Uredništvo t oprava, Ljubljana, Kopitarjeva L Telefon «1)1)1-4004. lltnefiu« naročnina U Ur, M lno-temstva 40 Ur. — Cek. rafl. Ljub. Ijtna 10.M9 »a naročnino tn 10 394 ta tnserata. • ltkljnčno »astopslvo ia oglase U Italije tn tnoiemalvai DPI 8. A. Milana, Rokopisov a* * r a č a m o. MAJ IV44 7 NEDELJA Deutscher Abwehrerfolg vor Sebastopol Starkere bolschewistischc Angriffe ostlich des Sereth zusammengebrochen - Bahnhof Kiew-Darniza wirkungs-voll bombardiert - Beiderseitige Stosstrupptatigkeit in Italien - 5 kommunistische Grossbanden in Ostbosnien zerschlagen - 47 Feindflugzeuge bei Angriff auf Ploesti und Turnu Severin abgeschossen Aus dem Fiihrerhauptquartier, B. Mai. DNB. Das Oberkonimando der NVohrmaelit gibt bekannt: Vor S e w a s t o p o 1 trat der Feind unter besonders heftigem Artillerie-leuer nnd rollenden Lultwaffcneinsatxt mit starken Kriillen wieder zum An-priff an. Kr scheiterte an dem lahen \\ idorstand und den entsehlossenon Ge-gcnangriffen von Verbanden und Bin-lieilcn des Heeres und der Kriegsma-rine sowie rumiinisrher Truppen. Deutsche Jagd- nnd Schlaehtflugzeu-pe griffen in die Kampfe w irkungsvoll cin und schossen oline eigenen Verlust 30 sovvjetische Flugzeiigo ab. tistlirh des riimiinischen Sereth braihen aurh gestern melirere stiirkero Angrilfe der Bolschevvisten in znsam-lnengcfassten Abvvehrfeuer zusammen. Kampf-und Schlarhtfliegerverbiinde iin-tcrstiitzten auch hior mit gutcni Krlolg unsere Abvvehr und vernichteten 11 Panzer sowie zahlreiche Geschiitze und Kaehschubfahrzeuge des Feindes. Dio Bekampliing des sowjetischen Eiscubahnverkehrs wurde bei Tag und Nacht erfolgreich fortgesetzt. Starke Verbiinde deutscher Kamplflugzeugo fiilirlen in »ler vergangenen Nacht einen lujaminengefassten Angriff aul dci Bahnhof K i e w - D a r n i i a. F.s entstanden schvvere Zerstorungen in den Bahnhofsanlugen. Aus dem Landekopf von N' e 11 n n n nnd von der ilalieuischen Siidfront vvirtl lcbhafte beiderseitige Slosstrupptatig-keit gemeldet. Mehrere feindliche Stiitz-punkle vvurden mit ihren liesatiungen in dio Luft gesprengt. In Ostbosnien zersrhliigen deut-schen Truppen unter sch»ierigcn Ge-laiidverhallnisscn und gegen stellen-»eise harten Widerstand fiinf kommuni-stisehe Grossbonden. Gleirhzeitig ver-eiteltcn dcutsche und bulgarische Truppen, untrrstiitzl von Ginheiten des ser-bisehen Freivvilligeukorps und natioua-len serbisehen Verbanden. den Versuch kommunistischer Banden, in Serbien Fuss zu fassen. Nordamerikanisehe Bomber fiihrten im Iico, naslovljeno na vlado in islandski narod, v kateri piše, da dokler obstajajo sedanje razmere, ne more priznati spremembe vlndfie oblike, ki sta jo sklenila islandski Alting in vlada brez pogajanj c Dansko. Vedno si je prizadeval, tako se bere v poslanici, delati za blaginjo islandskega naroda. Sam je skušal zasledovati razvoj v Islandiji ter imel vedno pred očmi koristi Islandije. Zato pa je tudi upravičen pričakovati, da n« bodo uresničeni sklepi o bodoči vladni obliki, ki bi za vedno raztrgali v«i ttted islandskim narodom in njegovim kraljem, dokler bosta tako Islandija kot Danska zasedeni od tujih sil Trdno je prepričan, da bo prineslo kaj malo sreče dobremu bratskemu razmerju med tema dvema nordijskima državama, če bo priilo do tega preloma, Nezadovoljstvo z Rooseveltovo zunanjo politiko Stockhoba, 5. maja. O narašča jočem nezadovoljstvu severnoameriškega tiska z zunanjo politiko Washingtona poroča list »Time«, da so bili 12 let zadovoljni z zunanjo politiko, in to motebiti iz ravno-dušnosti, nerazumevznja aH pa tudi neznanja. Sedaj pa je pokazala preiskava nekega ameriškega časopisno-Knanstvene-ga instituta, da danes od 80% ameriških listov, ki so bili podpirali severnoameriško zunanjo politiko, danes le še 20% podpira to politiko. Kot vzrok navajajo v prvi vrsti puhlo angleško politiko v pogledu Evrope in prav posebno Sovjetske zveze, ki daje vsemu povojnemu govoričenju kaj deprimirajoč in zmeden značaj. Izjemno stanje ▼ Iranu Izmir, 5. maja. Odpor, ki ga je iranski narod, m to deloma r zvezi z novimi nabori, očitno pokazal, je imel za posledico nov zakonski osnutek, ki ga je v nedeljo notranji minister predložil iranskemu parlamentu. Po tem osnutku bo proglašeno izjemno stanje za ves Iran. Badoglio zagovarja napade na italijanska mesta Milan, 6. maja. Izdajalski maršal Badoglio je dal kakor poroča uradni »Regime Fa-scista« nekemu angleškemu časnikarju izjavo, v kateri je javno priznal, da je pristal pri poveljstvu zaveznikov, da angloameriški bombniki s strahovalnimi napadi napadajo italijanska mesta. Nili bivši kralj, niti on nista nikoli zahtevala ustavitve bombnih napadov na Italijo. On sam je celo priporočal generalu Montgo-meryju, naj bombardira Milan, Ancono, Bologno in druga mesta, ker le na ta način bo možno italijanski narod pripraviti k temu, da se odloči za Angloamerikance ter da zasovraži Nemce. K temu pripominja »Regime Faecista«, da brutalnega cinizma te izdajalčeve izjave pač nič ne more prekositi. Na dan odločilnega obračuna ne bo italijanski narod pozabil te Badoglieve izjave. Iz te izjave pač lahko ugotovimo, da so slraho-valni napadi na italijanski narod sledili na predlog Badoglia, ki je s tem postal skupno s prejšnjim kraljem morilec lastnega naroda. Nemški obrambni uspeh pred Sebasfopolom Močnejši boljševiški napadi vzhodno od Screta so se izjalovili Uspešen napad na kolodvor Kijev-Darnica - Obojestransko delovanje naskakovalnih čet v Italiji - V vzhodni Bosni je bilo razbitih pet velikih komunističnih tolp - Pri napadu na Ploesti in Turn-Severin je bilo sestreljenih 47 sovražnih letal Fiihrcrjcv glavni stan, <>. ntnjn. DNB. Vrhovno povcljst\o oboroženih sil javlja: Pred Sebasfopolom je pričel sovražnik s posebno močnim topniškim ognjeni in posegom letalstva po-iiomio z močnimi silami /. napadom. Napad se je i/jalov il ob žilavem odporu in odločnih protinapadih oddelkov in edinic vojske in vojne mornarice kakor tudi romunskih čet. Nemška lovska in bojna letala so posegla 7. uspehom v bitke ter sestrelila brez lastnih izgub 50 sovjetskih letal. Vzhodno od romanskega Sere t a so se izjalovili tudi včeraj številni močnejši napadi boljševikov v osredotočenem ourambnem ognju. Oddelki borbenih in bojnih letal so tudi tukaj /. dobrim uspehom |«>dpirnli našo obrambo ter uničili 11 oklepnikov kakor tudi številne topove in sovražna preskrbovalna vozila. Borbe proti sovjetskem n železniškemu prometu smo podnevi in ponoči nadaljevali z uspehom. Močni od- delki nemških bojnih letal so izvedli v pretekli noči osredotočen napad na kolodvor Kijev-Darnica. Nn p<>-stajnih napravah so nastala težka razdejanja. /, nettnnskega predmestja in z italijanskega j u ž nega bojišča javljajo o živahni obojestranski delavnosti naskakovalnih čet. Več sovražnih oporišč jt: bilo z njihovimi posadkami vrženih v zrak. V vzhodni Bosni so razbile nemške čete S komunističnih veletolp oh težavnih zcmljiščnih razmerah in oh mestoma trdem odporu. Istočasno s«, preprečile nemške in bolgarske čete, podprte z edinicami srbskega prostovoljskega zbora in narodnih srbskih oddelkov poskus komunističnih tolp. da bi se ustalile v Srbiji. Severnoameriški bombniki sn Izvedli včeraj napade nn Plorsti in T ii r n - S e v c r i ii , ki so povzročili škodo in izgube med prebivalstvom. Nemške in romunske /rnčnoobrambne sile so sestrelile 47 letal, večinoma štirimotornih bombnikov. Jasna izjava o sovjetskih načrtih Japonski list o Stalinovi prvomajski izjavi Stockholm. Britanski poslanik v Združenih državah lord Halifxx je imel v \Vashiiigtonu jokav govor, v katerem je med drugim izjavil, da je nujno po; trebno, da ostane enotnost med Angleži in Američani. Istočasno je izrekel tudi svarilo obema narodoma, da prenehata že vendar enkrat s podtalnim rovarje-njetn drug proti drugemu, fanghaf. 5. maja. Pod naslovom »Stalinova izjava« piše »Tairiku ftimpo«: »V svoji prvomajski i7javi je dejal Stalin, da poslanstvo sovjetske vojske ni le, da prežene sovražne čete z vsotja sovjetskega ozemlja, temveč da tudi xwvot>odi< Poljsko, Češkoslovaško in druge države. Prod tremi leti je bila zopetna osvojitev Izgubljenih sovjetskih ozemelj najvažnejše za Sovjete in Sovjetska Kusija je imela takrat skupni interes r. Angloameri-kanci, boriti se proti Nemčiji. Danes je zadrianje Sovjetske Rusije popolnoma drugačno. I>a«i so že zopet osvojili izgubljeno ozemlje, ni Sovjetska Rudija t tem zadovoljna, temveč jo preveva želja, da vzpostavi sovjetsko gospodstvo še nad drugimi državam.i Zato zasluži Stalinova h Java, hn« •mvjeteka vojska poslanstvo »oevoboditi« evropske narode, posebno pozornost, kajti s tem ie jasno razkrita namera prodiranja Sovjetske Rusije v smeri proti Balkanu in Sredor-emlju. Razvidna I»a je bila ta namera že vsekakor po postopanju Brozove strahovlade v bivši Jugoslaviji, Badoglijivoga režima v Italiji, De Gaullovega režima v Severni Afriki in Benešcve klfke. Sedaj pa je to politiko Stalin sam osebno objavil, Z drugimi bceedami: Sovjetska Rusija se ne briga za angloamerrPko mnenje, temveč zasleduje lastno politiko in hoče podpreti izvedbo in politiko r. drugim bojiščem, In zato so je način sovjetskih zahtev zaradi otvoritve drugega ft>Ji5ča v zadnjih treh letih popolnoma spremenil. Bukarešta, 5. maja, »Curentul« priob-čuie razgovor z nekim zajetim sovjetskim častnikom, ki po mnenju lista dokazuje, »v kakšno nevarnost se je podala Anglija s poskusom njene današnje politike«. Sovjetski častnik je iskreno izjavil: »Čc nam uspe, premagati Nemčijo, bomo pričeli vojno proti Angliji. Anglija je gnezdo starih tradicij, ki bi le molile revolucijo kot je naša. Ne delamo si nikakih upov, da bi Anglija opustila svojo kapitalistično strukturo. Kapital je namreč njena edina surovina. Drugih surovin ima prav tako malo kol poljedelskih proizvodov. V bodoče bosta na svetu le dve prevladujoči velesili, in to vsaka v tvoji polobli, namreč Ajierika in Sovjetska Rusija. Anglija bi samo intrigirala, in zato jo je treba uničiti. Končno je izjavil ta boljševik: »Sovjetska Rusija je doslej žrtvovala v tej vojni doslej 25 milijonov ljudi io meja njenih žrtev doslej ie ni dosežena. Ali kdo misli, da se bomo «ni v kateri koli tuji državi oplašili pred na-daljnimi milijoni meščanov?« Te zgovorne izpovedi ujetega fcoljše-vika ponovno dokazujejo prave politične cilje Kremlja. Moskva «e po zmagi nad Nemčijo ne bi zadovoljila z delitvijo Evrope e Anglijo. Po zlomu Nemčije pač bogataška in v socialnem vrenju se nahajajoča Anglija gotovo ne bi mogla pro» prečiti pohoda boljševizacije Evrope, Zavezniške čete bodo »vkorakale v Berlin« Stockholm, 6. maja. Čeprav se vHfi imperijalna konferenca v Londonu iz previdnosti za zaprtimi vrati, ker smatra Churchill za pravilno, da ne prodre preveč poedinosti o borbi do-minionov za svojo samostojnost v (javnost, vemo vendarle nekatero podrobnosti, ki so jih obravnavali na konferenci. Predsta vniki dominionov so se, kakor poroča dnevnik >Daily Mailc zedinili, da bodo »avezniške čete vkorakalo v. Berlin ter zasedle prestolnico«. Spominjamo se, da smo slično parolo že večkrat slišali. Že 1870. leta so šli Francozi v borbo z bojnim klicem »A Berlin«. Toda do tega zmagoslavnega pohoda ni prišlo. Potem so hoteli Poljaki v prieetku te voine vkorakati kot zmagovalci v Berlin. Vsekakor so jim njihovi generali obljubili, da bodo najkasneje v 14 dneh korakali skozi Berlin. Gotovo so to doživeli mnogoštevilni poljski vojaki, toda neoboroženi im kot ujetniki poj nemško Btražo. In sedaj nnj tudi »zavezniške« čete korakajo v Berlin. Kdaj se bo to zgodilo, tega dopisnik ne pove. Gotovo pa bo preteklo i«« mnogo časa. Angloameriške čete eo nameravalo preživeti zadnji Božič v Rimu. Na tej j>oti bo napredovale kvečjemu sto metrov, morda pa so bile potisnjeno sto metrov nazaj. Pot v Berlin pa je še mnogo daljša in na njej so ustvarili nemški vojaki mnogo zaprek, ki jih niti Angloamerikanci, niti njihovi boljševiški pomagači ne bodo mogli z lahkoto obvladati. Morda si bodo pač morali ogledati nemško prestolnico v transportu ujetnikov. S tem pa bi bilo Churchillu bore malo pomagano. K temu sklepu imperijalne konference bi bilo pripomniti, da predstavlja nc-izpolnjivo hrepenenje. —II— Nov poljski predlog Stockholm, S. maja. Zunanji minister londonske poljske begunske vlade je predal Stettiniusu med njegovim bivanjem v Londonu predlog za dogovor med Anglijo, Ameriko in Poljsko v zadevi civilne uprave »osvojenih poljskih ozemlj«, poroča londonski dopisnik lista »Dagens Nyheter«. Stettinius ni zavzel nikakega stališča k temu predlogu, vendar je izjavil svojo pripravljenost, da predloži ta načrt Rooseveltu. Londonski diplomatski krogi smatrajo ta poljski predlog kot neposreden poskus, potegniti Zedinjene ameriške države v še vedno nerešenem poljsko-sovjetskem sporu na poljsko stran. Vsekakor pa ne smatrajo za verjetno, da bosta London in Washington zavzela jasno stališče. Črni seznami tudi po vojni Stockholm, 5. maja. Kakor poroča Reuter iz Not Springsa iz Virginije, je vodja oddelka za informacije svetovne trgovine in predsednik mednarodne komisije za črne sezname Russel objavil, d» bodo črni temami obstajali tudi še po vojni. Na teh seznamih je sedaj okoli 15.000 tvrdk in oseb. Badoglio pod komunističnim nadzorstvom Milan, 5. maja. Nek oddajnik poroča iz zasedene Južne Italije, da je bil znani komunist Togliatti, ki ga je bil Badoglio imenoval za ministra brez listnice, poklican v Moskvo na poročanje. Po tem poročilu se je vseh pet komunistov, ki so v Badoglijevem kabinetu, združilo v nadzorni odbor z nalogo, da nadzorujejo delovanje Badoglieve vlade. Stockholm. V sredo zvečer »o bili med Londonom in Washingtonom nujni razgovori, ker Portugalska ni hotela ustaviti izvoza volframa v Nemčijo, poroča »Af-tonbladet« m \Vashingtona. Portugalska je svojo odklonitev utemeljila z dejstvom, da se trgovske pogodbe prav tako sveto kot politična zavezništva. Ženeva. Na angleški imperialni konferenci so objavili, da je Kanada dala 750 000, Avstralija 870,000, Nova Zelandija 183.000. Južna Afrika 269000 in Indija nad 2 milijona mož za čete Velike Brita-ftij*. ---------- Zakrknjena srca Več kot deset let se že bije oster boj med resnico in komunistično lažjo v našem javnem življenja. Odkar se je začelo sistematično načelno izčiščevo-nje, je prišlo na dan že zadosti dokazov, da za katoličane v boja med resnico in zmotami ni srednje poti. Ven« dur so nekateri vedno iskali izgovore, kadar bi morali odkrito in jasno priznati vso katoliško resnico. Prvo tako načelno izčiščevanje »e je začelo ob izidu papcške okrožnice »tluadragesimo anno«. Jasne in nedvoumne smernice, ki jih je Pij XI. podal v svoji okrožnici, so bile za vse katoličane mobilizacijsko povelje. In vendar je nekaterim volja pri teh poveljih odpovedala. Namesto, da bi se oprijeli resnic popeške okrožnice, so iskali vseh mogočih izgovorov in »praktičnih razlogov«, da so ostali pri svoji srednji poti. Gorje človeku, ki svojo pamet uporabi za to, da išče razlogov in opravičil za svojo šibko voljo. Sprva sicer še nekako čuti prisiljenost svojih razlag in nespametnost svojih ugovorov. Vendar človeku s šibko voljo s časom tudi pamet otemni. In tako je šlo od »Quad.a.« naprej. Prišla je druga okrožnica »Divini redemptoris«. Zopet jasne odločne smernice, še več kot smernice, povelja. In zopet so nekateri iskali izgovorov in razlag, češ, s komunizmom ne smemo sodelovati, s komunisti pa lahko. In tako smo prišli do zadnjega preizkusnega kamna, kjer so se pa dunovl dokončno ločili: do končne oblike komunizma nn Slovenskem, to je do OF, in do končne oblike odpora slovenskega naroda proti komunizmu, do domobranstva. V vseh teh desetih letih, posebno pa še v zadnjih treh letih, ko je ideološka borba proti komunizmu na viška, je prišlo v javnost toliko neizpodbitnih dokazov o zločinskih ciljih komunistične OF, da je moral vsakdo, ki je ohranil vsaj še nekaj čnta za resnico, že zdavnaj spoznati, kje je njegovo mesto. Pri raznih trdovratnih IJndeh pa se moramo vprašati, ali so sploh še dovzetni za resnico. Zdi se, kakor da je pri njih šibka volja prevladala vsako sposobnost za spoznavanje resnice. Njihova pamet, ki so jo žc pred desetimi leti uporabili zgolj zn to, da so iskali izgovorov in pomislekov proti jasnim papeževim odlokom, je sedaj izgubila vsako sposobnost za svobodno sprejemanje resnice. Ob tem spoznanja prihajamo do tega, da nekateri z vsemi dokazi> tn z vsemi dopovedovanji ne bodo nikdar prišli do jasnosti. Znkrknili so se sami vose, se obdali z zidom pomislekov in predsodkov in izza tega »varnega« obzidja se nočejo spnstiti na polje treznega rozmisljanja in dokazovanja, ker vedo, da bi tukaj s svojimi nespametnimi očitki propadli. Vendar gre resnica mimo njih v neizprosno borbo proti komunizmr in v jasno izpovedanje celotne katol. resnice. ebinmum Badoglio ▼ skrbi za prehrano Rim, 5. maja. Badoglijeva vlada je pozvala vse italijanske državljane na od An-gloamerikancev zasedenem ozemlju, naj t,e vendar zavedajo, da mora sleherna država podvzeti največjo napore, da se sama preskrbuj«, predno se potrudi za pomoč od zunaj. Ta Izjava je bila objavljena po vladni seji, na kateri »o razmotrivali nek načrt, po katerem naj bi spravili novo letino ▼ javna skladišča. Končno so torej morali priti do spoznanja, da jc zelo dvomljivo, ali bodo zavezniki dobavili pred nova letino kaka živila za pomoč prebivalstvu, nikakor pa ni predvidevati, da bi lo »talno delali. Sklepi, ki jih je po navodilu zavezniških oblasti sprejela Badoglieva vlada, predvidevajo vskladiščenje 700.000 ton ž>ita r javnih žitnih skladiščih, kar predstavlja 45% letine, ki je pričakuje vsa zasedena Italija. »Celica je odločila...« Dokumenti pričajo, da Jo 0F le izvršilni organ kom. partije Ljubljana, 6. maja. Vsa debata glede OF se je sukala okrog vprašanja, ali je Ob' res združitev več političnih strank za skupno slovensko stvar, ali pa je to le širša organizacija komunistične stranke za izvedbo komunistične revolucije. Dočim so nekateri zaslepljenci, ki so se dali v upanju, da bodo rešili svoj potapljajoči se politični čolniček, premotiti in so res stopili s svojimi redkimi rivrženci v OF, so pametnejši že ta-oj v začetku opozarjali, da je OF le krinka, pod katero se skriva mednarodni komunizem. Skriva zato, da pridobi za komunistično revolucijo tudi tiste, ki zaenkrat še komunizem odklanjajo. Prve mesece je Sla komunistom stvar še dobro od rok. Kasneje so pa dan za dnem prihajali v javnost novi dokazi o vseodločujoči moči komunistične partije v OF. V zadnjem času ie delovanje komunistične partije v OF že tako na zunaj vidno in otipljivo, da ima že skoraj vsak mali funkcionar v partiji zapiske o odločbah celice v OF. Iz teh zapiskov se točno vidi, da v OF tako izključno odločajo kom. celice, da je OF le še izvršilni organ za komunistične načrte. V rokah imamo sejni zapisnik komunistične celice, ki ga je vodil sekretar Povh Franc. Porabil je za zapisnik kar dolžno knjižico in prilepil ovitek iz lepenke in v to knjižico zapisoval smrtne obsodbe in druge odloke, ki jih je celica sklenilo. Vsak kratek zapisnik se zočne s kratkim in jasnim: »Celica je odločila«. Nič ni razmotrivunjo, kako bodo to odločitev celice izpeljali v organizaciji OF, nič ni vprašanja, kaj bi k odločitvam celice rekla kakšna »druga skupina« v OF. Celica je odločila in s tem je odločeno tudi za OF. V navadni vojski odločujejo poveljniki in voditelji tiste vojske. V komunističnih tolpah bi morali torej odločevati komandanti, komandirji in politkomisarji, ki so prejeli svoje funkcije od Izvršilnega odbora OF. Toda kljub temu, da so komandirji in politkomisarji s prav malimi izjemami sami stori partijci, vendarle v stvoreh OF ne odločajo. Odloča skrito, nepoznano komunistično celica, ki je komandni in organizacijski sestav OF ne pozna. Pač pa pozna celico komunistična partijo, soj je v komunistični partiji celica najosnovnejša delovna edinica, iz katere izhajajo vse komunistične okcije. Oglejmo si to zapisnik komunističnega sekretarja. Oblika gotovo ni zanimiva: nekaj posameznih listov, med njimi stisnjene in posušene gozdne živalce, zgleda, da tudi stenice. Toda teh nekaj listov vsebuje v otroški šolski pisavi vso resnico o Osvobodilni fronti. Prinašamo ga zaradi zanimivosti kar ▼ nepopravljeni obliki: B. 2. 1944, 1. Izvolitev sekretarja Povh Franca, 2. Pri dela odloča komandni kader in odločitev celice: J. Meri, Bevc, Dušan, Lojz, Lenič Pavel. 3. Mobilizacija mora bit navzoč komandant. 4. Radi ku rirjev. 5. Komandant z drugačnim na stopom. 6. Bolničar naj vrši svoje posle. To je bil nekak dnevni red za prvi sestanek. Najbolj zanimiva je druga točka: »pri delu odloča komandni kader in odločitev celice.« Da bi v OF moral odločati njen komandni kader, to so komandanti, komandirji in politkomisarji, to je jasno in o tem ne bi bilo treba razpravljati. Če so morali to vprašanje razinotrivoti na sestanku celice, je slo gotovo zo drugi del točke, zo »odločitev celice«. Znano je, da so nekateri komandirji in politkomi sarji res mislili, da laliko po svoje de lojo. Po jih je celica brž poučila, da se v OF ne sme delati nič mimo Partije, nič proti Partiji, da je v OF vse Partija. Iz zapisnikov naslednjih sestankov celo vidimo, da komandni ka. der nima besede, soj se v zapisnikih bere: celica je odločila in izvedlo se je. S tem pa nikakor ni rečeno, da so komandirji in politkomisarji kaj manj krivi za komunistične zločine. Prvič so somi partijci, čeprav malo mlajšega datuma, in slepo ubogajo celico tudi takrat, ko jim zopove zločin. Izredni sestanek celice 10. 2. 1944. »Izredni sestanek celice 10 tovarišev. Celica je odločila da se obsodi na smrt s streljanjem pred strojem Urbančič Franca kod dezer-terja. Mašun, 10. 2. 1944. Celica je odločila da se pred strojem z obtožencem lirečita obsodba in se takoj po preči-lonju obsojenec odvede na določeno mesto na izvršenje. Sekretar: Povh F. Obsodba se je izvršila takoj po pre-čitnnju t. j. ob 12. 10. 2. 1944. Sestanek. 12. 2. 1944. Radi vremenskih neprillk je celica sklenila da sc pošlje 50 tovarišev da gazijo pot da se hrana pripelje na mesto. Kuhalo se bo dvakrat na dan, da se za staro četo skuha gosteje za ostale redkeje da se vse ostale tov. podeli v čete. 13. 2. 1944. Celica Je sklenila dn je pokret radi vremenskih neprilik nemogoč in je sklenila sledeče: 1. Da se dostavi čemveč hrane. 2. Dn se pošlje smučarska patvola da pregleda teren in obvesti divizijo in tla organizirajo terenski odbori z one strani da pregazi-jo do polovice poti. SP0RT Ljubljana : Mars Mar. m Js po dolgem počitku zbudil ln se bo dunoa pomeril z Ljubljano. Številni Marsovi prijatelji so trotovo veseli tega prebujenja. Val, ki zaaledujemo pota oloren-ekega nogometa, imo radovedni, kako se nam bo predstavil Mars dane«. Imel bo »a nasprotnika danes f.» dokaj dobro moštvo Ljubljane, ki je zadnjo nedeljo kar tako mimogrede odpravilo moStvo Hermosa a 5:0. In Se upoštevamo, da ae je Hermes prišteval do pretekle nedelje za najboljše meSčan.ko moStvo, potem jo doseženi rezultat zanj vsekakor lep uspeh. — Teiko Je reči, kako ae bo Mars zoperstavll Ljubljani. Po dobrem lotu počlvnnja Pa bomo apet videli na zelenem polju. Želimo mu, da bi dobro pro-atal ta prvi nastop in ga pozdravljamo v nadi, d. ga bomo labko videli v prihodnjih nedeljah Se večkrat Igrati. Danainja tekma med obema bo na Igri-Mu Ljubljane n. Dunajski eestl s začetkom ob II.3t, v predtekml ob IS pa so bosta pomerili Jnnlorsko moStvo LJubljane ln Žab-Jak. — Prijatelji nogometa vabljeni! ŽSK Ilermea — nogometni odsek. Polivam vse Igralo« prvega ln rezervnega moStva, da »e odclSe obveznega treninga na dva gola v nedeljo, 7. t. m., a prlčetkom ob 9.30. — Načelnik. Prvenstvo nemSklh telovadcev. Petega nemSkcga vojnega prvenstva v orodni telovadbi se bodo udcložlli najboljši nemški telovadci dne 14. maj« v Kremsu ob Donavi. K prvenstvu bo pripuSčenih 55 telovadccv, kl so dosegli zahtevane rezultat« v izbirnih tekmah, ki so bile Jako atroge. Največ tekmovalcev bo lz vrat vojno mornarice, namreč 16; letalstvo ima 7 zastopnikov, 23 Športnih okrožij pa je oddalo 32 prijav tekmo-valcev. Omembe vredna je ugotovitev, da so f 3. Izvršila ae Je razdelitev tet 14. 2. 1944. Celični sestanek: sklenjeno je, da •e jutri zjutraj krene naprej da se hrana podeli v nahrbtnike vsakemu en kos mesa da se odpusti vse nesposobne za pokret. Celični sestanek 5. 3. 1944. Sklepi zadnjega sestanka ni bilo nova nastala situacija da se komisar 3. čete oprime dela. Vsi vemo, kaj je komunistična partija, vsi tudi vemo, kakšno je delo celic. Marsikdo pa si je do sedaj predstavljal, da vršijo celice predvsem propagandno delo za komunizem in za komunistično revolucijo. Toda tale kratek zapisnik sekretarja komunistične celice nam kaže čisto druge stvari. Tukaj se govori o komandantu z drugačnim nastopom; tukoj se odločo, do se obsodi na smrt s streljanjem ne morda član komunistične partije, kar bi bilo za celico še nekako razumljivo, ampak da se ustreli član OF, za katero trdijo komunisti, da ie medstrankarska, nadpolitično. Celico odloča, da se za sturo četo, v koteri so stari partijci, kuho boljše in gosteje. Celico ie odločilo, kdaj gre četo na pohod, kdaj ostane doma. Le koj potem delajo v OF tako imenovani poveljniki, komandanti, komandirji in politkomisarji? Nič drugega nc delajo kot slepo izvršujejo sklepe, ki jih je določila celica na svojem tajnem sestanku in ki so bili komandantom in komandirjem sporočeni samo »v izvršenje«. Dokazov o tem, da je Osvobodilna fronto samo maska za komunistično partijo, je več ko preveč. Treba je le, da iz tega spoznanja vsi napravimo sklep: boj komunizmu, zato boj Osvobodilni fronti. Iz Gorice Razkošna pomlad. Smo sredi spomladi in uživamo vso prelest, ki jo sip- V"e vesno nad nošo sončno deželo. — zduh je topel, prijeten. Prešerno smo pozabili na hladne zimske sape in odložili vse, kar nanje spominja. Nosimo se že kar poletno. Zlasti ženski svet je ves objesten v svojih prosojnih, lahkih oblekah. V opoldanskih urah, ko sonce krepkeje pritisne, je včasih že skoraj prevroče in se že bojimo poletne pripeke. Zatemnitev od 7. maja napr4 od 21.30 do 4.30 Nogomet na Spodnjem Rtajerskem. Pred kratkim je gostovalo v Trbovljah prvorazredno dunajsko moStvo Nelfort, kl je moralo priznati veliko premoč domačih, ki eo zmagali s 5:2 (4:1). 7.a Trbovlje so zabili gol« Eltrtn (2), Florjančič, Ko« ln Suster. — Srečnejše Jo bilo drugo dunajsko moStvo Landstrasser AC, kl je v Mariboru pora zllo Itopid I 2:0. Iz Trata Policijska ara na Opčinah. Kakor v tržaškem mestu je tudi na Opčinah podaljšana policijska ura do 11 zvečer. Oddaja lovskega orožja. Istrski pre-fekt je izdal odredbo, da se morajo do 20. maja izročiti vse lovske in športne puške pristojnim oblastem. Orožje moi rajo oddati tudi one osebe, ki imajo orožni list ali kako posebno dovoljenje. Prestopki bodo strogo kaznovani. Pri letalskih alarmih bodite disciplinirani! Ker se pri alarmih mnogi ne drže izdanih predpisov, oblastva znova pozi« vajo občinstvo, naj se ravna po določenem redu. Ob pričetku zatemnitve je neobhodno potrebno, da se ugasijo ali moč« no zasenčijo vse luči. Uporaba nezasen-čenih žepnih svetilk na potu v zaklonišča je prepovedana. Avtomobilna vozila med alarmom ne smejo voziti. Ko zatuli sirena, je potrebno samo eno: človek naj se nemudoma napoti v najbližje zaklonišče; s postajanjem na prostem se sprav« lja v nevarnost. Vsi, ki ne upoštevajo objavljenih predpisov, ne greše samo proti sebi, ampak ogrožajo tudi svojega bližnjega. Kdor bo kršil predpisani red, bo v bodoče neizprosno kaznovan. Premiera v gledališča RossfcttL V soboto 8. t. m. bo v tržaškem gledališču Rossetti premiera Rossinijevega »Scvilj-skega brivca«. Dirigiral bo Antonio Vot-to. Ker baritonist Gino Becchi ni mogel priti pravočasno iz Firence v Trst, bo pel glavno vlogo Marian Stabile, ostale vloge pa bodo peli: Tatjana Menottl Rozino, Rudolf Moraro grofa Almavivo, Andrej Mongelli Don Bazilija, Leon Paci Dona Bartola, Ebe Ticozzi Berto, Vladimir Loz-zi Fiorella. Zbor je pripravil Robert Be-naglio, režija pa je v rokah Oskarja Sa-kside. Umetniška razstava. V galeriii Miche-lazzi bo v soboto odprta umetniška razstava ilikarja Gattija iz Milana. Cigaretne zavitke morajo vrniti. Ker v sedanjih razmerah primanjkuje surovin v papirni Industriji, je monopolska uprava izdala odredbo, po kateri morajo vsi kadilci kadar kupujejo cigarete, vrniti prazne zavitke. Prodajalci tobaka ne smejo dati cigaret v slučaju, da kupovalec ni prinesel praznih zavitkov, ker iih morajo takrat, ko dobijo tobačne izdelke v glavni zalogi, tudi oni sami oddati. Umrli io: Helena Plocher, Viktor Vi-doni, Neža Gornik, Kari Martone. Tatovi so obiskali stanovanje trgovca Jurija Naibona v ulici Sonnino št. 6, medtem ko je trgovec bil zaposlen v svoji drogeriji. Seveda so segli le po najbolj dragocenih stvareh in odnesli tri ure, dve verižici, dva prstana, dva irebrna svinčnika, dve zapestnici, par uhanov, srebrno zaponko, zapestne gumbe in tri hranilne knjižice. Trgovec je oškodovan za več kot 15.000 lir. Resnica je posekala - karikaturo! lfl. marca smo prinesli niz štirih karikatur. Obravnavale so ušivoet med komunisti od čete do »ministrstva«. Kako kolje komandir zverine s hladnim orožjem, je kazala sličica, ki jo ponatiekujemo. To jo bilo tedaj za šalo narisano in napisano, ker smo že večkrat slišali, kake sitnosti dela rdečim tolpam la »notranji sovražnik št. 1«. j„ „„„„,...„., „„ „ . Sedaj pa prinašamo vaem bodo prvenstva udeležili najboljši tekmo- ' tistim Ljubljančanom in dru-valcl lanskega, četrtoga vojnega prvenstva. < gim, ki so se tedaj zmrdo-— Prvnk v desetoboju je postal lani Evgen f vali nad na^o šalo, ker ver-Griiggel iz Stuttgnrta; na drugem mcatu sla janiejo v angleške spodnje bila dvojčka Tbeo ln Erich \Vied; na na- hlače i« podmornice, ki poslednjih mestih so bili: Jakob Kiefer (vsi mornarica) Heinz Bell (Berlin), Karel Ko-kuseh (Dunaj), Alfred Niiller (Leuna) in Heinz \Valtor (mornarica). Posamezni prvaki so bili: Theo Wied (skok čez konja); Erich Wied (bradlja); Alfred Miiller (krogi); Ev. gen Oriiggel (drog). Prvak t talni gimna-siki Heinz Schnetfa (Mainz — vojska) ni med prijavljene!. Politične skupine v sedanji Franciji Ko je nedavno obiskal Francijo poveljnik francoskih legionarjev, borečih se na vzhodni fronti, polkovnik Puaud, je bilo videti na številnih lepakih, stenah in stebrih kar ploho kratic: M. F., P. P. F., Y. P. F„ R. N. P. - Te kratice so Francozom sicer povsem znane, vendar je dobro, če povemo (objavlja »N. Wie-ner Ta^blatt« z dne 28. aprila 1944), kaj pomenijo in kakšne 90 politične skupine, ki so nazvane s temi kraticami. M. F. je francoska milica. To je politično gibanje, ki hoče obnoviti nekdanje čednosti francoskega naroda, da bi zaživel v osvobojeni in združeni Evropi. Milica sestoji iz moških in ženskih skupin in iz posebnih mladinskih skupin. Naslanja se na milično gardo, ki so njene udarne čete sestavljene zgolj iz prostovoljcev. Njeni člani so deloma še nadalje v svojih civilnih poklicih in bivališčih, vendar morajo biti vsak hip pripravljeni, da sledijo pozivu za varnost javnega reda redni policiji, medtem ko so druge skupine v vojašnicah in so vojaško izvežbane. Njih voditelj Jožef Darnand je že več mesecev osebno odgovoren za red in varnost vse dežele in je v pomoč vladi. Znak milice je grška črka gama, znak ozvezdja ovna, ki je simbol moči in obnovitve. Mimo milice je najmočnejša politična organizacija P. P. F. (Parlie Populaire Krancais) — francoska ljudska stranka. Njen ustanovitelj Jacqucs Doriot je leta 1038 po nastopu vlade Leona Bluma razglasil svoje smernice, ki so še danes veljavne: likvidacija komunizma v vseh oblikah, uničenje judovske oblasti in pospeševanje narodne miselnosti, kakor tudi skupno delovanje z velikimi evrop- skimi silami za obnovitev novega evropskega reda. Njegov socialni obnovitveni načrt se glasi: »Kapitalu tisto mesto, ki mu gre, in nič več; delu pa primerno mesto, a nič manj.« Sedaj se P. P. F. udejstvuje zgolj v vojaški borbi zoper rdečo nevarnost. Njeni prostovoljci tvorijo več kot 90 odstotkov vseh francoskih edinic, ki se vojskujejo na vzhodnih bojiščih. Jacques Doriot si je nedavno kot poveljnik pridobil železni križec in je slovesno izjavil, da bo do zmage ostal vojak. Na notranji fronti Je v vrstah P. P. F. razen moških in ženskih skupin tudi vojaško organizirana Gardes Francaises — francoska garda. Znak P. P. F. jo keltski križ — eden najstarejših arijskih znakov — in njena zastava — rdeče -modra z belimi počeznimi črtami — je ona s 14. julija 1790, z dne, ko so smeli Francozi za hip upati, da bo po odstranitvi raznih prekrškov napravila revolucija konec pocestnemu nasilju in divjanju. R. N. P. (Rassemblement National Populaire) — Narodni ljudski zbor, jo nastala po premirju v juniju 19J0. Več let pred lo vojno se je njen ustanovitelj Marccl D6at, profesor filozofije in poslanec, javno odtrgal od marksizma, da bi prispeval k ustanovitvi novosocialistične stranke s protikonlunistično in protibo-gataško težnjo, kasneje se je strastno vrgel v boj v prilog monakovskemu sporazumu in proti temu, da bi sn Francija udeležila vojne ob strani Anglije. Njegovo so slovite besede: »No"emo umreti za Gdar.sk!' Zgodilo r.o Je torej v popolnem soglasiu z njegovim političnim predvojnim mišljenjem, ko je Marcel magajo komunistom vsak dan sproti do takih »zmag«, kruto resnico iz tolovajske voj6ke same. Prinašamo dva posnetka komunističnih lepakov, ki ne dokazujeta le, , kako 60 med komunisti razširjene uši. ampak tudi, ka- ko hudo jib sovražijo. Naša l.-«riL-nihirn «r> mora umakniti karikatura 6e mora umakniti pred resnico! Dčat v Januarju 1941 postavil R. N. P. Lepak izdaja se nekaj, da eo to.ova-pod dvojno vodibio idejo: francosko- J&m namreč hudo vseč domobranske če-nemškega sodelovanja in narodno revo- P'«e (glej risbo »junaka«, ki se je s luči je v smislu političnega vodstva Pier- \ l»uško lotil uši I). Vsakdo, ki še danes ra Lavala. Ko je bil ta prvi cilj dosežen, i raje verjame komunistični propagandi je skupina R, N. p. združila svoje moči a kakor resnici, naj si ogleda oba lepaka, in razglasila program, kjer pojasnjuje J Pa b<> videl, kali0 hud> breiupen boj bije svoj namen — da hoče prodreti v vse sloje in poklice in jih združiti pod svojim praporom. R. N. P. obsega uradniške in nameščenske zveze, skupino f komunistična »narodno osvobodilna vojska« proti ušem. Kaže, da se komunisti bore proti njim z vsemi vrstami orožja.,. A preveč je tega sovražnika, da bi ga mogli uničiti. Grabi jih za vrat, zajeda 6e Jim v kožo in jim pije kri. Kmalu jim ho postala glavni nasprotnik, proti kateremu si bodo Še upali nastopiti. Uspehov pa golovo tudi tu ue bodo dosegli. PBENA5A kmetov, nekakšno delavsko fronto in t mladinske zveze, ki je njih geslo: >Ju- f naška mladina v junaški dobi.« Znak skupine R. N. P. je oven v zvezi z na-rodnosocialističnim kljukastim križem. Na četrtem mestu po pomenu, n na prvem po starosti je treba omenili Fran-cizem, gibanje, ki j>o številu in bistvu ni brezpomembno in ki ima nekakšen mističen značaj. To gibanje je 1. 1933 ustanovil Marccl Bucard kot odgovor na demngoške nemire tega lela. Bucard spada k najhrabrejšim vojakom prve svetovne vojne, postal je t. 22 leti stotnik in jo eden najbolj znanih častnikov francoske armade. Njegovi pristaši so mu brezpogojno vdani. Spoznati Jih je po obvezi na rokavu, kjer Je znak fašistična butara šib, nad njo pa klas in kolo. To so štiri vodilne francoske politične skupine. Na prvi pogled se dozdeva, ko da se ne bi strinjale z osredotočenim in totalitarnim vodstvom narodnih sil. Vendar so razlike le navidezne. Vse te stranke se sklicujejo na maršala, vse se borijo proti komunizmu in vso so za skupno sodelovanje z nemškimi silami za dvig nove F.vrope. To) pirju v črni in rdeči barvi. Velik je se je izkazalo zlasli takrat, ko sla mar-J 21cmX34cm. V rdeči barvi je. bese- Snl in rln Pr-in/.« ruVTVfllr* Jiljdslvn in CP I r .... ....... Je ustaiiovila Hga številnih francoskih * dil° ^e«avl t,lu*< 111 >LmicuJ us,> da prostovoljcev proli boljševizmu. u t ovdanes zdravit UNIČUJ UŠI, DA OSTANEŠ Lepak Je tiskan na belem pa- US NAM JE NEVARNA KAKOR OKUPATOR SMRT SOVRAŽNIKU NARODNEGA ZDRAVJA Gornji lepak Je (iskan na posebnem papirju: namreč na razrezanih rjavih »škrnic-ljib«. Velik .je približno prav toliko kot prvi, namreč 22c.mX29.5cm. Tisk tudi črn in rdeč V rdečem: »Smrt sovražniku narodnega zdravja!« »Vrnili bomo svojemu narodu red in mir« Dolenjski domobranci so slovesno prisegli zvestobo narodu in neizprosen boj komunizmu ZA MESEC MA]: MARI1A NAM GOVORI Novo mesto, konec aprila. Poročali smo že o slnvnosti slovesno zaprisege domobrancev v Novem mestu, ki se je vršila dne 20. aprila. Naslednje dni se je vršila slovesnost po-siidnih vodov, v četrtek, 27. aprila, so slovesno prisegli domobranci v Kostanjevici in v št. Jerneju. Zelo lepa je bila slovesnost v Kostanjevici, ki je bila tn dan vsa v slovenskih zastavah. Mesto Kostanjevica morda še za nobeno slovesnost ni bila tako praznično odeta, kot ravno za ta dan. Poleg zastav, ki so vihrale s hiš, so bila tudi vsa okna okrašena z malimi zastavami ne samo ob glavni cesti, temveč tudi po stranskih ulicah. Pred domobranskim poveljstvom je vsa četa postrojena pričakovala poveljnika, ki se je pripeljal iz Novega mesta v spremstvu nemškega zveznega oficirja in g, dr. Blatnika. Nagovor ie izrekel komandir kostanjeviške čete. Navzoči pa so bili zastopniki vseh ob-la-ti ter lepo število gasilcev v svojih uniformah. Prav tako jc bil tudi Št. Jernej ves v zastavil. Okusno je bila okrašena in z venci prepletena tribuna, pred njo visok drog, na katerem je plapolala slovenska trobojnica. Vsa dolina se je oddahnila od težke more, ki jo je tlačila za časa komunistične republike. Zopet se je naselilo no\o življenje, novo veselje. Popravljajo se razrušene hišo, vrše sc priprave za obnovo gospodarskega življenja, iz vinorodnih krajev se po končanem težkem dnevnem delu zopet sli-ši veselo prepevanje, ki je od septembra meseca utihnilo, skratka povsod vesela živahnost. Namesto komunističnega mitinga - protikomun. zborovanje Št. Jernej, 2. maja. Sentjernojski fantje so pa tiči, je bilo slišati v nedeljo, ko smo bili na prvi protikomunistični akademiji, ki je nad vso sijajno izpadla. Samo par vabil na akademijo je bilo videti. Nič kričečega, nič vsiljivega kot pri koVnunistih, ki s silo privlečejo tistih par udeležencev na svoje mitinge. Našim fantom vsega tega ni treba, ker si na mah osvojijo srca vseh, kamor pridejo. — Ogromoa je bila udeležba; še nikdar ni društvena dvorana privabila toliko ljudi, kakor v nedeljo, 30. aprila. Prišlo je vse, staro in mlado, žene in dekleta, možje in otroci. Fantje so pa itak že vsi v domobranskih vrstah. Samo v dvorani, ki je bila polna in natlačeno, je bilo krog 1000 udeležencev, pred dvorano so pa ostali — bilo jih je tudi kakih 300 — po zvočniku poslušali petje, deklamaeije in govore. Pevske točke je vodil učiteljišču i k Borivoj. Lepo so nam zapeli: »Domobranci legionarji«, »Mi slovenski smo vojaki«, »Moja domovina«, »Naj čuva nas presveti Bog«. Neki funt je dekla-niiral pesem: »Grobovi tulijo«, drugi zopet pesem: »lam v hribih visokih«, ki jo jc zložil domobranec Šivic Ni-kola. Tudi zborno deklamacijo: »Sloveniji« je spesnil isti domobranec — dijak Šivic Nikola, ki je s tem dokazal, da ima pesniško žilico. Prvi je spregovoril štefanič Jože: Vsi se spominjate dobrih časov, ko so je razlegala po naših vaseh in domovih prelepa pesem: »Kak lušlno je res na deželi, kjer liišea nn samem stoji. Okol' in okol' pa je travnik zeleni, ta mene še bolj veseli. Vsak kmetic 'ma svoje veselje, če koFčkaj pošteno živi. Čez dan si zažvižga, zapoje, zvečer pa prav sladko zaspi.« Ta naša pesem je utihnila. Ni je slišati več. Namesto petja se sliSi danes tožba: »Kak strašno je res na deželi, kjer liišea skor prazna stoji, okol in okol pa je ravbar rdeči, to mene še najbolj žalosti. Vsak kmetič boji se za svoje življenje, če kolčkaj pošteno živi.« Kako je mogoče, dn se je ta lepa pesem spremenila v tako žalostno tožbo? Odgovor je ta: Komunistični zločinci Kidrič, Kocbek, Kardelj, Baeb-lcr, Dermastija, Kuhar in razni Vid- marji so vrgli med na;o pošteno krščansko ljudstvo komunistični katekizem: naš bog je rop, umor in požig. Govorili so. dn hočejo osvoboditi našega kmeta. Osvobodili so ga po svoje: umorili so nn tisoče Slovencev, »osvobodili« kašče. svinjake in hleve in vsega našega imetja. »Osvobojenje« «o nadaljevali. Po n jihovi kriv tli je bilo upepeljenih nad 200 naših vasi, tisočim so dali »svobodo« pod milim nebom, za »svobodo« so požgali naše slovenske šole. mnogo naših cerkva po naših gričih, ki so jih s trudom pozidali na^i dedje in pradedje, so tudi sad njihove »svobode«. Za tako svobodo so uničili milijarde narodnega premoženja, za tako svobodo je moralo tisoče Slovencev od lakote umirati v internaciji, za tako rdečo svobodo je moralo dati svoje mlado življenje nad 15.000 nedolžnih Slovencev. Toda zbudila se je nepokvarjena slovenska mladina in prijela za orožje. Puške smo prijela iam. kjer smo jih dobili. Vzeli bi jih, tudi če bi nam jih dali Turki ali Abesinci. 7. golimi rokami se nismo mogli boriti. Osmi september je moral priti, da je odprl oči šc onim zaslepi jeneem. ki -o še vedno gledali v komunistih osvobodilno vojsko. Vsa poštena in trezno misleča mladina se je zbrala v domo-branstvu, ki je v prav kratkem času zadalo komunističnim zločincem udarec za udnrcem. Ti udarci bodo padali, dokler komunizem na slovenskih tleli ne l>o strt. Zdrava, poštena slovenska mladina ne I*) pustila, da narod pod satanskim boljševizmom izkrvnvi. Naša je bodočnost! Slovenski domobranri so prva in edina prava slovenska narodna vojska, so znanilci boljše bodočnosti. Naša borba proii komunističnim tolovajem je neizprosna. V borbi proti njim lsomo dosledni in brezkompromisni, pristri-gli pa bomo prste tudi vsem njihovim pomagačem. Nnša slovenska zemlja je presveta, da bi trpeli na njej izdajalce in krvoločne zločince. To svojo zemljo, ki smo jo od pradedov podedovali. 1400 let skrbno negovali, hočemo zopet izročiti svojim sinovom in vnukom, ki jo bodo zopet skrbno obdelovali brez kolhozov. Ostati mora naša, samo na- ša! Zločincev na njej ne bomo trpeli, temveč jili bomo iztrebili iz svoje srede in vsakemu, ki bi sc temu protivil, i zaklicali: Stoj! Tu smo mi! i Zato pa bomo vsakega dali na oči- ^ ščovalno rešetko in odstranili vse pleve f in smeti, še se najdejo ljudje, ki jim i ni mar trpeča domovina in gledajo to ^ bolečino samo nekako od strani. i Onrezneži! Stopite malo v Gorjance } in druge naše gozdove, kjer so raz- t treseni grobovi naših narodnih muče- f nikov, ki so jili nn zverin-ki način mučili in poklali komunisti! Odgrehite par centimetrov debelo plast zemlje iu našli boste raztresene kosti naših najboljših S|ovene°v. Prepričajte se sami. Matere in očetje, ki imate pri komunistih svoje sinove in hčere! Mi pomislite kdaj. da je vaš sin morilec lastnega naroda* Ali ste ga vi učili, naj f postane rnbclj ko doraste in naj o-monu besede! Slovenski domobranci bodo narodu preskrbeli in priborili boljšo bodočnost! Slovenski domobranci l»odo iztrebili iz slovenske zemlje zločinske tolovaje, slovenski domobranci bodo zacelili rane na našem narodnem telesu, one rane. ki r\ih staršev, je Bo;; napovedal njegov pora/.: »Sovraštvo bom postavil med teboj in ženo in med tvojim zarodom in njenim zarodom; ta ti Ik> glavo slrl.c (1 Mojz. 3, 15.) Jaz sem strla njegovo glavo s svojim brezmadežnim spočetjem, a to je bil le prvi člen v doltji vrsti zmag. Do konca časov mu bom glavo trla. Jaz sem njegova nespravljiva nasprotnica, nevarnejša kot dobro urejena vojska. V boju za duše sem ga že v prvih letih Cerkve porazila. Odtlej sem vse zmotne nauke na svetu premagala in privedla nešteto grešnikov spet na pot zvelieanja. Bog je tako bolel, da postanejo moje zmage odo izvedle po meni in zame Kakor nikdar prej l>o tedaj peta Zone strla satana. Cerkev bo pokazala tako uspevanje in osvajajoeo moč, kakršne še ni bilo. Jezus Ik> potem vladal nad vedno rastočo množico duš in tudi tisti se mu bodo poklonili, ki so ga najtrdovralnejo napadali. t Franc Kern, zgled katoliškega duhovnika Die Kommnnisten legten Foner an dio Volksschnle in št. Jernej. — Komunisti so zažgali ljudsko šolo v St. Jerneju. Die aosgebrannte Schulo in St. Rupert. Št. Ru peri u. Polgana šola Ljubljana, 6. maja. Na veliko sredo so komunisti odpeljali in pozneje ubili g. Franceta Kerna, kaplana in zadnji čas župnijskega upravitelja v Hinjah. Rajni se je rodil 7. decembra 1917. pri Boštarju v Praprotni Polici. V ljudsko šolo je hodil v domači velesovski fari, na gimnazijo pa t Kokrice, kjer je stanoval pri teti, v Kranj. Po maturi 1937. se je vpiisal na pravno fakulteto, pa žc po prvem semestru prestopil na teološko, kjer je junija lani diplomiral. V mašnika jc bil posvečen 4. julija lani in bil takoj nastavljen za kaplana v Hinje. V Hinjah je imel nedeljo za tem tudi novo mašo. Novo-mašno pes*m so mu zapeli tisti dan siccr tudi v domači farni cerkvi, a slovesno mašo je namesto noovmašnika mogel in moral opravili zlatomašnik — g. Podvin-ski iz Hrastja. G. Breiarja, ki se je novo-mašnika iz svoje fare in svoje šole tako veselil, so pokopali štirinajst dni prej pri Sv. Marjeti v Velesovem. Z velikim šmarnom lani je rajni začel svoje dušnopastirsko življenje in delo. Na svojem mestu je vztrajal tudi po septembru. Delo je začel z zavestjo, da današnji negotovi časi niso za čakanje ali prazne načrte, ampak za delo. Šel je v službo s polno zavestjo, kaj mora delati in kako mora delali, ter r. odločno voljo, to delati in tako delati. Iskal je načina, metod za moderno dušnopastirsko delo. Tudi na božjo pomoč je zaupal in gradil, a iskal je tudi metod, ker je vedel, da je dobil človek od Boga pamet zalo, da jo uporablja v božjo čast; ker je vedel, da mora hoteti in porabljati sredstva, kdor hoče cilj. In to je vedel: ker je poslušal Cerkev; ker je verjel Cerkvi; ker jc hotel — v zavesti, da je edino to pametno, da je edino to po resnici, da edino to večno velja, da je edino to vredno človeka in njegove svobodne volje — vse gledati skozi očala Cerkve, ker je videl rdeče, kar vidi rdeče Cerkev, pa fceprav so drugi trdili, da ni rdeče: ker je hotel vse presojati, kot presoja Bog v Cerkvi in po njej. i Vedel je, da Cerkev hoče svetih duhovnikov, in bil prepričan, da Cerkev nc zahteva nič nemogočega. Gojil je zato življenje molitve in odpovedi. Skušal je kljub zaprekam dan za dnem izvrševati in dobro izvrševati vse verske vaje, ki jih ukazujejo ali naročajo cerkveni zakonik, papeške okrožnice, škofijska navodila. Kot duhovnik in kot tretjerednik je živel tudi življenje odpove«Ii, uboščine, — ne samo zaradi razmer, ampak spet hote, zavestno. Skratka, hotel jc, trudd »e je: biti duhovnik, kakršnega za današnje dni hoče Cerkev; prepustil se je Cerkvi da ga oblikuje po svoiih načrtih. Zato ni čudno, da je bil ta kaplan — novinec, star šele šest in dvajset let in šele dobrega pol leta v službi —, sovražnikom Cerkve napoti. Toda to njega gotovo ni iznenadilo, kajti tudi žrtev je upošteval, kot jo upošteva Bog. In tako duhovniško življenje, čeprav še tako kratko in skrito, ne more biti prazno. Oče, mati, brata in sestre in sploh* domača fara čaka še njegovega novomašne-ga blagoslova. Pa se bo namesto za njegov prihod zbrala v spremenjeni velesovski cerkvi k pogrebnemu opravilu za njim, zvonovi mu bodo namesto v pozdrav zapeli v slovo — če bodo dovolili tisti, ki so ga umorili. Pa naj bo tako ali tako, odločilno važen za nas vse je poziv, ki je z njim rajni v novembru končal svoje zadnje pismo prijateljem in domačim: Živel Kristus Kralji Velike izgube komunistov na Dolenjskem Ljubljana, R. maja. Dogodki zadnjih dni kažejo, da doživljajo komunistične tolpo povsod popoln razkroj. Včeraj smo poročali o izgubah komandantov na Dolenjskem. Pred dnevi pa so domobranci ajeli v Loškem potoku skoraj colo komunistično ambulanto, Zajetih jo hilo okoli 350 ranjencev in veliko število lmlničark, samih ljubljanskih komunistk. V Korinju nad Krko so domobranci presenetili komunistični oddelek. Ujetih jc bilo 15 članov štaba, 7 ranjenih, 5 mrtvih. KULTURNI OBZORNIK Jubilejni nastop S. Banovca v Operi Svetozar Banovec, danes slehernemu opernemu obiskovalcu znan zlasti kot Vašek v »Prodani nevesti«, ima za seboj 25 let umetniškega delovanja. Z našim opernim gledališčem je njegovo de.lo lesno povezano, saj je kot fant trnovske fare že iz mladosti, kot aktiven pevec pa posebej po prvi svetovni vojski z njim 5-gor rasel« ter je doživljal njegove dvige in padce. V tem času je pel več serioznih vlog v raznih oporah; prav posrečene so njegove vloge komičnega značaja. Pred kakimi 15 leti je končerliral pri našifr rojakih širom Amerike in je tam žel velike uspehe. Gostoval je pa tudi po nekaterih evropskih glasbenih središčih na koncertnem in na opernem odru. Vendar je bil glavno torišče njegovega delovanja ljubljanski operni oder. Za svojo jubilejno predstavo (ti je izbral vlogo Franja v Foersterjevem »Gorenjskem slavčku«, s čimer je hotel poudariti svojo tesno povezanost z domačo Sihisbeno tvornostjo. To vlogo je tudi zelo 1'osrečeno, na več mestih celo prav izvrstno rešil. Sicer izvajalec in poslušalec ob umetniških jubilejih, zlasti še ob pevskih, računata z neutajljivim dejstvom, da je pevec po tolikoletnem požrtvovalnem udej-^ivovanju že prekoračil vrh svoje zmogljivosti, Eden kot drugi ne merita toliko poti, ki ee prod jubilantom odpira, ampak s hvaležnostjo napravita obračun o doslej doseženih uspehih. Za Banovca je ta obračun vsekakor ugoden. Lep uspeh, ki ga je dosegel s svojim zadnjim nastopom, je pa pokazal, da lahko tudi še v prihodnje z njim računamo. 1'očaščenjo, ki mu ga je pripravilo navdušeno občinstvo in njegovi stanovski tovariši, naj mu bo zahvala in priznanje za njegovo dosedanje delo, pa tudi vzpodbuda za prihodnost. M. T. Razstava Remec - Trnkoczy Od nedelje 30. aprila dalje nam nudi galerija Obersnel razstavo umetniških del dveh naših umetnic Bare Romfove in Jcle Trnkoczv. Njuno marljivost potrjuje dejstvo, da sta ve« gornji razstavni prostor sami napolnili s svojimi številnimi deli (Remčeva: 13 večjih, tri manjša in več grafičnih del; Trnkoczy-jeva 19 del). Pa ne samo po številu, temveč tudi po kvaliteti sta so obe umetnici visoko povzpeli in se občinstvu dobro predstavili. O primeru umetnic Šantljeve in Piščaiičeve, ki sta razstavljali svoja dela v velikonočni razstavi istotam, ju Remčeva in Trnkoc.zy-jeva precej prekašata. Dočim ostajata iSantljeva in Piščančeva pri svojih skromnih tihožitjih, kažeta Remčeva in Trakoczyjeva večje zahteve svoje umetniške duše in izpričujeta močnejši klic narave, domačo grude in človeka ter večjo tehnično spretnost. Remčeva, ki razstavlja večinoma same krajine, razen, treh malih otroških glavic iii ene kompozicije in nežno ob- n Bara Remec: Zimska pot. čutenih grafičnih del, je v svojem Iskanju našla sebe zunaj v naravi. Krajina je njen svet. V slikanju krajin postaja njena roka lahka in sproščena teT v barvah bogata. Nai omenim samo njen Hudi dol, ali Sv. Gregor, Toskana, pa tudi drugo ne zaostajajo, kjer nam pre- Trnkoczy.jeva nas je presenetila zla- I sti s svojimi portreti (ki jih na razšla- | vah vedno l>olj pogrešamo), s katerimi nam dokazuje, da ima za portretiranje veliko nadarjenost. Med njenimi 19 deli v olju je 8 portretov močnih v izrazu . in dobro resnično zadetih, brez idealiziranja kamor portretist (kot fotograf) včasih rad zaide. Kot od Remčeve krajinskih slik tako pričakujemo od Trn-koczyjeve še odličnih portretov, za kar nam pričajo Portreti gdč. B. R., portret gdč. N. H., ciganka in druge. Poleg portretov, s katerimi se je prod javnostjo predstavila kot zelo zmožna, razstavlja tudi tri krajine (Barje, Ob morju, Pomlad), od katerih spada Barje mcxl najboljša njena razstavljena dela in z njim dokauzuje, da ni nič manj zmožnejša v krajinskih slikah. Ostala njena dela so cvetlična tihožitja, med njimi nekatera prav dobra. Tudi s temi deli nam da vedeli, da je nadarjena slikariea. š. F. Ocene slovenske mladinske igre Prof. Jevniknr že nekaj let ocenjuje v časopisu Prosvetni oder, ki je izhajal kot del Vestnika Prosvetne zveze, slovensko dramatsko literaturo, je zadnji čas ocenil tudi mladinsko igro, v kolikor jo izhajala v slovenskih mladinskih listih, o podrobni označbi vsakega dela posebej je sedaj v listu »Vigred-Veslni.k-Prosvetni oder«, ki izhajajo letos skupno, podal na-glednlo oceno, ki ie zanimiva: priči,jivo dokazuje, da lahko od nje pri- ,,.,.„ . . ... čakujemo šo odličnih krajinskih slik. Slovenski mladinski časopisi, revije ter zbornik Pomladni glasi so prinesli 25S iger in prizorov (med prizore štejem tudi prireditve, lut.kovske igre in zliorne deklamaeije). Izvirni igri sla 102, prizorov jo 132, prevodov 24. Na videz so to lepe številke, čo pa pomislimo, da so izhajalo igro v sedemna jstih glasilih, moramo ugotovili, da so številke nizke. Se jasneje so nam to pokaže, ako vemo, da so glasila izhajala skupno okrog 360 let, kar da komaj 1,42 igre na leto. To pa je vsekakor malo in pri tolikem številu mladinskih časopisov bi pričakovali več iger. Ker pa literaturo nc štejemo in no tehtamo, ampak jo precenjujemo po njeni umetniški vrednosti, idejni im formalni dograjenosti, niso važne številke, ampak kakovost del. Tudi v leni pogledu nismo zadovoljni. Nobene igre nimamo, o kateri bi mogli odkrito trditi, da je v vsakem pogledu vzorna. Vsaki nekaj manjka, nobena nas popolnoma m* zadovoljuje. Večinoma so zelo kratko (45 je enodejank, 27 jih ima dve dejanji, 24 t.ri dejanja, 5 štiri dejanja, ena šest slilk). Pisali so jih ljudje, ki ?a to niso bili usposobljeni. Srečujemo namreč polno neznanih imen; enkrat se pokažejo, pa spet izginejo v poz.abljenje. Napisali so po ono delo. Še to mrtvorojeno, in odložili pero. Priznanih pisateljev in dramatikov je knj malo. Večina je bila prepričana, da je mladinska igra tem boljša, čini več ngukov je v njej. Na dramatsko zgradilo niso dali mnogo, da je le dialog in igra jo bila tu. fto slabši so prizori. Največ je priložnostnih. Med prevodi nn najdemo nobene svetovno-z®ane igro, so prve tri izžrebane številke, potrebne za dobitek dvojke (dve številki v eni vrsti) ljudske knjižne tombole Zimske pomoči Tablice, ki imajo dve Številki izmed navedenih v isti vodoravni vrsti, so zadele naslednje knjige: 1. Jurčič: Cvet in sad. 2. Gregorčič: Oljki. 3. Dular: Krka umira ali dr. Bevk: Po živalskem svetu. 4. Slapšak: En starček je živci... 5. Velikonja: 888 anekdot. S tablico, ki je zadela dvojko morate dvigniti dobitek, ki bo na razpolago predvidoma od 22. maja dalje, to pa zato, ker bodo takrat dotiskane vse nove knjige. Dobitke boste dvignili v pisarni oddelka za tombolo v Ljubljani, Gradišče št. 2. Poudarjamo ponovno, da s tablico, ki je zadela dvojko, ne smete dalje igrati. Naslednje izžrebane Številke bomo objavili: dne 14. maja, številke za trojko, dne 18. maja, številke za četvorko, dne 21. maja, številke za petorico in od 23. do 28. maja številke za tombolo. Navedeni datumi pomenijo nedelje (14, 41, 28), odnosno praznik (18), po radiu in dnevnikih Slovcncu in Jutru, pa jih boste zvedeli že na predvečer omenjenih dni. Poslušalce radia obveščamo, da bo javil ljubljanski radio izžrebane številke danes, t. j. v soboto ob pol 8 zvečer in jutri v nedeljo opoldne. Omejitev porabe plina za poldragi mesec Ljubljanska mestna plinarna ponovno opozarja vse, ki kurijo in kuhajo s plin; .n. naj urrdo svojo gospodinjstvo tako, da bodo v kratkem lahko upošte« vali in izvajali naslednja navodila: Plinarna je marca meseca lanskega leta naročila novo komorsko peč za pro-iz.vajanje plina, ki bi morala letošnjo pomlad pričeti z obratovanjem. Ker se bo pa zaradi vojnih razmer dobava peči zavlekla do prihodnje zime, mora vodstvo plinarne takoj popraviti sedanje peči. To pa je mogoče napraviti samo, če se za poldrugi mesec omeji poraba plina. V ta namen objnvlja mestna plinarna naslednje ukrepe, izdane s takojšnjo veljavo: 1. Omeji s« oddaja plina pod normalnim pritiskom na čas od «>.30 do 7.30, od 9.30 dol 2.30 in od 18.80 do 20.30 ure. Ob drugem času bo pritisk plina tako minimalen, da bo uporaba plina nemogoča. Opozarjamo, da morajo bit! tudi ob času nizkega pritiska vse pipice zaprte, da ne nastanejo nesreče. 2. Za dol>o dveh mesecev bo uporaba kopalnih peči in peč.i za ogrevanjo prepovedana. Monterji plinarne, ki jim mora vsakdo brezpogojno dovoliti vstop v stanovanje, bodo postopoma na primeren način onemogočili uporabo teh peči, njih delo l>o pa pod kontrolo tehničnega osebja plinarne. 3. Vsi oni odjemalrl plina, ki Imajo poleg plinskega štedilnika ali kuhalnika še štedilnik na premog, naj za kuho in peko med tem časom uporabljajo lo štedilnik na premog. Porabiti smejo samo 00množino plima, ki so jo porabili lansko leto isti mesec v nasprotnem primeru jim bo pa zaračunjen preveč po- rabljeni plin po ceni 5 lir za kubni me-tor. Pri ponovitvi jim bo odvzet plino-mer. 4. Ce se bodo stranke ravnale po teh predpisih, bo dobava plina redna, obenem bodo pa tudi nepotrebni ostrejši ukrepi, ki bi še huje zadeli vse prebivalstvo. Zato prosimo vse, naj upoštevajo te začasne ukrepe za nujno potrebne in strogo obvezne, da se plinarni omogoči dokončati potrebna popravila naprav tako temeljito, da bo do postavitve nove peč.i dosedanjim in bodočim odjemalcem zajamčna redna dobava boljšega plina. Apeliramo na discipliniranost odjemalcev in pričakujemo, da bo vsakdo te predpise pričel izvajati takoj, čeprav plombiranje peči v kopalnici še ne bi bilo opravljeno. Prva posledica morebitnega neupoštevanja leh začasnih omejitev bo, da bo morda plinarna brez prejšnje objave prisiljena sredi kuhe zapreti dovod plina v mesto, ker produkcija ne bo dosegla oddaje plina. Nadalje prosimo odjemalca plina, naj sami osnažijo gorilcc v kuhalnikih in štedilnikih, ker so monterji plinarne, ki jih je malo, preobremenjeni z drugimi popravili. Gospodinje, skrbite, da bodo gorilci v štedilniikh in kuhalnikih vsa^ teden vsaj enkrat osnaženi, tako, kot smo učili in kazali na mnogih naših propagandnih tečajih. Dodatna k gornjim navodilom • omejitvi oddaj« plina: V pojasnilo vsem odjemalcem plina spornfa mestna plinarna v Ljubljani, da bo pravočasno sporočila dan strogega izvajanja omejene oddajo plina. Ljubljanska mestna plinarna. _ Slev. 105. - , ae novice, Novi grobovi + Jernej Zupančič. Drugega maja je umrl g. Jernej Zupančič, posestnik v Besnici št. 24. Rajnega so pokopali na Jančah. Sv. maša zadušnica bo pri sv. Lenartu v Sostrem 9. maja. N. p. v m.! Njegovim dragim naše sožaljel Osebne novice Poročila sta se g. Frideriik Bclihar, višji carinski tajnik v Kranju in Roza-lija Sivka, diplomirana zaščitna sestra v Ljubljani. Novoporočencema želimo obilo sreče in božjega blagoslova. Zgodovinski paberki 7. velikega travna. V 1. 1575—1582 je delovni v Ljubljani Janez Mandelc, tiskar in knjigotržec. Biografski podatki niso znani, umrl je po letu 1605, najbrž na Madžarskem. Protestanti eo skušali širiti svoje misli tudi 6 tiskano besedo, vse knjige so se tiskale v Nemčiji. Da bi se delo olajšalo, je spomladi 1575. leta Mandelc na pobudo Jurija Kisla in Jurija Dalmatina zaprosil deželne stanove dovoljenja za ustanovitev tiskarne-v Ljubljani. — Prošnja je bila skraja odbita, nato pa pač po posredovanju njegovih vplivnih zaščitnikov ugodno rešena. V poletju 1575 je prva tiskarna na slovenskih tleh že delala, v jeseni istega leta je izšla prva knjiga. V naslednjih letih je Mandelčeva delavnost izredno porastla. Nadvojvoda Karel, ki mu nikakor ni bilo po godu širjenje protestantizma, je kmalu začel misliti. kal«> bi tiskarno odpravil. Dasi je deželni vicedom Man-delcu prepovedal tiskati kaj brez nje- Z odlokom VIH. št. 167/6 je Sef pokrajinske uprave v Ljubljani dne 5. maja t 1. določil za tržno blago v Ljubljani najvišje cene, ki veljajo od ponedeljka, 8. maja 1944. zjutraj dalje do objave nove-ga cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Kislo zelje 4.50 L, kisla repa 4.20 L; repe 1.60 Lj krmilna pesa 1 Lj rdeča pesa brez tatov 4 L; črna redkev 3 L; rdeča in bela redkvica 10 L; rumena koleraba 4 Lj radič 16 L; osnažena berivka 18 L; regrat 6 L; špinača 10 L; šopek zelenjave za juho 0.50 L; rumeno korenje 3 L; rdeče korenje brec. zelenje 6 Lj peteršilj 6 L; por 5 L; osnaženi hren 4 L; rabarbara 6 Lj čebula 4 L; čebulček 12 L; šalota 6 L; česen 8 L. Kjer rti posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te najvišje dopustne cene veljajo samo za biago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, veljajo cene, ki jih za vsako pošiljko posebej odobri Sel pokrajinske uprava, gorve veffnosM, ae Je ta kljub temn pogodil a stanovi za tisk Dalmatinovega prevoda sv. pisma, priložil pogodbi še tiskani poskusni list ter svetoval stanovom, naj preskrbo tillinške biblijske figure, ki so bile tedaj shranjeno v Ungnadovem gradu \Valdensteinu na Koroškem. Vlada je tisk prepovedala in zagrozila Mandelcu z izgonom. Mod delom revizijske komisije so označili Man-delca za katolicizmu škodljivega, nakar je nadvojvoda Karel prepovedal Mandelcu nadaljnje delo in ga ukazal izgnati iz dežele. Spomladi 1582. leta se jo Mandelc z majhno patrino, ki so mu jo naklonili stanovi in menda tudi mesto ter s priporočilnim pismom na vojvodo wiirtenberškega s svojo tiskarno izselil. Odslej je 23 let zaman iskal stalnega bivališča; mudil se je na Hrvaškem in Ogrskem ter pridno tiskal, — Plod Mandelčevega dela jo nad 70 tiskov v slovenščini, kajkavščini, nemščini, latinščini in madžarščini. 1792. leta se je rodil Janez Cigler, kasnejši višnjegorski župnik, pomemben kot utemeljitelj slovenske povesti.^ Sreča v nesreči ali popisovanje čudne zgodbe dveh dvojčkov (1836) je prva slovenska izvirna povest, ki se je ljudstvu izredno priljubila ter je še 1858 navduševala Levstika, ki je hvalil vsebino, dasi ni bil zadovoljen 7. dušeslov-nim risanjem značajev, s ponavljanjem dogodkov in z neverjetnimi prizori. — Basni, ki jih je Cigler priobčil v Čbolici nimajo kake posebne vrednosti. 1915. lota so Nemci potopili ameriško ladjo Lusitanijo, kar je služilo nato Amerikancem kot povod za vstop v vojno na strani antante, ki so jo že itak ves čas podpirali. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh ccnah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti o6r.ažena in oprana, vendar pa ne več mokra ali namočena, peč pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene na vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba 'trgu in v Šiški, er.eko pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Blago, ki so bile cene zanj objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih in jih sedaj ni v ceniku, se mora prodajati po prejšnjih cenah kakor ob isti letni dobi lanskega leta, če ni bila za tisto blago s posebno odločbo Šefa pokrajinske uprave — odsek za določanje ccc — odobrena drugačna cena. Ponavljamo, d» imajo prodajalci na drobno dolžnost na blago postaviti listič z enotno ceno in kakovostjo blaga. Ta cenik mora biti obišen na vidnem Za današnji dan Koledar Nedelja, T. velikega travna: 4. povellko- nočna; Stanislav, škof in mučeneo; 01-iela, kraljloa In opatlca; Flavlja, devl- oa ln mučen1oa. Ponedeljek, 8. velikega travna: Priknr.en nadangela Mihaela: Dionlzlj, Skof. Lunin« sprememba: Sčip oh 8.28. Hor. achel napoveduje spremenljivo vreme. Torek. t. velikega travna: Oregor Naeian-škl, Skof ln cerkveni nAenlk; GeronuiJ Skof: Beat, spoznavaleo. Dramsko gledališče »Matura«. Izvon. Oh 18. Operno gledališče »Prodana nevesta«. Izven. Ob 18. Kino Matica »ESnapnrskl tiger« oh 10.30, 15, 17 In 19. Kino Union »Romantična snubitev« ob 10.30, IS, 17, 19. Kino Sloga ■Opereta« oh 14.40, 16.45 ln 19. Kino Kodeljevo »Na rokah te bom nosil« ob 15, 17 ln 19. Lekarniška služba Nočno tlalbe I mejo lekarne: v nedeljo: mr. Leustek, Resljeva eestn 1: mr. Bahovec, Kongresni trg 1!; mr. Ko-motar, Vič, Tržaška cesta: v ponedeljek: dr. rieeoll, Dunajska cesta mr. Hočevar, CelovSka oe«ta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Zdravniška služba Nedeljsko dežurno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljku do 8 mestni zdravnik dr. I.ogar Ivan, Rimska cesta 7, telefon it. 41-52. Vsem župnim uradom Vse župne urade najlepše prosimo, da bi nam čimpreje sporočili za približno kakšno število brezmadežnemu Marijinemu Srca posvečenih družin bodo rabili vpisnih listov. To bi radi vedeli zato, da bi mogli pripraviti platnice za pravo debelino knjig Marije Pomagaj. Oprema knjig Marije Pomagaj naj bi bila za vse iare enaka in jo zato namerava podpisani odbor oskrbeti I Prosimo, da bi storili vse, da se v te knjige Marije Pomagaj vpišejo družine, ki so se že lani posvetile brezmadežnemu Marijinemu Srcn in ne samo te, ki se letos posvečajo. Družinske diplome, vpisne liste za knjigo Marije Pomagaj, knjižice »Posvetitev družin«, posvctilne podobice in drugo dobite pri škofijskem pripravljalnem odboru petih prvih sobot v Ljubljani, Poljanska c. 6. Škofijski pripravljalni odbor petih prvih sobot Ljubljana Današnje cerkvene slovesnosti na Rožnika Ob 8.10 obred »očiščevanjne (Re-conciliatio) po rimskem pontifikalu. O 9 župnikova beseda častilccm rožniške Matere božje, sv. maša z ljudskim petjem in blagoslov z Najsvetejšim. Ob 17 šmarnična poliožnosl s petimi litanijami M. B. in blagoslovom. Po dveletnem premoru vabimo prav prisrčno vse prijatelje rožniške Kraljice, da se gori navedenih slovesnosti, ki se bodo vršile ob vsakem vremenu, v obiluem številu udeleže. Poljska in gozdna škoda ter tatvine Mestno županstvo opozarja občinstvo naj ne dela škodo na poljskih in gozdnih nasadih. Ker je za prehrano prebivalstva v vojnem času zelo važmo, da pridelamo na lastnih vojnih vrtovih in njivah čim več živeža, pričakujemo od občinstva za to potrebno disciplino. Kot na poljske, je treba paziti tudi na gozdne nasade ter zato nihče ne srne lomili ali ruvati mladih sadik in dreves ob gozdnih potih. Poostrena in pomnožena služba poljskih straž bo strogo pazila na red ter skrbela, da se preprečijo škode in tatvine na vseh nasadih. Občinstvo pa naprošamo, naj sodeluje ter najbližjemu stražniku ali poljskemu čuvaju takoj naznani vsako škodo. Posebno opozarjamo starše, da so odgovorni za škodo, ki jo napravijo njih otroci. Spoštujmo tujo lastnino 1 Živilski trg prvo majniško soboto Prvo majniško soboto je bilo na Vod-nilkovem živilskem trgu živahno vrvenje, promet z zelenjavo velik, povpraševanje po sadikah, posebno po paradižnikih je vedno večje, p« tudi semenarice ne drže križem rok. Mahoma je bila v petek peprodnna uvožena glavnata solata, lako da so bili v soboto prav redki branjevci, ki so hranili še kako glavico za svojo dobro odjemalce. Toda berivke mestu tako v trgovinah na debelo kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe v mestnem tržnem uradu po 50 cen-tesimov. Za pridelke, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih ccnikov. Kršitelji predpisov tega cenika bodo kaznovani po naredbi z dne 26. januarja 1942. št. 8 in z dne 25. novembra 1942. št. 215 ter po nnredbi z dne 12, marca 1941. M. S. št. 358. Zatemnitev od 7. maja naprej od 21.30 do 4.30 MaSa zaduSnlea 6 mesecev po smrti sed- mo&olca Lovrenčiča Borisa bo 9. t. m. ob 6.30 v župnl eerkvl na Viču. II. vnanja Marijina kongregaelja pri urSullnkah v Ljubljani Ima danes ob 14.30 shod. — Voditelj. Kongregaelja Marije Pomočnice za gospe pri sv. Jožefu so udeleži danes, 7. t. m., ob pol petih popoldno pogreba umrlo zaslužno članico in bivSe kongregacljske organlstko gospo Berto Zamidove. Oddolžimo so njenemu spominu s polnoštovllno udeležbo. Tretja Marijina družba pri urSullnkah Ima namesto v nedeljo, 14. t. m., jutri, 7 t. m., popoldne oh tri četrt na pet mesoini shod. — Voditelj. Sodraianl! V nedoljo, 7. t. m., bomo »pet Imeli sv. mašo ob 8 v kapeli frančiškanskega konvikta. Pridite polnoStevilnot PrvoSoIrllke In drugošolrl.lke prijavile se z majem v tukajšnji korepetilorij »Napredek«. licdni vsakodnevni pouk. Vpisovanje dnevuo. Informacije: Specialne lustruk-oljo za srednje šole, kongresni trg 2. III. glasbena matineja, ki ima na sporedu violinske sonato J. Bralnima, C, Francka in E. Griegs, bo v nedeljo, 7. maja, v dvorani glasbene Snle »Sloge« ob 10. Spored izvajata g, Dortnelj Albert (gosli) in g. Li-povšek Marijan (klavir). ' Oblš<o razstavo slik Bare Remce ln Jele Trnkoczy v galeriji Obersnel. Odprto dnevno od 9-12.30 in od 14—19. Vljudno naznanjam cenjenemu ohčtnstvn, da sem pričel s soboslikarsko In pleskarsko obrtjo na Ježlci. Za tozadevna dela se priporočam. — Kunovar Vinko, Jezica 12. Občni zbor zadruge »Novinarski dom« bo v nedoljo, 14. maja 1944, ob 9 30 v Novi. narskem domu t običajnim dnevnim rodom. Pokrajinska pokllrna svetovalnim na Aškerčevi cesti 26-11. (v poslopju šolsko poliklinike) zopet redno posluje. Pojasnil* o preizkušnjoh dnevno med uradnimi urami. Sadjarska In vrtnarska podružnica Ljubljana I je dobila od osrednjega društva nekaj sto kilogramov sotnenskega krompirja domačega izvora. Razdelila ga bo po 10 kg med svoje člano, ki so naročili semenski krompir, v ponedeljek, 8. ma.bi ob treh popoldne v Frančiškanski ulici 6 (na dvorišču). V poštev bodo prišli le najpotrebnejši mnll vrtičkarji, ki niso dobili drugod semenskega krompirja. 560 piščančkov in Zegoza, želczr.ičarska gospodarska zadruga, ima v Poljanah pri St. Vidu velike naprave, kjer se brez kokelj vale naenkrat stotine jajc. Vsak petek ob 9 prineso stranke jajca, ki jih hočejo dati v umetno valjenje, v prostore 2egoza na Gallusovo nabrežje nasproti Šentjakobske šole. Vsako jajce tam pregledajo skozi luč in izločijo tista, ki niso lepo prosojna in pa tista, ki imajo načeto lupino. Jajca, ki so sprejeta v valjenje, se označijo s številko, da prejmejo stranke prav tiste piščance, ki so se izlegli lz njihovih jajc. Poleg tega tudi vsaka stranka sama napiše na jajca svoje ime z navadnim svinčnikom. Pristojbina za valjenje je 3 lire od jajca. je bilo na izbiro. Polne in velike košare! Zato se je berivka tudi primemo pocenila. Pravijo, da bomo imeli na trgu že v nekaj tetinih domačo giavnato solato, tako priljubljeno majniško kraljico. Nakupi paradižnikov in fižola Mali obdelovalci in drugi hite naku-povat sadike, to v prvi vrsti raznovrstne paradižnike. Letos gredo paradižniki v najboljši kup, nekateri se celo boje, da bo tovrstnih sadik začelo primanjkovati. Mnogi gojitelji paradižnikov pa čakajo na ugodnejše vreme, kajti jutra in noči so še prehladne, da bi dajali paradižnike na prosto. Ker je sedaj sezona za saditev fižola, imajo semenarice najboljši promet. Nakupovanje fižola se je zelo povečalo, kajti mnogi bodo letos veliko več sveta posadili s tem dobrim pridelkom, ko ui na večjo izbiro semenskega krompirja. Pa tudi razna semena so še vedno predmet nakupovanja. Sezona za semena pa se sedaj ze bliža svo-jmu koncu. Spet popadljivi pesi V Moslah je postala žrlev popadljivega psa 27-lelna tovarniška delavka Slavka Lindifeva. Pes jo je hudo ugriznil v desno nogo. — V Tomišlju pa je pes ugrinil v desno nogo 3-lelno po-sestnikovo hčerko Pavlo Japljovo. — V Grosuplju je domač konj na dvorišču podrl na ila 3-letno trgovčevo hčerko Antonijo Godčevo. Poškodoval ji jc levo nogo. Nesreče in poškodbe V Rožni dolini cesta 11-40 stanujoča zasebnica Marija Hofmanova si je v petek popoldne pri padcu zlomila desno nogo. — V Frančiškanski ulici je v petek ob 20 prišlo zelo slabo ženici Ivicl Brifevi. Onesvestila so je. Bila je prepeljana z reševalnim avtom na dom na Šmartinski cesti. — Napaden in po životu poškodovan je bil v potek zvečer brezposelni organist Jože fcupet iz Bele cerkve. — Pri padcu iz tramvaja se je hudo poškodoval na glavi 38-lelnl že-lenlSkl dclavec Leopold Kumar. — Tudi di na deželi je bilo več nesreč in poškodovanci prepeljani v Ljubljano. V Starem trgu pri Rakeku je 80-lclnl Anton Kržič padel s skednja ua koso in se porezal po desni roki. — V Strahomeru pri Igu je slamoreznlca odrezala prste desne roke 7 letni posestnikov! hčerki Mihaeli Predallčevi. — Na Velikih Blokah si je pri padcu s. klopi zlomila desno nogo 4-lelna kočarjeva hčerka Ančka Zgončcva. Učlto se strojepisja! Novi eno-, dvo- tU trimesečni teč»J4 (dnevni in večerni) priče, njajo 8„ 9. in 10. maja. Moderna strojepls-nloa, desetprstna motoda. Učnlna zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti; Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni »vod«, Domobranska 15. V molitev priporočamo g. Frane« Verder. berja vsem prijateljem. Je resno bolan. Frančiškanski oder T nedelje f. ln 14, maja. Zgodovinska drama »Kraljica Vzhoda«. Dejanje se godi v tretjem stoletju y Palmlrl, glavnem mostu Sirije, ln v Rimu. Strašna rimska vojska uniči sijaj ln slavo slrijskega vzhodnega kraljestva. Kraljica Zenobija doživi vso bridkost premaganih ln vso bolečino Izgnancev. V težkih dneh Jt pomaga njena bivša sužnja, plemenita Dlo-nlzija, cesarjeva hči. Z vseodpuščajočo ljubeznijo ji pokaže pot v jasnine krščanskega verovanja. — Igrajo gojenke konvikta No-tre Dame. — Vstopnico v trgovini Bfiligoj in pri blagajni as dan predstave. KillO »SLOGA« Teleton 27-30 Zaradi velike dolžine filma predstave danes v nedeljo ob 1430, lfi« in 19h. Blagajna odprta od 10—12 h ter od 1330. — Ob delavnikih predstave nespremenjene. Naročniki Slovenčevt la 8vetove knjižnice, dvignite knjigel Podružnica Sloveuca im« na Izbero t« mali donar lepe knjigo. Pridno segajte, dokler je te kaj n« zalogi. Pomočnice i« hlino prvo pomot ob letalskem napadu, ki so napravile teoretični dol tečaja. Imajo priliko vaditi so tudi praktično za prvo pomoč. In sicer deveti točaj v ponedeljek, 8. t. m., enajsti tečaj v sredo, 10. t. in., tn dvansjsti tečaj v četrtek, 11. t m., vsak dan od 17.30-19. Formlcot p«stlle z« deslnfekctjo nst in grla dobite v vsaki lekarni. Dijaki.Inje srednjih Sol prijavite *e t majem v tukajšnje tečaje posameznih predmetov. Vpisovanje dnevno. Informacijo: Spe-elalne InstrukcIJe z« srednje Solo, Kongresni trg 2. Blhllofllska izdaja Tavčarjevega »Cvetja v Jeseni« Je podarjena RK in Škofijski dobrodelni pisarni. Z nakupom knjige boste podprli delo teh dveh ustanov, Ceua izvodu 21X1 lir. račk na triciklju Valilnica je začela delovati 10 marca. Valjenje traja pri piščetih tri tedne, pri racah štiri. Ker ima valilnica tri velike naprave, more sprejeti vsak teden nad 600 jajc v valjenje, odvisno od tega, koliko račjih jajc je ostalo v valilniku od prejšnje valitve. V prvih dveh mesecih obratovanja ie valilnica sprejela okrog 5000 jajc v valjenje. Iz vseli sc seveda drobne živalce ne izvalijo, saj nekatera jajca sploh oplojena niso in jih dobe stranke nazaj v uporabo, nekaj piščkov zamre, spet drugi pogine kmalu na to, ko sc je že prebil skozi jajčno lupino. Vzrok je v pomanjkanju vitamina D, ki ga dobi koklja v žitu. Ker mestni »živinorejci« težko pridejo do žitnega zrnja in hranijo svoje živalce z riževo zdrobljen-ko, ali drugo pičo, ki ne vsebuje vitamina D, se ni čuditi, da je uspeh valjenja manjši, kot bi bil sicer, ker pač v jajcu razvijajoča se živalca nima dovolj življenjske sile. Vendar se piščki in račke izvale iz 'okrog tričetrt oplojenih jajc. Včeraj, v petek, ob 4 se je zbrala v prostorih Zegoze prava množica in željno pričakovala nove družinske člane, katerih prihod je bil napovedan. Ko je g. Kos-matin, vodja valilnice, prinesel tabelo s podatki o uspehih valjenja, je nastala med čakalci prava borzna živahnost. Napetost ni bila manjša, kakor v razredu, kadar prinese g. razrednik po konferenci dijaške knjižice in jih začne slovesno deliti. Razlika je )e v tem, da dijak, ki je grajan, takoj ve, kaj mu je storiti, da bo spet vse v redu, rejci kokoši in račk pa često zaman iščejo vzroka svoji nesreči. Neka gospa je oddala 12 račjih jajčk, pa bo šla prazna domov, druga je oddala 10 jajc in je sedaj v velikih skrbeh, da se ji ljubke račke med potjo domov nc zaduše, ko jih je kar devet potlačila v ne ravno veliko škatljo. Očividno se ni nadejala tako lepega uspeha, sicer bi si pripravila večjo. Kakor je odpeljal trlclkelj Iz Ljubljane proti Št. Vidu jajčka v zaboju, prede-Ijcnem z lepenko v male kvadrate, in jc bilo vsako jajce tako varno zavito, kot žarnica, tako skrbno je urejen tudi dovoz malih piščkov v mesto. Zaboji so podloženi s slamnatimi blazinami, v njih pa imajo piščki različnih lastnikov lastne okrogle sobice iz lepenke, obložene s krpo. Ti prekati so namenoma okrogli, da se živalce med vožnjo ne zgnetejo v en kot in bi se utegnila katera zadušiti. Piščki nemarnih lastnikov, ki niso oskrbeli krp, so imeli slabši prevoz, kor so sc prevažali v skupnem prostoru in da bi jih bilo mogoče dati lastniku, so jim okrog perutnice privezali vrvco s številko. Medtem ko je bilo čisto enostavno dvigniti na krpi mali naraščaj iz lastnega oddelka in ga posaditi v pripravljena škatljo, so bile velike težave, preden so prišli neredni lastniki do svojih piščkov, saj jih je balo treba poiskati v tolikšni množici. Pogled na petsto drobnih živalic jc bil nadvse ljubek. Ni čuda, da se j« okrog triciklja zbral cel kolobar otrok ki so kar neprestano ponavljali: »Piščki piščki, račke!« Še večje veselje pa jt bilo za tiste rejce, ki v svojih nadah ni so bili razočarani. Sedaj hodo doma pri trdili zaboj z nebogljenčkl pod ognjišče da jim ne bo škodoval mraz. S hrano i začetku ne bo težav, sni zadostuje malin želodčkom že nekaj kruhovih drobtini) ali drobljenega zrnja. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Vsakdania Ljubljana po kronistovib zapiskih Ste v. 103. »SLUVhtNEC«, nedelja, 7. maja 19U Stran g Kaj je 'novega pri naših sosedih? S Spodnje Štajerskega Mariborska prosveta bo v maju imela pester spored. 5. maja bo predaval ob fkiopličnih slikah Erich Doiežal i Dunaja o vožnji na zvezdo. 12. maja bo dr. Kari Sclialberger govoril o nastajanju kontinentalno države. 16. maja bo o?led mestne plinarne. 17. maja bo za-Ma P°d vodstvom ravnateljico Marije Krainz delovna skupnost Izdelovali Štajerske pletilne vzorce. Za zaključek me-sera bo predaval primarij dr. Santner o vprašanju, kako in kdaj današnja medicina lahko pomaga ženam, ki žele postati matere. Zaključek kuharskega tečaja Je bil pred nedavnim v Mariboru. Dekleta, kl so se tečaja udeležila, so bila večinoma zaposlena v tovarniških obratih in so za zaključek priredila obed, na katerega so povabila tudi okrožnega vodjo Strobla. Redek jubilej. 4. maja sta v Mariboru obhajala upokojenec drž. žel. Jožef Komar in n jegova žena Ana 65 let-nioo poroke. Jubilant je star SO let in jn bil nad +0 let zmvoslen pri železniških delavnicah v Mariboru. Njegova žena, ki je prav tako čila kakor mož,-je pa stara 92 let. Klovo namestnika policijskega ravnatelja v Mariboru. Policijski svetnik dr. Fran« Richter je bil premeščen- v Ulm s. d. Donau. Za slovo se Je zbralo urad-ništvo policijskega ravnateljstva v Mari-l>orii na posebnem sestanku, na katerem j« odhajajočemu izrekel zahvalo policijski ravnatelj dr. Wallner. f l z Hrvaške Prvi hrvatski HIm. Pred časom smo žo poročali o pripravah ea izdelavo prvega hrvatskega filma, ki naj bi izpolnil ves večer. Te naloge se jo lotilo hrvatsko državno filmsko podjetje, ki j« dosedaj izdelalo več kulturnih filmov iin ki stalno pripravlja tudi tedenske filmske preglede najvažnejših domačih dogodkov. Z delom na novem filmu so pričeli že leta 1942. Za vsebino filma so vzeli življenjsko pot znanega hrvatskega sklodatelja in pisca prvih hrvatskih oper. Vatroslava Lisin-skega. Po njem se sedaj film tudi imenuje. Režijo filma je prevzel Miletič, kot igralci so pa nastopali člani in člonice hrvatske državne opere, kot statisti pa često tudi samo zagrebško meščanstvo. Vlogo je igral Branko Špoljar. Za film »o v glavnem porabili tudi gl?sbo iz posameznih Lisinskijevih del, kjer pa to ni bilo mogoče, je za dotična mesta sestavil glasbene točke Boris Papandopulo, Film so v Zagrebu prvič prikazali ob tretji obletnici obstoja NDH. V vseh krogih je naletel na dobre kritike ter ie docela uspel, čeprav v njem niso nastopali pravi filmski igralci in tudi izdelava filma samega ni bila v rokah poklicnih filmskih režiserjev in operaterjev. Zato t« film po mnenju filmskih strokovnjakov še vedno ni pravi igralni film. temveč kulturni filra. Hrvatski poslanik v Sofiji 'prejet pri bolgarskih regentih. Hrvatsko časopisje poroča, da so bolgarski regenti sprejeli v nastopno evdienco novoimenovanega hrvatskega poslanika dr. Ruoinoviča. Sava bo plovna do Zagreba. V zadnjih dveh letih so bila na Hrvatskem v izvajanju velika javna dela, ki so se deloma nanašala tudi na regulacijo Save nad in pod Zagrebom, Stremljenja hrvatskih oblasti gredo za tem, da napravijo Savo plovno do samega Zagreba. V ta namen so sedaj začeli od Siska proti Zagrebu poglabljati Savino rečno strugo. Zvišanje obtoka denarja v NDH. Zadnji polmesečni izkaz hrvatske državne bMike z dne 15. aprila pokazuje, da se je obtok denarja v NDH dvignil od 55.63 miljard na 57.1 miljard kun. Iz Srbije Stalni porazi Brozovih tolovajev. Beograjska »Donau Zeitung« poroča, da so nemške čete pri svojih nastopih proti tolovajem nekaj dni pred 27. aprilom zasedle 27 tolovajskih bunkerjev m to južno od Bjeljine, Poraženi tolovaji io morali pustiti ne bojišču 246 mrtvih, 100 tolovajev jo pa bilo ujetih. Nemške čete so zaplenile tudi večje količine topniške mu-nicije, več strojnic in navadnih pušk. Poziv zavarovalne družbe »Jugoslavija« v Beogradu. Splošna zavarovalna družba »Jugoslavija« v Beogradu, Tera-zije št. 10, objavlja v beograjskih dnevnikih oglas, s katerim poziva vse svoje zavarovance, da se ji javijo z dokazil-nimi listinami radi registracije potrebnih podatkov. Prijava zavarovancev je potrebna zato, ker je bil arhivski oddelek omenjene zavarovalne družbe poškodovan pri zadnjem letalskem napadu na Beograd. Družba predvidoma posluje od pol sedmih zjutraj do pol desetih dopoldne. Tragična smrt dr. Hribovška-Rcrgeja. Beograjska »Donau Zeitungc poroča o žalni slovesnosti, ki jo je priredil v Sofiji tamošnji nemški poslanik Beckerle Križanka St.136 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 28 24 25 26 27 28 29 80 31 32 33 34 35 36 37 M 39 | 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 53 57 58 59 60 61 62 | 63 64 (15 66 67 68 69 70 71 72 ! 73 ) 74 75 76 V 7 78 79 80 81 82 83 84 85 86 b7 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 Vodoravno: 1. srbska reka, 7. štev-nik, 10. naraščanje, 16. okrasno drevo, 17. krog, obroč, 18. takšen, 10. Indijec, 20. Zal, 22. vodna žival, 23. ura (Int.), 14. romunsko mesto, 27. z vodo zalit, čud, 31. naslov Skalanovega romana, 32. tisti, ki ga nosi luna, 34. skupine l>Ue, 33. osebni zaimek, 37. žensko ime, 30. ameriške države, 41. denarno nakazilo, 42. končna vsota (latinska kratica), 43. slovenski cerkveni skladatelj, 45. drugače, 47. hiter, 49. zna, ume, 51. dotok, 53. naplačilo, 54. dolina, 56. bogo-služno dejanje (množ.), 57. dela presežek iz primernika, 58. glad, 59. romanski spalnik, 61. žensko ime, 62. višja ali nižja vrsta ljudi v Indiji, 63. svetloba, žarek, 64. trgovska kratica pri naslovih, 65. dva. 67. nemški vernik, 69. oblika latinskega pomožnega glagola, '1. del, komad, 73. del člov. telesa, 75. del drevesa, 78. red (latinsko), 79. bavarsko mesto, 81. ena najbolj strupenih kač, 83. domišljavee, ki posnema veliko irnspodo (tujka), 84. s tem klicem ustavimo konja, 86. Car, 88. ni rekel ne... ne merv, 89. del cerkve, 91. šlevnik, 02. mesto na Štajerskem, 94. Koroška, 95. danski otok pri Kodanju, 96. krajevni prislov, 07. priimek indijskega pisatelja • Navpično: 1. špansko pristanišče, 2. elasbilo, 3. vodna žival, 4. moško ime, o. alkoholna pijača, 6. pogan, 7. pritrdil-nica, 8. cenjen, 9. 6krajšan veznik, 10. 'olenja-va, 11. norveški kralj in svetnik, '2. moško ime, 13. finsko pristanišče, H. rusko mesto, 15. slovensko ime dveh mesecev, 20. neobut, 21. nas greje pogini, 25. Marijina mati, 26. pritrdilnica, 27. najvišji vrh v Nemčiji, 28. spor, razprtija, 20. neločljiva sogiasnika, 30. otok y Jadranu, 82. osebni zaimek, 33. pred-og, 36. cerkvena posoda, 33, južni sa- dež, 39. vriskajte!, 40. ptič, 42. po njem ločimo žensko od moškega, 43. dišeča smola, 44. element, 46. reka v Armeniji 47. moško ime, 48. shod, 50. zalet (tuj. ka), 52. kemični znak za rubidij, 55. la tinski veznik, 60. svetopisemski očak, 6-1. slikar, 65. oprava, 66. vrsta karte (množ.) 67. medmet, 68. raj, 70. tebe. 71. vrh v Julijskih Alpah, 72. velike sobe, 74. nemški predlog, 76. svetopisemska oseba, 77. konopec, 78. del kolesa, 80. vodna žival (množ.), 82. gorenjska reka, 85. gib, migljaj, 86. del cerkve 89. geometrijski pojem, 90. lovsko glas bilo, 91. moško ime, 93. skrajni del zemlje, 94. okrajšava za dolžinsko mero, Rešitev križanke št. 135. Vodoravno: 1. Julijske Alpe, 11. kup H, oporoka, 16. gon, 18. ilo, 19. kovači 20. nor, 22. trs, 24. J. K. (Janko Kers-nik), 26. Reze, 28. Kras, 30. Beek, 52 A k, 34. Cu, 35. rop, 37. alpe, 39. sloj 4-0. rog, 41. porog, 43. ordo, 45. Amu 46. tt, 48. osi, 49. trs, 51. tiho, 53. uk 54. hej, 56. Aca, 58. ela, 60. Liza, 62 lapuh, 61. Ana, 66. eto, 68. okre, 70. je 72. Arad, 74. Trnovo, "6. ost, 77. eni 79. Ines, 81. Sovina, 82. en, 83. Kozj vrli, 84. Radovna. Navpično: 1. jok, 2. upor, 3. lovec 4. Ira/.u, 5. joče, 6. ski, 7. K. A. (Ko rošec Anton), 8. Ag, 9. log, 10. p. n. 11. ki, 12. ulj. 13. Pokljuka, 15. gora 17. kres, 20. N. K. (Naša knjiga). 21 ralo, 22. Tb, 23. sela, 25. Mnrtuljek 27. Sorica, 29. sprt, 31. konut, 33. Kol 35. rosa, 36. pot. 38. cdil. 41. po. 42. gre 44. Ohio. 47. Kepa, 50. Stcnar, 52. ozko 5*. hR, 55. Jurij, 57. Ant, 59. ntovn, 61 Arsen, 63. liani, 65. ars, 67. Ovid, 69 Etna, 71. eno. 73. Dev, 73. ono, 78 ' 80. s. r.( 81 a. av. iz v spomin pokojnega poalaniškoga svetnika, tiskovnega atašeja dr. Jožeta Hribovska - Berge. Po informacijah »Donau Xeitung< se jo pokojni dr. llribov-šek-Bergo nedavno smrtno ponesrečil pri letalskem poletu. Pokojni dr. Hri-bovšek-Berge je bil po rodu Ljubljančan. Po končaui srednji šoli ter vseuči-liškem študiju se jo posvetil časnikarstvu ter jc najprej sodeloval pri glasilu nemJke narodnostne skupine v bivši Jugoslaviji, pri dnevniku »Deutsches Volks-blatt« v Novem Sadu, nato je. pa deloval dolgo vrsto let kot tiskovni ataše na nemškem poslaništvu v Brocrraiju. Na tem položaju si je v projšnjem beograjskem političnem in časnikarskem svetu pridobil niuogo znancev in osebnih prijateljev. Zaradi velike sposobnosti je na leni položaju liilro napredoval ter je že v Beogradu na nemškem poslaništvu dosegel položaj poslanISkega svetnika. Po končanih vojnih nastopili v bivši Jugoslaviji je bil prestavljen v Sofijo, kjer ga jo sedaj doletela tragifua smrt. Srbija prestala najnovejšo trdo preizkušnjo. Prvomajska številka beograjskega nemškega dnevnika »Donau Zei-tungt se havi s položajem, ki je nastal v Beogradu po zadnjem anglo - ameriškem letalskem napadu na to mesto. Iz poročila jo razvidno, da je Beograd tudi to hudo in trdo preizkušnjo prestal ter v gospodarskem življenju ni nastala zmeda. Zaradi odkopavanja številnih razvalin v mestu so bile pritegnjene tudi moči srbske organizacije za obnovo Srbije iz nolranjosli dežele, ki sedaj skupno z vsemi močini, s katerimi trenutno razjiolaga Beograd ler skupno z nemškimi tehničnimi četami, čistijo posamezne ulice ter obnavljajo redno poslovno življenje. Tako so je vsem tem delovnim edinicatn sedaj ie delno posrečilo preskrbeti posamezno mestne okraje z električnim tokom ter z vodo. Delo v posameznih obratih se po letalskem napadu ni bistveno spremenilo. Prestavil se je povsod samo delovni čas. Delavstvo, ki se je vrnilo takoj po napadu na delo v obrate, je za nagrado dobilo šo posebna nakazila za nakup raznih živil. Nekatere socialno dajatve za delavstvo so se v sedanjem položaju tudi zboljšale. Preskrba mesta 6 povrt-nino in zelenjavo je ra/.meronia šo dobro poslovala. Nadvse so so pa v tedanjih dneh po letalskem napadu obnesle številno ljudske restavracije, ki so nudilo prehrano prizadetemu prebivalstvu. Zadnji letalski napad na Beograd je pa tudi opozoril vse prebivalstvo brez razlike naziranja na dejstvo, da pred njimi ni varen prav nihče. Zalo beograjska občina iz tega Izvaja tudi potrebne posledice ter je 6Cdaj pričela z mrzlično naglico kopati v posamezne beograjske griče globoka zaklonišča. Kofe je moj ljubček zares... Mogoč« še ne veste, pa je resnica, da se niso pri nas le vincu na čast glasile pesmicc, ampak tudi kavi. Razlika ie bila le v tem, da so vinske prepevali predvsem moški, one druge p» izključno ženske. Pa ie med temi kavine_ pesmice niso bilo posebno razširjene. Ena so jc takole začela: »Nebeškega hvalim Očeta, ki vstvaril je ljubi koie. Za kavo sem najbolj šo vneta, po njej koprni mi srce « »Kosilo sploh kosilo ni, če človek po njem nc popije skodelice črne kave« — to se razume, da prave — sc jc govorilo včasih, Veslo koliko prave kava je prišlo v Ljubljano lela 19397 Surovo 75 400 kg, pražene pa 13.800 kg Povprečni delež vsakega Ljubljančana jc bil dober kilogrami Naslednje leto se je zsčclo že kazati, da jo Evropa v vojski. Prave kave v surovem stanju je prešlo ljubljanske mitnice 61.300 kg, pražene pa 14.540 kg. Leta 1941, takrat jo tudi nas zajela vojska, pa smo uvozili v mesto le ie 35.814 kilogramov prave kave (surove, pražene in zmlete — vprašanje, če je bilo v tistem prahu vse pristno) in etiketirane-ga čaja. Poslej ni nihče več izdajal poročil o tem, koliko prave kave je prišlo v mesto, prav posebno velike količine pa niso bile. Temu primerno zlasti pa, ker jc bila Italija žo dolgo brez zadostnih količin tega »strupenega« zrnja, je cena kavi že takrat poskočila na 300 lir za kg. Ker so že prej ljubljanske gospodinje stresale v mlinček le par zrnc prave kave med Ziko ali Knajp »samo zaradi duha«, se ni dosti poznalo, ko šc tistih zrnc ni bilo. Pač pa so strastnim kofctaricam zastajali pogovori, kadar so se, kot včasih, zbrale pri skodelicah, katerih vsebina ni prav nič poživila srca. Enkrat se je začelo po mestu šušljati, da se da iz praženega koruznega zrnja pripraviti pravi kavi »lična pijača. Nekateri io si vtepli v glavo, da jo to resnica — na okus prave kave so med tem pozabili — in še danes z naslado mislijo, da njih vojska glede kave ni nič prizadela, Celo veseli so, da so začeli ceniti domače blago in zanje ne velja več Prešernov »lih: »Kar ni tuje, zaničuješ« Boje se le dneva, ko jim bo zmanjkalo koruznega zrnia. Ker jc Proje premalo in nekatere gospodinje trdijo, da jc v njej preveč cikorije, jc zelo iskana rž in ječmen. Dati menda doma ni mogoče spražiti prave »sladne« ali celo »dvojno sladne« kave, kot jc bilo nekdaj napisano na ovitkih žitnih kav raznih tvrdk, se danes prav nič nc pozna. Paziti je treba seveda, da te žito nc zažge, niti da ne ostane surovo. Ker so s slajenjem težave, saj zahteva črna kava več sladkorja, mlečno pa pijejo le v družinah, kjer se je štorklja pred nedavnim oglasila, so začeli ponekod misliti na prežganko. Pa »• je lepi načrt razbil ob masti — ker je ni bilo. (Čudno, da se nekaj razbije ob stvari, ki je nil) Da bi lc nc bilo treba biti brez zajtrka, jc prišel na pomoč saharin. Gorje, če »e zmoiii in dvakrat slsdiš. Zgodi »c čudež; tekočina jc tako tladka, da je že kar grenka in noče in noče po grlu. Sc sc dobe redke gospodinje, ki so v sedmih debelih letih mislile na »edem »uhih in se oskrbele z majhno zalogo prave kave in z železno rezervo sladkorja. Kadar je v družini kakšen izreden praznik, takrat se napolni vse stanovanje z dimom čudovitega vonja, ki »e širi od ponve na štedilniku. Le nckai zrnc ie treba, pa zavoha vsa hiša, da ena izmed »trank danes praznuje slavje, pri katerem nc bo nič manj imenitno, kit pred leti. Takrat utegne priti celo tisti, ki je prepričan, da ima pražena kiru/a enake lastnosti kot prava kava, v resen dvom ... — II — Z Vič* Gospod tvetnik P. Arhangel AppeJ zopet poučuje na ljudski šoli na Viču. S aolzami v očeh so so otroci poslovili od njega, e prisrčnim veseljem pa so ga pozdravili v svoji sredi. Njegova povrnitev na šolo je z mladino vred razveselila tudi starše in vso viško župnijo, vsaj vsi poznamo g. katebeta kot velikega mladinoljuba in dobrega vzgojitelja. Iskreno želimo vsi, naj gospoda svetnika kot dosedaj vsa lela tudi v prihodnjo Bog ohranja v trdnem zdravju in ga obilno blagoslavlja v njegovi službi. Kundmachungen der Abgabe Ton Bestellscheinen fiir den Monat Mal Elnwohner der Stadt Lalhach vverden neuerllch aufgefordcrt. Bestellscheine, die ein wesentlicher Bestandteil der Lebensmit-tolkirten sind, eliestcns, spKtestens hli sum lt. d. M., bei ihren stSndlgen Hiindler ab-zugeben. Bestellscheine sollen nach Fami-Uen geordnet seln und aus der Ilitckseite die Anschrift dea Familienoberhauptes trngen. Wer nlcht rechtzeltlg Bcstelschelne aliglht. hat keln Anrecht die auf I.chen.sml ttelkarten entfallene I.ebcnsmlttel zu fordern. Nach dem 10. d. m. wlrd Bestellscheine nnr noch der »Prevod«, Novi trg 4-II., Zim-mer 12, nnnehraen, doeh nur von Jeder Ver-branehern, die nneh dem 10. d. M. l.ebcns-mlttelkarten erhalten vrerden. Hiindler heften abgcgebene Bestellschel-ne nneh Familien zuznmmen und tragen sn der Riickseite die Anschrift des Familien. oberhauptcs ein. Dnnn onluen sie die Pšick-chen nneb Buchstabcn und gcben sle In Pa-plertllten, auf welche sle die Anzalil der clngelcgten Bestellscheine fiir Oel, Fotte, Heis und Zucker angegeben haben, wie bis-her, beim »Prevod«, Novi trg 4-11., spiitestens bls zum 12. d. M. ah. Verteller von beiiugshesehrankten Le-bensmltteln, die kelne llcstellselielne nneh angegebenen Anvrclsungen abgeben vverden. sverden kilnstlghln von der Lcbensinlttelzu. tcllnug ausgeschlosscn nerden. RiickerstattunjJ und Anmeldun* ron vcrblicbencn Wein Hiindler und Clonosscnschaften In T-nl-bach, dio Sondorzulagen verteilen, verden aufgefordort: a) ehestcu«, splilestens bi« xum 12. d. SI. AVeizengries (Kinder/.ulnge fiir den Dezomber) und Toniaionpulpo (Aprllr.nlage) in die bager des »Prevod« in der Schlacht- FILMI TEGA TEDNA Novt zvoCnl tednik prinaša posnetke • proslava Hitlerjevega rojstnega dn«. Na predvečer je govoril državni minister dr. Goehhels. Vojaki so korakali ta dan v pohodih po berlinskih cestah, ki vse pričajo o trdni In nezlomljivi volji ra hoj proti letalskemu terorju. Napisi kakor: Naši »idovl so se strll, nn*a srca pn net, so ?.a ta dnn io posebej s inatavnml vred vihrali na ras valinah. Diplomatski zflstopnlkl »o se vpisali v drfavnl pisarni, kjer se Je v velikem Itevllu podpisovalo tudi berlimko prebival, stvo ter t«ko Izrazilo svoja čestitke. Z vzhodnega bojUča kaiejo Številni prizori, k«ko urejeno in načrtno «e umika nemška vojska. V Besarabiji gre * vojsko tudi oivllno prebivalstvo, tako da ostane ozemlje popolnoma r.«puščcno. Medtem pa oklepne četa ves čas krijejo umik s bočnimi napadi v nasprotnika, ki (kuAa preprečevati premike. Posebno dolg ln zanimiv je del tednika, kl obravnava letalska boje In polete angloamerUkih bombnikov nad mesta. Vidim« lovca In dvo. motorne ruSUce, kl pod spretnim vodstvom napadajo Jate bombnikov. Dalja so pokarani grobovi amerllkih letalcev ln sa ukljoček vidimo napad nemikega narednika-lovca, kl se trikrat prihlifta leteči trdnjavi, tako da imamo občutek, da se bo vlet«l vanjo. Vedno, kadar ae priblif.a, s topom atrelj* ln zadeva. Končno trdnjava vsa goreča strmoglavi. »Opereta« j« naslov fllmn, kl te dni vrti kino Sloga. Rnov filma Ja povzeta I« druge polovice preteklega stoletja, U časov, ku s« nstvarjall operet« Rtrauss, Snppd, Mtllocker ln drugi. Dunaj, mesto valčkov, je Ernahrungsanstait bei bczahlt vrerden, die Ontschrelbnng vrird aber beim monatllchen Ahschlus« erfolgen. b) Cbrlggfhllehene Alkohnlgctriinke spltte-p.tcns bls sum II. d. M. beim »Prevod«, Novi trg 4-11., anzumelden. Jeder Branntweinsor-te Ist fiir sich nseh der Lleferfirma anzu-gehen. Wer die Waren nicht riiekstatten oder bis zur angegebenen Frlst die Anmel-dung nicht abgeben wird, svlrd »o behandelt werden, als ob er siimtliche Waren vertellt Vintte, wa» er mit Abschnitten wlrd reeht-fertigen miissen. Spiilere Riickestattung von \Varen wird nicht beriioksichtigt worden. Anweisun£ von Wein Onslvpirtschaften und \Veinschlinken, die keine Weinvorrate haben und Im Monate April keine Anweisnngen zum Ankauf von Wcin erhalten hnben, bekommen sie ara Montag, den R. d. M. und war: Betrlebe mit dem Anfatigsbuchstaben F bis J von 8 bi« 12 Uhr. Ankaufhsvillignngen ertetlt »Prerod«, Novi trg 4 III., Zimrner 20a. Wenn dls Ankaufsbevilligung der Inn-hsher des fietricbe« eigehiindig heht, ge-niigt die Vorlegung der Kennksrte. Fiir dnn Fait sber, d«ss die Ankaufsbevilligung eine »ndero Person heheben wird, ist die Vorl»ge des Milgliederausveisos Bor Oastwirtege-nossensehnft oder des Register« fiir den Ausschenk von Alkoholgetrhnken do« bo-treffendcn Bolrlebcs notwendig. Riickerstattung der Verpackunj Hiindler und Genossenscliaften, die lislm »Prevod« 3iicke oder Fiisser entliehon haben, Tverdcn sufgofordert, diose eliestcu«, »pHte-stens bls zum 13. d. M„ verlHsslIeh in da« Prcvodlnger in der Sohlaschthalle II riick-zuerstellen. Hintcrlegle Kautionen vrerden gegen Abgsbehe.sliitlgung In der K«nr.lei, vro sie sie hinterlegt haben, rllekerstattet. tiallo I riickzuerslatten. Die Ware wird da- Obvestila Prehranjevalnega zavoda v Ljubljani nri onih potrošnikov, kl »o živilske nakaznice dobili šele po 10- t. m. Oddaja naročilnic za maj Prebivalce mesta I/jubljnne pozivamo ponovno, da takoj, najkasneje pa do 1». t. m., oddajo pri svojem stalnem trgovcu naročilnice za mesec maj. ker so te bistveni del živilske nakaznice. Naročilnice n«J bodo ure. jene po družinah in na hrbtni strsni unpisnn nnslov družinskega glavsrja. Kdor ne ho naročilnic pravočasno oddal, nima pravice znhtevatl na tlvtlsko nakaznico pripadajoča ilvila. T*n 1». t. m. ho naročilnice spre|cm«1 le ie Prevod, Novi trg 4-11., soba 12, toda le Trgovci n«J oddane naročilnice »pnejo po družinsh in n« zunanjo strnn napišejo naslov družinskega glavarja. Nato ns.l svet-njo uredijo po abecednem redu ter vložene v papirnati vrečici, na kntoro so nsplsali, koliko naročilnic jo vloženih zn maSčohe, olje, rlž in »lndkor, oddajo kot dollej, Prevodu, Novi trg 4-II-. nsjka«neje do 12. t. m. Dciilso racioniranih živil, ki ne ho oddal naročilnic po danih navodilih, bo v bo-doio izključen od delitve živil, tskrat doživljal operetno revolucijo, kl J« je poviročil Frani Jauner, mlad rožiser. Postavil je na glavo vso dotedanjo reii.io tn napotil glednlltča k novemu delu, k vočji živahnosti operete in k bogati opremi. Ko je mladi in lepi pevki Deistingerjevi izrekel svojo kritiko, jI je to takn ngajalo, da ga je »prejela kot režiserja v tvoje gledališke. Bil je tnkrat 4« mlad igrnleo v nekem gledališču. To zatlugl Deistingerjeva se ja po-vr.penjal vse viie, čeprav g« je ona odslovila. Naposled Ja postni celo ravnatelj gle dnlišča, pozneje pa celo lastnik operetnega gledališč« na Kingu, kl ja v njegovi odsotnosti zgorelo In je bil zato oh«ojen. Njegov« slava je padi«, Dunnj ga je odklanjal in lz-žvlžgal, nnposlod pa g« je zopet sprejel. V filmu vidimo v«a osebno.«!! tedanjega dunajskega glednliškega in opretenega življenja, vidimo prizore ll najbolj priljubljeni operete kot »o StrauMov »Netopir«, »Cigan baron«, fiuppejev »Boaiccio«, Millockerjev »Dijak prosjak« ln drug* ter navdušenja du. najskega občinstva za svoje ljubljenoe. Film je dober, saj ga ja režlral dohro znani Wllly Foret; morda nekoliko moti dejstvo, da J» režlner sam postavil svojo osebo v ospredje, saj Igra glavno vlogo, In sicar režiserja Jau-nerja. Ta fDm bo zanimsl predvsem tista, kl so navdušeni ta opereto; videli bodo, kako »o priila n« oder dela najslavnejših skladateljev dnnajaklh operet. ■■■■aaHBBMHiaaaMMMnB Zatemnitev od 7. maja naprej od 21.30 do 4.30 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Bodi kmet, študent.i gospod, krema RAP1DA povsodl BkivNAKREMA RAPIDA BrezKmila, brez pene P H O 1 Z V O D 1 : VAN K A I T Vračilo in prijava ostankov vina Trgovci ln zadruge v LJubljani, kt »o delili posebne dodatke, m> pozivajo, dn: «) vrnejo čimprej, najkasneje pa do II, t. m., pšenični zdrob (decembrski dodstek otrokom) in paradižnik (aprilski dod«tek) v prevodov« skladišča n« klavnici I. Vrnjeno blago bo plačano pri vračilu, razbremenitev pa so bo izvršila ob mesečnem »nključku. b) Prij«vi,!o ost«nek alkoholnih pijač najkasneje du H. t. m. Prevodu, Novi trg 4. II. naditr. Navesti ja vs«ko vrsto žganja zase in od katerega producenta je bilo dobavljeno. Kdor blaga ne ho vrnil ali prijav« oddal do navedenega časa, bomo smatrali, da j« vs» blago ratdelil, kar bo moral opravičiti z določenimi odrez.ki. Kasnejše vrnitve bln ga ne bomo vpoStovall. Nakazila vina Gostinski obrati In točilnice vina r oh čin) Ljubljana, knters so popolnoma brez vina in v »prilu niso dobile naknpnle za nahnvo vin«, prejmejo nnkupnice v ponedeljek, maja, za ohrnte > za6st.no črko F do J od »-12. N«kupnic« deli Trevod, Novi trg 4-III., soba 50«. Ako dvi gne nakupnico za nabavo vina lastnik obrata sam, zadostuj« predložitev otehne izkaznice. V primern, da pride po nakupnico druga oseba, mora ta prinesti It-knznlco gostilničarsk« zadrug« ali regietsr za točenj® alkoholnih pijač dotičnega obrata. Vrnitev embalaže Trgovci In zadruge, ki so si pri Prevodu Izposodili vreč« ali sode, t« pozivajo, da te čimprej, nsjliasneje pa do 15. t. m., tanea. ijivo vrnejo v Prevodovo skladišča na klav. »lici II. Založeno knveljo prejmejo proti po. trdilu v oddajni pLsarai, kjor »o jo polotili. Stran O S »SLOVENT&. nrflelja, t. mnjii Sfev. 105. MALE 08LASI DRŽ. URADNIK * pokoju iščo pritner-»(; zaposlitve kot pisarniška pomožna moč nli pa i cvzameiu Iti.ii kako zavarovanje kot zastopnik v Novem mestu nli okolici. Ponudbe jo poslati: Poštno ležeče, smilicl pri Novem mestu K. M., 4J. (n SI.UŽKINJO kmečko sprejmem — klešnik Ivan, mlin v Zulugu 38, p. U. Mar. v Polju._lb ZAKONSKI PAR S stalno slu/lio iščem 7a pomoč pri vrinili delih in v gospodinjstvu. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prosto stanovanje« 3VJ5. _(b ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA in prešivalko išče za stalno. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 383.1. _(b SLUŽBO DOBI pri treh osebah po-stroinira, mlada, dnevno ali 3 krat tedensko oziroma pridno ilekle, ki zna vsaj nekaj jedi kuhati. Miklošičeva 10-IV. E. E. _(b KUHARICO zmožno gospodinjstva, sprejmem na manjše posestvo v okolici Ljubljane. Naslov v ii prav i »Slovenca« pod št. 3S15. (b VFC MIZARSKIH POMOČNIKOV sprcjirem takoj. Plača 8—tO lir. Svetck, har-lovška t. (h TRGOVSKO POMOČNICO sprejmem za trgovino z mešanim blagom na deželi blizu Ljubljane. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe upravi »Slovenca pod št. 3853. (h MLADO DEKLE za pomoč v gospodinjstvu i.ščem. Plat a do. lira. Naslov v upravi »Slovenca« pod 3s33. _ (b V STALNO SLUŽBO sprejmemo takoj pleskarju in delavec, ki so navajeni de! v livarni in pri železu. Dolenc Alojz, livarna in tovarna strojev — Ljubljana, Kodcljevo. _ (b TORBARSKEC.A POMOČ M k A IN vajenra takoj sprejmem. Vinko Cunder, torbarstvo, Ljubljana, Igriška 3. (b VOJAŠKA DELAVNICA išče dobrega avto-ta-petnika. Siguren in dober zaslu/.ck. Naslov v upravi »Slov.c pod št. 3871. (b MLADO GOSPODIČNO za v pisarno (tudi začetnico) sprejmemo. -Ponudbe s sliko upravi >Slov.< pod iPrednost z znanjem nemsčine< St. 3879. (b ŠIVILJO /a perilo sprejmem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod znakom »Ivanka 1944« st. 3903. (b SUZKINJO nli postrcžnico za ves dan sprejmem takoj. Vrhovčcva ul. 14-1. (b šoferja k tovornemu nvtomo-bilu išče Ravnateljstvo dr/nvnili gozdov: lilei-\veisova cesta t. (b mizarja sprejmem za čez dan Domobranska 7. GOSP. POMOČNICO staro 20—27 let sprejmeta dva starejša zu* konca. Povšetova ulico 72-1. (b VEč URADNIŠKIH MOČI (predvsem moških), ki imajo tudi smisel in veselje zn knjigovodstvo, iščemo. Pogoji: najmanj dvorazredna trgovska Šola; prednost imajo reflektanti s kmetov. Znanje jezikov, event. prakso in druge usposobljenosti ter kralek »cur-riculum vitae« navesti ponudbi pod šifro: > Večje podjet je — stalna služba« — nn upravo »Slovenca« pod št. 3792. (b 1 Vajenci j MIZARSKEGA VAJKNCA 7. oskrbo v hiši sprejme mizarstvo Goljar Josip, Gerbičeva ulica št. 51. (v VAJFNKO za damsko krojn*ko obrt sprejmem. Hrana in stanovanje po možnosti ludi v liišj. Ceg-nar. Poljanski nasip Št. 32. (v VAJENCA za slikarsko in plcs-knr«ko obrt sprejmem proti takojšnji plači. Sedej Leopold, Slomškova 23, (v VAJENCE za sobosliknrsko in za pleskarsko obrt sprejme tvrdka Marn Josip \Volfova ulica 12 proti takojšnji plači. (v POŠTENA VAJENCA zn soboslikar. in ple-skursko obrt sprejmem — zaslužek takoj, letna r Ivan, Langusova št. 18. (v VAJENCA sprejmem proti takojšnji plači in samostojnega slikarskega pomočnika zn stalno ter več pleskarskih pomočnikov za daljšo zaposlitev. Borštnnr Štefan. Pod mileča kova 4. Bežigrad. (v 1 Kupimo B KUPUJEMO prr.tn« cementna tn •lične papirnata vreče PfcTRON AFTA. Tyrt» ta c. tta. OTROŠKI VOZIČEK Športni, v dobrem stanju, rabljen, kupim. Plačilo protivrednost. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Na t ura« št. 3809. BETONSKI KAMEN kupitu. Domobranska cesta 7. (k KNJIGE ▼ raznih jezikih, znanstvene. medicinske in tehnične, novejšega časa, časopise in tudi celo knjižnice kupuje stalno knjigarna Klein-mavr & Bamberg, Miklošičeva 16. POZORI Kupujem vreče in rte tekstilne odpadke ter plačam po najvišji ceni. - Grebene Alojzij. Gallusovo nabrežje 39, Ljubljana. k GOSPODINJSKA POMOČNICA išče mesto, najraje v večjo kuhinjo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3900. (b KUHARICO samostoj. sprejmem t stalno službo z dobro , oskrbo. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 3912. b KROJAŠKEGA POMOČNIKA in vajenca sprejmem takoj. Pirman Franc, modno krojaštvo, Sv. Petra nasip 17. (b ŠIVILJSKO POMOCNICO 6amostojno in vajenko, dobro vzgojeno, sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3908. b ČEVLJARJA za deloAne čevlje sprejmemo. - Vojaško dolžnost uredimo mi. »Triumf«, MikoŠičeva Št. i2, (b POSTRE2NICO zanesljivo, pošteno in snažno sprejmem za vsa hišna dela od 7 do 2, ali dvakrat v tednu ves dan. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3909. (b ČEVLJAR zmožen boljših del dobi delo tudi na dom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3907. (b MODISTKO pomočnico, mlajšo moč sprejmem za stalno. -Ponudbe upravi »Slovenca« pod »1 do 15. junij« št. 3899. (b KROJAŠKEGA POMOČNIKA zn veliko delo in pomočnika za damska tlela sprejmem takoj /a stalno. Salon mode »Sever«, Prešernova ul. št. 5-II. (b STAR PAPIR tn papirne odpadke vsake vrste, velike in majhne količine, ko pojemo po naivi§jt cenil Prevoz oskrbimo ?amil Združene papirnice, pisarna: Dunaj s ka tb-II (tel. 20-94). skladiSče pri Kuverti. Ciril Metodova ulica St. 67, nasproti stare mitnice. (k STEKLENICE razne vrste, kupujemo Plačamo dobro. Na vašo željo jih prevzamemo na domu. • B Guštin. Vodnikov trg 4t. a. OTROŠKI KOŽUŠČEK dobro ohranjen kupim takoj. Naslov v upr »Slov.« pod št. 3727. (k MOŠKE OBLEKE čevlje, perilt>, pohi štvo, visoke omare, otomane, modrocc in druge predmete stalno kupujem: Drame Alojzija, Ljubljana, Gnllu sovo nabrežje št. 29. (k PREPROGE kokosove, rdeče, do. bro ohranjene v raz ni dolžini in širin; kupi kino UNION. (k MOHORJEVE KNJIGE stare in nove, kupim, 'onudbe upravi »Mo-enca« pod »Dobro piučum« št. 3374. (k ELLKTRO MOTOR 4 ks. jji) 3S0 kupim. Ponudbe uprav j »Slo-nen« pod »ICIcktro-motor« št. 3835. (k PISALNI STROJ vejše znamke kupimo. MOlOltMI I AN. elovška cesta 38. (k PRTE »ele. no\e nli rabljc-ne kupim. Ponudbe v pisarno rcatuv racije UNION«, (k STARE URE znpestne, žepne in bu-ilke, samo prav do-ro ohranjene, kupim, nnko Jazbec, Miklo-ičevu cesta 12. (k IZREDNO DOBRO PLAČAMO za stare biciklje. bici-kelj gume, motorna kolesa ter gume za motorna kolesa. Merkur, Puharjeva 6. (k VEC DOBRIH ŠIVALNIH STROJEV in otroških vozičkov kupi tukoj nova trgovina Ogled, Mestni trg št. 3 (vhod skozi vežo) (k RJUHE kapne. drugo posteljnino, brisače itd., rabljene i" nove kupim n plačam dobro ali »revzumem v komisij-ko prodajo. - Hinko 'rivšek — Ljubljana, Kolodvorska 7. (k KLAVIR ALI PIAMNO nov. malo rabljen, Ia vrste, kupim. Prosim za navedl>o cene in kvalitete upravi »Slo-encac pod »Najboljši« št. 3851. (k OTROŠKE VOZIČKE loboke in športne — kupim in prevzamem v komisijsko prodajo. Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. (k ETAMIN posteljno pregrinjalo ev. tudi zavese kupim. Naslov v npravi »Slovenca« pod št. 3868. (k ŠIVALNI STROJ dobro ohranjen kupim Naslov v upravi »Slovenca« pod .št. 3706. (k BRZOPARILNIKE rabljene ali nove, raznih velikosti, kupim proti dobremu plačilu. Hinko Privšek. Ljubljana, Kolodvorska 7. KUPIMO Lj. Zvon 18«2 do 1901. 1«M1. 1916: Klan* BGB kommentar; Spenglcr, Untergang d. Abend-landes; Kronika VI. letnik; Argo vse letnike; Ko«. Gradivo I: I angenseheidt. Deutsch fiir Deutsche in vse novejše slovenske pripovedne spise. Klein-mavr & Bamberg, Miklošičeva 16. (k KUPIMO SOBNO IN kuhinjsko opravo, kavče, otomane, preproge, rjuhe, staro žimo in žimniee. šivalne in pisalne stroje, porcelan in steklenino ter vseh vrst uporabne predmete. Nova trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 'vhod skozi vežo). (k | Prodamo 1 ŽENSKE ČEVLJE črn semiš, skoraj nove, predvojni material št. 37 prodom ali zamenjam za št. 38. Po-izve sc: Kopitarjeva 2. (I VINOGRADNIKI SADJLREJCI! Oskrbi te si pravočasno prvovrstno GALICNO ŠKROPILO. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 3837. (I POSTELJO 1 otroško in eno zložljivo za odrasle, skoraj novo. prodam po ugodni ccni. - Hinko Privšek — Ljubljana. Kolodvorska 7. (1 TRCALNICO ZA MED prodam. Ponudbe upr. »Slovenca« pod >Tr-čalnica« št. 3784. (I PŠENIC NO SLAMO in steljo prodnra. Do-brunjc 14, pri Ljubljani. (I DVE OBLEKCI za dečka 10 in 14 let prodam. Cegnnrjcva št. 12, Kavčič. (I FFDER GUMI DIRO iliuM -T>t0 kg pro-im. Poizve sc: Dom žalska 3, N udmnt. (I OTROŠKE POSTELJICE oderne prodam. Art i k Jo.iip, mizarstvo. eiik<«\u 7. (I DEŽNI PLASč oficirski, siv z dvema pokrivaloma impre-gnirnn. malo nošen zamenjam za lep balonski svilen dc/.n plašč za visoko osebo Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Predvojno blnjro, po dogovoru« št. 3802. (1 KNJIGE v raznih jezikih, znanstvene, medicinske in tehnične novejšega Čn-sa, časopise in tudi eele knjižnice kupuje stalno KNJIGARN \ KI.EINMAVR & BAMBERG, Miklošičeva 16. (k PIHALNE STROIE raznih znamk rabljene in nerabljene, pisarniške in »portabl* kupim in prevzamem v komisijsko prodajo. Hinko Pri\šek, Ljubljana, Kolodvorska 7. (k SVILENO OBLEKO belo. predvojno blago zn obhajilo ali birmo, prodam. Poljanska 23. dvorišče. (1 BELO OTROŠKO POSTELJICO kompletno, prodam. Naslov v upravi »Slo venca« pod št. 3826. (1 ŽENSKO OBLEKO črno, čistn volnn. črn suknen plnšč, primer no zn žalovanje, sko raj novo ter moški nizke rjave in visok črne čevlje štev. 42. prodam. Nnslov v npr. »Slnvenenc nnd (1 PRODAM BARAKO topolnomu zaprlo — rimerno za \ rtno uto. Utu«, RurlovŠku 24. (I BIRMANSKO OBLEKO novo, t al t svilo pro-iam« Poizve se: Pav-čeva ulica 16, L nad. lesno. (1 OTROŠKI VOZIČEK rvovrsten, rabljen vi-rstno ohranjen premi. Ogled: Dalmati-o\a ulica 11/1. (I KOMPL. POSTELJO nfmrieo, masivno, rcliovo iu otr. mizi-o s pletenim stolom, zelo dobro oliranj no, prodam. Nnslov v upr. Slovencu« pod 3S66. (I NOVO OBLEKO temno modro za 8—10 et starega deika, primerno za obhajilo ali irmo prodam. Naslov upravi »Slov.« pod št. 3883. (I .SO m CISTE SVILE nobarvne prodam. — Na ogled iz prijaznosti trgovini Mahkota, josposvetska ccsta. d DVE TOVORNI AVTO šASIJI in 2 tonska, brez gum zelo ugodno naprodaj. Naslov v upr. Slovencu« pod 3S76. (K PRODAM OBLEKO za birinunčn ali prvo. obhajanea, za birnian-ko. moško obleko ter usnjene gamaše. Cesta na Rožnik št. 5. (I PSENICNO SLAMO v otepih 2000—4000 kg prodam. Naslov v upr. »Slovcnca« pod 3904. (I ŽAGANJE >rodam. Oven Ivan, >obrova 33 pri Ljubljani. (1 KISLO REPO za krmljenje prašičev 2UOO kg. čebelnjak iz hrastovega lesa v prnv dobrem stanju 4.5x3.5 kvadr. metrov, uporaben tudi za kaj drugega in psa dobrepa čuvaja prodam. Sonc, Savi je 28, p. Ježica. (1 DVE POSTELJI z železnimi mrežami, dobro ohranjeni, ugodno naprodaj. Poizve sc: Kolodvorska ul. 41, I. nadstropje. (I »SANEOLINc za razkuževanje malih živali, hlevov in kur-nikov. »Chemotcchnn« družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. (1 ScLe iStaco SOSTANOVALKA Iščem do konca I. m. primerno sobico, kjer bi lahko stanovala skupno /. drugo žensko osebo. Pohištvo imam svoje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mirila in suažna« št. 3898. (s {Stanovanja ifieo l)VO ALI TRISOBNO STANOVANJE znotraj bloka išče za takoj dobra in mirua družina. - Ponudbe na upravo »Slo1.enem pod »Znotraj bloka« 3870. (c Pohištvo POKROMANO POHIŠTVO \ snke vrste kupim. Ponudbe s ceno upr. »Slov.« pod »Solidno« it, 3713. lš tn frančiškanska 10 (Telefon 19-6] 1 FilatelijaJ MRČES IN GOLAZEN uši, stenice, bolhe, ščurke, molje, miši, podgane, voluharje in tirnmorje zanesljivo Cokončnte • strupom, i ga dobite v droge-riji Kane, Židovska I. patentne posteljn« mreže, otomane. moderne kauče in fote U« nudi eolidno iu po nizki ceni RUDOLF RADOVAN tapetnlk LJUBLJANA Mestni trg šlev. 18 PODGANE miši in voluharje pokonča ing. Prezljcva »MIKHOTAN« - pasta. Za pripravo običajne količine je prinesti 3 dkg (lahko delno pokvarjene) masti. — Inž. Prezelj, VVolfova ulica 3. čebulcck za seme ima Kmetijska družba Novi trg 3 MARMORNA KREDA Bela marmorna kreda, knliiev karbonat 0. 00. «10. 0000. . Plastikol. Mnteipomice. Karboli. ae) . katran. OI)e za icrmena .talno na ra-logt: PEIHONAFIA. Ljubljana, Ciril Meto-dova 33 a. prel Tyr. teva. II PRAVE IUTA VREČE lepe prave |uta vreče, dokler traja zaloga usodno naproda). Pe. tronnfia. Ljubljana — Ciril-Metodova ŠL 33 a. pre| l'yrševa. PEGE IN LIS A J vam zanesljivo odstrani »Al HA« krema. s nROOl RIJA KANC, Židovska ulica 1. POKRAJINSKE ZNAMKE kapim boljše komade zS koinjdctirnnjc serij: frankov ne po l.7'5, 5.-, 10.-, 25.-, iu 30,-lir; porlovne po 0.03 in 0.10; letalske in dobrodelne za Rdeči križ event. tudi komplet. Nnslov v upravi »Slo-enca« pod št. 3S03. IZmEH radio aparate več vrst in gramofone prodnin po ugodni ceni. - Hinko Privšek, Ljubljana. Kolodvorska ulica 7. (i I Živali | pes resasti foksterijer sc jc zntekcl. Sliši na iine Andi. Kdor ga izsledi nnj javi proti nagradi 1'urk, Konien-skega 17. (J 8 Posestva 1 posestvo na Dolenjskem ca 70 ha. od tega nad 40 Im gorila - ter LESNI INDUSTRIJSKI obrat skupno ali ločeno — ngodno naprodaj. Naslov v ujiravi »Slov.« pod št. 3914. (P kupim parcelo do 100.000 lir v bližini "Dunajske ceste proti Jcžiei ali oh Celovški ce*ti proti St. Vidn. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gotovina« št. 3S30. (P | Denar T INDUSTRIJSKO PODJETJE zel« zaposleno, dela 7i vojaštvo s 30 na-stavljenei išče zaradi selitve kompanjona ali naslednika. Ponudbe ▼ upravo »Slovenca« pod »Potreben kapital 300. tisoč lir« št. 3878. (d kompanjona za prevozništvo s 100 do no.ooo lit iščemo. Vožnja stalna (za vojaštvo). Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalen zaslužek« 3880. _JA O POSOJILIH na hiše, posestva in poroštva dobite informacije Ljubljana, Beethovnova 15. levo pri JUGO-KREDIT. (d RAZNOVRSTNE PREDMETE vam vnovči takoj T gotovino Trgovska Risoma za nančne in denarne posle Al. Pla-ninšek, Ljubljana — Dvoržakova ulica 5-1. 25.000 lir potrebujem za nakup nlaga. Vse drugo po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Nujno« Žt. 3811. (d ŠIVALNI STROJ popolnoma nov, pogrczljiv, v omarici, salonska oblika, okras sobe. prodam. Hinko Privšek — Ljubljana, kolodvorska 7. »SINGER« Šivalni stroj ženski za obrt, produm poceni Pred škofijo 19, Adu-mič. ŠIVALNI STROJ dobre znamke, nov — prodam. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Priložnostni nakup« št. 3819. ŠIVALNE STROJE Singer. Pfaff, Mundlos in druge, rabljene in nerabljene za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, in za šivanje vreč kupim in prevzamem v komisijsko prodajo. Hinko Privšek, l.jubljann, Kolodvorska ulica 7. | JS[asbj._.l MODEREN KLAVIR (kratek Slutzfliigcl) kol v novem stanju l« 2S.OOO lir naprodaj. . Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Rabim denar« šl. 3S77. (g LASTNIKI GLASOVIRJEV! Poslužujte sc telefonske številke 39-23, ki pokliče specialno tvrd-ko za uglaševanje ler popravila glasovirjev in harmonijev J u rti se k, Zriujskega cesta 7/11, Ljubljana. I Ženitbe g MI.AD FANT ». manjšini posestvom blizu Ljubljane poroči kmečko dekle do 23 let, pridno in pošteno Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tajno«t zajamčena« štt 3616. ,fL KINO »MATICA« "" Velefllm indijske mistike iu eksotike . . . Sloviti MLNAKA balet... Izvirna glusba. , »Ešnapurski tiger« V glavnih vlogah: nesmrtna La Jana, Gustav Diessl, Frilz vun Dongcn, lluas Sliiwc. Piodstave ob nedeljah: 10 50, IS, U In 1» ,EL KINO »SLOGA« u" Eden najbolj dražeslnih muzikalnih filmov, kar lili je mogla ustvariti filmska umetuost, je pač filin valčkove opojnosti v WII.I.Y FORSTOVI »Opereti« WiDv Forst jo je kot režiser z neko oča-rujočo uiuzikalnosljo in rainueijnzno inten-zivnostjo osvojil za film, ki ie žel in žanje povsod nujvečje uspehe. Sodelujejo odlični umetniki; Maria llulst Dora Komar, Paul llorbiger. I.eo Slezak, Dunajska filharmonija iu Zbor dunajske državne opere. PREDSTAVE ob nedeljah: 14.30, 1I..45 in I*. KINO »UNION« Pustolovščina mladega dunajskega barona in lepe grofice. Polna prisrčnega huinoria in presenečenj. Izbrani odlični dunajski igralci. »Romantična snubitev« V glavnih vlogah: Marte Harell, Wolf Albach Retty, Christl Mardavn, Paul Horbiger, Olto Tresslcr, Ricliard Romanowskv, Rudolf Car! in drugi. Predstave ob nedeljah ob 10.30, 13, 17 in t*. V ponedeljek ob 16. in 19. uri! TEL. KINO »KODELJEVO« Telefon 41-44 Koliko veljajo ženinove obljnbe pred poroko, boste videli v filmu »Na rokah te bom nosil« Ileli Finkenzeller. Hans Nielsen. PREDSTAVE delavnik ob 1«, ob ledeljah eb 13, I? In M. 1 šiv, stroji | ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom, in rjuhe, zelo močne, vse skupaj upodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod Št. 3888. ŠIVALNI STROJ dobro ohranjen z dolgim čolničkom prodam. — Poizve se ▼ mlekarni: Tržaška cesta 5. ZGUBILA SEM otroška očala od Ilirske ulice do Zmajske, ga mostu. — Najditelj naj jih odda proti nagradi v upravi »Slov.« ali na naslov Ilirska ulica 18. Oblak. (e ZGUBILA SEM zlato starinsko broJfko spominske vrednosti. Proti nagradi prosim sporočilo v »Slovencu«. __(e DOTICNEGA ki je pomotoma vzel kovčeg v vlaku na kolodvoru, prosi revna žena, da ga vrne na: Nove Jarše 59. (e Iftvlo-rootoTl ELEKTRO MOTORJE kupimo in »kobelnik. (Hobelbank). Plačamo dobro. Merkur, Puharjeva 6. (x POLJEDELSKE STROIE Tifh vrst, rabljen« hi tudi pokvarjene kapim in prevzamem v komisijsko prodajo. Hinko PrivSek — Ljubljana, Kolodvorska 7. (x STROJE, STABILNE MOTORIK stniSnice, vrtalne atro- I'e itd., ugodno proda ferkur, Puharjeva 6. ELEKTRO MOTOR (dinamo) za luč popolnoma zaprt, isto-smerni tok AEG, 150V 5 ks, 700 obratov poceni prodam ali zamenjam za kako dru-po stvar, ki bi jo lahko prodal, ker potrebujem denar. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3801. (x B Kolesa l KOLESA mo$ka, damska in deč-ia, rabljena in nerabljena; triciklje kupim in prevzamem v komisijsko prodajo. Hinko Privšek — ljubljena, Kolodvorska 7. (oo KOLESA DAMSKA IN MOŠKA znamke Adler. Dtir-kopp, Pueh in Steyr Še v noveni stanju, zelo ugodno naprodaj. Sušteršič, meh. delav. Tyrševa št. 13 (Figovec, levo dvorišče). i DVE MOTORNE TRIKOLICE tovarniško nove, nosilnost do 1500 kg. pripravne za pesek voziti itd., zelo ugodno naprodaj. Merkur, Puharjeva 6. (oo TRICIKLJE dobavlja različne velikosti po ugodnih cenah Merkur, Puharjeva 6. (oo ▼i«m«gočni )e poklical k Sebi e 2. maja našega dragega očeta, starega očeta ia strica, gospoda Zupančiča Jerneja posestnika t Besniei ftt. 21 Dragega očeta »mo 3. maja pokopali na pokopališču na Jančah. Sv. maša zadušnica bo brana 9. maja v cerkvi pri Sv. Lenarta v Soeitrem. Priporočamo ga v molitev. žalujoča žena MARIJA ia otroef: Marija, Ana por. Svetek, Karel, Frane, Frančiška por. Melile, Antonija por. Rom, Ivan. Angelca, Ivanka ter ostalo sorodstvo. Zahvala Vsem, M st« kakor koti poJasttl! spomin naše nepozabn«, ljubljene hčerke in sestre, gospodične Marije Fronner JI poklonili cvetje ter jo spremili k večnemu počitku, NASA PRISRČNA, GLOBOKA ZAHVALA! Ljubljana, dne 7. maja 1944. Leopoldlna Fronner, mati. Poldi Fronner, sestra. ZAHVALA - Vsem. ki se softistve-vali z nami ob izgubi naše MIMICE KOTAR zlasti pa H. duhovščini, gg. profesorjem, njenim sošolkam, družinama Boekovič in Terc ter zavetišču v Zeleni jami izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. L j a b 1 j a a a . dne 6. maj« 1944. M A M A IN OSTALO SORODSTVO Dramsko gledališče Nedelja, 7. maja, ob 18: »Matura«. Uvo:i, Cene od 24 lir nuvzdol. Ponedeljek, H. maja: Zaprto. L. Fodor »Matura«, komedija t t dejn. njih. Osebe:, ravnatelj dr, Dvornik — Dreno. vee, dr. Čebula - Debeveo, dr. Vidovla _ Oorlnšek, dr. Sirk — Nakrst, dr. Šiška -Verdouik. dr. Vrlačnik - Greirorin, prof. Mozoljčeva - Nablocka. prof. dr. Matejeva - Ukinar Boltarjeva, Ema Zorov« — Gabri-Jelčlčeva, osmošolke: Slaparjeva - Lovarjo-va. Voglorjeva — Svetelova, Malijov« -Intiharjeva, Kolarjeva - Golieva, Anton, šolski sluga — Plut. Režiser O. Debeveo. Operno gledališče Nedelja. 7. maja, ob 18: »Prodana nevest««. Izven. Ceno od 36 lir navzdol, Ponedeljek, 8. maja: Zaprto. B. Smetana »Prodana nevesta., komična opera v 1 dejanjih. Osebet Krušina — Janko, Ljudmila — Poličeva, Marinka, njun« hči — Vidalljeva, Miha — Dolničar, Kata — Oolobova, Vašok — Banoveo, Janko — Slanoveo k. g.. Keeal — Lupša, elrkuškl ravnatelj — Jelnlkar, Esmeralda — Barbl. čeva, Indljaneo — Marenk. Bežlaer O. Debeveo, dirigent D. Žebra, koreograt P. Bo, lovin, zborovodja B. Bubad. »Manon«. Opera, kl jo Je komponlral se je malo odpočila. Prav lepo proai pošte-osnovo sloviti Prevostov roman »Manon Le-soaut«. Libreto sta napravila znana pariška libretista Meilhao in Gille. Delo ini« štiri dejanja, ki se godljo: pred krčmo Amiensu, v dos Grieuxovem stanovanju Parizu, na pariški promenadi, v govorilnici senlmarja, v Igralnici in na begu Manon. -Prva uprizoritev te opere je bila leta 1881 Parizu. Frančiškanski oder Nedelja 7. maja: »Kraljica Vzhoda«. Poizvedovanje I Poizvedbe | Kupujte knjige SI. knjižnice! Starejla, revna žena je v sredo od 18—14 pozabila črn jopič brez rokavov na oknu n»1 stopnicami nasproti Ljudske tiskarne, kjnr se je malo dpočila. Prav lepo prosi pošto-nega najditelja, naj prineso jopič v upravo »Slovenca« y Ljudski tiskarni, proti nagradi seveda. Oddajallk« sknplaa »Jadranski »Hmorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored ia T. maji T Poročila v nemščini — 7.10 Veseli tro-kl za nedeljsko jutro; vmes 8.30 Poročila v slovenščini — 10 Poročila v nemščini 10.15 Prenos službe božjo iz stolnice sv. Nikolaja 11.30 Slovenska ljndska oddaja 12 Opol. danski konoert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Nemški ljudski kon. cert — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Kun. eert »Ljubljanskega zvona, sodeluje baiiil Friderik LupSa, vodi Dore Matulj — 15 Kon eert za vojake — 17 Poročila v nemščini ir slovenščini — 17.15 O vetra i« valovih -17.45 Praktična navodila »a maj — 18 Filhnr monlčni koneert — 19 Ura pesmi: Strga Branka, sopran, Bo£tjančt6 Aleksander, te nor — 19.30 Poročila v slovenščini, napove^ sporeda — 19.45 Kaj prinafta prihodnji tedni — 20 PoroMla v nemščini — 20.15 Veliki kon. eert sa krajSI čas — 22 Poročila T aomičinl — 22.10 Konoert orkestra Balcn, Dnevni spored sa 8. majt T Poročila v nemSčini — 7.10 JutninJ pozdrav: vmes 7.30 Poročila ▼ slovenščin — t Poročila v nemščini — 9.10 Koračnic« napoved sporeda v nemSčini in slovenščini nato koračnica — 12 Opoldanski koncert -12.30 Poročila v nemSčini in slovenščini -12.45 Mali orkoster Dermelja — 14 Poročili v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Po ročila v nemSčini ln slovonščlnl — 17.15 Pl ean<> polje, daj židano voljo — 18.45 Šegav besede. Lipah Frano: Gledališke zgodbe -19 Sramel »Veseli Kranjci« — 19.30 Poročil v slovenščini, napoved sporeda — 19.45 Glai bena modigra — 20 Poročila v nemSčini -20.15 »Cvet in sad«, J. Jurčič, za radio pri redil inž. Pengov, izvajajo člani radijsk Igralske družino — 21.30 Romantični zvol — 22 Poročila v nemščini ^ 22.10 Glasb za lahko noč. Ponedeljek, 8. maja. ob 24.15: »Cvet I sad., zvočna Igra po Istoimenskem roman Josipa Jurčiča: za radio priredil ini. Pei gov, Uvajajo Slani Radijsko igralske dn iine pod vodstvom InS. Ivana Pengov«. Za IX. sinfonični večer Radijske posta: v ponedeljek, 15. maja, je dirigent D. M. 8 janeo zopet pripravil lepo presenčonje. 8kl dateljl del, ki Jih bo izvajal Veliki radijsl orkester so: Beethoven, Skerjano, Snk, Be lios in Borodin. Na koncert opozarjamo 1J1 bitelje sinfonične glasbe: vstopnice bodo < j srede, 1». t m., v predprodaji j knjigar: »Glasbene Matice«, Kontoristinjo perfektno v nemškem in slovenskem jeziku (stenografija) išče industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod »Industrija" na upravo »Slovenca". PO VASI ŽELJI VAM IZDELA KNJIGOVEZNICA LJUDSKE TISKAM l V LJUBLJANI KOPITARJEVA 6/II t svoji črtalaioi raz-ne poslovne knjige, ako niso že t zalogi. Istotako izvrši tudi vsa draga knjigo-veSka dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah. Posebni oddelik za izdelovanje damskih torbio, šolskih torbic in sliSnih, pasov, denarnic, kovčkov io dragega ~~ " ^ galanterij, hlftgft Vam nndi te pred' mete vedno v lepih, okusnih in modernih oblikah vsaki čas. CENE SO SKRAJNO NIZKE! P0SLUŽITE SE JIHI »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič — Heransceber. Iz' jatelj: Ini Joie Sdja — SchrLftleiter, uredniki Janko B&tner, \