdajalka diplo-mov za izrabljanje tujega dala.«
* Delavske organizacija v Zdru* sovin državah. Statistika dvajset let delavskih organizacij, ki so poročale število Članov in narastek aadnjiih 10 let, je sledeča: Pekovska unija, ki je imela leta 1898. 2100 članov ima sedaj 16.200; brivci so poskočili od 3000 na 23.000; kovači od 300 na 10.500; pivovarnarski delavci od 10.000 na36.000; mizarji od 20.000 na 163.000; trgovski pomočniki od 5000 na 50.000; elektrikarji od 2000 na 21.000; parniški mašinisti od 120 na 17.600; kurjači od 100 na 18.000; kamnoseki od 4600 na 11.300; natakarji od 2500 na 49.500; nakladači od 8000 na 50.000; rudarji od 16.000 na 261.900; igralci (godci) od 6000 na 35.400; barvarji od 4300 na 60.700; kovinski strugarji od 4000 na 16.500; železniški uslužbenci od 3000 na 30.000; pomorščaki od 4000 na 20.000; vozniki od 1700 na 84.000; in mašinisti od 10.000 na 55.000.
* Iz česa je človek? Človeško telo sestaja — kakor so dognali kemiki — iz istih snovij, kakor kurje jajce; in sicer je 1000 kurjih jajec približno toliko, kakor en srednji človek. Vsak ima v sebi toliko fosforja, vodika in ogljenčeve kisline, da bi z njimi napolnil zrakoplov, ki zadostuje, da bi človeka dvignil v zrak. Ko bi materijo, ki je v človeku skrita, porabili za izvor svetlobe, bi človeško telo zadostovalo en cel večer za razsvetljavo 500 m dolge ceste. Če bi iz ogljenih delov napravili grafit, bi dobili 780 tucatov svinčnikov. Železa je v naši krvi toliko, da bi se iz njega lahko napravilo sedem podkev. Vsak človek ima v sebi ca. 600 gramov fosforja, kar zadostuje za 820.000 žveplenk in zastrupitev 500 oseb. Soli je v vsakem človeku za celih 20 kavinih žlic. — Ljudje se niti ne zavedajo, kakšne zaklade hranijo v sebi!
Književnost.
— Salonska knjižnica XI. V založbi »Goriške tiskarne A. Gabršček je izšla ravnokar nova jako zanimiva knjiga: »Kako pišejo ženske«. Francoski spisal Marcel Prevost. — Namen knjige je podati občinstvu eno najboljših del ljubljenca francoskega čitajočega občinstva. — Za slovensko prevodno literaturo je Marcel Prevost skoro nepoznan. Kot realist se je poglobil v najglobje globočine ženske duše, in sme se ga imenovati najboljšega poznavalca francoskega modernega ženstva, — Knjiga ima skozinskoz jako privlačno silo in le teško jo bo človek odložil. — Cena v celo platno vezani knjigi je 4 K, s poštnino 20 vin. več. Priporočamo slavnemu občinstvu, da pridno sega po tej knjigi.
— »Novi akordi«. Uredništvo tega zbornika naznanja, da izide zadnji, t. j. 6. zvezek tekočega letnika »Novih akordov« 1. novembra t. 1., ker je založništvo iz praktičnih ozi-rov sklenilo, da izdaja zbornik odslej ob rokih ki odgovarjajo teku kalendamega leta. Prvi zvezek novega (IX.) letnika izide potem L januarja, 2. zvezek 1. marca itd. Da se ustreže mnogostranskim željam, odločilo se je uredništvo, prilagati v prihodnjem letu od slučaja do slučaja tekstno prilogo in s tem razširiti obseg zbornikov. Natančnejši načrt glede te priloge se objavi v prilogi 1. zvezka prihodnjega letnika, na katerega že sedaj posebno opozarjamo.
— Slovenski sokolski koledar za leto 1910 se je zaradi statističnega dela nekoliko zakasnil in izide v prvi polovici novembra. Opozarjamo že sedaj nanj. Iz zanimivega in bogatega strokovnega dela omenimo za sedaj samo »Povelja za redovne vaje v zboru« in pa »Češko - slovenski telovadni slovarček«. Ta dva sestavka bosta dobro došla vsakemu telovadcu, zlasti pa vaditeljem. Raznovrstne druge članke bode pa z veseljem čital vsak pravi Sokol.
— Trgovski koledar za leto 1910 je izšel ter ima sledečo vsebino: Slovensko trgovsko društvo »Merkur« in odbor, posredovalnica, trgovski dom, koledar, kol kovne lestvice, podrobna določila za kolkovanje listin, spisov, računov itd., postne določbe, obrestne tabele, tabela za razredče-nje alkohola, dolgostna mera, mera za sukno, uteži, kovani denar, mere in uteži nekaterih držav, ki še niso uvedle metriČnega sistema, preraču-njevalne tabele, užitninska tabela za mesto Ljubljano, uvozna carina, tabela za proračunjevanje domačega in tujega denarja, tabela za izraču-nanje dni od enega datuma do drugega, avstrijski konzulati, računanje obresti, trgovsko obrtni strokovni tolmač, pokojninski zakon za zasebne uslužbence, menica, kontoko-rent, podporni zaklad slov. trgovskega društva »Merkur«, pojasnila o odškodnini za na železnici poškodovano blago, ugodnosti na železnicah za trgovske potnike, ki imajo kovče-ke z vzorci, potni list, razprodaje, krošnjarstvo, dopustnost trgovskega potovanja,  kako se protokolira fir-
ma, kaj je treba storiti osebam, ki hočejo postati samostojni trgovci, posebna določila za izvrševanje trgovine s mešanim blagom, trgovine s špecerijskim, materijalnim in kolonijalnim blagom, kako se dobiva davka prosti bencin, kdo sme sejma-riti in v kakem obsegu in užitninska tarifa za meso in vino izven zaprtih krajev. Letošnji koledar se odlikuje po obširni izborni vsebini, tako da je vreden sovrstnik dosedaj izšlih koledarjev društva »Merkur«. Koledar prav toplo priporočamo občinstvu, posebno pa slovenskemu trgovstvu. Koledar je uredil g. dr. R. Marn. Cena mu je s poštnino vred 1 K 20 v.
Vse tu naznanjene knjige dobivajo se v »Narodni knjigarni« v Ljubljani, Prešernova  ulica štev. 7.
Izpred sodifo.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Hudomušni fantje. Dne 8. avgusta t. 1. so popivali domači fantje v konsumnem društvu v Češnjici. Ko so plačali in odšii že precej vinjeni, so na cesti uganjali razne burke. Nekdo je potegnil Antonu Gajgarju, posestnikovemu sinu iz Češnjice srajco izza hlač, kar je tega tako raz-kačilo, da je z odprtim nožem zamahnil krog sebe. Pri tem je zadel Jožefa Mesca na levo roko in ga teško ranil. Obsojen je bil na 3 mesece ječe. Poleg tega mora plačati poškodovancu za bolečine, za zdravnika in za lečenje v deželni bolnici 81 K.
Z ilovico so se obmetavali v šali vajenci v Tbnniesovi tovarni. Anton Potočnik je zadel Franceta Nebeca v lice. Vsled tega je skočil Nebec oborožen z neko železno ostjo proti Potočniku, katerega je s tako silo sunil v trebuh, da mu je predrl čreva. Obdolženec se zagovarja, da je to storil, ker se je bal, da bi ga nasprotnik ne napadel. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe.
Uzmoviči. Zaradi tatvine že predkaznovana Meta Klemene, dekla od Sv. Ane, je izmaknila dva ročna vozička, par čevljev in ročno košarico, za kar je bila obsojena na 8 mesecev teške ječe.
Ivan Sparovic, delavec na Savi je izmaknil štiri mlade purane, dva domača zajca in dve grlici. Obsojen je bil na 6 mesecev   teške ječe.
Ljubezen so mu hoteli ohladiti. Fant Jože Valjavec iz Zgor. Dupelj je imel ljubico v vasi Žeje. To je domače fante zelo jezilo. Dne 13. aprila se jim je posrečilo, da so Valjavca zalotili na domu njegove drage. Ker je skušal pobegniti, so ga fantje ujeli, ga utaknili pod koš, katerega so nato z mrzlo vodo oblivali. Nato 60 ga izvlekli izpod koša ter ga potisnili v vaško korito, napolnjeno z vodo. Tiščali so ga kakih pet minut v vodi, nato so ga pa tirali vsega premočenega v kakih 20 minut oddaljeno vas Gor. Duplje. Dne 14. avgusta t. 1. je zopet Valjavec poskušal svojo srečo pri svoji ljubici, a imel je zopet smolo, kajti zasačili so ga fantje Janez Košir, posestnikov sin, Jakob Prašnikar, hlapec, in Jakob Poklukar, posestnik, vsi iz Žej. Nesrečnega zaljubljenca so prav po-posteno naklestili ter ga težko telesno poškodovali. Sodišče je vse tri obsodilo in sicer Koširja in Prašni-karja vsakega na 6 mesecev, Poklu-karja pa na 5 mesecev težke ječe.
Pri prazni skledi ljubezen mine. Tako se je zgodilo Lovrencu Geono-ziju, delavcu na Savi, ki je odpeljal ženo gostilničarju, pri kateremu je stanoval. Nastanila sta se v Bruku na Muri v Rodlerjevi gostilni pod imenom Gabriel Janežič s soprogo A le kratko časa sta vživala prepovedan sad ljubezni, kajti že čez Šest dni jima je denar pošel in sklenila sta možu pisati, kje da se nahajata. Dobri mož je prišel sam po ubeglo ženo in jo domu odvedel, podjetniGe-onozi bo pa moral iti po sklepu deželnega sodišča šest tednov v ječo.
Pohotni tirolec. Peter Fegischer 30 let star v Št. Vid na Tirolskem pristojen, sedaj v Domžalah, je oskrunil na paši 8 let staro deklico in je bil zato v tajni razpravi na 3 mesece teške ječe obsojen.
H krivem pričevanju jo je hotel zapeljati. Ciganka Marija Markovič je opeharila Marijo Čik za dve kron-ci. Zaradi tega se je morala zagovarjati pri c. kr. sodišču v Idriji. Pred obravnavo je pa cigan Jožef Goman iz Vojnega Križa na Hrvaškem prigovarjal Mariji Čuk, da naj krivo priča, češ da naj izpove, da dotič-pozna. Goman je skušal z zavijanjem besedila utajiti to dejstvo, kar se mu pa ni posrečilo. Obsojen je bil na 3 mesece ječe.
Z dletom je ranil France Magister, mizarski mojster, Janeza Zajca, delavca v tobačni tovarni, ko sta se na Tavčarjevem dvorišču nekaj sprla. Ranil je Zajca v levo podlaket. Obsojen je bil na 4 mesece 'eške ječe.
Nekaj ia naše kmetsko ljudstvo. Marsikateri kmet premalo pozna važnost živinskega potnega lista, zato večkrat samovoljno popravi dan
izdaje samo zato. da si prihrani tistih par krajcarjev, ki jih je plačati županstvu za izdajo takih listin, ne oziraje se na nevarnosti, ki se ji dotični izpostavi. Tako se je zgodilo tudi Valentinu Prešernu, posestniku v Spod. Šiški. Letos dne 2. junija je prignal na ljubljanski semenj tri konje, za katere je imel tri stare živinske potne liste, datirane 14. in^ 18. majnika 1909. Prešeren je spremenil enojke v dvojke, tako da je bik citati 24. in 28. majnika 1909. S tem je mož zakrivil hudodelstvo goljufije, radi česar je bil obsojen na 6 tednov ječe.
Pretep na cesti. Ko sta se vračala dne 25. julija t. 1. delavca Jernej Zupančič in Alojzij Koprive iz Ljubljane proti Ilovci prišel jima je nasproti Alojzij Simončič, ki je po kratkem prerekanju udaril Zupančiča s palico po levi strani glave, da mu je poškodoval levo oko, Kopriv-ca je pa na čelu le lahko poškodoval. Obsojen je bil na 6 tednov ječe.
Dobro sta živela pastirja Fran ce Stros in Jak. Zaplotnik. Pokradla sta Juriju Robleku in Juriju Pavš-nerju v Zgor. Kokri raznih jestvin, kakor moke, slanine, kave, cikorije, soli, sladkorja, dva lonca in 4 žlice in ne kaj drugih drobnarij. Oba fanta tatvine priznata. Stros je bil obsojen na 6 mesecev teške ječe, Zaplotnik, ki še ni spolnil 14. leta pa na 3 tedne posebnega zapora.
Ostra kazen je zadela že večkrat zaradi tatvine kaznovano Marijo Fissneider, 30 let staro postreščki-njo iz Klauzna na Tirolskem. Izmaknila je pri Friedelmi in v restavraciji pri »Slonu« več žlic, nožev in vilic ter jih prodala starinarju. Uršuli Kalin je vzela iz zaprtega predala 100 K iz kleti pa več vina, poleg tega pa še eno ruto in nekaj drugih reci. Obsojena je bila na 2 leti teške ječe.
Telefonsko m firzoiauna poročila.
Preračun za 1.19i0. Dunaj 25. oktobra. Finančni minister vitez Bilinski pif dloži jutri držav nemu zboru proračun za 1. 1910. Proračun izkazuje primanjkljaja 4 2 mili j o n o v kron.
Bolezen poljedelskega ministra.
Dunaj 25. oktobra. Bolezen poljedelskega ministra dr. Brafa se je v toliko preokrenila na bolje, da je danes opirajoč se na palico mogel za pustiti posteljo.
Nemški časnikar ji proti preosnov) ministrstva.
Praga 25. oktobra. Uredniki tu* kajšnjih nemškonacijonalnih in nem-školiberaluih listov so poslali ministrskemu predseduiku brzojavko, v kareri protestirajo proti temu, da bi iz kabineta izstopila ministra dr. Hochenbur^ ger in grof Sturgkh in da bi preustrojilo ministrstvo. Nadalje so poslali brzojavko poslancu dr. Pergeltu, v kateri mu groze, da ga bodo javno proglasili za izdajalca, ako bo on v kateremkoli oziru pospeševal akcijo za pre-ustrojitev sedanjega ministrstva.
Kosanthova bolezen. Budimpešta 25. oktobra. Trgo vinski minister je zopet opasno zbolel, zdravniki so proglasili njegovo stanje za skrajno opasno.
Novo srbsko ministrstvo.
Belgrad 26. oktobra. Novo ministrstvo je že sestavljeno. Predsedstvo je prevzel Nikola Pašić, zunanje posle dr. Milovanovič, finance Protič, vojne polkovnik Marinković,
Zanimiv proces. Zagrebi 25. oktobra. Danes se je pričela tu zanimiva obravnava proti trem hrvatskim naprednjakom in enemu Srbu. Obtoženci so V Wllder, urednik „Pokreta**, M. Duić, pravnik, Iv. Juriša, obsolvirani pravnik in Gj. VukaŠin-Naumović, tipograf. Državno pravd-ništvo jih toži, da so pri demonstracijah dne 18. junija t. 1. v Zagrebu vpili: »Živeli veleizdajnik!- ter s tem zagrešili zločin motenja javnega miru in reda. Razsodbe razsodišča pričakuje vsa javnost z veliko napetostjo. |
Carjev poset v Italiji.
Bacconigi 25. oktobra. Na ban« ketu na čast carju Nikolaju je kralj Viktor izrekel prisrčen toast na carja in vso carsko rodbino ter obžaloval, da ni pri sestanku navzoča tud« carica. Car Nikolaj se je zahvalil na napitnici, naglašajoč, da je prepričan, da bo njegov poset v Italiji ne le poglobil prijateljsko razmerje med Rssijo in Italijo, nego bo tudi znatno podprl stremljenje, da se ohrani svetovni mir. Danes sta se kralj Viktor Emanuel in car Nikolaj udeležila velikega lova
Rim 25. oktobra. .Tribuna" javlja: Car Nikolaj in kralj Viktor Emanuel sta imela včeraj dolgotrajno konferenco, ki je trajala od 3. do 7. zvečer. Ministra zunanjih del Tittoni in Izvolj-ski sta istočasno imela dve uri trajajoče posvetovanje. Temelj teh konfer&ic je bil: ohranitev trozveze in statusa quo na Balkanu.
nnraonjoKi! pnsperont m Majev spomenik!
Meteorologifto poročilo.
Visina nad morjem 3W'2.      Srednji zralnl tlak 73t30 ara.
—	Čas opazovanja	Stanje baroni etra v mm	Temperatura v C°	j Vetrovi	Nebo
23.	2 pop. 9. zv	7424 7417	135 77	sr. vzhod slab jug	del. jasno jasno
24.	7. zj.	7386	42	si. jjvzhod	megla
	2. pop. 9. z v.	735 6 j 734 8 '	9 8 6 1	slab jug si. szahod	jasno ■
25.	7. zj.	732-1 J	4 3 .	sr. vzhod	megla
Srednja predvčerajšnja temperatura 10 7°. norm. 91° in včerajšnja 67°, norm 8 9* Padavina v 24 urah 00 mm in 00 mm.
S
Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom nenadne smrti mojega soproga, gospoda, 3969
Antona Vernika
nadsnrevodnil&a c. kr. drž. žel. v p. in posestnika
izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo; zlasti pa se še zahvaljujem slavni Čitalnici v Spod. Šiški, gg. železničarjem ter vsem sorodnikom in znancem za tolažbo v teh bridkih dneh.
Apolonija Vernik in ostali žalujoči.
Vsem, ki so staro našo prija-jj teijstvo potrdili s tem, da so nam ob smrti naše soproge, oz. nepozabne, prcljubljene matere, gospe
3uliiane Krnetet
•V
U
tako presrčno izkazovali sožalje, dalje darovalcem lepih vencev in za trud vsem, ki so se tako številno udeležiti pogreba, izrekam v lastnem in v imenu svojih otrok najiskrenejšo in najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, 25. oktobra 1909.
Simon Kmetetz.
se sprejme takoj pri ?rancu 3!a=
ŽOnil, urarju v K O ,'5m mSSftl. 3962
A. Maček
prodaja na VGdnikovem trgii vsako sredo in soboto za gospe in gospode
po nizki ceni.
Sprejme tudi popravila v Hrenovi ulici št. 16 v Ljubljaai. 3963
umetni in trg. vrtnar
fjubljana, Kolezijske nI. 16
se priporoča za nasaditev vrtov, parkov in balkonov. — Velika izbira cvetočih in listnatih rastlin, vrtnic, prezirnu!očih cvetlic (perene), krasna cvetlična grmovja, konifere, cvetlice za okna in balkone.
Izvršuje šopke, vence in bukete
za razne prilike.
Delo umetniško okusno In po solidnih cenah. 1542
Naročila na deželo hitro in vestno.
r - s i    rir       iVin     mrt   i rr*Y*ii 11
Slovenske tvnfte t UbbIM
Čevljarne:
»Združeni čevljarji44
trgovina s čevlji za gospode, dame in otroke, Wolfove ulioe itev. 14.
Gost ilne, restavracije:
Avguštin Zajec
restavracija, Sodnijske ulioe itev. 6.
Galanterijsko blago:
A. Skulj
trgovina s papirjem, Poljanska cesta itev. 12
Knj*
igarne:
Narodna knjigarna
Zaloga papirja, šolskih in dragih knji^ Ljubljana, Prešernova ulica št. 7.
Ivan Vrečko
trgovina s papirjem in galant. blagom, Sv. Petra cesta itev. 31.
Knjigoveznice:
Knjigoveznice
Katol. tiskovnega društva
Kopitarjeve ulioe, II. nadstropje.
Lekarne:
M, Ph. Josip Čižmdf
lekarna „pri Zlatem orlu", Jurčičev trg.
Lekarna Leustek
„pri Mariji pomagaj", Besljeva cesta, (poleg jubiiejn. mosta).
Lekarna Trnkoczy
Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža).
Manufakturno blago:
Janko Češnik
„prl lešniku" trgovina z man u fakturnim blagom Stritarjeve ulice Ljubljana Lingarjeve ulica.
J, Kostevc
sto dna trgovina. Ljubljana, Sv. Petra cesta it. 4.
Lenasi & Gerkman
trgovina s suknenim blagom, Stritarjeve (Špitaleke) ulice.
J. Lozar
manufakturna trgovina Mestni trg it. 7.
Manufakturna trgovina
„pri Cirilu in Metodu44
(lastnik Ivan Miklavc) Lingarjeve ulice štev. 1.
A, & E. Skaberne
trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Mestni trg štev. 10.
Franc Ksav. Souvan
manufakturna trgovina na debelo, _Franoovo nabrežje._
Franc Ksav. Souvan
manufakturni trgovini na drobno, Mestni trg, nasproti mest. magistrata.
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na drobno, Mestni trg 22, stara Souvanova bila.
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na debelo, Mestni trg itev. 23.
Feliks Urbane
manufakturna trgovina na debelo in
na drobno Vogal Miklošičeve in Sv. Petra ceste.
Feliks Urbane
trgovina z manufakturnim blagom Pod Tranoo it 2.
Modno in meš. blago
Matej Orehek
trgovina s mešanim blagom, zaloga modernih oblek, _Kolodvorske ulice itev. 26.
Josipina Podkrajšek
modna trgovina, Jurčičev trg.
E. Skušek
modna trgovina s* gospode, _Mestni tog It 19._
A. Šinkovic dediči
modna trgovina, Mestni trg itev. 19.
Katinka Widmayer
trgovina z vsakovrstnim blagom ss otroke dame in gospode, pri »Solncu" ss vodo.
Peki:
Avgust Jenko
pekovski mojster, • MarQa Teresdja oesta It 7.
Perilo:
Marija AleSdvec
perilo sa gospode in dame, opreme, učilišče sa Šivanje perila, Poljanska cesta Hov. 22.
Anton Sare
velika zaloga platna, sifona, namiznega perila, brisalk, žepnih rut, švicarskega vezenja itd. _Sv. Petra cesta štev. >
Anton šare
listna šivalnica z elektr. obratom, izdelovanje raznega perila za same, gospode in otroke. Opreme za neveste. Sv Petra cesta št 8
Posojilnice: ,
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta itev. 17.
Obrtno pomožno društvo
r. s. s o. s. Kongresni trg 4. sprejema hranilne vloge in daje posojila.
Slaščičarne:
Rudolf Bischof
slaščičarna,
Židovske ulioe It. 8.
Jakob Zalaznik
slaščičarna, kavarna in pekarija, Start trg it. 21.
Špecerijsko blago:
Josip Boltar
trgovina s mešanim blagom,
Florijanske ulioe it. 17.
Štefan Mencinger
trgovina s špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta štev. 18.
T. Mencinger
trgovina s špecerijskim blagom in delikatesama^
Sv. Petra oesta it. 37 in 42.
tJrarji in zlatarji:
Milko Krapeš
urar in trgovec s slstnino in srebrnino Ljubljana, Jurčičev trg it. d,
Usnje:
Fran Mally
trgovina s usnjem Resijeva oesta itev. 2.
Josip Seunig
zaloga vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin na debelo m drobne, Prešernove ulice.
Vezenine itd..*
Toni Jaeer
trgovina ročnih dtl Židovike ulio« itoT. 6.
F. Meriol
trgovina s drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, preduskarija. Mestni trg Štev. IS. .
Vrtnarji:
Anton Bajec
cvetlični salon pod Tranoo, vrtnarija Karlovaka oesta It 2.
Zastopstva:
Jakob Bončar
zastopnik In zaloga valjčnega Vinko Majdiča v Kranju, Vegove ulice itev. e.
" Jakob Bončar
Vegove sike itev. 6.
Železninske trgovine;
Valentin Golob
trgovina m Mesnino in kuhinjslrisii Mestni trg itev. 10.
Kljut5avni«5arji:
Jos. Rcbek
kJjnomvnioarski mojster, franoovo nebreije Ust. 0.
slikar I
Slikarji:
Filip Pristou
le se napise in grbe, e nliee It ».
Razne tvrdke:
Ivan N. Adamič
prva banjska vrversa in trgovina konopaiae. Sv. Fssre oesta It 03.
M. Drenlk Kongresni trg
sokolske potrebščine, izdelovanje in vezenje sastav, kakoa vsakovrstne druge vezenine itd.
M. Franzl
mehaaidno pletenje na stroj, _Frivos Itev. 10.
Brata Hlavka
isdelovatelj kiraranoarih in otropedičnih predmetov in totdsjt, Prešernove ulice.
O. F. Jur4sek
uglasovaleo giasovirjov, Sv. Petra oesta itev. A al.
Fran Kollmann
saloga poreelana in steklenine Mestni trg.
Lavrenčič le Domicelj
nest. Kerel MsfB* satna trgovina, Dunajska oesta it 92.
Fr. MaUy & dr.
parna opekarna Resijeva oesta It 2.
Fr. Ševčik
puškar in trgovec s orožjem, Židovske ulice itev. 8.
Josip Škerij
špedicij ako podjetja Dunajska oest K 29.
Jos. Skerlj
prevos pohištva, Dunajska cesta itev. 29.
Josip Vidmar
zaloga dežnikov in solečnikov Pred škofijo št 19     Prešernove ulice št. 4 _Stari trg št 4._
Fr. Parkelj
plakater, reklamno podjetje in snaženje stanovanj In ekenj. Selenburgova ulica št. 6.
Prva ingeslovsnsks tvornica drot
Josip Košmerl
Ljubljana, priporoča svoje izborne drože (kvas).
LJUBLJANSKI
ZVON
MESEufK Zk KUlftVUOST M PROSVETB
LETNIK XXVII. (1907).
likejs po 4 pole ebsseen v val Ud oemerel po eden pet ne meses v sveskm ter staji
lete s K ss a, pel Ista 4 K 0o h, tetrt ista a K so t.
Se vsa neameriške dsšala n K so h na lete
Pesem osni sresti se e" asi vaje pe So k.
„Narodna Tiskarne" v Ljubljani
Skoro nov
orno proda na Marilo Terezije it 20, I. nadstropje. 3966
no takof sprejme pri glavnem za* stopa e. kr. nriv. Riunione di Slenrta v Lfamlanl. 3967
Ponudbe sprejme tvrtika Pord&O
L v LJnbHanl._
Pozor! Ugodna prilika!
Trgovi
z mešanim blagom, jako dobro idoča, ▼ obljudenem kraju,  kjer je industrija jako  razširjena,  SO Odda pod ugodnimi pogoji.
Ponudbe pod „Trgovina Št. £00"
na uprav. »Slov. Naroda«. 396£
Dva izurjena
mM pomot'
za večje in manjše delo Sfirejiao v v stalno službo Karel Benedikt, kro-jaSki mojster v Volsperku na Koroškem« Treba je znati nekolike nemščine. 3961
Velika razprodaja!
4 pari čevljem
za samo 6 K 75 vin.
Ker je več velikih tvornic ustavilo plačila, so mi poverili, da velik oddelek čevljev še daleč pod izdelovaiammi stroiki spravim v denar. Prodajam vsaacmur par moških in pat ženskih čevljev iz czftej^ ali rjavega usnja s kapicami, za zav?zovin'je, z mneno zbitimi usnjenimi podplati, uajnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, vele-elegantnih, ličnih in !*hJclh. Vsi 4 pari za same 6 R 75 vin. Za naro^tev zadostuje dolgost. Po povzetju razpošilja  razpošiljalnica čevljev
A. Oelb, Krakov št. 332.
Zamena dovoljena ali denar nazaj, riziko tore, izključen. 396S
za Ijasske in srednje šole, učite* IjtSEe ii licej, za obrtne in stro kovae'Šole kakor Indi
druge potrs&iiHftg
priporoča
i Preisrnoolh uileo!?,
C- kr. avstrijske  ^jf   državne železnice.
lzvl«6ok Iz woznega red
Oaaod Is M«kl|aas QwL ieL)
r-OO ajutrei- Osebni vlek v smeri: TriHč, lesonice, Troti, Beljak, joi. žel., Gorico, dsL ieL, Trst, c kr. dri. zel., Beljak (čes FodroiCico), Celovec
7*S0 a|ytrss. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rodalfeve, Straio-Toplice, Koćerje.
Srao slepoldne. Osebni Tlak v smeri: Jesenice, Beljak, (Čes Podroičico), Celovec, Prago, Dieidane, Berlin.
IIhSO dopoMno. Osebni vlak v smeri: Trtic, Jesenice, Trbhl, Beljak, jut. tel., Gorico, SVrt. tel., Trst. c. kr. drl tel., Beljak, (čes sN>evoMico), Celovec
i-S S popoldne. Osebni vlak v smeri: Qro-soplje, Eudolfovo, StrsSa-Topnco, Kočevje.
SfSjSJ popoldne. Osebni vlak v smeri: Trtic, Jesenice, Trbii, Beljak, jut. tel.. Gorico, dri. tel, Trst, c kr. dri tel, Beljak, (čes Podrotico), Celovec
SOJ sveder. Osebni vlak e smeri: Trtic, Jesenice, Trbii, Beljak, (čes Podroičico), Celovec, Prago. DrsJdane, Berlin.
f»40 zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rndolfovo, Scrsta-Toplice, Kočevje.
IO ponoei. Osobni'vlak v smeri: Jesenice, Trbat, Beljak, jut. tel., Gorico, dri. IeL, Trst, c kr. dri. ieL, Beljak, Jut. Sel, (osa Podroičico) Prago, Dratdane, Borim,
Osebni vlak v 1 Os sani vsak Osebni vlak v'
Prihod v Ljubljano dnine ielaznioe 7»I2 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draidaa. Prage, Beljaka, juž. iel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča.
a*02 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straio-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11*83 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina. Draž dan, Prage, Celovca, Beljaka, juž. žeL čez Podroičico in Trbii, Gorice, diž. ieL Jesenic, Trtica.
2*69 popoldne 1 Osebni vlak iz Kočev;|i, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
*fBIO popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, j al tel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrotico), Gorice, dri. IeL, Trsta c kr. dri IeL, Jesenic, Trtica.
Oa49 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Dral-dan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podro ičico), Jesenic.
8*42 zveoer: Osebni vlak is Beljaka, jut, IeL, Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podro-tčico), Trata, c kr. drl. IeL, Gorice, dri. tel., Jesenic, Trtica.
8*07 * večer t Osebni vlak is Kočevja, Strate« Toplic Rudolfovega, Grosuplja.
Il*aa ponoči s Osebni vlak is Trbiža, Celovca. Beljaka (Čes Podroičico), Trsta, c kr. drtV ieL, Gorice, drl IeL, Jesenic
Prined v LJubljano (irisvas teleiaUee) a*40 zjutraj 1 Osebni vlak is Kamnika. IO-OO dopoldne 1 Osebni vlak is Kamnika S)tO zvečer 1 Osebni vlak is Kamnika,
Gasi prihoda in odhoda so navedeni v srednja cvropeji
C kr. MiTM-teleiBiiko ravnateljstvo ? Trsta.
76
34
5952
Kup* m vpaljama
trgovina
v kakem večjem kraju na deželi. Ponudbe pod „Trgovina 8000M na
upravniŠtvo »Slov. Naroda«. 3942
Na Kranjskem izvrstnojivedena tvornica sa liker in destilerlja žganja
ište primernega
zastopnika
ki bi potoval po deželi. Ponudbe z navedbo dosedanjega
poslovanja pod „št, 125" na mednarodno poslovnico sa novine v Zagrebu. 3960
Steckenpferd
lUijno-mtečno milo
Najboljše milo za kožo in proti pegam! Dobiva se povsod!
£epo stanovanje
obstoječe iz 3 sob, kuhinje in jedilne shrambe, kakor tudi
manjša stanovanja
3052
ineblir&ne so
se posesti e&šajjo.
Sprejme se tuđi
ni oosnoaov oa nreno ia sianovaojo.
Kotel Vega v Sp. Šiški.
13 13
iS iS
I
itfsnis
1
v Cjubljani
na Jurčičevem trgu št. 3.
*   priporoča  * —
i k
i
k k k k
kan celiski, konceptni, dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir.
e=   <r> «s>
Kasete s pisemskim pasirjem.
o   <o o
trgovske knjige
v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali poiusnje.
Oajemalnc knjižice p\™£nlh Zalaoga solsih zvezkov in risank. Zavitke za nra8e v vseh velikostih.
O o
-Velika izber-
vseh   pisarniških potrebščin, svinčnikov, peres, peresnikov, radirk,    kamenčkov,   tablic, gobic, črnile Itd.
Jarve za šole in umetnike
— RazgleSnice-
pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst, od najpreprostejših do najfinejših.
Albumi za slike in dopisnice,
vezane v pliš in v usnje.
— foezilske knige. —
podobice za otroke.
leseni okvirčki za razglednice.
Risalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tuše, čopiče.
1
Bi
B
I
I
I
Kotel la thMU.
k k k k
■
inzenir-hidrotekt
663
knndizBCUti hoprilUR mprne  paiumm incc »«. *
Brzojavi: £acta$k-£jabljana.
Projekti in izvršitev
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvj gradbe zastonj).
posor! proiaja tajRfvcjie ?exor!
Jesenske hi zimske narejene
obleke
za gospode, done, dečke m deklice
po nelntift eenl edina 3556
hoRfekdlslio trtoviao n ii\u\f
prt« Škofijo It. tS.      Ha kil Hl V
344
Za Vse svete
priporoči najveljo zalogo krasot«
nagrobnik
vencev In
trakov
Cene izredno nizke!
Fr. Iglic
fjnbljana, JAestni trg 11
Razglas.
Vsled prošnje dedičev po dne 26. avgusta 1909 v Ljubljani umrli
gospe Emiliji Kom se vrši
prostovoljna sodna dražba
v zapuščino spadajočih premičnin kakor: zlatnine in srebrnine, obleke ia perila ter hišne oprave od vštevši
28. do 30. oktobra vsak dan od polu 9. do 12. in od polu 3. do 5. popoldne v hiši št. 3 v Slomškovi ulici.
Posamezne kategorije teh premičnin se bodo dražile v istem redu, kakor so naštete zgoraj.
V Ljubljani, dne 22. oktobra 1909.
Dr. Karel Schmldinger 1. r.
c. kr. notar kot sodni komisar. 395C
Jfrasne damske klobuke
kakor tudi za deklice in otroke,
najnovejše mode, v največji febiri,
po zelo ugodnih cenah
priporoča
3Y(odni salon P. Jrfagdic
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
3550
adi ogromne zaloge
prodajam %e sedaj pod tovarniško ceno:
obleke, površnike, pelerine in simsk* suknje $a gospode in dečke; jopice, paletote, mantile, pelerine, kostume, krila in bluse so dame in deklice. — Velika izbira košuhovinastih ali s ko^ukovino podloženih predmetov kokor: kratke, mestne in potne kpšuhe      gospode; jopice, boe, mufe in garniture
sa dame in deklice.
O. j^ernatovič, Angleško skladišče oblek
39,4 JLjubljana, Jtfestni trg štev. 5.
LJubljana, Stari trg št 19
priporoča
ake, pripravljene po praši načina, raznovrstno prekajeno in sveže svinjsko meso od
3953
mladih domačih pitanih prašičev^ dalje raznovrstne klobase, gJIT* tarenoYke in salalade <0W& vsak dan 2krat sveže.
Poštne poilliatve oš I kg naprej po povzetju.
Za izborao blago, točno postrežbo, solidne cene, jamči in se priporoča zgornja tvrdka.
x R1     n- n    n J^z—"~>T~U-1 "-3 x
K
blizo  Zvezde  v Lfubgfsnl, se iz
proste roke ceno proda pod ugodnimi pogoji. V priti6ju hiše je sta* novsnjo in prostor za nslo obrt.
Natančneje se poizve pri g. Fr.
Čudnu, urarju in trgovcu v Ljubljani. 284?
Prva ameilfta tvornice za žetvene stroje in motorji
išče ob stalni plači prve vrste
■
ki je pri trgovcih in kmetskih odjemalcih na Koroškem, Kranjskem in Primorskem dobro uveden. — Vstop čimprej. 3955 Ponudbe s  prepisi  izpričeval in
navedbo plače pod „Antenska tvor-
niča" na upravništvo »Slov. Naroda«
ki ga mora imeti nabitega vsak gostilničar, vsak vinski trgovec in vsak vino-\ gradnik
se dobiva v ,\ .•
v LJubljani
Prešernova ulica št. 7
po 70 rii s pošto 80 vio.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Delniška glavnica K 3,000.000. Stritarjev« ulic« štev. 2. Rezervni fond 300.000 kron.
Podružnica v Spljetu.        Podružnica u Celovcu. Podružnica v Trstu.
Sprejem vloge a tapet ta u fen* ritu fer p oircsttjc a tac tkfi a Ostfli
14
4U>
Jbnjt ta prodaja srcete ta vretaostne papirje vseh vrst
a lavna tam.
Izdajatelj in odgovorni urednik Bas t« Pnstoslcavl.k.
Lastnina te tlak »Narodne tiskarne«.
07
SE
76