■ o
¡ -í :o !o
iP^
Ptuj, petek, 21. januarja 2011
letnik LXIV • št. 6 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
ODKUPUJEMO RABLJENA VOZILA!
© 02/788-54-00
Vsi rabljeni avtomobili so na... weeaw.avtocenter-serbinek.si
Avto Serbinek d.o.o.
PE Ptuj, Mariborska cesta 68
© 02/788-54-00
RADIOPTUJ
www.radio-ptuj.si
Odtod in tam
Ptuj • Ko te
tehnika potegne vase...
O Stran 2
Aktualno Ptuj • Državo lahko iz krize potegnejo le podjetja
O Stran 3
Po naših občinah Gorišnica • Skoraj vse je odvisno od države
O Stran 7
v
Štajerski
Spodnje Podravje • Osebnost leta na Radiu Ptuj
Največ glasov za Dejana Zavca
Radio Ptuj že vrsto let organizira akcijo Osebnost leta, v kateri poslušalci predlagajo in izbirajo ljudi, ki so posebej zaznamovali preteklo leto ali so jih preprosto prepričali s svojimi dejanji.
V letu 2010 je to uspelo Deja-nu Zavcu, ki je dobil prepričljivo največ glasov. Naš superšam-pion je med drugim lani postal tudi športnik leta 2010 po izboru športnih novinarjev Slovenije. V sredo, 19. januarja, je bila zato v prostorih družbe Radio-Tednik manjša slovesnost, saj je direktor družbe Jože Bračič svetovnemu boksarskemu prvaku izročil priznanje, ki so mu ga namenili poslušalci. »To priznanje si Dejan zasluži zaradi tega, ker je kljub velikim športnim uspehom ostal preprost, prijazen, dostopen vsakemu. Želimo mu še veliko sreče v prihodnosti,« so svoj glas za Dejana pojasnili številni, ki so glasovali zanj. Poleg nespornega boksarskega znanja, ki ga poseduje, pa bo Dejan srečo potreboval že zelo kmalu, saj bo 18. februarja v dvorani Stožice v Ljubljani tretjič branil naslov svetovnega prvaka verzije IBF. Tekmec v tem trenutku še ni znan, skoraj zanesljivo pa bo to Američan.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Zetale • Pred sprejetjem letošnjega proračuna J Ptuj • Stečaj za Gradis Gradnje
Veliko projektov v zraku Delo nadaljujejo
Šport
Nogomet • Tomaž Murko in Dejan Purišič v Aluminiju
O Stran 11
V Žetalah se bo občinski svet s predlogom letošnjega proračuna predvidoma seznanjal februarja; razlogov, zakaj tako pozno, pa je po besedah župana Antona Butolena kar nekaj, čeprav vsi izvirajo iz odgovorov državnih služb, ki bi morali biti podani že lep čas nazaj.
Že lani poleti je bila objavljena zgodba o nesrečnem neodpiranju vloge na uradu službe vlade za regionalni razvoj in lokalno politiko (SVRL) za izgradnjo vrtca, ki pa se je s prijavo na naslednji rok razpisa vendarle srečno zaključila. „Res smo v drugi polovici decembra že dobili pozitiven sklep SVRL za sofinanciranje vrtca v višini 878.000 evrov, vendar gradnje ne moremo začeti, dokler ne dobimo zagotovila, da lahko podpišemo pogodbo z že na predhodnem razpisu izbranim izvajalcem (GIC Gradnje iz Rogaške Slatine, op.a.), ki se je z 900.000 evri vredno ponudbo izkazal kot najcenejši," je povedal župan Butolen.
O Stran 4
Potem ko je Cestno podjetje Ptuj pred koncem leta na Okrožno sodišče v Ptuju vložilo zahtevo za uvedbo stečajnega postopka v družbi Gradis Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj, smo izvedeli, da vsi delavci prejemajo redna plačila, nadaljujejo pa tudi delo na vseh odprtih gradbiščih.
Na Cestnem podjetju Ptuj je direktor družbe Martin TUrk o dosedanjem poslovnem sodelovanju s podjetjem Gradis Gradnje Ptuj ter o razlogih, ki so pripeljali do
Župan Žetal Anton Butolen še nima odgovora, ali bo SVRL izplačala sicer s sklepom zagotovljenih 360.000 evrov za že izvedene modernizacije cest: „Razlog za zadrževanje denarja je napačno naveden člen v obvestilu za najavo razpisa, vse drugo je bilo narejeno prav in smo bili celo označeni kot primer dobre prakse ..."
Foto: Martin Ozmec
predloga za stečaj, pojasnil:
»V aprilu 2008 smo z družbo Gradis Gradnje Ptuj podpisali podizvajalsko pogodbo, s katero smo se zavezali izvesti dela ureditve okolja za Fakulteto za kmetijstvo v Mariboru. Cestno podjetje Ptuj je v roku in skladno s projektno dokumentacijo izvedlo vsa pogodbeno dogovorjena dela, katerih obseg in vrednost nam je naš naročnik, Gradis Gradnje Ptuj, tudi potrdil. Mirno lahko trdim, da so bili postopki pri unovčevanju terjatev, katerih vrednost presega 750.000 evrov, kar se nas tiče, v celoti vodeni poslovno popolnoma korektno.«
O Stran 24
Ptuj • Pogovor z mladim inovatorjem Matjažem Režkom
Ko te tehnika potegne vase ...
Matjaž Režek z Gorce pri Podlehniku je po poklicu elektrotehnik-elektronik in se je pred tremi leti, pri enaindvajsetih, odločil za samostojno podjetniško pot. 14. januarja letos je njegova obratovalnica MRM inženiring - mehatronik praznovala tretjo obletnico. V njej ponuja elektroinstalacije v najširšem pomenu besede, želi pa se uveljaviti tudi s solarnimi elektrarnami, za katere napoveduje, da bodo v dveh, treh letih prava bomba.
V tem kratkem obdobju je Režek postal opazen slovenski inovator, pri čemer sam posebej izpostavlja elektroinstalacije brez tehničnega sevanja, za katere je v kratkem času po predstavitvi prejel štiri oziroma pet zlatih priznanj, inovacijo pa kot za izjemno pomembno prepoznavajo tudi v avstralskem združenju inovatorjev.
Za tehniko je Matjaža po eni strani navdušil oče, po poklicu učitelj fizike in tehnike, za drugo polovico pa ima zasluge sam. Če človek nima zanimanja za neko stvar, se vanjo niti ne bo poglabljal. Matjaža pa je tehnika dobesedno povlekla vase.
Potem ko je Matjaž na montažnih delih objadral skoraj cel svet, je ugotovil, da je zmožen uspeti tudi kot podjetnik, pri čemer so mu bile izjemno dra-
Uvodnik
gocena popotnica izkušnje iz dela v tujini, kjer si je pridobil veliko dodatnega znanja v ele-ktrostroki in gradbeništvu. Pri svojih štiriindvajsetih letih je že lastnik štirih patentov, peti je v izdelavi - gre za solarno cestno razsvetljavo. Problematika cestne razsvetljave je v tem, da se akumulator svetilke po dveh, treh dneh izprazni, zato svetilka več ne sveti. Dobra varianta bi bila neke vrste nadgradnje že obstoječih svetilk, kjer je prisoten že vir napajanja oziroma omrežna napetost.
Z inovacijami se je pričel intenzivno ukvarjati ob odprtju podjetja, ko je imel za seboj že nekajletne izkušnje iz stroke in so se mu ideje pričele porajati kar same od sebe. Tehnika ga izredno zanima, vsaki stvari, ki je ne pozna oziroma je dotlej še ni poznal, želi priti
Neusmiljeno - z glavo v pesek
V novo leto smo že pošteno zakoračili in tisti koši želja, ki smo jih izrekli najbližjim, pa oni nam, so že davno odloženi (upam, da tudi primerno reciklirani) nekje na naših Gajkah. Brez prave vrednosti, ker vse izrečene in skrite želje niso prinesle prav nič novega ali boljšega.
Pa saj smo vedeli, da bo tako, edina neprijetna zadeva je, da vse kaže, da bo še slabše. Za začetek leta so nas pozdravile podražitve, a tokrat ne le bencina in ostalih naftnih derivatov, pač pa zraven še kruha, mesa, jajc, mleka in mlečnih izdelkov, napoved podražitve elektrike, višje omrežnine, napoveduje se seveda še podražitev vseh vrst zavarovanj in tako dalje po spisku. Po pričakovanjih sindikati že vpijejo o ponovnem povišanju najnižjih plač. Ampak tudi če bi jim uspelo tiste najnižje prejemke povišati za 100 evrov, stanje ne bo boljše. Poleg vsega tega lahko še redno dnevno poslušamo o stečajih podjetij, patrijah, bulmastifih, ponovni hrvaški samosvoje določeni mejni morski črti in spet tako naprej v krogu.
Ni čudno, da ljudem počasi prekipeva - ne samo od dejanj in stanja, ampak od bombardiranja z informacijami. Me zanima, koliko ljudi bi dejansko ugotovilo, da se je kruh podražil za štiri ali pa za 10 odstotkov, če jim tega ne bi naprej napovedali?
Seveda se vsaka podražitev, še tako majhna, pozna v denarnici, čeprav tistih nekaj centov razlike pri kakšnem izdelku niti ne registriramo, ampak tuljenje brez moči, da bi kaj spremenili, itak nič ne rešuje.
In ker torej nerviranje in jeza nič ne spremenita, je najbolje vsaj za nekaj časa poriniti glavo v pesek. Jaz jo bom, vsaj za nekaj dni, in to zelo enostavno: edini možen spored na mojem TV bo odslej hrvaški prvi in drugi program, pa se bom zabavala ob njihovih aferah in zgražala nad njihovo revščino in plačami. Takole po reku, da če je že meni krava crknila, raje gledam, kako crkuje sosedu. Ker smo baje Slovenci v tej zavistnosti prvaki, bi morala kot čistokrvna Slovenka biti vsaj nekaj dni dobre volje. To je pa danes že itak velik dosežek, ali ne?
Simona Meznarič
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Režek, mladi slovenski inovator, vse bolj opozarja nase.
do konca. Internet ponuja kup svetovnega znanja, podatkov, ki jih lahko s pridom izkoristiš, le jezike je potrebno poznati, pove. To je vse, kar potrebuješ - ob veselju in želji, da zadevo raziščeš in nadgradiš ali pa se dokoplješ do nove rešitve nekega problema.
Za svoje patente je doslej prejel več zlatih priznanj. Na sejmu inovacij, ki je bil lani maja v Ljubljani, je za inovacijo
elektroinštalacije brez tehničnega sevanja, biološke elektro-inštalacijske napeljave, kot jih sam imenuje, posebne vrste elektroinštalacijsko napeljavo, ki ne oddaja elektromagnetnega sevanja, prejel več zlatih priznanj. Posebno nagrado -zlato stensko uro za najboljšo inovacijo na sejmu - mu je za to inovacijo podelilo tudi avstralsko združenje inovatorjev. Njegovo inovacijo prepozna-
vajo kot izjemno pomembno, ker je vpliv elektromagnetnega sevanja na zdravje ljudi v bivalnih prostorih podcenjen, pravih rešitev, ki bi ga zmanjšale ali odpravile, pa ni.
»V naše življenjske oziroma bivalne prostore se vgrajujejo vedno močnejše inštalacije in naprave, zaradi tega prihaja do dokaj močnega električnega in elektromagnetnega sevanja. Ta moja inovativna rešitev na preprost način zmanjšuje oziroma skoraj izniči to sevanje - po najboljši rešitvi do 96 odstotkov. Za to potrebujemo posebno dozo, za kar še iščemo izvajalca za vlivanje plastike.
Dodatni problem so v teh kriznih časih krediti, mladi podjetniki težko pridemo do njih. Tistega nekaj lastnega denarja, ki ga imaš, pa potrebuješ za tekoče poslovanje. Iščemo investitorje, pa tudi teh ni, ker podpore za realizacijo pravih idej, takšnih, ki vodijo v napredek, ni. Mnogi odhajajo v tujino, tudi sam razmišljam v
tej smeri, da bom šel v tujino z vsem vred, s patenti in storitvami,« pravi Matjaž Režek. »Po teh priznanjih je čas, da nekatere stvari spravim na trg, šele potem se bom posvetil novim inovacijam. Z bioelektroinšta-lacijskimi napeljavami bi bil edini v Sloveniji. Takšne, v takšni obliki tudi v svetu ni, pripeljal sem jih že do neke vrste standarda.«
Svojo življenjsko in delovno pot Matjaž Režek vidi v tehniki. Najpomembnejši pa se mu zdi marketing. Lahko si največji genij, a če nisi dober v marketingu, uspeha ni, ugotavlja. Priznanje za svoje delo, za inovacije je prejel od stroke, od ljudi, ki se spoznajo na zadeve, uspeh pa je pogojen s strankami oziroma kupci, ki se bodo za njegove storitve oziroma izdelke odločili in jih kupili.
Od novembra lani je Matjaž Režek eden najmlajših članov Manager kluba Ptuja, ker je kot mladi podjetnik spoznal, da potrebuje dobre nasvete že izkušenih podjetnikov in ker želi spoznati kar najširši krog ljudi, ki mu pri razvoju njegovih patentov in drugih idej lahko pomagajo. Od ideje do produkta je nadvse težka pot, to sedaj tudi sam doživlja na svojem primeru. Upa, da bo dobil kreditno podporo pri realizaciji svoje ideje, ker se ne želi prepustiti v nemilost investitorjem in trgovcem, ki ponavadi poberejo levji delež v takih projektih.
MG
Ptuj • Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč
Zdravilišča - številka 1 v turizmu
V decembru 2008 je Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, postal predsednik skupščine Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Slovenije, najstarejše turistične tvorbe v Sloveniji, če ne upoštevamo združenja turističnih društev, mandat pa se mu je iztekel z letošnjim novim letom. Celoten mandat je potekal v obdobju krize, ki ji še ni videti konca.
V	tem obdobju je večina slovenskih zdravilišč bila bitko za ohranitev obstoječih trgov oziroma za indekse rasti, kot so bili pred letom 2008, je povedal po preteku mandata. Celo leto 2009 so se srečevali z manjšim povpraševanjem na nemškem in avstrijskem trgu, kar so želeli zaustaviti, zato so se slovenska zdravilišča še bolj povezala v skupnem nastopu na domačem trgu, izdali so skupne promocijske kataloge ter navezali stika s podobnimi združenji v Avstriji, Srbiji in na Madžarskem. Skupnost je bila v tem času prisotna v podobnih mrežah držav EU, v katere se je vključila že kmalu po svojem nastanku.
V	teh dveh letih so se uspeli s Slovensko turistično organizacijo dogovoriti o sofinanciranju večjega dela sejemske dejavnosti Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč v tujini, vsodelovanju z ministrstvom za gospodarstvo pa so uspeli pridobiti dodatna sredstva za promocijo v vrednosti 150 tisoč evrov, namenjena za povečano povpraševanje po
ponudbi slovenskih naravnih zdravilišč v Avstriji, Nemčiji, Srbiji in na nekaterih drugih trgih. Skupna destinacija vseh slovenskih zdravilišč, od koder želijo število gostov povečati, pa je Italija.
Eno pomembnih poglavij delovanja Skupnosti je skupen nastop pri pridobivanju gostov iz oddaljenih krajev (več kot tisoč km od Slovenije) s pomočjo letalskega pre-
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Klasinc: „Postali smo resen partner Slovenske turistične organizacije in ministrstva za gospodarstvo."
voznika. S tem bi dolgoročno zapolnili vrzel obiska gostov iz oddaljenih dežel, da ne bodo več toliko odvisni od vseh drugih. »Naša velika želja je,« pravi Klasinc, »da bi oživelo tudi mariborsko letališče, hkrati pa se ob ljubljanskem letališču želimo navezati še na obe bližnji tuji - graško in zagrebško.«
Slovenska naravna zdravilišča so najpomembnejši turistični ponudnik Slovenije, tretjina vseh nočitev v državi je ustvarjena v njihovih zmogljivostih. »V dveh letih, ko sem bil predsednik, sem se trudil izpostaviti, da smo zdravilišča pomemben partner v turizmu. V tem smo uspeli, to je tudi rezultat 15-letnega intenzivnega investiranja v infrastrukturo slovenskih naravnih zdravilišč,« je povedal Klasinc. Najpomembnejši premik je bil storjen na področju investicij vse od devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa tudi pri ukvarjanju s kadrom. Po investicijah se je namreč pričelo veliko vlagati v kader, v mednarodne izmenjave, uvajanje lastnih standardov, pri čemer
so se zgledovali po primerih dobrih praks drugod, veliko pa so delali tudi na inovaciji ponudbe.
Lanska sezona je bila za slovenska naravna zdravilišča uspešna predvsem zaradi povečanega obiska tujih gostov, saj se je povečal za pet odstotkov. Vseh gostov in nočitev je bilo za dva odstotka več. Zabeležili so 654.050 prihodov, kar je toliko, kot so skupaj slovenska naravna zdravilišča dosegla v letu 2009. Pri nočitvah so bili v letu 2010 ponovno prvi med tujimi gosti Avstrijci, drugi Italijani, na tretjem pa Rusi, ki jih je vsako leto več.
»Postali smo resen partner Slovenske turistične organizacije in ministrstva za gospodarstvo. Bolj ali manj pa je šlo tudi v teh dveh letih, ko sem vodil skupščino, za kontinuiteto dela in utrjevanje naše ponudbe na slovenskih in tujih turističnih trgih ter iskanje priložnosti na nekaterih perspektivnih novih trgih,« je pogovor sklenil Andrej Klasinc.
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Miran Senčar, predsednik Manager kluba
Državo lahko iz krize potegnejo le podjetja
O gospodarskih razmerah v državi, izhodu iz krize in krizi menedžmenta v Sloveniji smo se pogovarjali s predsednikom Manager kluba Ptuj, podjetnikom Miranom Senčarjem, solastnikom in vodjem strokovnega razvoja poslovnega sistema Tenzor, ki bo v letošnjem letu postal polnoleten.
Kako ocenjujete trenutne gospodarske razmere v Sloveniji in kaj bo po vaše prineslo letošnje leto?
„Trenutne gospodarske razmere v Sloveniji so izredno težke, težje kot v ostalem delu Evrope. Vzrokov za to je več. Slovenija je padla v gospodarsko krizo v najbolj ranljivem času, v času množičnih poskusov lastninjenja velikanskih državnih podjetij. Ta lastninjenja so v veliki meri financirale domače banke, a so bile za take posle preprosto premajhne. Premajhne bi bile tudi, če bi se velika gospodarska rast v tistem času nadaljevala, kaj šele takrat, ko je nastopila kriza in ko tudi same niso mogle več najemati zunanjih kreditov. Vrednost zastavljenih podjetij je močno padla (daleč pod vrednost kredita, ki so ga dali), kar je vodilo v izgubo, zmanjšanje bonitet, predvsem pa v nesposobnost financiranja še zdravih podjetij.
Slovenci se moramo zavedati, da bomo morali državne banke sanirati sami. Zaradi finančne nesposobnosti bank je padel glavni generator rasti BDP-ja , to je gradbeništvo, z njim pa velikanska množica podjetij, ki se ukvarjajo z zaključnimi deli v gradbeništvu. Prav na slednjih se sedaj lomi meč prisilnih poravnav in stečajev, ki so zakonsko rešeni izredno slabo, saj vodijo v propad 'malih', medtem ko veliki, ki si predhodno 'deponirajo' sredstva v tujini, prenesejo breme brezposelnih delavcev in dolgov na državo (beri: na vse nas državljane), sami pa v novoustanovljenih firmah, pod krinko reševanja države nadaljujejo svoje plenilske pohode. Dela v Sloveniji je zato izredno malo, tujina pa svojo minimalno rast proizvodnje v glavnem pokriva še z lastno delovno silo. Velik problem predstavlja dejstvo, da so tudi projektantske organizacije brez dela, kar pa ob znani dinamiki 'od ideje preko projekta do izvedbe' pomeni, da v enem letu še ni pričakovati velikega
izboljšanja na področju gradbeništva. Zato bo vsaj prva polovica leta še izredno težka."
Se po vaše Slovenija učinkovito spopada s krizo?
„Slovenija se izredno težko spopada s krizo, ker je padla vanjo v izredno slabi finančni kondiciji. Popolnoma napačno je trditi, da je za to kriva samo sedanja vlada. Kakršna koli vlada bi imela zelo podobne težave, saj če je vreča prazna, je težko karkoli na hitro popraviti. Če se hočemo izogniti grškemu in irskemu scenariju, je nujno potrebno sprejeti tudi nepriljubljene ukrepe, ki pa so seveda mana za nekatere interesne skupine in hujskače, ki jim gre v glavnem za uresničevanje svojih ozkih interesov.
Na žalost se delovna doba mora podaljšati, pa če nam je to všeč ali ne, rast plač se mora začasno ustaviti (čeprav vsi želimo evropske plače), državno administracijo je potrebno močno zmanjšati (ker so si zaradi velikega števila preprosto napoti) in učinkovito je potrebno zmanjšati veliki gospodarski kriminal. Trditi, da je vlada kriva za vse, na drugi strani pa preprečevati njene krizne ukrepe z referendumi, je popolnoma kontradiktorno. Preprosto bo treba zategniti pas in pristati v začasno neugodne ukrepe. Vsi: delavci, izobraženci, zdravniki, podjetniki, menedžerji, politiki. S tem se je treba sprijazniti in poskušati pomagati državi iz vsesplošne krize. Država smo vendar mi vsi, ali ne?"
Premeščanje denarja iz levega v desni žep
Kaj v tem trenutku slovensko gospodarstvo najbolj potrebuje, da bi okrevalo?
„Dejstvo je, da lahko državo iz gospodarske krize potegnejo samo podjetja; za izhod iz politične, moralne, etične in druge krize naj poskrbi politika. Zato
bo vsak dober gospodar za vlečnega ali še edinega konja pripravil najboljše pogoje za življenje. Nujno in takoj je treba krizi prilagoditi davčno politiko. To so lahko začasni ukrepi, ki bodo omogočili najprej preživetje, nato pa še dovolj hiter razvoj. Tukaj mislim na davčno obremenjenost dela (visoka davčna obremenjenost plač ključnih kadrov le-te zaradi nesposobnosti podjetij za dvig plač odganja iz Slovenije) in davčne olajšave na investicije. Še enkrat moram poudariti, da je nekdo v preteklosti popolnoma napačno ocenil, da je bila takrat Slovenija že iz tranzicije, in predvsem zaradi trgovcev, ki so zaradi vzpodbudnih davčnih olajšav gradili 'palače', kot so jih davkarji imenovali, sicer postopno, a popolnoma ukinil davčne olajšave na investicije. Prav te pa so eden glavnih motorjev razvoja in zaposlovanja delavcev.
Davčno je treba vzpodbujati tudi izvoz, saj ta pomeni dotok dodatnih količin denarja v državo, medtem ko je poslovanje na domačem trgu v večini le premeščanje financ iz levega v desni žep. Podjetniki
so v času visoke gospodarske rasti zaspali v svojih razvojnih aktivnostih. Ta zaostanek je nemogoče premagati čez noč. Potrebno pa je priznati tudi močno pomanjkanje strokovnih znanj, ki so za razvoj visoke tehnologije in s tem tudi večje dodane vrednosti nujno potrebna. Tukaj morajo svojo vlogo odigrati raziskovalne institucije, univerze in inštituti, ki na področju raziskovalnega dela v glavnem prijavljajo 'projekte zaradi projektov' (beri: zaradi pridobivanja finančnih sredstev), zakonodajalec pa bi moral prijavljene projekte vsaj delno pogojevati z obveznim sodelovanjem gospodarskih družb in s tržno primernostjo razvitih izdelkov ali storitev.
Gradbeni giganti zaradi preozke usmerjenosti na slovenski trg, ki je z ustavitvijo državnih investicij postal mnogo premajhen, propadajo, z njimi pa tudi mala podjetja, ki so bila vezana na njih. Velikih investicij ni, malih (individualne hiše, manjši industrijski objekti) pa ni mogoče pričeti, ker za to ni finančnih ali prostorskih pogojev. Velika kmetijska zemljišča, spremenjena v gradbena, so v glavnem pokupili špekulanti (industrijske cone) in jih ponujajo po cenah, ki si jih lahko mogoče privoščijo trgovci, industrijska podjetja in obrtniki z bistveno manjšo dodano vrednostjo pa prav gotovo ne. Sprejemanje občinskih prostorskih načrtov je pravzaprav misija nemogoče, saj se v času spreminjanja nekajkrat menjata ministra kmetijstvo ter za okolje in prostor ter vneseta neke svoje poglede in s tem tudi postavita sprejemanje načrtov na začetek. To je res nekaj nezaslišanega. Zelo verjetno pa za tako dolge postopke niso krivi ministri in državni sekretarji na teh ministrstvih, temveč uradniki na tretjem in četrtem nivoju. S hitrejšimi spremembami pri sprejemanju planov bi z lahkoto preživelo
ogromno manjših gradbenih firm z gradnjo individualnih hiš in drugih manjših objektov.
Gospodarstvo pa nujno potrebuje tudi pravičnejšo zakonodajo pri stečajnih postopkih in prisilnih poravnavah."
Pri nas se nova lastnina ni plačevala
Dogajanje v slovenskem gospodarstvu nedvomno kaže tudi na krizo menedž-menta, poslovna etika in kodeks ravnanja sta na psu. Kje so po vaše vzroki za to?
„Kriza menedžmenta se kaže v glavnem v državnih in paradržavnih podjetjih. Prav gotovo se je pričela z demagoškim prepričevanjem ljudi, da je država slab gospodar in zato je potrebno podjetja olastniniti. Tukaj pa smo prišli do različnega pojmovanja uresničitve tega. V normalnih ekonomijah velja, da je treba za novo lastnino plačati. Česa takega v Sloveniji ni bilo mogoče izvesti, ker svoje lastniške elite še nismo uspeli oblikovati. Po drugi vojni smo pretežno tuje lastnike kapitala izgnali, lastnino podržavili, socializem pa ni bil naklonjen ustvarjanju premožnejših, torej so si bodoči novopečeni lastniki (skupaj s politiko) morali izmisliti svojstven model za to. Kakšen je bil, vemo, vendar pa si najslabši ekonomist na svetu lahko izračuna, da velikanskega premoženja državnih podjetij ob znanih (pre)nizkih dodanih vrednosti ta podjetja z novimi lastniki ne morejo izplačati iz lastnega poslovanja v desetih letih ali celo prej, ker to pomeni neverjetno zadolžitev podjetij, s tem izgubo bonitete pri bankah, nižanje plač in višanje nezadovoljstva zaposlenih, pomanjkanje sredstev za razvoj in posledično skoraj vedno propad. Ta model je bil torej neizvedljiv. Dokazi za to so številni stečaji in množice brezposel-
nih in dolgov na plečih države, torej nas vseh, medtem pa so si nesojeni lastniki rezervo v postopku lastninjenja tako ali tako ustvarili v davčnih oazah. Prilika je naredila tatu. Tukaj se je v mnogih primerih pokazal velikanski pohlep. Na primer trije veseljaki so se odločili olastniniti vso slovensko živil-skopredelovalno industrijo s trgovino vred!?
Državljani smo sicer z zadovoljstvom sprejeli neuspeh 'tajkunov', nisem pa prepričan, ali se zavedamo, da bomo prav vsi obremenjeni z dolgom, ki je pri tem nastal. Kljub temu država še vedno dopušča nekatera podobna lastninjenja. Pri podjetjih, ki so še ali bodo ostala v državni lasti, je problem predvsem v trajanju mandatov uprav in političnih pritiskih na njih. Tukaj je menedžerjem praktično onemogočeno normalno delati. Normalno je, da v trajanju mandata uresničuje cilje lastnika - to je države in takrat vladajoče politične opcije - in mu je lojalen. Ob političnih spremembah pa se mu zaradi lojalnosti prejšnji opciji obeta seveda zamenjava, politika pa nastavi nove, svoje lojalne kadre. Problem je v tem, da se to dogaja vsaka štiri leta. Vsak, še tako izkušen menedžer pa potrebuje vsaj dve leti, da 'pade noter', po dveh letih pa že mora iskati novo službo in poskrbeti zase."
Kako povrniti zaupanje v slovenski menedžment?
„Zaradi pogostih menjav se menedžerji vse preveč ukvarjajo sami s sabo in političnimi pritiski na eni strani, na drugi strani pa je zaradi tega onemogočena specializacija vodilnih kadrov na posameznih ključnih področjih. Politika lahko označi kot sporne nekatere odločitve prav vsakega mene-džerja, pa naj bo še tako strokoven. Potrebno pa je vedeti, da v evropskem in svetovnem merilu skoraj vsa slovenska podjetja spadajo med srednja in manjša podjetja, pri njihovem vodenju pa je še vedno potrebnega veliko institucijskega odločanja, ki pa je lahko in tudi je v določenem odstotku napačno. Tako odločanje je zaradi Demoklejevega meča aktualne politike enako kariernemu samomoru in se ga vodilni ne poslužujejo. Odnos politike do menedžerjev se mora globalno spremeniti, šele takrat bomo sposobni povečevati zaupanje v menedžerski poklic. Še enkrat: samo gospodarstvo nas lahko reši iz gospodarske krize. Globalne majhnosti pa se morajo pričeti zavedati tudi menedžerji velikih podjetjih ter pričeti primerno obravnavati tudi pomen zaposlenih v prilagodljivem, dinamičnem podjetništvu, ki je značilno pri srednjih in manjših podjetjih in za preživetje nujno."
MG
Žetale • Pred sprejetjem letošnjega proračuna
Veliko projektov in denarja v zraku
V Žetalah se bo občinski svet s predlogom letošnjega proračuna predvidoma seznanjal februarja; razlogov, zakaj tako pozno, pa je po besedah župana Antona Butolena kar nekaj, čeprav vsi izvirajo iz odgovorov državnih služb, ki bi morali biti podani že lep čas nazaj.
Začetek gradnje vrtca v Žetalah ni vprašljiv, vprašljivo pa je, koliko in katere ceste bodo letos lahko modernizirane.
Že lani poleti je bila objavljena zgodba o nesrečnem neod-piranju vloge na uradu službe vlade za regionalni razvoj in lokalno politiko (SVRL) za izgradnjo vrtca, ki pa se je s prijavo na naslednji rok razpisa vendarle srečno zaključila. „Res smo v drugi polovici decembra že dobili pozitiven sklep SVRL za sofinanciranje vrtca v višini 878.000 evrov, vendar gradnje ne moremo začeti, dokler ne dobimo zagotovila, da lahko podpišemo pogodbo z že na predhodnem razpisu izbranim izvajalcem (GIC Gradnje iz Rogaške Slatine, op.a.), ki se je z 900.000 evri vredno ponudbo izkazal kot najcenejši," je povedal župan Butolen.
Zadrževanje denarja zaradi napačnega člena v najavi razpisa
Za uradnike SVRL je zdaj namreč vprašljiva pravilna izvedba najave oz. obvestila za razpis, ki je bilo enako za ceste in za vrtec. „Odgovora, ali je bila najava razpisa pripravljena prav, uradno še nimamo, neuradno pa bomo verjetno morali ponavljati razpis za vrtec. To pa pomeni zamudo začetka za kakšne tri mesece, morda celo štiri. Gre za to, da smo že pred prejetjem pozitivnega sklepa za sofinanciranje vrtca izvedli razpis v dveh fazah s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti za dva sklopa; in sicer za nizke gradnje in za visoke gradnje, torej za ceste in za vrtec. Pri kontroli opravljenega
Kljub gospodarski krizi so pripravili štiri sejme s skupno 2220 razstavljavci iz 35 držav. Sejemske prireditve si je ogledalo okoli 160.000 obiskovalcev. Po sedanjih izračunih se obeta tudi nadvse zadovoljiv poslovni rezultat, ki bo znašal okoli dva milijona evrov.
Kriza v gradbeništvu je nekoliko zamajala kakovost sejma Megra in sejma obrambe Sobra, zato pa je udeležba na kmetijskem sejmu Agra in sejmu embalaže Inpak bila primerljiva s preteklimi leti. V sklopu sejma Agra so bila izvedena ocenjevanja na sedmih področjih, kjer je sodelovalo 363 podjetij s 1304 vzorci, sejem pa je spremljalo kar 65 strokovnih posvetov.
Janez Erjavec je tudi za letošnje leto napovedal obširen sejemski program, sedanja kriza pa po njegovem pomeni poseb-
dela za nizke gradnje, torej pri kontroli izvedbe modernizacije cest z vso dokumentacijo vred, s katerimi smo lani uspeli na razpisu za Južno mejo, so kontrolorji ugotovili napako pri sami najavi razpisa. Naveden naj bi bil en napačen člen izključno v najavi razpisa, torej gre za administrativno napako v obvestilu, da bo razpis objavljen, medtem ko so bili pogoji in kriteriji oz. sama vsebina razpisa v redu. Zato smo morali na zahtevo SVRL poslati pojasnilo oz. odzivno poročilo, kar smo storili že novembra, na odgovor pa še vedno čakamo - že dva meseca in pol. Seveda smo v dilemi: če bo odgovor na naše odzivno poročilo negativen, to najprej pomeni, da moramo spremeniti in na novo pripraviti razpis za izbiro izvajalca za vrtec, v drugi vrsti pa nam zavrnitev prinaša zelo neprijetno situacijo za že narejene ceste, saj v tem primeru ne bomo dobili financerskega deleža po razpisu Južne meje. Modernizacija cest pa je že zaključena, z mostovi vred ..." je zaplet podrobneje razložil Butolen.
Negativen odgovor pomeni izgubo 360.000 evrov
Dela na žetalskih cestah je opravilo Cestno podjetje Ptuj; po skupni pogodbi z aneksom je opravljena vrednost dela približno 440.000 evrov, od tega je občina izvajalcu že nakazala svoj delež, gre za 80.000 evrov, medtem ko je večji del finančne pogače še v državni
no priložnost tako za prireditelje kot sodelujoče. Megra, 24. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov, bo od 29. marca do 2. aprila, potekala pa bo v znamenju obnovljivih virov energije in njihove učinkovite rabe, energetsko varčne in naravne gradnje. Posebna vloga bo namenjena lesu kot kakovostnemu in trajnostno naravnanemu gradbenemu materialu. »Velikih gradbenih ustanov tokrat res ni pričakovati na sejmu, zato pa me z optimizmom navdajajo manjša podjetja in obrtniki, ki na področju gradbeništva uspešno poslujejo in bodo imeli kaj pokazati. Predvidevam, da bo udeležencev okoli 400,« napoveduje Janez Erjavec.
V ospredju 7. mednarodnega sejma lovstva in ribištva (15. -17. april) bodo okolju in človeku prijazno druženje z naravo, tu-
blagajni:
„Po razpisu za Južno mejo nam je bilo za ta projekt zagotovljenih približno 360.000 evrov, a jih še nismo prejeli ravno zaradi menda enega napačnega člena v najavi razpisa. Po pravnem mnenju Inštituta za lokalno samoupravo, ki sem ga že pridobil, ta sporni člen v obvestilu za razpis ne igra nobene vloge, saj kot sem povedal, se je pojavil le v stavku za najavo, medtem ko sta bila dikcija samega razpisa in tudi izbor izvajalca izveden v skladu z zakoni in predpisi. Vseeno pa se nam lahko zgodi, da nam izplačilo teh 360.000 evrov zavrnejo, čeprav je bilo vse ostalo narejeno prav, po pregledu izvedbe na terenu smo bili celo označeni kot primer dobre prakse! V primeru,
rizem v neokrnjenem okolju in dejavnosti ob mednarodnem letu gozdov. Na sejmu se bodo predstavile dejavnosti in dosežki krovnih organizacij za lov, ribolov, planinarjenje in varovanje okolja. Sejem Lov bo tokrat nadgradil prvi mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi, prvič pa bo takrat potekala mednarodna razstava starodob-nih vozil.
Izpostavljene vsebine 49. mednarodnega kmetijsko-ži-vilskega sejma Agra (20.-25. avgust) bodo namenjene turističnim kmetijam z lokalno pre-hransko ponudbo, funkcionalno hrano in prilagajanje kmetijstva na klimatske spremembe. Tudi letos bo organizator pripravil številne posebne razstave, strokovne posvete in spremljevalne dogodke.
NŠ
da bodo ta člen v obvestilu odgovorni ocenili kot usodno napako, nam denarja ne bodo nakazali in bomo seveda manjkajoči denar morali zagotoviti sami, kar pa bomo lahko naredili izključno s krčenjem predvidenih naložb v ceste v letošnjem letu," je pojasnjeval župan Butolen in dodal, da je to eden glavnih razlogov, zakaj predloga proračuna še ni v rokah svetnikov.
Sama izgradnja vrtca pa ni vprašljiva: „Vrtec bomo vsekakor začeli graditi letos. Čakanje ne odgovor iz Ljubljane nima smisla, pripravili bomo pač nov razpis in iskali novega izvajalca, ne glede na odgovor. Upam le, da bo najnižja ponudbena cena ostala enaka kot na prvem razpisu, saj je bila za nas ugodna. Vsekakor pa smo s tem izgubili najmanj dva do tri mesece časa, saj bomo optimalno, če ne bo nič pritožb, gradnjo lahko začeli aprila."
Razočaranje nad
■ ■ ■	m ■ ■
razpisi in pogoji
Sicer pa Anton Butolen pravi, da je nad objavljenimi razpisi brez izjeme izjemno razočaran.
„Osnovna težava je že v tem, da se mora občina prilagajati vsebinam razpisov, namesto da bi se razpisi prilagajali razvojnim potrebam občin! Nadalje, pogoji za prijavo se nenehno spreminjajo, zato je tudi priprava projektov na zalogo nesmiselna. Lani, recimo, smo bili pač zaradi ene manjkajoče besedice v nazivu projekta zavrnjeni s cestnim projektom na Južni meji. Letos ta naziv operacije sploh ni več tako pomemben, lahko se popravlja do izplačila prve situacije, ponovno se upošteva rok oddaje dokumentacije na pošto in ne rok prevzema oz. oddaje na sedež razpisnika. Vendar pa se letos na razpis Južne meje s to, lani izpadlo cesto, nismo mogli več mogli prijaviti, prav
tako ne z drugo cesto, ker se je spremenil pogoj, da se sofinancirajo samo ceste, ki zagotavljajo dostop slovenskim državljanom po slovenskem ozemlju. Zaradi tega pogoja nam že pripravljen projekt nikakor ni prišel v poštev, tudi spreminjati ga nismo mogli, ker pač ne izpolnjuje tega osnovnega pogoja. Za prijavo tega cestnega projekta na razpis Za razvoj podeželja pa smo morali v projekt vnesti še ureditev avtobusnih postaj, za kar smo morali pridobiti gradbeno dovoljenje, ampak preden smo ga uspeli dobiti, je bil razpis že zaprt ... Sicer napovedujejo, da bo letos še en razpis Za razvoj vasi in seveda se bomo poskušali prijaviti s tem projektom, če se le ne bodo spet spremenili pogoji," z nemalo cinizma v glasu pravi Butolen in napoveduje, da bodo na prihodnje razpise iz ukrepa razvoja vasi prijavljali še s kakšno cesto, kasneje pa z manjšimi kanalizacijskimi sistemi po naseljih občine - če jim bodo pogoji to omogočali.
Se je pa občina Žetale na letošnji razpis Južna meja prijavila s projektom modernizacije treh odsekov javnih poti in delom lokalne ceste Krhiče-Varvasela, na katero se navezujejo omenjene tri poti: „Te odseke je potrebno urediti zaradi prekinitve povezave preko gozdne ceste in spremenjenega prometnega režima na samem mejnem prehodu. Vrednost projekta dosega zahtevanih 600.000 evrov, v okviru modernizacije pa bo del ceste v dolžini 2,2 kilometra razširjen in preplaščen, okoli 3,6 kilometra pa bo na novo asfaltiran. Seveda pa ni nobenega zagotovila, da bomo na razpisu uspešni."
Občinski prostorski načrti v zraku vsaj še leto ali več
Neurejene ceste pa so še vedno ena največjih razvojnih
cokel občine Žetale.
„Po zadnjem pregledu stanja cest v začetku tega tedna lahko rečem, da so v katastrofalnem stanju, neprevozne, gramoz navažamo zaman ... Ne vem, zakaj ne moreš nekomu v tej državi dopovedati, da je cesta prvi pogoj za karkoli drugega: za razvoj podjetništva, turizma, za obstanek prebivalstva. Sami enostavno ne moremo financirati vsega, zdaj dobimo zaradi nižje cifre primerne porabe in znižanega plačila po 23. členu ZOF za okoli 70.000 evrov manj proračunskega denarja, tekočih stroškov pa ne moremo zniževati. Za naložbe nam pri našem proračunu ostaja le okoli 250.000 evrov in sredstva iz razpisov. Itak pa, slišim, da so želje menda drugačne, da naj bi Haloze ostale prazne in neposeljene. V tem kontekstu pa so potem neprimerni tudi vsi ti razpisi za ceste in ostalo infrastrukturo."
Dodatno jezo županu Žetal (pa ne le njemu, ampak tudi veliki večini drugih) povzroča nepotrjen občinski prostorski načrt (OPN). Že sedmo leto zapored tako občani ne morejo priti do gradbenih parcel, ni malo tistih, ki so se zaradi tega iz občin že odselili, za Haloze v celoti pa je težava še toliko bolj pereča, saj se država otepa avtohtone razpršene gradnje kot hudič križa, čeprav je v danih okoliščinah takšen način pravzaprav edini možen. Ob tem razpršena poselitev zagotavlja tudi ohranjanje kulturne krajine in več obdelanih zemljišč na hribovitih območjih.
„Mi pripravljamo prostorski načrt že pet let, vmes se je dvakrat spremenila zakonodaja. Lani septembra smo poslali dokumente na ministrstvo, smernice naj bi prejeli v enem mesecu, a jih nismo. Smo pa zaradi ene pobude občana za vnos kamnoloma zdaj dobili zahtevo za izdelavo študije celovite presoje vplivov na okolje. Izdelava te študije stane nekaj 10.000 evrov, poleg tega bi izgubili še ogromno časa, zato bomo to pobudo zaenkrat izločili in poskušali čimprej doseči potrditev OPN, saj naši občani že dolgo čakajo na gradbene parcele in jih zaradi ene takšne pobude ne bomo puščali čakati še toliko dalje. Če se bo pa v prihodnje pokazal dovolj močan investitor za kamnolom, bomo lahko to pobudo urejali naknadno," je še povedal Anton Butolen, ki upa, da bo OPN vendarle potrjen do konca letošnjega leta.
Tistih, ki v to verjamejo, pa je vedno manj, saj se veliko bolj govori o poletju 2012, če se vmes ne bo z novim zakonom o kmetijskih zemljiščih vpletlo še kmetijsko ministrstvo, kar bi znalo potrjevanje prostorskih načrtov zavleči še za lep čas ...
SM
Gornja Radgona • Pomurski sejem
Optimistično za 2011
Direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec je na tradicionalnem januarskem druženju z novinarji že uvodoma poudaril, da je lanskoletno uresničevanje sejemskih in spremljajočih projektov domala povsem uspelo.
Ptuj • Drugi koordinacijski sestanek Inštituta evropskih regij
Štiriperesna deteljica za sodelovanje ljudi
V poročni dvorani na Ptuju je 19. januarja potekal drugi koordinacijski sestanek Inštituta evropskih regij, ki ga vodi prof. dr. Franz Schausberger iz Avstrije, bivši deželni glavar Zvezne dežele Salzburg, ki je s podporo Evropske komisije oblikoval projekt Štiriperesna deteljica. V njem sodelujejo regije in okrožja Avstrije (Zvezna dežela Gradiščanska), Madžarske (županiji Vas in Zala), Slovenije (Ptuj in Maribor), Hrvaške (Medžimurska županija, Varaždin, Krapinsko-zagorska županija in Koprivniško-križevska županija) ter Bosne in Hercegovine (Brčko).
rm-r.
Foto: Črtomir Goznik
Člani Inštituta evropskih regij, ki je oblikoval projekt Štiriperesna deteljica, v katerem sodelujejo regije in okrožja iz Avstrije, Madžarske, Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, so za drugi koordinacijski sestanek 19. januarja izbrali Ptuj.
Na ptujski koordinaciji so sodelovali vodja Inštituta evropskih regij prof. dr. Franz Schausberger iz Avstrije, Sonja Borovčak, namestnica načelnika Krapinsko-zagorske žu-panije, Darko Koren, načelnik Koprivniško-križevske župani-je, ptujski župan Štefan Čelan, Matija Posavec, namestnik načelnika Medžimurske župani-je, in Blanka Glavica Jecmeni-ca, predstavnica Varaždinske županije. Izhodišče projekta je prepričanje, da širitev EU ne sme biti usmerjena od zgoraj, temveč mora izhajati iz prebivalstva, zato je ključnega pomena ustvarjanje dialoga med državljani, nevladnimi organizacijami, političnimi inštitucijami in predstavniki medijev. Drugi koordinacijski sestanek je potekal na Ptuju, ki je iz zgodovinskega in razvojnega vidika evropsko mesto, je poudaril vodja Inštituta evropskih regij.
Cilj projekta Štiriperesna deteljica je organizirati številne dogodke in aktivnosti, ki so povezani z duhom evropske integracije in širjenjem EU z novimi članicami; ena od teh je Hrvaška, ki naj bi skupaj z Islandijo kmalu postala članica EU, prav tako pa se na vstop v EU pripravlja Bosna in Hercegovina. Gre za to, da se Hrvaška kot država ter hrvaška in druga mesta pripravijo na proces širitve in vstop v EU na regionalni in lokalni ravni, pri tem pa lahko računajo na podporo sosednjih regij in ob-
Razglasitev zmagovalca so povezali s praznovanjem zaključka leta kluba, ki je izbor najuspešnejše realizirane izvirne podjetniške ideje vključil v svoj program dela za leto 2010. V tem letu so se tudi odločili, da bodo njihovi člani, izkušeni podjetniki, kot mentorji pomagali mladim podjetnikom začetnikom na različnih področjih delovanja. Pričakujejo, da bodo z aktivnim delom kluba v lokalnem okolju in s spodbujanjem podjetništva v letu 2011 k prijavi na izbor prepričali še več podjetnikov, ki so v zadnjih petih letih bili uspešni pri realizaciji svojih podjetniških idej v ožjem in širšem okolju.
Zmagovalca razpisa so izbirali med sedmimi prijavljenimi podjetji oziroma samostojnimi podjetniki: Albin Promotion,
močij.
Štiriperesna deteljica je specifičen projekt, ki ni primerljiv z drugimi evropskimi projekti, so poudarili na ptujski tiskovni konferenci, saj ob hrvaških regijah vanj vključujejo tudi sosednje države: Avstrija, Madžarska, Slovenija ter Bosna in Hecegovina. Ptuj se vključuje v okviru celotnega projekta, sestavljenega iz šestih samostojnih aktivnosti. Na celotnem območju projekta živi milijon 752 tisoč ljudi. Posebej aktivni so Ptujčani v okviru šolskega projekta, ki bo potekal pod naslovom Moja domovina - tvoja domovina (vanj se vključuje tudi Gimnazija Ptuj, v njegovem okviru pa bodo mladi predstavljali svoje dežele), ter v potujoči razstavi pod naslovom Kultura regije - evropska kultura, ki bo povezala iz vsake v projekt vključene regije po tri umetnike. Preostale projektne aktivnosti so: Dan Evrope (9. maj 2011), ko naj bi Evropsko unijo še bolj približali državljanom in bolj kot kdajkoli poudarili pomen nacionalnih in regionalnih identitet za prihodnost Evrope; dve strokovni konferenci, na katerih bodo predstavljene dosedanje izkušnje znotraj EU in pričakovanja; evropsko ekumensko romanje za mir (v širitvenem procesu EU imajo cerkve vseh veroizpovedi pomembno nalogo) ter podprojekt, ki bo vključil šest tipičnih kavarn, ki so že tradicionalno odprt kraj za srečevanje pobud vseh vrst,
Inovativa plus, Intera, Sabina Hameršak, Srečko Molk - oblikovanje nakita, Ptujska klet (Pullus, zgodba z okusom) in Trgovina, svečarstvo Milena Ko-stanjevec. Na izbor so se lahko prijavile gospodarske družbe in samostojni podjetniki s sedežem na območju Upravne enote Ptuj, ki so v zadnjih letih uspešno realizirali drzno oziroma drugačno podjetniško idejo. Izvirna ideja namreč predstavlja več kot pol uspeha bodoče gospodarske družbe. V postopku izbora so uporabili štiri kriterije: izvirnost ideje, poslovni učinki, potencial ideje in odnos realizacije ideje do družbenega in naravnega okolja, pri čemer je morala biti nadpovprečnost izkazana pri vsaj enem od omenjenih kriterijev.
„Realizacija novih idej je po-
obenem pa tudi za intelektualne razprave oziroma sproščen pogovor in uživanje ob kavi. Zlasti ta zadnji podprojekt bo povezal lokalno prebivalstvo, predstavnike lokalnih in regionalnih oblasti ter predstavnike EU. V takšnem sproščenem ozračju je evropsko idejo veliko lažje približati ljudem, lažje je govoriti o prednostih in izzivih pristopnega procesa, so prepričani v Inštitutu evropskih regij.
Projekt v celoti financirata Evropska komisija in Inštitut evropskih regij, ocenjen pa je na 375 tisoč evrov. MO Ptuj je v konkretnem primeru pokri-
la le stroške drugega koordinacijskega sestanka, drugih stroškov v projektu ne bo imela.
Projekt Štiriperesna deteljica se je začel 1. septembra 2010 in bo trajal do 30. novembra 2011 ter je v prvi vrsti namenjen izmenjavi dobrih praks med članicami EU na eni strani in kandidatkami za vstop v EU na drugi. MO Ptuj se v takšne in podobne projekte čezmejnega sodelovanja vključuje na podlagi lastnega interesa, je povedal ptujski župan Štefan Čelan, ki ne pozna druge alternative, kot je EU. Potrebno je ustvariti ekonomsko asociacijo, ki bo
protiutež indokitajskemu, ruskemu in tudi ameriškemu tržišču, je prepričan Darko Koren, načelnik Koprivni-ško-križevske županije, ki se je sosedom in prijateljem iz sosednjih držav zahvalil za podporo pri aktivnostih Hrvaške ob vključevanju v evropske integracije. Sonja Borovčak je v zvezi s tradicionalnim sodelovanjem spomnila tudi na to, da so se nekoč Krapinčani rojevali v ptujski porodnišnici. V Krapinsko-zagorski županiji radi povedo, da so blizu EU, s Slovenijo jih povezujejo številni čezmejni skupni projekti, zadovoljni pa so tudi, da so
vključeni tudi v projekt Štiri-peresna deteljica. Posebej pa jih veseli podpora pri vstopu v EU, da bodo vsi skupaj imeli nekaj od tega. V Krapinsko-zagorski županiji so posebej ponosni na svoj novi muzej, na toplice in sploh na svojo zeleno pokrajino, ki privablja številne turiste iz Slovenije, Avstrije in drugih, še posebej sosednjih držav. Vsi nestrpno pričakujejo, da se bodo meje pomaknile, to jim bo omogočilo tudi, da bodo veliko lažje realizirali nekatere projekte.
Slovenija in Madžarska sta za Hrvaško zelo pomembni državi pri vstopanju v EU, smo še slišali na pogovoru. Slovenija sodi med mlajše, a zelo uspešne članice EU, je del območja evra, ima pa tudi veliko izkušenj s svojim članstvom v EU, kar je za nove članice še kako velikega pomena. Za Hrvaško je zelo pomembno, da lahko vpraša druge države, kaj jo kot bodočo članico čaka.
Predsednik Inštituta evropskih regij dr. Franz Schausber-ger je ob tej priložnosti Sloveniji čestital za njeno uspešno pot v EU tako z ekonomskega kot političnega vidika. Čezmej-no sodelovanje na regionalni in lokalni ravni je izjemnega pomena, Evropska komisija ga zelo podpira, ker prihaja od spodaj navzgor, ker prihaja od ljudi in ima pomembno mesto pri uveljavljanju evropskega duha.
MG
gosto povezana z večjimi in manjšimi težavami. V Manager klubu smo kmalu ugotovili, da je bil rok za prijavo prekratek, zato smo ga podaljšali do konca leta. Tudi zato se zaključek leta 2010, na katerem smo napovedali razglasitev zmagovalca, dogaja v januarju 2011. Pri izboru smo se srečali tudi s problemom, kako med seboj primerjati ideje in njihovo realizacijo. Prispele prijave se med seboj razlikujejo, zlasti je različna velikost podjetij in s tem dimenzija ideje. Čeprav smo o kriterijih razpisa veliko razmišljali in smo bili prepričani, da so dobro postavljeni, smo morali priznati, da je zelo težko, če ne kar nemogoče z istimi parametri ocenjevati majhna in velika podjetja, manjše in večje podjetniške ideje. Pri izboru najuspešnejše realizirane izvirne podjetniške ideje 2010 smo se naučili, da bo potrebno podjetja in njihove ideje v bodoče razvrstiti v vsaj dva velikostna razreda," je ob koncu prvega izbora povedala Darja Potočnik Benčič, direktorica Lekarn Ptuj, članica komisije za izbor, ki je bila sestavljena iz strokovnjakov različnih področij.
MG
Ptuj • Pred razglasitvijo najuspešnejših
Izvirna ideja - več kot pol uspeha
V idiličnem okolju Vinogradništva Šuman v Zavrhu bodo nocoj razglasili zmagovalca prvega izbora najuspešnejše realizirane izvirne podjetniške ideje 2010 Manager kluba Ptuj, na katerega prejeli sedem prijav.
Foto: Črtomir Goznik
V Manager klubu Ptuj so zadovoljni z odzivom na prvi izbor najuspešnejše realizirane izvirne podjetniške ideje 2010.
Prlekija • Za svetlejšo prihodnost mladostnikov
Projekt, ki vrača na pravo pot
Krajani naselja Šprinc v občini Razkrižje pri Ljutomeru se bodo maja spoprijeli z novim socialno-varstvenim programom v Sloveniji. Občina Razkrižje in Škofijska karitas Murska Sobota bosta pričeli izvajati poseben socialno-varstveni program za mlade, prvi tovrstni pri nas, sicer zasnovan že spomladi leta 2009.
Za kaj gre? V tej obmejni občini so za svojo občanko prevzeli plačilo oskrbe v domu za starejše ter v zameno dobili njeno posestvo v Šprin-cu. Poleg stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja je v last občine prešlo še sedem hektarjev zemljišč s številnimi njivami in travniki. Opravila v sadovnjaku, vinogradu in gozdu so pomenila dodatno breme občini in ta se je odločala med tem, ali posest prodati ali pa jo nameniti projektu, ki bo služil ljudem. Odločili so se, da posest vključijo v socialno-varstveni program.
»To ne bo komuna ali psihiatrična bolnišnica, ampak projekt, s katerim želimo pomagati povsem preprostim ljudem, ki so morda nekoliko zašli z lastne poti, s tem programom pa se bodo poskušali vrniti v normalne tirnice življenja,« je povedal razkriški župan Stanko Ivanušič. Maja letos bo manjša skupina ljudi - načrtuje se do šest moških v starosti med 18 in 35 leti - pričela v okviru tega programa, ki prinaša tudi evropska in državna nepovratna sredstva, ustvarja-
Razkriški župan Stanko Ivanušič
ti svojo novo podobo. Vstop v program in tudi izstop iz njega sta prostovoljna, pri vstopu pa mora kandidat pokazati zadostno stopnjo motivacije in sprejemanja vsebine programa ter pravil bivanja. Po besedah generalnega tajnika Škofijske karitas Murska Sobota Jožefa Kocipra bo osnovni program trajal tri mesece, celotni pa tri leta. »Program udeležencu nudi oporo, da
zaživi polnejše in plodnejše življenje, da opusti slabe navade in razvade iz preteklosti, si privzgoji delovne navade in željo po vključevanju v dobrodelne akcije,« pravi Kociper.
Prednost pri sprejemu v projekt bodo imeli mladi, ki so se znašli v kakršnikoli hudi osebni stiski ali v težkem konfliktu z družino in pri tem nimajo pomoči in opore v svoji bivalni okolici, sami se ne
znajdejo in si ne uspejo urediti življenja. Prav tako bodo v programu svojo novo življenjsko pot iskali mladostniki brez končane šole in tudi takšni z osebnostnimi motnjami, pa pri njih psihiatrično zdravljenje ni bilo učinkovito.
Mladostniki, ki bodo na posestvu v Šprincu živeli pod strokovnim vodstvom, bodo v prvi fazi pristopili k obnovi stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja ter pričeli obdelovati sedaj zapuščene kmetijske površine. Lotili se bodo ekološkega kmetovanja - v ospredju bo najprej pridelava hrane za lastne potrebe, ter se z delom navajali na normalno življenje, ki naj bi ga zaživeli ob zaključku programa. Potem ko bo domačija dobila novo podobo, kmetijske površine okoli gospodarskega poslopja pa zgledno urejene, bodo mladi priskočili na pomoč tudi pri raznih opravilih svojim novim sosedom.
Če bo tovrsten program uresničil svoj namen, ga bodo pričeli izvajati tudi na drugih lokacijah Pomurja.
NŠ
Slovenija • Mednarodno leto gozdov
Gozdovi za ljudi
Letošnje leto (2011) je Generalna skupščina ZN razglasila za mednarodno leto gozdov. Vodilni slogan leta gozdov je: 'Gozdovi za ljudi'.
Uradni začetek leta gozdov je datiran na 24. januar, ko bo na sedežu ZN potekalo srečanje Foruma Združenih narodov za gozdove, na katerem bodo med drugim države udeleženke predstavile svoje programe. V Sloveniji bo promocijske dejavnosti koordiniralo kmetijsko ministrstvo, v kampanji pa bodo sodelovale številne organizacije, med njimi tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije.
Znano je, da je kar 60 odstotkov naše države poraščene z gozdovi. Lesna zaloga in prirastek v gozdovih naraščata že več kot 50 let, povprečna lesna zaloga vseh gozdov tako presega 257 kubičnih metrov na hektar. Najslabši izkoristek je zabeležen v zasebnih gozdovih, kjer je v povprečju posekano le 60 odstotkov lesa, ki ga je po gozdnogospodarskih načrtih možno posekati. Do tega odstopanja prihaja tudi
zaradi previsokih stroškov gospodarjenja z gozdovi, ki so predvsem rezultat slabih in preredkih gozdnih prometnic, visokih stroškov sečnje in spravila zaradi razdrobljene gozdne posesti ter dolgotrajne stagnacije cen gozdnih lesnih sortimentov.
Sicer pa kot pravijo na kmetijskem ministrstvu, je na večini gozdnih rastišč v Sloveniji mogoče vzgojiti drevesa z zelo kakovostnim lesom. Vzgoja
(me-gozdovi): V Sloveniji sečnja in izraba gozdov ne dosega letnega prirasta; najslabše je v zasebnih gozdovih, kjer je posekanih le do 60% lesa, ki bi ga sicer bilo možno posekati.
kakovostnih dreves je namreč dohodkovno daleč najdonosnejša, ob tem pa v našem okolju možna z naravnim obnavljanjem gozdov, s potrebno nego v vseh razvojnih obdobjih gozdnih sestojev ter z manjšimi posegi v gozdove.
2,5 milijona evrov za gozdne poti in vleke
Kmetijsko ministrstvo je tik pred novim letom, 24. decembra, objavilo javni razpis za ukrep povečanja gospodarske vrednosti gozdov. Za prijavljene investicije v gozdno infrastrukturo je razpisanih 2,5 milijona evrov. Prijava na razpis mora biti posredovana na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja do konca februarja. Glede na pogoje ra2-pisa bodo sofinancirane naložbe v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest in gozdnih vlak ter priprava gozdnih vlak.
Cilj ukrepa je izboljšanje učinkovitosti gospodarjenja z zasebnimi gozdovi prek boljše izrabe proizvodnega potenciala gozdov, uvajanja proizvodnih izboljšav pri sečnji in spravilu lesa ter povečanja varnosti pri delu v gozdu.
Vloge za pridobitev sredstev lahko na Agencijo pošljejo tako pravne kot fizične osebe, ki so lastniki ali solastniki gozdov, združenja pravnih in fizičnih oseb lastnikov gozdov ter občine in zveze občin, ki imajo v lasti gozd v Sloveniji.
SM
Foto: NS
Foto: SM
Od tod in tam
Prlekija • Županje v Ljutomeru
Foto:NS
Na pobudo direktorice Urada za enake možnosti Tanje Salecl je ljutomerska županja Olga Karba minuli četrtek v prleški prestolnici gostila šest od desetih slovenskih županj. V Uradu za enake možnosti želijo spodbuditi vključevanje vidika enakosti spolov v politiko na lokalni ravni. Kot enega izmed načinov vidijo neformalno povezovanje županj in vnašanje dobrih praks v občine, ki jih vodijo ženske. Prvega delovnega sestanka slovenskih županj so se ob Karbovi udeležile Romana Lesjak (Črna na Koroškem), Darinka Fakin (Majšperk), Renata Brunskole (Metlika), Bernardka Krnc (Šmarješke Toplice), Mojca Čemas Stjepanovič (Črnomelj) in Majda Podkrižnik (Nazarje) Po delovnem kosilu so županje v prostorih Mestne hiše v Ljutomeru najprej govorile o enakosti spolov (predstavitev politike, podatkov in izzivov), nato pa je sledila razprava na temo Kako vključiti vidik enakosti spolov v politiko na lokalni ravni. Dogovorile so se tudi o nadaljnjem sodelovanju z vladnim Uradom za enake možnosti.
NŠ
Slovenija • Nižji prispevek za KGZS
Na deseti redni seji sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) konec decembra so člani sveta potrdili predlog, da se za leto 2010 zniža obvezno plačilo prispevka oz. članarine za osem odstotkov glede na leto 2009. KGZS je tako že drugič zmanjšala zbornični prispevek. Prvič ga je namreč znižala že leta 2009 za 15 odstotkov. Hkrati z znižanjem katastrskega dohodka za 36 odstotkov, ki ga je na pobudo zbornice sprejela vlada, to pomeni še dodaten finančni prihranek za kmete. S sprejetjem znižanega prispevka bodo člani KGZS v tekočem letu plačali skoraj za 200.000 evrov manj zborničnega prispevka v primerjavi z letom 2009. Prav tako se bo za zavezance, ki so invalidsko in pokojninsko zavarovani kot kmetje, ter za prostovoljne člane znižal tako imenovani pavšalni znesek z 8,35 na 5,34 evra na leto.
SM
Ptuj • Zasedal otroški parlament
12. januarja je v Centru interesnih dejavnosti (CID) Ptuj potekalo zasedanje 21. občinskega otroškega parlamenta, katerega tema je bila tokrat vpliv družbe in medijev na oblikovanje mladostnika. Zasedanja, ki sta ga pripravila CID in ptujsko Društvo prijateljev mladine (DPM), so se udeležili po štirje učenci vsake popolne osnovne šole v Mestni občini Ptuj in dva predstavnika podružnične šole, mentorji otroških parlamentov, ravnatelji in predstavniki medijev. Vodila ga je Nevenka Alja Gerl, koordinatorica otroškega parlamenta za ptujsko območje za DPM Ptuj in CID Ptuj, mladi pa so med drugim spregovorili tudi o odnosu do popularnega Facebooka in marsičem drugem.
Polona Ambrožič
Foto: SM
A
xan
V prenovljeni dvorani restavracije Pan Kidričevo za Vas pripravimo prijeten ambient in poskrbimo za izvrstno kulinariko in postrežbo ter tako ustvarimo prijetno počutje in zadovoljstvo naših gostov ob poroinih slavjih, družinskih srečanjih, praznovanju obletnic, družabnih plesih, seminarjih, konferencah ...
ORGANIZIRAMO, PRIPRAVIMO DRUŽABNA SREČANJA, PRIREDITVE OD 30 DO 500 GOSTOV
VITAL gostinstvo in trgovina d.o.o. Tovarniška 7, 2325 Kidričevo Info za rezervacije: Prireditve: vlado.pienartatalum.si. 041808449.027990396. Restavracija: oaniatalum.si. 027969041
Gorišnica • Predlog proračuna sprejet
Vse je odvisno od države ...
V občini Gorišnica so svetniki soglasno potrdili predlog proračuna za leto 2011, ki znaša kar 7,6 milijona evrov, prav tako pa tudi predlog proračuna za 2012, ki je zaenkrat obstal na cifri 5,8 milijona evrov.
Čeprav sta oba dokumenta zelo naložbeno naravnana, pa je precejšnje vprašanje, koliko in kaj od predvidenih naložb bo občini uspelo izpeljati v letošnjem letu.
„V proračunu za letos imamo za naložbe namenjenih kar 5,17 milijona evrov, v kar so seveda že vključena predvidena sredstva iz raznih razpisov. Za naslednje leto je zaenkrat predvideno 3,5 milijona evrov za naložbe, vendar ta cifra ni dokončna, saj danes še ne vemo, kakšni razpisi bodo v prihodnje še na voljo .Brez dvoma bomo letos začeli gradnjo kanalizacijske mreže v obdravskih vaseh z začetkom v Forminu V kratkem pričakujemo pozitiven sklep za začetek gradnje primarnih vodov v okviru konzorcija občin, kjer računamo na pretežno financiranje iz evropskega kohezij-skega sklada. Ne glede na to pa bomo začeli gradnjo sekundarnih vodov, za kar je v proračunu že predvidenih 1,34 milijona lastnih sredstev, potem pa bomo glede na sklep in izbiro izvajalca za drugo fazo gradnje kanalizacije v okviru konzorcija začeli še gradnjo primarnih vodov in čistilne naprave.
Seveda gradnja kanalizacije pomeni tudi posodobitev
cestne infrastrukture; ceste bodo preplaščene, deloma tudi razširjene, kjer bo potrebno, bomo uredili še pločnike in javno razsvetljavo, kot je bila praksa tudi doslej," je prve naložbene korake v tem letu pojasnil župan Jože Kokot.
Nove težave: določitev poplavnih območij
Eden osrednjih investicijskih ciljev občine v prihodnje
Župan Jožef Kokot: „Z zahtevano pripravo nove dokumentacije oz. študije poplavno ogroženih območij se sprejem občinskega prostorskega načrta prestavlja najmanj na konec letošnjega leta ..."
ne le naša. Vsekakor sem prepričan, da zavrnitve projekta centra v OPN ne more biti, saj šola potrebuje zunanje športne površine, če že nič drugega. Je pa res dodatna težava, ki nam spet jemlje veliko časa, nova zahteva v smernicah za OPN, ki smo jih dobili z vlade pred kratkim. Gre namreč za to, da moramo v okviru študije vpliva na okolje na novo opredeliti poplavna območja v občini, kar je posledica velikih jesenskih poplav v osrednjem delu države. Po starih dokumentih pa je praktično tri četrtine občine poplavno ogroženo in potemtakem skoraj nikjer ne bi bilo možno graditi nič.
Priprava nove študije nam bo gotovo vzela najmanj pol leta in s tem si je država spet kupila lep kos časa do potrditve OPN-jev, poleg tega so to še dodatni stroški za občino. Če tega ne naredimo, pa praktično ne moremo delati nič več, ne moremo širiti niti obrtne cone, kar je tudi v planu, saj naj bi bilo tudi to območje, skupaj z letališčem v Moškanjcih, poplavno. Tako vsaj kažejo zadnje študije, ki so bile narejene, še preden je bil zgrajen kanal!"
Gradnja centra morda drugo leto
Župan Kokot ob tem ne skriva jeze, saj gre po njegovem mnenju zgolj za podaljševanje roka potrditve OPN, s čimer se seveda zaustavljajo tudi številni projekti; in če ti ne bodo izvedljivi, bo tudi večina razpisov v prihodnje brezpredmetnih:
„Seveda bi lahko mi posebej prednostno rešili problem po-
Sele ko bo sprejet in potrjen prostorski načrt, se bo za šolo lahko dejansko začela gradnja športnega centra, širjenje obrtne cone (na posnetku) in gradnja nekaj vaških domov.
plavno ogroženega območja na predvidenem zemljišču za športni center, vendar s tem ne bi naredili nič! Neupoštevane bi namreč ostale vse pobude naših občanov za individualne gradnje, ne bi mogli graditi vaških domov, ne bi mogli širiti obrtne cone, nič. To pa bi pomenilo dokaj hiter razkroj občine. Zato bomo OPN pripravili celovito, za celotno občino in glede na vse monitoringe, študije, javne razgrnitve ipd. bi OPN moral biti sprejet do konca leta, potem je pa stvar vlade, kako hitro ga bo potrdila. In šele takrat se lahko realno začne gradnja ne le centra, ampak tudi vsega ostalega."
Možnost, da bi znalo potrditev OPN preprečiti ministrstvo za kmetijstvo, zlasti ko gre za lokacijo bodočega športnega centra, ki je predviden na danes prvovrstnih kmetijskih zemljiščih, župan sicer dopušča, a meni, da druge možnosti v občini ni: „Ker pa so zunanje
rekreacijske in športne površine za osnovnošolce in občane po zakonu nujne, drugih primernih zemljišč, ki ne bi bila kmetijska, pa nimamo, sem osebno prepričan, da bo projekt centra izveden na tej lokaciji za šolo. Vsekakor moramo zagotoviti ustrezne namenske površine, ki jih zdaj kot občina sploh nimamo, zato na tej točki ne pričakujem upiranja ministrstev; nenazadnje bi to pomenilo negiranje zakonodaje," je prepričan župan Kokot.
Naslednja velika investicija je ureditev namakalnega sistema, kjer občina čaka na pozitiven sklep kmetijskega ministrstva, s katerim ji bo za izvedbo zagotovljen poldrugi milijon evrov letos in še enkrat takšna vsota naslednje leto. Kdaj bo težko in dolgo pričakovani sklep vendarle izdan, pa župan ne ve niti ne upa napovedati, saj je bilo že večkrat obljubljeno, da bo „zdaj zdaj", a finančnega blagoslova iz Ljubljane še vedno ni ...
SM
je ureditev lastnega velikega športno-rekreacijskega centra na zemljiščih za šolo oziroma vrtcem. O projektu z zaprtimi in odprtimi površinami za številna društva se sicer govori že precej časa, sploh od takrat, ko se občina in domača župnija oz. cerkev nista mogli dogovoriti glede odkupa dela dena-cionaliziranega zemljišča, na katerem je trenutno deloma na črno zgrajen sedanji športni park. V proračunu 2011 je zaenkrat po besedah župana zagotovljenih 180.000 evrov, kar naj bi zadoščalo za odkup zemljišča in ureditev potrebne dokumentacije za center, dodatnih 300.000 evrov pa v letu 2012:
„Seveda je dejanska realizacija ureditve centra v prvi vrsti odvisna od potrditve občinskega prostorskega načrta. Dokler ne bo sprejet in potrjen na vladi, lahko speljemo postopek odkupa in - kot rečeno - priprave dokumentacije, kaj več pa ne."
Župan Kokot ob tem priznava, da je glede na vsa znana dejstva in informacije zelo malo možnosti, da bi bil občinski prostorski načrt (OPN) sprejet pred poletjem 2012: „S tem problemom se srečujemo praktično vse občine v državi,
A
PLESNI xan VEČERI
s plesno šolo Salsero
Kje :	Restavracija PAN Kidričevo
Začetek:	četrtek 03. Februar 2011
Ura :	20:30
Trajanje:	90 min / 2 šolski uri
Informacije in prijave
g. Vlado Pignar, 02 7990396,041 808449, mail: vlado.piQnar@talum.si
ZAČETNI / NADALJEVALNI TEČAJ DRUŽABNIH PLESOV!
V repertoar družabnih plesov spadajo: standardni plesi (blues, angleški ali počasni valček, dunajski ali hitri valček, foxtrot, tango, slowfox, polka), latinskoameriški plesi (cha-cha-cha, rumba, samba, salsa, mambo) in swing plesi (disco swing, hustle, jive). Danes je osnovno znanje družabnih plesov del splošne razgledanosti, zato si ne dovolite priti v neroden položaj ob povabilu na ples.
Vsaka stopnja troja dva meseca (osem vaj) in poteka enkrat tedensko po dve šolski uri. Obisk prve vaje je brezplačen in če menite, da vas nismo dovolj naučili vam brez vprašanj vrnemo tečojnino. Plesno znanje boste pridobivali po naslednjih zahtevnostnih tečajih oz. stopnjah: začetni tečaj (1. stopnja), nadaljevalni tečaj (2. - 6. stopnja), izpopolnjevalni tečaj (7. - 12. stopnja), klubski tečaj (13. - ... stopnja).
Plesne vaje potekajo v sproščenem, veselem in pozitivnem vzdušju dvorane restavracije Pan in zagotavljamo vam,
da vam bo učenje plesnih korakov in pridobivanje novega znanja v izziv in užitek.
Ob zaključku vsake stopnje vam posredujemo seznam vseh naučenih figur pri posameznih plesih.
Cenik plesnega tečaja/osebo	ŠTEVILO VAJ / MINUT CENA
Začetna stopnja	8 vaj/90 minut	65, EUR
Začetna stopnja - upokojenci, Študenti, dijaki 8 vaj/90 minut	60 EUR
Spoštovani,
V dvorani restavracije Pan bomo v februarju pripravili plesne večere skozi teden, kasneje pa tudi družabne plese urice ob vikendih.
Veseli bomo, če boste To sporočilo posredovali naprej vašim prijateljem ali znancem, ki bi jih naši dogodki lahko zanimali...
S prijaznimi pozdravi Kolektiv restavracije Pan
VABLJENI ©
Prilagamo še utrinek iz Silvestrovanja 2010 v restavraciji Pan Kidričevo
Foto: SM
Foto: SM
Podravje • Druga plat zakona o omejevanju dela na črno
Za člane strojnih krožkov ni dela na črno
Čeprav je bilo v javnosti slišati že precej kritike na predlog zakona o omejevanju dela na črno, zlasti ko gre za področje kmetijstva, kjer je medso-sedska pomoč še kako dobrodošla, če ne celo nujna, pa vodja strojnega krožka Žetalanec in član upravnega odbora zveze strojnih krožkov Slovenije Izidor Štajnberger meni drugače.
„Strojni krožki, ki v Sloveniji delujejo že kakšnih 15 oz. 16 let, so oblika medsosedske pomoči, ki pa je morda marsikateremu kmetu premalo znana. Gre za krožke, katerih člani so kmetje svojimi stroji in si medsebojno pomagajo pri različnih opravilih, lahko s stroji ali ročnim delom. Takšna oblika pomoči je uzakonjena že precej časa in se je izkazala kot zelo dobra, seveda v okoljih, kjer so se kmetje res povezali in opravljajo storitve drug za drugega, pač eden eno delo, za katerega ima ustrezen stroj, drugi drugo. Seveda pa krožki in s tem pomoč ni mogla prav zaživeti, kjer so kmetje še vedno nevoščljivi drug drugemu," je najprej povedal Štajn-berger.
Takšna pomoč sicer uradno ni brezplačna, obstaja namreč poseben cenik za posamezne storitve, ki ga potrjuje ministrstvo za kmetijstvo in po katerem so določene cifre za opravljanje določenega dela: „Kljub temu je treba vedeti, da se posamezna opravila lahko kompenzirajo, kar na koncu koncev pomeni, da pravzaprav ni medsebojnih izplačil, če so storitve približno enakovredne. Recimo, zelo pavšalno povedano: če nekdo sosedu zorje njivo, sosed pa mu v zameno zaseje njegovo, ni plačila, je pa potrebno kompenzacijo seveda dokumentirati, kar pa ni težko. Enako kot za strojna dela velja tudi za ročna dela, kot je recimo obrezovanje trsja ali trganje grozdja; tudi ročno delo je ovrednoteno. Gre tudi tako, da lahko en sosed izsta-
Strojni krožki so organizirani v skladu z Zakonom o društvih in v pravnem prometu v skladu s tem zakonom uporabljajo ime „Združenje za medsosedsko pomoč - strojni krožek". Člani so fizične osebe, nosilci ali pa člani kmetijskih gospodarstev. Strojni krožek skrbi za informiranje članov in organizacijo opravljanja storitev, same storitve pa v pravnem, davčnem in finančnem smislu potekajo neposredno med naročnikom in izvajalcem storitve. Opravljanje storitev med kmetijskimi gospodarstvi je po Zakonu o dohodnini in pod pogoji ustreznega pravilnika oproščeno plačevanja dohodnine. Oprostitev velja za opravljanje kmetijskih in gozdarskih storitev (po standardni klasifikaciji dejavnosti), ko se opravlja za drugo kmetijsko gospodarstvo. To je lahko kmetija (nosilec dejavnosti je fizična oseba) ali pa pravna oseba, ki je registrirana za kmetijsko ali gozdarsko dejavnost (d. d., d. o. o., s. p. in podobno). Da ne bo pomote, povejmo, da oprostitev ne velja za druge primere, npr. za opravljanje komunalnih storitev (npr. zimska služba) lokalnim skupnostim.
(Vir: www. s-k.si)
Člani strojnih krožkov lahko opravljajo storitve za ostale člane, jih medsebojno kompenzirajo in se tako izognejo morebitnim kaznim zaradi dela na črno.
vlja račune za opravljena dela med letom drugemu, ta drugi prvemu in potem naredita obračun konec leta, da vidita, ali je kdo komu sploh kaj dolžan ali ne.
Za naše člane krožka je značilno, da si ogromno pomagamo prav na področju ročnih del, verjetno smo na področju fizičnih del in pomoči najaktivnejši strojni krožek v državi."
S kompenzacijami pomoči brez plačil
Štajnberger ob tem pojasnjuje, da so strojni krožki uradno registrirana oblika medse-
bojne pomoči: „Kot član strojnega krožka lahko vsak kmet dela usluge drugemu kmetijskemu gospodarstvu, torej drugim fizičnim osebam, ne pravnim, in lahko zaračunava usluge z omejitvijo cenika ter v končni fazi poplačila uredi s kompenzacijo. Da ne bi bilo napačnega razumevanja: nekega zaslužka pri tem ni, saj je po veljavnem ceniku cena za vsako storitev omejena navzgor. Osebno lahko povem, da lahko letno na en hektar zemlje zaslužim največ do 420 evrov letno, na en hektar gozda pa 85 evrov letno. Torej nekdo, ki ima malo svoje zemlje, ne more zaslužiti nekih cifer, tisti,
ki ima ogromno svoje zemlje, pa spet ne, saj nima časa in možnosti kaj veliko delati še drugim."
V Sloveniji je trenutno registriranih 45 strojnih krožkov, vanje pa je po zadnjih znanih podatkih vključenih 5755 kmetij. Nekateri krožki so bolj, drugi manj aktivni; med najuspešnejše pa sodi prav strojni krožek Žetalanec, v katerega je vključenih 134 kmetij:
„Kot kaže, pa se bo število članov zdaj, v kontekstu zakona o omejevanju dela na črno, zvišalo, saj je že kar nekaj prošenj za članstvo. Sicer nimamo v svojih vrstah neke velike kmetijske mehanizacije, saj
tudi ni velikih obdelovalnih površin, več poudarka je na gozdarski mehanizaciji, kjer imamo res skoraj vse, od strojev do opreme in ustrezno izobražene ljudi. Pri nas v krožku tudi ni nekih velikih kmetov, si pa res pomagamo in smo po aktivnostih v vrhu krožkov po državi. Kupna moč je relativno nizka, zato si ne kupuje vsak dragega in večjega stroja, če ga že ima sosed, saj je ceneje, če ga vzame v najem od soseda. Tam, kjer so kmetje veliki in močni, pa je še zmeraj prisotno tekmovanje, kdo bo imel boljši, zmogljivejši stroj, kar pa ni najbolj ekonomično."
Štajnberger še pravi, da zakon o omejevanju dela na črno podpira, vendar tudi meni, da so se odgovorni izvedbe lotili na napačni strani: „Najprej bi bilo treba delo na črno odpraviti pri 'vrhu', tam, kjer se res vrtijo velike cifre. Inšpektorje najprej poslati med kmete, ko
si bodo pomagali, se mi ne zdi prav, saj je vsem jasno, da pri medsosedski pomoči res ne gre za zaslužke. Vendar kot sem povedal, je za ljudi s kmetijami pametno, če se včlanijo v strojne krožke, saj tako lahko v vsakem trenutku ob morebitnem obisku inšpektorja upravičijo sosedsko pomoč. Računa za opravljeno delo namreč po zakonu ni treba izdati prej, preden ni delo opravljeno, pa četudi traja več dni, zato inšpektor nima možnosti kaznovanja, če gre za člane strojnega krožka. Vsak član se namreč v takem primeru, recimo, da gre za večdnevno trgatev ipd., lahko izkaže s člansko izkaznico in to je to. Potem se, kot pravim, sicer izpiše račun po določenem ceniku, vendar se lahko računi kompenzirajo z delom oz. storitvami, kar pomeni, da na koncu ni ne plačnika ne dolžnika."
SM
Slovenija • Povprečna starost kmetov še vedno visoka
Mladi prevzemniki kmetij so bolj izobraženi
Da tako starostna kot izobrazbena struktura slovenskega kmečkega življa kažeta precej slabo podobo, je znano že veliko let. Tudi zadnji trije razpisi kmetijskega ministrstva od leta 2007 do oktobra 2010, katerih cilj je izboljšava prve in druge kategorije (gre za razpise za pomoč mladim prevzemnikom kmetij ter za pomoč pri predčasnem upokojevanju kmetov), bistveno ne izboljšujejo stanja.
Zadnji razpis za mlade prevzemnike kmetij se je zaključil sedmega oktobra lani, odprt pa je bil dobrih 14 mesecev. Prav na ta zaenkrat zadnji razpis je prišlo največ vlog, po podatkih MKGP kar 659, med upravičene vlagatelje pa je bilo oz. bo razdeljenih 12 milijonov evrov. Seveda morajo vlagatelji zadostiti lepemu številu pogojev; med njimi je ob velikosti kmetije pomemben kriterij tudi starost, ki ne sme presegati 40 let, in pa vsaj triletna poklicna izobrazba oz. osnovnošolska izobrazba z več leti delovnih izkušenj in pridobljeno nacionalno kvalifikacijo s področja kmetovanja.
Upoštevajoč rezultate vseh treh razpisov od 2007 do lani,
se je resnično precej izboljšala izobrazbena struktura mladih prevzemnikov kmetij; manj kot četrtina je namreč takšnih, ki imajo le poklicno izobrazbo (nimajo srednješolske). Precej manj pa so ukrepi oz. razpisi pripomogli k znižanju povprečne starosti kmetov; ta se sicer v Sloveniji giblje okoli 58 let. Pregled starosti uspešnih mladih prevzemnikov kaže, da jih je le osem odstotkov mlajših od 25 let (spodnja starostna meja za prijavo na razpis je bila 18 let), velika večina, 52 odstotkov, jih je starih med 25 in 35 let, preostalih 40 odstotkov prevzemnikov pa ni več ravno mladih, saj štejejo nad 35 let. Statistika pa je vsaj toliko prizanesljiva, da je izračunala povprečno starost
mladih prevzemnikov na 33 let ...
Skupno so na kmetijskem ministrstvu na zadnjih treh razpisih za mlade prevzemnike prejeli 1409 vlog, največ jih je
prispelo prav na zadnji razpis - 611. Odobrenih je bila večina - 1221 vlog ali 87 odstotkov prosilcev. Skupni znesek odobrenih sredstev je znašal dobrih 24,6 milijona evrov,
ifv	v
• '.-V-A--
m
kar v povprečju pomeni, da je vsak upravičenec prejel okoli 20.000 evrov (sicer pa je že v razpisu obstajala zgornja omejitev, ki je določala, da posameznik ne more prejeti več kot 40.000 evrov). Daleč največ vlog je prispelo iz savinjske regije (223), sledi ji podravska regija s 173 vlogami in Pomurje s 165 vlogami, najmanj vlog pa je bilo poslanih z obalno-kraške (11) in notranjsko-kraške regije (20). Temu primerni so seveda tudi zneski, ki so bili odobreni; mladim kmetom iz Savinjske je bilo skupno odobrenih 4,657 milijona evrov, prevzemnikom iz Podravja 3,631 milijona evrov, iz Pomurja pa 3,548 milijona evrov.
Skupaj so mladi prevzemniki
dobili v last in upravljanje nekaj manj kot 15.500 hektarjev kmetijske zemlje, kar v povprečju pomeni okoli 12 hektarjev na enega prevzemnika . Največ mladih kmetov - prevzemnikov je sicer dobilo v roke približno 10 hektarjev velike kmetije (50 odstotkov), precej, kar 44 odstotkov mladih gospodarjev, pa bo obdelovalo večje kmetije (nad 10 in do 30 hektarjev), preostalih nekaj odstotkov pa kmetije z nad 30 hektarji posesti.
Največ mladih kmečkih gospodarjev se ukvarja z mešano, rastlinsko-živinorejsko proizvodnjo, slabih 26 odstotkov s prirejo mleka, z rejo živali brez prireje mleka pa 18,5 odstotka.
SM (vir: KGZS)
Foto: SM
Foto: SM
Polenšak • Turistično društvo z novimi načrti
Prizidek za stalno razstavo
Člani Turističnega društva (TD) Polenšak, ki jih je kar 214, so se tudi letos ob začetku leta zbrali na rednem, 47. občnem zboru. „Lansko leto smo bili zelo uspešni, saj smo naredili celo več, kot smo si zadali v planu, seveda pa imamo začrtane že nove cilje," je povedal predsednik TD Franc Kukovec.
„Kljub gospodarski krizi nam je v minulem letu uspelo izvesti vse naloge. V programu smo si zadali 17 nalog, naredili pa smo jih kar 20. Gre v glavnem seveda za prireditve, med katerimi je najbolj znana naš praznik žetve, sicer pa smo uspešno izpeljali tudi božični dobrodelni koncert, prireditve ob materinskem dnevu, čistilne in delovne akcije, košnjo na stari način, prvomajsko kolesarjenje, sodelovali smo na več zabavnoglasbe-nih oddajah različnih televizij, prav tako nismo manjkali na pustnih prireditvah, organizirali smo tudi izlet v Prekmur-je, obiskali sejem turizma v Ljubljani, kjer smo sicer redni gostje, itd."
Po besedah Kukovca bodo člani društva tudi v letošnjem letu polno zaposleni: „Ob tradicionalnih, vsakoletnih prireditvah, ki se začnejo s proslavo bo materinskem dnevu in udeležbo na pustih prireditvah, nadaljujejo pa z velikonočno razstavo, košnjo in žetvijo itd., je eden pomembnih ciljev tekočega leta namestitev klopi za obiskovalce našega kraja, saj jih je vedno več - od poho-dnikov do kolesarjev. Gotovo pa je osrednja naloga, ki se je bomo lotili letos, dozidava našega turističnega doma. Želimo namreč pridobiti prostor za stalno razstavo, kjer bi bili na ogled etnološki predmeti. Število razstavnih eksponatov povečujemo v sodelovanju s
Predsednik TD Polenšak Franc Kukovec: „V načrtu imamo postavitev klopi v našem kraju, saj nas obišče vedno več pohodnikov in kolesarjev."
V TD Polenšak nameravajo ob sedanjem domu na zahodni strani (na posnetku) dograditi še prostor za stalno etnografsko razstavo s sanitarijami.
ptujskim Pokrajinskim muzejem, sicer pa bi v stalno razstavo vključili tudi eksponate Puhovega društva. Prostor za gradnjo je zagotovljen na zahodni strani našega sedanjega objekta, velikost bo po projektu znašala okoli 90 kvadratnih metrov, saj bodo ob večjem razstavnem prostoru urejene še sanitarije, ocena vrednosti pa se giblje okoli 200.000 evrov, seveda pa je to le približna ocena," je podrobneje pojasnil Kukovec.
Kot je še povedal, bodo v društvu potreben denar poskušali zagotoviti s prijavo projekta na enega izmed ustreznih razpisov ministrstva za kmetijstvo za ureditev vaških središč, nekaj denarja pa bodo
zagotovili tudi sami: „Društvo je zelo aktivno, iz občinskega proračuna pa je financirano s 3000 evri za delovanje ter 2000 evri za posebne prireditve. Vsa ostala potrebna sredstva člani pridobivamo s svojimi prireditvami, ki upam in verjamem, da bodo še naprej tako dobro obiskane."
Sicer pa je Kukovec še povedal, da predlog župana, naj se del proračunskega denarja prihrani na račun nižjega financiranja športnih in kulturnih društev, ni naletel na odobravanje v nobenem društvu, zato zmanjšanja denarja za delovanje društev ni pričakovati.
SM
Slovenija • Strojna oprema kmetij na nizki ravni
Kmetje vozijo stare traktorje
Kljub temu da je bilo v prejšnjih letih slišati precej očitkov na to, da so kmetje razpise za sofinanciranje izrabljali pretežno za nakupe sodobnih (bolj ali manj) potrebnih traktorjev, pa podatki slovenskega statističnega urada kažejo, da je velika večina traktorjev starejših od 12 let.
Velika večina pomeni kar konkretnih 79 odstotkov vseh traktorjev, ki so dopolnili 12 let ali več, še nekoliko bolj strašljiv pa je drug podatek, ki pravi, da je kar 62 odstotkov traktorjev starejših od dvajset let,
vsi podatki pa veljajo za leto 2009! Tako niti ni čudno, da je eden izmed pomembnejših vzrokov za traktorske nesreče prav starost in izrabljenost tega vozila (v zadnjih letih se povprečno na leto zgodi oz.
Velika večina traktorjev v Sloveniji je stara nad 12 let (79 %) oziroma celo več kot dvajset let (62 %), le 8 odstotkov pa je starih tri leta ali manj.
uradno registrira okoli 50 nesreč s traktorjem).
V primerjavi z (novimi) avtomobili so novi traktorji precejšnja redkost. V Sloveniji je tako avtomobilov, starejših od 12 let, le še 24 odstotkov, novejših, ki so stari do pet let, pa je 35 odstotkov (za primerjavo: do pet let starih traktorjev je le 12 odstotkov), do osem let starih avtomobilov je približno 53 odstotkov, toliko starih traktorjev pa le 16 odstotkov. V številkah to pomeni, da je v državi bilo konec leta 2009 registriranih do pet let starih avtomobilov skoraj 386.000 (od skupno dobrega milijona avtomobilov), traktorjev pa le nekaj manj kot 11.000 (od skupno 87.108). Nadaljnje konkretne številke pa so takšne: 68.925 traktorjev je starejših od enajst let, v avtoparku pa je dobrih 254.000 avtomobilov v tej starostni kategoriji.
V letu 2009 je bilo v državi nekaj čez 71.000 povsem novih avtomobilov, ki so prvič zapeljali na ceste, novih traktorjev pa nekaj manj kot 2000. Ob tem je zanimiv podatek, da je večina novih traktorjev bila kupljena prav z uspešnimi kandidaturami na razpisih skupne kmetijske politike za sofinanciranje tovrstnih naložb v kmetijstvu; na tak način je bilo namreč kupljenih kar 1165 novih traktorjev (od tega 892 iz ukrepa posodabljanje kmetijskih gospodarstev in 273 iz ukrepa povečanje gospodarske vrednosti gozdov).
Sicer pa se je število tako novih traktorjev kot novih avtomobilov v letu 2009 glede na leto poprej zmanjšalo; število avtomobilov za 20 odstotkov, število novih traktorjev pa za 26 odstotkov.
SM (vir: SURS, MNZ)
Svet je majhen
Po Sloveniji Slovenija?
Zvesti bralci Štajerskega tednika so zagotovo opazili, da je računsko sodišče Republike Slovenije končno ugotovilo in obsodilo dejstvo, ki smo ga v zadnjih dveh letih sami že velikokrat izpostavili v kolumni »Svet je majhen«. Sedaj je uradno: Slovenija nima jasnih javnih računov in v tujini nimamo najboljšega ugleda.
Čeprav mi je dogodek v osebno zadovoljstvo, ker potrjuje kvaliteto in resničnost naših analiz, me formalno ugotovljena dejstva ne veselijo. Vsak normalen državljan čuti, da je v slovenskem prostoru nekaj narobe. Politična in gospodarska scena kažeta znake bolezni. Virusi uničujejo našo državo, »telo« propada, pripravljena zdravila ne učinkujejo, pravih zdravnikov, ki bi vedeli, kako se spopasti z okužbo, pa ni na razpolago. Brez ovinkarjenja: Slovenija je v globoki politični in gospodarski krizi. Slovenija propada. Politična elita - kije nismo zamenjali iz časov pred osamosvojitvijo - je izčrpana, nima več nobenega pozitivnega elana in je kriva za katastrofalno stanje našega gospodarstva, ker se ni oziroma je nismo pravočasno umaknili. Politiki so si po neodvisnosti razdelili ekonomski plen ali si vračali usluge za razne podpore tako, da so si delili podjetja in vodilna mesta.
Ker je pred dvajsetimi leti Slovenija morala nadoknaditi precejšno razvojno razliko do zahodnih trgov, ni bilo težko voditi države in podjetij, ki so imela zagotovljeno tržno-cenovno prednost. Vendar se je ciklus zaključil. Slovenija je dosegla vse EU-standarde in vstopila v evroklub. Prednosti so bile izkoriščene, monetarna politika predana Frankfurtu in začela seje »resna igra«. Na žalost se je ta resna igra, v kateri bi morali naši politiki in menežerji izkazati svojo kvaliteto in sposobnost, začela natančno v najhujšem kriznem obdobju svetovnega gospodarstva po drugi svetovni vojni, kar je stvari še bolj zapletlo. Dobili smo najslabše politično vodenje po razglasitvi neodvisnosti. Po eni strani naši voditelji še vedno odgovarjajo istim režiserjem iz leta 1989 (skoraj protislovno: smo edina država bivše Jugoslavije, ki ima še vedno iste voditelje), po drugi pa tako slabo nastopajo, da ne premorejo niti malo navidezne enotnosti, pač pa skušajo drug drugega prelisičiti v medsebojnem vsakodnevnem repozicioniranju. Med tem je javno dobro pozabljeno. Državljani postajamo pasivni, nemočni, gledalci slabe gledališke predstave. Igralci na odru igrajo samo za svoje zadovoljstvo, hkrati pa računajo na našo apatičnost. Gospodarstvo so je sesulo. Banke, ki bi morale pomagati, so blizu roba proprada. Največja banka mora upati v zunanjega rešitelja, kot bi bila na primer ameriška banka Goldman Sachs, za katero pa ponovno stoji interes posameznih oseb, kot sta Tomaž Lovše in minister Križanič. Takoj za Grčijo in Portugalsko smo država, ki je imela največjo rast deficita v zadnjem letu (po trenutno znanih podatkih), večina finančnih skladov, prijavljenih v Sloveniji, je propadla - ali so v prisilni poravnavi ali v stečaju. Nihče se ni rešil.
Osebno sem zelo dobro poznal težave nekaterih hol-dinških družb. Pri nekaterih - kot na primer Zvon 1 -sem celo spoznal morebitne dobre rešitve in rešitelje, a vseeno so se lastniki raje odločili za nesmotrne poslovne odločitve. Nekaj mora biti hudo narobe, če propade holding, ki ima v lastni najboljše svetovno optično omrežje T2, znano Mladinsko knjigo, dobro Abanko, zdravo podjetje Helios in druge pomembne naložbe. Osebno lahko zagotavljam, da so bili voditelji nesposobni pri odločanju in da odgovorni na bankah upnicah niso imeli pojma o svetovnih finančnih trgih oziroma rešitvah.
V kitajščini se beseda kriza prevede z »wej-ji«, kar je beseda, sestavljena iz: težava, priložnost. Prepričan sem, da bi se mi, Slovenci, ki smo neverjetno izobražen in nadarjen narod, lahko izognili vsem težavam, ki nas dušijo, a če tega nismo bili sposobni do danes, lahko izkoristimo priložnost trenutne krize in presekamo s preteklostjo. Kriza, ki bo ukinila vse nezdrave veje in nas prisilila v zamenjavo vodilnih kadrov, lahko postane naša največja priložnost. Preden nas bodo pripeljali do dna, iz katerega bomo se težko pobrali, in preden nas naredijo še revnejše, postanimo aktivnejši. Prebudimo se iz apatije. Začnimo, če ne drugo, žvižgati igralcem na odru. Poza-nimajmo se za nove igralne skupine ali posameznike. Če ne bomo ukrepali, nas čaka samo še teater absurda in dokončni propad. Potrebujemo nove ljudi, ki bodo poznali svet, pravila mednarodne igre, ki bodo imeli vizijo in ki nikoli ne bodo pozabili, da gospodarsko bogata država temelji na srečnem, zadovoljnem narod, ki ima na razpolago priložnosti za delo in za lastno izražanje.
Laris Gaiser
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Božidar Flegerič (* 30.1.1841, 19. 6.1907, Vodranci) - 2. del .
Večni popotnik Slovenskih goric
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Pred smrtjo ga je spovedal župnik J. Zadravec, da se je spravil z Bogom, katerega je velikokrat žalil. Flegeričeve-ga pogreba se je udeležilo veliko ljudi iz domačega kraja, učitelji z učenci, v posebej velikem številu Središčani z županom na čelu, delegaciji veteranskega in gasilskega društva. Ob odprtem grobu sta govorila domači župnik in nadučitelj ter prijatelj Fr. Cajnko, ki je poudaril Flege-ričevo pesništvo in ljubezen do domovine. O njegovi smrti so poročali slovenski časniki, v Ljubljanskem Zvonu je o njem pisal dr. Ilešič. Poudaril je, da je bil Flege-rič bolj znan v Slovenskih goricah kot potnik usode, deseti brat v ponošeni gosposki suknji na prašni beli cesti. Študiral je na gimnazijah v Varaždinu, Mariboru in na univerzi v Gradcu, bil profesor v Osijeku, nazadnje pa brezciljni popotnik Slovenskih goric. Flegerič je pokopan na kogovskem hribu, najvzhodnejšem in najlepšem grebenu Slovenskih goric. Večkrat je izrazil željo, da bi ga pokopali med slovenskogoriškimi trsi, tako tudi v pesmi Moja prošnja: »K trsu mene pokopljite, z menoj trsu pognojite, ki rodi za domovino - - -» Že takoj po smrti so prijatelji in znanci v Središču osnovali odbor za postavitev spomenika in spominske plošče, ki bi jo vzidali v rojstno hišo. Spomenik in ploščo naj bi odkrili 17. avgusta 1913. Spomenik ima obliko piramide iz sivega marmorja s črno granitno ploščo in belim podstavkom. Nagrobnik je s skalo vred visok blizu 3 metre. Na njem je napis:
Foto: L. Muzek
Flegeričev nagrobni spomenik
Tukaj počiva
večni popotnik Slov. goric pesnik in pisatelj slovenski
BOŽIDAR FLEGERIČ. Roj. 30. 1. 1841 Umrl 9. 6. 1907 Postavili pesnikovi prijatelji in znanci.
Plošča je 80 cm široka in 60 cm visoka. Na nji stoje besede: Dom pesnika BOŽIDARJA FLEGERIČA. * 30. 1. 1841 t 9. 6. 1907.
Spominsko ploščo so ponovno odkrili v nedeljo, 19. junija 1977, ob 14. uri na Fle-geričevem domu ob cesti v Vodrancih, ki so nekako na pol poti med Središčem in Kogom. Kot je v zapisu vabil dr. Fran Brumen v Tedniku, so s ponovnim odprtjem počastili spomin na 70. obletnico njegove smrti in 137. obletnico rojstva, ker 100-letnice zaradi začasne zasužnjenosti domovine niso mogli proslaviti. Bolj kot grajenska poezija označuje Flegeriča napis na nagrobniku »večni popotnik Slovenskih goric«.
Flegerič je poslovenil dva odlomka iz Byrona »Childe Harold«. Lokalnega pomena je črtica Trg Središče po štirih sto letih, življenjepisi Štefana Modrinjaka, dr. Štefana Kočevarja, Davorina Trste-njaka, Frana Miklošiča, Gregorja Jožefa Plohla ter razni biografski prispevki za Ger-šakove Ormoške spomine. Opisal je tudi življenje Junija Palmotica, Ivana Macuna, Vatroslava Jagica, Valentina Mandelca in Jurija Cafa. Pisal je o možeh svojih krajev, ne da bi dosegel kaj več kot lokalni uspeh.Več biografij je ostalo v rokopisu.
Leta 1880 se je s Stritarjevim Zvonom slovenski slovstveni svet dvignil na novo raven, ki ji Flegerič ni mogel več slediti. Njegov pesniški talent, ki je v začetku veliko obetal, se ni do kraja razvil, s starostjo je vidno upadel. Njegovi pesniški izlivi so skromni po obliki in vsebini. Svet njegove lirike so vinorodne Slovenske gorice, Pre-kmurje in Medmurje, teme lepota narave, domovinska ljubezen, svoboda, izgubljena mladost. Oblikovno so nanj vplivali Prešeren, Jenko, Stritar in Gregorčič, visoko je cenil in posnemal Stanka Vraza. Napisal je nešteto prigodnic. Poleg preprostih kitic je uporabljal sonet, gazelo, stanco, distih.
1880 je izdal Grajenske pesmi, poimenovane po neznatnem potoku Grajena, ki
Flegeričev dom
teče ob Ptuju in skozi Ptuj.
Grajenske pesmi
Drobno knjižico z naslovom »Grajenske pesni« je založil pisatelj, natisnila pa 1880 tiskarnica Družbe sv. Mohora v Celovcu v obsegu 38 paginiranih strani. Za moto je izbral Flegerič verze pesnika Nicolasa Lenaua:
»Und sehen wir uns nie wieder In disem Erdenleben, Dich werde meine Lieder Verherrlichend umschweben.
V prostem prevodu:
Ne bomo se več videli v tem zemeljskem življenju,
tebe bodo moje pesmi poveličeno obdajale.
Zbirko pričnejo pozdravni prigodniški verzi, naslovljeni na A. B. s pozdravom »dober dan«, zaključijo pa poslovilni s ključno besedo »lahko noč.« Naslovna pesem je posvečena potoku Grajeni, ki mu je navdih v otožnem času. V okorelih rimah je skrita preprosta lepota potočnic. Pesnik sanjari ob potoku in je sam neznaten in tih kakor potok. Valčkom Grajene je zaupal svoja čustva do ljubljene deklice. Pravzaprav pesnitev sestavljata po dve oštevilčeni štirivrstični kitici z zaključnima s številom 100. Velika Donava ga ni nikoli pesniško navdihnila. V nerodnem erotičnem motivu opisuje, da prebiva v mali koči ob Grajeni njegova zala »deva«, ki jo sicer prešerno-vsko opeva in ji očita, da kot Slovenka ne govori slovensko, domačega jezika se celo sramuje. Primero prenese na ostala slovenska dekleta, ki bodo rodila take neslovenske sinove in preide iz ljubezenskega motiva na domovinskega, ki zbudi njegovo jezo, kajti svojo domovino
pesnik brezmejno ljubi. Če pa bi želela kramljati po slovensko, bi se mu zdela kakor nebeška vila. Boji se zanjo, da bi mu je kdo ne ukradel. Grajena pa šumi, kot bi jokala zaradi zavisti, skreganosti in škodoželjnosti med ljudstvom. To ljudstvo tudi ne občuti nesreče svojih slovanskih bratov. Vrbe ob Grajeni so žalostne podobe, v senci katerih je sanjal o svobodi. Na pomoč kliče ruske Slovane, za katere sliši, da bodo prišli čez Balkan in pregnali Turke ter Madžare. Takrat bi si tudi želel, da bi njo učil domači jezik. Pokazal bi ji lepoto domovine, Kavkaz in poezijo. Razodel bi ji svojo silno ljubezen, ki pa jo ona zaničuje. Njuna ljubezen bi bila kot ljubezen južnega vetra in Grajene, sanjal jo je na svojem domu, da bo vedno njegova. Vabi jo, da poklekneta in molita za svoje nesrečno ljudstvo. V drugih sanjah je videl sebe umreti. Ona je bila njegov pesniški navdih in pesmi so tudi upanje, da bo ostal v spominu. Poslavlja se od nje in Grajene, on, brezimeni pesnik.
Vladimir Kajzovar, bibliotekarski specialist, KIP
Viri in literatura:
ANONIMNO: Božidar Flegerič. Dom in svet, 1907, let. 20, št.8, 381.
BORKO, Božidar: Deseti brat Slovenskih goric. Jutro, 25. februar 1926, 11.
BRUMEN, Fran: Ponovno odkritje spominske plošče Božidarju Flegeriču. Tednik, 16. junij 1977, 7.
EMERŠIČ, Jakob: Gradivo za bibliografijo Ptuja in okolice. Ptuj, 1985.
FLEGERIČ, Božidar: Grajenske pesni. Natisnila tiskarnica Družbe sv. Mohora v Celovcu, 1880.
KOSI, Anton: Božidar Flegerič. Življenjepis in pesmi. Natisnila tiskarna sv. Cirila v Mariboru, 1913.
SLOVENSKI biografski leksikon: V Ljubljani 1925-1932, Flegerič Božidar, 180-181.
Tednikova knjigarnica
Za smeh, dobro voljo in srečo
Minuli teden je bila v razstavnem prostoru knjižnice Ivana Potrča Ptuj postavljena razstava karikatur mojstrice zbadljivega čopiča, vsem dobro znane ka-rikaturistke Aljane Primožič (ogled razstave je mogoč do 29. januarja v času odprtosti knjižnice in ga zelo priporočam). Izvirne originalne karikature, ki so izšle v monografski izdaji z naslovom Brez dlake na čopiču (uvod in spremna beseda Marjan Bauer. Ljubljana: Delo, 2010. 160 strani), z nekoliko skritim podnaslovom Karikature, ki so jih vrgli iz parlamenta, so prava paša za oči in usta, ki se ob duhovitih, povednih, aktualnih podobah z današnje, seveda predvsem politične scene raztegnejo v nasmeh ter spodbujajo humorno distanco do dnevnih političnih zdrah in do gospodarskega klientelizma.
Prepoznavni likovni slog, risarska natančnost in vešče karikiranje upodobljencev in njihovih dejanj ter položajev, kakor tudi izbira tematike so odlike, ki jih premorejo izbranci. Le-teh pa je, kar se humorja tiče, le malo v deželi, zato so razstave karikatur posebna dragocenost.
V današnji Knjigarnici želim opozoriti na slikanici, ki pomenita »izlet izpričane karikaturistke«, če se lahko tako izrazim, v sfero ilustracije leposlovja za otroke. Aljana Primožič (v vzajemnem knjižničnem katalogu je najti 70 zapisov z njenim avtorstvom) je namreč ilustrirala še skoraj po sveži barvi dišeči zbirki kratkih zgodbic Ptujčanke Darje Ambrožič. Prva, z naslovom Smukec (2009), je bila na tem mestu predstavljena ob izidu, tokrat pa namenjam Knjigarnico minulo leto izdani knjigici z naslovom Čarovnička Darjula in njene težave z dobrimi deli. Sama avtorica ilustracij je priložnostno dejala, da njen čopič ni ravno uravnan na knjige za otroke, torej ji klasična ilustracija ne leži povsem, kot bi se lahko izrazili bolj žargonsko. Toda ker gre za zgodbice, kjer je zaslediti veliko hudomušnosti in humorja v samem besedilu, potem je »karikaturni« pristop »opravičljiv«.
Toda kakšna naj bi bila karikatura za mlade bralce, za predšolske otroke in otroke tja do desetega leta? Le-tem so namreč kratke zgodbice Darje Ambrožič najbolj namenjene. Kako narisati, kolorirati otroški obraz, da mu karikirana podoba ne postara lica? Kaj je tisto, kar lahko upodobi karikaturist, pa ne spominja na običajne upodobitve v karikaturah za odrasle? Odgovor je zelo, zelo težak. Prvi, ki mi (osebno) pride na misel, je mojster, odličen karikaturist Božo Kos, ki je tudi za najmlajše odlično vrtel svoja humorna risala. Kakorkoli že, korak med karikaturo in ilustracijo je vse prej kot enostaven in bi bil lažji ob sodelovanju poznavalskega likovnega urednika (npr. na uvodni predstavitveni ilustraciji glavnih junakinj, male čarovničke in njene mame, obe lebdita v zraku). In kaj je najti med živorumenimi platnicami, kjer je na naslovnico postavljena navihana, po malem Kremenčkova čarovnička, s prepoznavnim, visoko šiljastim klobukom?
Najprej je predstavljena čarovnička Darjula, nato pa sledi sedem kratkih zgodbic, ki so razvrščene po naslovih dni v tednu. Glavna junakinja pravi, da je vrsta za dobra dela v prvem dnevu tedna, torej se v ponedeljek odpravita z mamo v nakupovalno središče. Toda ob poskusu z dobrotnostjo naleti mala čarovnička na odpor pri stari čarovnici, mami torej. Le-ta celo nadere nade-budnico, da je dobrota sirota. V torek izvemo, da je Dar-julina mama eno črnogledo bitje, in deklič se odloči, da ji bo pomagala s čarobno kremo. Pri tem pa ugotovi, da je z odraslimi in dobrimi deli res križ. Vsak dan v tednu se Darjula pripelje v smešno situacijo, saj ima njena dobrotljivost smešno napačne učinke. Zbirka zgodbic, kjer se ta mala čarovnička posrečeno trudi odobrovo-ljiti ta staro čarovnico, se zaključuje z nedeljo, ki je dan za premišljevanje. Darjula ugotovi, da je iskren pogovor najboljša rešitev, in z mamo razčistita nesporazume.
Na prvi pogled zgolj zabavne zgodbice so med vrsticami polne sporočil o temeljnih družinskih vrednotah in razmerjih med malimi in velikimi.
Liljana Klemenčič
Foto: arhiv
Kolesarstvo
Tudi Golčer se je vrnil »domov«
Stran 12
Rokomet
Na Švedskem se igra slab rokomet
Stran 12
Košarka
Spodbudna zmaga pred sobotno tekmo
Stran 13
Tenis
Tamara s povabilom do polfinala
Stran 13
NK Stojnci
Spomladi želijo izboljšati položaj na lestvici
Stran 14
Plavanje
Hazemali v Radencih zmagal na 50 m hrbtno Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Aluminij
Murko in Purišič v Aluminiju
Bolj kot sama sredina tekma s Celjani je zanimivo, kdo so novi igralci pri Aluminiju. Ta je dobil v torek dve zveneči pr-voligaški okrepitvi, obe na najobčutljivejših mestih v ekipi - med vratnicami in v napadu. Majhno presenečenje je vsekakor prihod izkušenega vratarja Tomaža Murka iz lendavske Nafte (prej je branil za Maribor in Labod Dravo), Dejan Purišič bo pa velika okrepitev v napadu, kjer bo poskrbel za še večjo učinkovitost kidričevskega napada, ki si po danih zadetkih deli drugo mesto z Belo krajino. Aluminij je s tema igralcema prišel do zelo kvalitetnih okrepitev. Možno je, da bo v Kidričevo pristopil še kakšen novinec, saj je kar nekaj igralcev na preizkusu: Lugonjič, Majer, Umihanič, Muratovič. Primož Potočnik se trenutno nahaja na preizkusu nekje na Hrvaškem.
Napovedi so vedno nehvaležne, vendar so v Kidričevem naredili korak naprej, tako da so očitno iz trte zvite govorice, da nimajo ambicij. K delu članskega moštva je priključen mladinski reprezentant Timotej Petek. Ta bo skupaj z Matejem Pučkom (oba sta slovenska mladinska reprezentan-ta) zagotovo dobil primerno minutažo; Pučko je že v jesenskem delu na desetih tekmah dosegel tudi dva zadetka. Kdo bo podpisal pogodbo oziroma ostal pri Aluminiju, pa bo znano po sobotni tekmi s Palomo
Prijateljska tekma:
Aluminij - CM Celje 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Purišič (69).
ALUMINIJ: Murko, Medved, Draškovič, Romih, Petek, Bingo, Režo-nja, Jovanovič, Purišič, Kmetec, Lugonjič. Igrali so še: Poljanec, Topolo-vec, Bajlec, Breg, Djokič, Umihanič, Muratovič. Trener: Bojan Flis.
CM CELJE: Fink, Podgoršek, Bezovnik, Lenovšek, Deliš, Simonovič, Golčer, Kraljič, Vidmajer, Mehkič, Jurišič, Krajnc. Igrali so še: Kotnik, Krajcer, Akpako, Štraus, Bezjak, Firer, Gobec, Popovič, Alenc, Beršnjak, Pavlovič. Trener: Stane Bevc.
Po dobrem tednu treningov so nogometaši Aluminija odigrali prvo pripravljalno srečanje pred nadaljevanjem prvenstva v 2. ligi; njihov tekmec je bila prvoligaška ekipa CM Celje. Obe ekipi sta se predstavili s precej spremenjenima postavama glede na jesenski del. Aluminij je zasluženo slavil minimalno zmago, za katero je poskrbel zelo motiviran bivši igralec Celja Dejan Purišič, ki se je tako na najboljši način vrnil v Aluminij. S tem zadetkom je dal strokovnemu vodstvu Celjanov zagotovo temo za razmislek: so se ga mogoče prehitro odrekli? Kidričani si lepšega uvoda, kot je zmaga proti prvoligašu, na otvoritvi drugega dela sezone ne bi mogli želeti.
iz Sladkega Vrha (13.00).
Bojan Flis, trener Aluminija: »Smo v polnem procesu treninga. S tekmo sem zadovoljen tako v kondicijskem kot taktičnem smislu. Seveda je lepo, če premagaš prvoligaša, je pa predvsem pomemben motivacijski faktor. Nadaljevali bomo v normalnem ritmu, naslednji teden bomo vadili vsak dan, od tega dvakrat dopoldne. Ritem igravanja tekem bo sobota-sreda-sobota. Z Mur-kom in Purišičem smo veliko pridobili. Tudi drugi igralci, ki so na preizkušnji, imajo svoje kvalitete.«
Dejan Purišič, igralec: »Trenutno sem bil brez kluba,
Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Murko je letošnja najodmevnejša okrepitev v taboru Aluminija.
Timotej Petek v dresu mladinske državne reprezentance
ponudbe pa sem imel predvsem iz Madžarske, a je nekoliko predaleč. Zato sem se z Aluminijem hitro dogovoril za sodelovanje. Večino igralcev dobro poznam. Nisem še najbolje pripravljen, vendar bo do začetka prvenstva vse tako, kot mora biti. Upam, da tudi rezultatsko, saj nimamo slabe ekipe.«
Timotej Petek, igralec:
»Starejši igralci so me dobro sprejeli, na meni pa je, da se z delom dokažem in na takšen način zahvalim vodstvu kluba, ki mi je ponudilo priložnost. Seveda se bom trudil, saj lahko samo tako pričakujem poziv selektorja slovenske reprezentance U-21.«
Tomaž Murko, vratar: »Z Aluminijem smo se hitro sporazumeli o sodelovanju. Pritegnilo me je predvsem to, da ima klub ambicije in da se bomo borili za prvo mesto. Upam samo, da nam bo uspelo in da bomo igralci na igrišču pokazali, da smo to sposobni izpeljati.«
Danilo Klajnšek
Nogomet • NK Labod Drava
V soboto s Simerjem šampionom
Za nogometaši Laboda Drave sta že slaba dva tedna priprav na spomladanski del sezone v drugoligaški druščini. Zaenkrat vse poteka brez težav, vadijo vsi nogometaši z izjemo mladega Grila, ki je poškodovan. Treningi potekajo enkrat dnevno na Ptuju, v zače-
tnem obdobju pa ima nekoliko večjo vlogo pomočnik prvega trenerja Bojana Špehonje Mi-lenko Potočnik. Fantje marljivo vadijo in jim je glede na razmere v klubu potrebno čestitati za vztrajnost, potrpežljivost in pripadnost modremu dresu.
Monotonijo treningov bodo
nogometaši Laboda Drave ponovno prekinili jutri, ko se bodo ob 14. uri na Ptuju pomerili s Simerjem šampionom iz Celja (3. liga). Možno je, da se bo na omenjeni tekmi predstavila kakšna nova moč Ptujčanov v spomladanskem delu sezone.
tp
Nogomet • Matej Mavrič Rožič
V Kapfenbergu se odlično počutim«
»
Matej Mavrič Rožič je eden od tistih, ki v dresu slovenske nogometne reprezentance vztrajajo najdlje časa. Nepopustljiv, močan, borben branilec, ki po potrebi zakrpa luknje v obrambi, selektor Kek pa lahko nanj računa v vsakem trenutku. 31-letni Primorec (29. januarja bo dopolnil 32 let) je v reprezentančnem dresu nazadnje nastopil na kvalifikacijski tekmi v Beogradu, kjer je Slovenija iztržila remi. To je bila njegova 35. tekma v dresu z državnim grbom.
Pred jesenskim delom sezone 2010/11 je iz TuS Koblenza (2. nemška liga) prestopil v avstrijskega prvoligaša Kapfen-berg. Ta je pretekli teden na Ptuju odigral prijateljsko tekmo z Labodom Dravo (0:3), ob tej priložnosti pa smo Mateja prosili za kratek pogovor.
Od lanske jeseni ste član Kapfenberga. Kakšne so izkušnje z igranjem v Avstriji?
M. Mavrič: »Zaenkrat je vse v najlepšem redu. Sedaj je najtežji del novih priprav že za nami, počasi se začenjamo osredoto-čati na taktične zamisli in igranje prijateljskih tekem.«
Kdaj ste začeli priprave?
M. Mavrič: »Takoj po novem letu, 2. januarja. Sedaj smo bili tudi v Sloveniji, pet dni smo trenirali v Murski Soboti. Po srečanju z Dravo (v petek, op. a.) bomo za deset dni odpotovali še v Turčijo, kjer nas čaka več prijateljskih preizkušenj.«
Zagotovo se je lepo vračati v Slovenijo.
M. Mavrič: »Ja, lepo je slišati predvsem slovensko govorico. Je pa to še en dokaz več, da imamo v Sloveniji dobre pogoje za priprave in predvsem dobre ekipe za igranje pripravljalnih tekem. Tudi proti Dravi smo npr. odpor gostiteljev strli šele v drugem polčasu.«
Po jesenskem delu prvenstva s svojo ekipo zasedate 8. mesto v avstrijski desetčlanski ligi, vendar imate pred zadnjima dvema
Foto: Črtomir Goznik
Matej Mavrič bo 29. januarja dopolnil 32 let, v reprezentanci Slovenije pa je doslej odigral 35 tekem.
ekipama kar 11 in 13 točk prednosti. Kakšne so ambicije vaše ekipe v spomladanskem delu?
M. Mavrič: »V jesenskem delu smo naredili najboljši rezultat, odkar ta ekipa tekmuje v 1. ligi. Ambicije sedaj segajo do sredine lestvice, čeprav je osnovni cilj še vedno obstanek v ligi. V ekipi imamo veliko potenciala, precej je mladih igralcev. To je lahko v nekaterih situacijah dobro, ima pa tudi svoje slabosti, predvsem velika nihanja v igri. Pričakujem, da bi ta ekipa pravo vrednost pokazala šele drugo leto.«
Verjetno so vas v klub pripeljali prav zaradi vaših izkušenj, da bi z njimi pomagali mladim napredovati v igri.
M. Mavrič: »Pravzaprav so me pripeljali zato, da bi vodil to ekipo. V njej se odlično počutim, saj so vsi željni dokazo-
vanja, zaradi česar je lepo delati z njimi.«
Druga aktualna zgodba je povezana z reprezentanco.
M. Mavrič: »Trenutno sem precej osredotočen na klubsko sceno, čeprav vem, da nas čaka 9. februarja prijateljska tekma z Albanijo v gosteh. Zagotovo pa se veselim druženja z repre-zentanti, ki je vedno znova čudovita izkušnja. Vse se začne že približno teden pred zborom, ko se pokličemo po telefonu, si povemo kakšne novice ...«
Marca se nadaljujejo kvalifikacije za EP leta 2012 s tekmama proti Italiji doma in Severno Irsko v gosteh.
M. Mavrič: »Zagotovo bomo poskušali 'vrniti' nesrečno izgubljene točke proti Severni Irski doma. Sposobni smo zmagati v obeh tekmah, a treba je stopati počasi, korak za korakom.«
Jože Mohorič
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Tudi Golčer se je vrnil »domov«
Kljub temu da smo sredi koledarske zime in da se ob besedi kolesarstvo najprej spomnimo na toplo polovico leta, za kolesarje KK Perutnina Ptuj ni počitka. Fantje marljivo vadijo, saj se zavedajo, da bodo le dobro pripravljeni lahko ponovno opozarjali nase, kot se je to zgodilo v sezoni 2010, ko so enostavno blesteli. Letos imajo še obvezo več, saj bo ekipa po nekaj letih delovanja na amaterski ravni ponovno nastopala v konkurenci »continental«.
Moštvo v tem času izmenja-je vadi na slovenski Obali, kjer ima novo bazo v Portorožu, in na domačem koncu, kjer je kolesarje Perutnine Ptuj moč videti na podravskih cestah. Paradoksalno je, da je predvsem štajerski del ekipe v zadnjem času bistveno več treniral, saj je bilo vreme na SV Slovenije lepše in primernejše za treninge kot na Obali. .
Jure Golčer (temni dres) bo kmalu oblekel zeleno-belo majico ptujskega moštva.
Foto: Marjan Keiner
Znane pa so že tudi prve dirke, na katerih bodo nastopali ptujski kolesarji:
3. marca Giro del Friuli -dirka po Furlaniji (Ita),
6. marca Trofeo ZSSDI -Trofeja ZSŠDI - Unione dei Circoli sportivi (Ita), 13. marec Poreč Trophy (Hrv)
10. januarja je bil zadnji rok za prijavo in registracijo ekipe, ki bo dres Perutnine Ptuj nosila v letošnji sezoni. Tik pred zdajci je v ptujskem klubu prišlo še do ene spremembe, saj je dres kolesarjev, ki domujejo na Muzejskem trgu na Ptuju,
oblekel tudi Jure Golčer. Mariborčan je v preteklosti že vrtel pedale za ekipo najstarejšega slovenskega mesta, v zadnjih letih pa se je »potepal« po Italiji. Z njim bo že tako močno moštvo dobilo še dodatnega aduta, saj je Golčer vsestranski kolesar, najboljši pa v vožnji v klanec. Jure je vse do zadnjega upal, da bo ostal v tujini in še naprej nastopal v kakšni profesionalni ekipi, toda časa je zmanjkovalo in z direktorjem Ptujčanov Renejem Glavnikom sta se hitro dogovorila in uskladila podrobnosti o sodelovanju. Odlični Mariborčan je bil v Italiji med drugim pomočnik slovitemu Danilu di Luci.
Letošnja ekipa bo štela 14 kolesarjev
Ptujsko moštvo bo tako letos zastopalo 14 kolesarjev: za ekipo »continental« jih je prijavljenih 13, mladega Jana Kresnika pa so prijavili kot amaterja, kar jim omogoča nastope na dirkah po Avstriji. Člani Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj v sezoni 2011 so: Dejan Bajt, Tomaž Bauman, Gregor Gaz-voda, Jure Golčer, Jan Kresnik (amater), Matej Marin, Matej Mugerli, Amadej Petelinšek, Luka Rakuša, Boštjan Rezman, Žiga Slak, Alen Tement, Niko Vogrinec in Robert Vrečer.
tp
Nogomet • Doris Kelenc, Rudar Velenje
Rudar po organiziranosti takoj za Mariborom
Nogomet je najbolj priljubljen šport na zemeljski krogli. Tudi v Sloveniji je po dveh nastopih na SP in enem na EP dosegel ugled, ki je težko primerljiv z drugimi športi. To veselje je omogočila reprezentanca, še prej pa Maribor z uvrstitvijo v ligo prvakov. Le na območju nekdanje velike občine Ptuj očitno ni bilo prave volje in želje podpreti prvoligaški nogomet.
V tem okolju se ne dela slabo, saj so od tod izšli mnogi odlični nogometaši ter igrali pomembno vlogo tudi v reprezentanci. Po izpadu Laboda Drave iz prve lige pa je iz Ptuja odšlo veliko nogometašev, med njimi je tudi Doris Kelenc. Ta si sedaj nogometni kruh služi pri velenjskem Rudarju, h kateremu je prestopil v oktobru. Prejšnji petek in soboto je nastopil na turnirju All Star v Celju. O tem nam je dejal: »Osvojili smo drugo mesto, s čimer smo lahko zadovoljni. Na žalost v finalu nisem nastopil, saj sem staknil poškodbo na tekmi z Domžalami, ko mi je njihov igralec padel na nogo in imam poškodovane vezi v gležnju. Sicer pa so ekipe zvečine nastopile z mladimi nogometaši. Drugače je igrati proti mla-
dim kot proti izkušenim nogometašem. Toda tako je pač bilo v Celju.«
Od oktobra ste v Velenju, po končanem jesenskem delu prvenstvu pa ste bili tudi v Nemčiji ...
Matej Marin, kolesar Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj in vodja moštva, o poteku priprav: »Izmenično vadimo v Portorožu in predvsem štajerski del ekipe na domačem koncu, kjer smo v zadnjem času za razliko od Obale imeli srečo z vremenom. Glede na vremensko napoved bomo verjetno kmalu spet potovali v slovenski del Istre, našo novo bazo, kjer treniramo tudi v sosednji Italiji in na Hrvaškem. Zaenkrat na srečo ni nobenih težav z zdravjem, vsi motivirano treniramo, in če ne bi bilo manjših občasnih težav z materialom, bi lahko dejal, da je stanje idilično.«
D. Kelenc: »Da, res je. Z Ar-minio iz Biefelda smo se pogovarjali in sem odšel k njim na preizkušnjo. Na žalost je bilo v tistem tednu tam zelo slabo vreme in se ni veliko delalo. Vrnil sem se k Rudarju, a ostal v
Foto: Črtomir Goznik
Doris Kelenc je v sredini jesenskega dela sezone 2010/11 prestopil v velenjski Rudar, kjer vadi pod trenersko taktirko Bojana Prašnikarja.
stiku s predstavniki Arminie.«
Dolgo časa ste igrali za Labod Dravo, nato pa vas kar nekaj časa ni bilo na nogometni sceni. Ta premor je prekinil prestop v Velenje.
D. Kelenc: »Nogometno rečeno, sem pavziral, kar pa ne pomeni, da sem miroval. Vadil sem skupaj z nogometaši Stojn-cev, ob tem sem še veliko delal individualno. Vendar to ni tisto pravo, saj ni čutiti tekmovalnega naboja. Ko je prišla ponudba iz Velenja - z njimi sem bil že prej v kontaktu - smo se hitro dogovorili, čeprav je bilo še kar nekaj drugih klubov zainteresiranih zame.«
Kakšni pa so spomini na igranje v Dravi? Tu ste bili kar lep čas ...
D. Kelenc: »Spomini na to obdobje so sedaj že zamegljeni, bolj sem usmerjen na prihodnost. Če ni šlo na Ptuju, pa bo kje drugje.«
Kakšni so vaši cilji in kako se počutite pri Rudarju?
D. Kelenc: »Moram reči, da je Rudar zelo dobro organiziran klub, v Sloveniji verjetno takoj za Mariborom. Vse je tako, kot smo se dogovorili, ob tem pa je tukaj še izkušen trener Bojan Prašnikar. Ker je vse urejeno, se lahko posvetiš samo nogometu. V situaciji, ki vlada v nekaterih klubih, je to seveda odlično. Kam pa me bo nogometna pot zanesla, bo pokazal šele čas.«
Danilo Klajnšek
Rokomet • SP na Švedskem
Na Švedskem se igra slab rokomet
Na 22. SP na Švedskem se bo 24 ekip do 30. januarja borilo za naslov svetovnih prvakov. Naslov, ki tehta veliko, vendar niti približno toliko kot naslov evropskih prvakov. Branilci naslova so Francozi, ki so obenem največji favoriti tega prvenstva.
Jasno je, da novi svetovni prvaki zagotovo ne bomo Slovenci, ki SP spremljamo iz udobnih naslonjačev. Našim krvnikom v kvalifikacijah - Madžarom -zaenkrat gre odlično in so pred zadnjo tekmo z Avstrijo na dobri poti k uvrstitvi v glavni del tekmovanja. Solidno so se upirali močni Islandiji ter po vrsti ugnali Norveško, Brazilijo in Japonsko. Kljub tem rezultatom naših vzhodnih sosedov sem še vedno prepričan, da smo boljši od Madžarov in da smo ostali brez SP zaradi notranjih trenj ter nekaterih slabih odločitev takratnega selektorja Serdarušica in kapetana Zormana. Zaradi tega pa največ izgublja rokomet v Sloveniji in še posebej v naših krajih, npr. Ptuju, Gorišnici, Veliki Nedelji, Ormožu. Le 20 km od Ormoža, v Varaždinu, se mi je nedavno Varteksova trenerka (letnikov 2000) pohvalila, da ji prav zaradi reprezentančnih uspehov na treninge prihaja vedno več otrok in da jih je v eni kategoriji tudi več kot 40. Podobnih zgodb je na Hrvaškem veliko. Še en dokaz več, kaj pomeni in kaj prinaša uvrstitev reprezentance na EP in SP. Spomnimo se leta 2004, ko je Slovenija zablestela na EP s srebrom. Statistika pravi, da so ob tem uspehu v Sloveniji nastajali tudi novi klubi, število prvih registracij pri otrocih pa je rekordno naraščalo. Žal so to le lepi spomini in po dogodkih v slovenskem rokometu se nam ne obetajo nič kaj boljši časi.
Ko pišem te vrstice, je v pred-tekmovanju bilo odigranih 48 od 60 tekem. Ogledal sem si jih lepo število, pa me niso navdušile. Najvišjo oceno si zaenkrat zasluži tekma Danska-Srbija (35:27), kjer so se Srbi dolgo časa upirali Skandinavcem. V zaključku tekme pa je po tradiciji pri Srbih popustila disciplina v igri in Danci so vzeli ponujeno.
Moram priznati, da že dobrih 15 let poleg članske vztrajno spremljam tudi mladinsko in
kadetsko reprezentanco Danske in se lahko pohvalim, da imam lepo zbirko DVD-jev vseh danskih reprezentančnih selekcij (nekaj tudi po zaslugi sodniškega para David Sok-Bojan Lah). Danci so moji favoriti za finale, toda težko jim bo uspelo ugnati Francoze, saj imajo ti dovolj obrambnih mojstrov, ki so sposobni zaustaviti danskega bom-barderja Mikkela Hansena.
Med drugim so mi bile všeč še tekme Islandija-Madžarska (32:26), Hrvaška-Srbija (24:24) in Islandija-Avstrija (26:23). Zelo vesel sem, da mi ni bilo omogočeno gledati tekme med Alžirijo in Romunijo (15:14), saj sta se ekipi, sodeč po rezultatu, vrnili v 80. leta. Na tem srečanju je bilo doseženih tudi najmanj zadetkov na SP, največ, 69, pa na srečanju med Dansko in Romunijo (39:30). Sicer v povprečju na tekmo vidimo 52 zadetkov, v nadaljevanju prvenstva, ko se bodo merile najboljše ekipe, pa bo to povprečje - glede na trend tega SP - še nižje.
Če povzamem dogajanje po 48 odigranih tekmah, je moje mnenje, da se na SP na Švedskem igra slab rokomet. Prevladujeta počasna igra in fizična moč, zato ni čudno, da se razmišlja v smeri, da bi rokomet v prihodnosti igralo 6 in ne 7 igralcev. Glede na malo število prejetih zadetkov pa mi ni jasna pobuda predsednika IHF, da bi zmanjšali gol. Posebej sta me razočarali reprezentanci Nemčije in Španije, ki bosta težko ujeli polfinale. Moji favoriti za polfinale ostajajo Francija, Danska, Hrvaška in Poljska. Seveda ne gre odpisati niti gostiteljev Švedov, ki pa zaenkrat s svojo igro ne blestijo. Reprezentance, ki se bodo potegovale za medalje, bodo v 16 dneh morale odigrati kar 10 tekem. Glede na trdoto in spolzkost vseh rokometnih podlog na SP bodo pomembno vlogo v boju za medalje imele poškodbe. V tej smeri gre kritika na račun organizatorjev, ki so rokometne podloge postavili kar na ledeno ploskev in ob tem sprožili val nezadovoljstva pri vseh reprezentancah in klubih, ki z nestrpnostjo čakajo vrnitev svojih (zdravih) igralcev s SP v klubski dres.
Uroš Krstič
Namizni tenis • Ekipno MDP
Ptujčani v finalu DP
Minuli konec tedna so v Pu-concih, Vrtojbi, Hrastniku in Novem mestu potekali kvalifikacijski turnirji za mladinsko ekipno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu. Nastopilo je enajst ekip mladink in 17 ekip mladincev, ki so se potegovali za uvrstitev na finalna turnirja, ki bosta 26. in 27. marca v Rakeku. Tako v konkurenci deklet kot fantov se je na finalna turnirja uvrstilo po osem ekip.
Na turnirjih večjih prese-nečanj ni bilo, znova so se na prvih mestih znašle ekipe, v katerih z mladimi igralci in igralkami že vrsto let delajo načrtno in kvalitetno. Mednje vsekakor spada tudi NTK Ptuj, ki je tokrat nastopil samo z ekipo mladincev na turnirju v Puconcih. Ekipa v sestavi Luka Krušič, Darko Hergan in Žan Na-
past - vodil jo je Ivo Pšajd
- je osvojila drugo mesto in se uvrstila na finalni turnir. Mladi Ptujčani so najprej premagali Logatec (5:2), nato Maribor (5:0), v zadnjem dvoboju pa so izgubili s Kemo Puconci (2:5).
Danilo Klajnšek
MLADINCI:
-	turnir v Puconcih: 1 Kema Puconci, 2. Ptuj, 3. Logatec, 4. Finea Maribor;
-	turnir v Novem mestu: 1.
Sobota, 2. Krka, 3. Edigs Mengeš, 4. Melamin Kočevje, 5. Vesna Zalog;
-	turnir v Hrastniku: 1. PPK Rakek, 2. Križe, 3. Hrastnik, 4. Preserje;
-	turnir v Vrtojbi: 1. Arrigoni Izola, 2. Iskra Avtoelektrika, 3. Olimpija, 4. Merkur Kranj.
Košarka • 3. SKL vzhod (m)
Zmaga v uvodu drugega dela
Posavje Podbočje Terme Ptuj 62:77
26:20, 13:29, 15:13, 8:15 POSAVJE PODBOČJE: Ban 18
(5/5) 1x3, Arnšek 11 (2/3) 1x3, Ko-mljanc 9 (0/3) 1x3, Stanjko 6, Zlatič 5 (1/2), Žvab 4 (2/4), Jevšenak 3 1x3, Laktič 2, Strojanšek 2, Somun-čic 2.
TERME PTUJ: Dobrin 18 (0/2) 4x3, Horvat 12 (2/2), Pleskovič 11 (3/6), Holc 8, Gojznik 8 (2/3), Vrabl 7 (3/4), Koprive 5 (2/4) 1x3, Vodu-
3. SKL vzhod (m)			
REZULTATI 10. KROGA:			Ko-
menda Hram Gorjan - Ruše 93:83			
(25:30, 20:19, 25:19, 23:15), Koro-			
ška - ŠRK Koši 52:100 (9:28, 16:20,			
14:25, 13:27), Primafoto SG		- Ivanč-	
na Gorica 87:101 (24:27,		20:25,	
22:27, 21:22), Posavje	Podbočje		
- Terme Ptuj 62:77. Prosta je bila eki-			
pa NONA Lenart.			
1. ŠRK KOŠI 9	8	1	17
2. NONA LENART 8	8	0	16
3. KOMENDA HRAM GORJAN 9	7	2	16
4. IVANČNA GORICA 9	6	3	15
5. PRIMAFOTO SG 9	4	5	13
6. TERME PTUJ 9	3	6	12
7. RUŠE 9	2	7	11
8. POSAVJE PODBOČJE 9	2	7	11
9. KOROŠKA 9	0	9	9
šek 4 (4/4), Radič 3 (1/2), Hamer-šak 1 (1/2). Trener: Ratko Radovic.
Ptujski košarkarji so uspešno začeli drugi del tekmovanja v 3. ligi vzhod. Na gostovanju v Podbočju (kraj med Brežicami in Kostanjevico na Krki) so dosegli tretjo zmago v prvenstvu in se tokratnim gostiteljem oddolžili za poraz v 1. krogu; na Ptuju so Posavci slavili 75:76.
Po besedah trenerja Rado-vica so njegovi varovanci odigrali odlično tekmo, pomembno pa je tudi to, da se je vsa deseterica vpisala med strelce. V enakovredni razporeditvi minutaže so vsi dobro izkoristili priložnost za dokazovanje, v drugem delu igre je izstopal novinec Dobrin, ki je s štirimi trojkami nagnil tehtnico na stran gostujočega moštva.
Že v soboto se bodo člani KK Terme Ptuj ob 20. uri v domači gimnazijski dvorani merili v novem pomembnem srečanju: njihov tekmec bo ekipa Primafoto Slovenj Gradec, ki ima le zmago več od Ptujčanov. V prvi tekmi teh dveh tekmecev na Koroškem so slavili Slovenjgradčani.
JM
Rokomet • 1. SRL (ž)
V Izoli popraviti slab vtis iz Celja
Pred rokometašicami Mer-catorja Tenzorja je še drugo zaporedno gostovanje. Potem ko so v preteklem krogu nekoliko nepričakovano izgubile v Celju s Celjskimi mesninami, jih tokrat v 14. krogu lige čaka novo težko gostovanje - v Izoli proti domači ekipi Casinoja. Po mnenju stratega Ptujčank Nikola Bistroviča bo to eno izmed najtežjih gostovanj. Domačinke so namreč v naletu, saj so v preteklem krogu slavile v Ljubljani pri potapljajoči se Olimpiji, kar jim je gotovo precej okrepilo samozavest. Poleg tega velja omeniti, da igralke z Obale Štajerke pričakujejo močno okrepljene glede na jesenski del sezone. Poleg dveh igralk, ki jeseni nista igrali, bodo Izolanke tokrat močnejše predvsem za Anjo Argenti, ki je
do sedaj nastopala za Olimpijo, še prej pa za Krim Mercator. Toda ne glede na vsa dejstva, ki govorijo o tem, da je Casino Izola v tem trenutku bistveno močnejša ekipa kot jeseni, bodo rokometašice Mercatorja Tenzorja tudi na Obali igrale na zmago ter skušale popraviti slab vtis iz Celja. Poškodovanih v ptujski vrsti na srečo ni, potrebna pa bo večja zbranost kot v preteklem krogu. Če bodo gostje zaigrale po navodilih svojega stratega Nikola Bistro-viča, bi se lahko na Ptuj vrnile s kakšno točko. Dve točki pa bi bile sanjski, saj že v sredo na Ptuj prihaja ekipa iz Zagorja, na tem srečanju pa bo šlo za derbi ekip za mesta tik pod vrhom.
tp
Rokomet • Prijateljska tekma
Visoka zmaga Ormožanov:
Jeruzalem - Varteks 49:29 (19:16)
JERUZALEM: G. Čudič, Belec, S. Žuran; Šišmanovič, Korpar 5, Krabo-nja 3, Bogadi 14 (1), Radujkovic 2, B. Čudič 3 (2), Ivanuša 1, Sok 8, Hebar 4, Kljajič 2, R. Žuran 7. Trener: Aleš Filipčič.
VARTEKS: Žitnjak, Imanovic, Balent; Tači 2, Marčec 3, Babic 6, Trojko 1, Žnidaric, Marenčic, Hlapčic 2, Ledinski 2, Štimac 5, Baric 3 (1), Turan 5. Trener: Tomislav Štimac.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 3/3; Varteks 1/1.
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 10; Varteks -.
Vinarji iz Ormoža so visoko ugnali okrnjen Varteks, pri katerem so manjkali trije kadetski reprezentan-tje in izkušeni Jagačic. Na začetku so se gostje dobro upirali in povedli s 7:9. Po spremembi načina igre v obrambi je gostiteljem uspela serija 7:0 na rezultat 14:9. Do konca tekme so Ormožani, ki so zaigrali brez Melnjaka, Rajšpa in Gorenška, zadevali iz protinapadov in do vrha napolnili mrežo hrvaškega 1. A-ligaša, ki v prvenstvu zaseda 7. mesto v hrvaški Premier ligi. S kar 14 zadetki se je v domači vrsti izkazal David Bogadi, solidno sta branila tudi oba domača vratarja Gregor Čudič in Boštjan Belec.
V soboto, 22. 1., Ormožani gostujejo v Avstriji, kjer bodo odigrali dve pripravljalni tekmi proti Bernbachu Koflachu in Linzu.
Uroš Krstič
Tenis • DP U-16
Tamara s povabilom do polfinala
Na odlično urejenih igriščih TK As Litija je potekalo dvoransko DP za igralce in igralke do 16. leta starosti. Na njem je nastopila tudi majhna ekipa TK Terme Ptuj. Miha Kosi in Neja Gril sta nastope končala v kvalifikacijah, Tamara Zidanšek pa je bila tokrat precej uspešnejša.
Tamara (letnica 1997) je na turnirju nastopila s posebnim povabilom organizatorjev (wild card) in ga s svojimi igrami povsem upravičila ter se prebila vse do polfinala. Na tej poti je ugnala tudi nosilki Laro Kralj (4) in Laro Vovk (6), obe letnici 1996. Tudi v polfinalu
Nina trenira na trdi podlagi
Nina Potočnik v Litiji ni nastopila, ker se pripravlja na turnir v francoskem Tarbesu. Na Ptuju je v tem času trenirala na trdi podlagi, na igrišču v Termah Ptuj. Ker je bilo igrišče precej spolzko (obloženo z algami), so trenerji in igralci s pomočjo gasilcev igrišče najprej očistili alg.
je nudila odličen odpor 1. nosilki, Mariborčanki Evi Zagorac ('95), saj je v drugem nizu vodila že 5:3 in bila tik pred izenačitvijo v nizih. Kljub temu da je na koncu ta dvoboj izgubila, so ji teniški strokovnjaki pripisali oznako »najprijetnejše presenečenje turnirja«. To je obenem priznanje za trenerje v ptujskem klubu, ki so Tamari-no igro v kratkem času dvignili na precej višji nivo.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj) je bila v Litiji »najprijetnejše presenečenje« DP U-16.
Košarka • P.A.R.K.L.
DP, U-16, rezultati:
1.	krog: Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj) - Staša Krajnc (Rogaška) 6:0, 6:1;
2.	krog: T. Zidanšek - Lara Kralj (AS Litija, 4) 6:0, 6:1;
četrtfinale: T. Zidanšek -Lara Vovk (Straž, 6) 6:3, 7:6(3);
polfinale: T. Zidanšek - Eva Zagorac (ŽTK Maribor, 1) 3:6, 5:7.
Kikboks
Dušan Pavlica in Vladimir Sitar v Galeriji slavnih
V Zagrebu je bila v nedeljo, 16. januarju, promocija mojstrov borilnih veščin z območja bivše skupne države. Kot vsako leto je potekala v dvorani na Gornjem Gradu. Iz Ptuja sta se je udeležila glavni trener v klubu Vladimir Sitar in trener selekcije mlajših Dušan Pavlica.
Oba naša trenerja sta sodelovali na seminarju in treningu, ki je potekal približno 2 uri, nato
pa je sledila slavnostna podelitev diplom, s katero so dobitniki potrdili članstvo v »Galeriji slavnih«. Tako je Vladimir Sitar prejel diplomo za črni pas, 6. DAN, Dušan Pavlica pa za črni pas, 4. DAN. Diplome je podeljeval glavni inštruktor in legenda borilnih športov pri nas in v svetu Emin Topič, ki je bil gostitelj že tradicionalnega srečanja v Zagrebu.
Franc Slodnjak
Foto: Franc Slodnjak
S podelitve v Zagrebu: (od leve) Vladimir Sitar, Emin Topič, Dušan Pavlica
Sele v 6. krogu prva zmaga Kidričanov
Košarkarji so v ligi P.A.R.K.L. po prazničnem premoru nadaljevali prvenstvo v vseh treh ligah. Medtem ko so v prvih dveh tednih novega leta drugoligaši odigrali že dva kroga, so na parket v preteklem tednu stopili tudi v 1. ligi. Najbolj izenačeno in do konca napeto je bilo na tekmi med lokalnima rivaloma ŠD Kidričevo in TED ŠD Cirkovce. Ta derbi je bil hkrati tudi derbi začelja lestvice, saj nobena ekipa v letošnji sezoni še ni zmagala. V izenačeni tekmi so Cirkovčani imeli možnost zmage, a so bili v zadnji
sekundi neuspešni iz prostih metov. Sledil je podaljšek, v katerem so se zmage veselili igralci Kidričevega, ki lahko zdaj upajo na rezultatsko uspešnejše nadaljevanje lige.
Novo leto je uspešno začela tudi ekipa Good Guys, ki je z gostovanja v Staršah prinesla pomembno zmago v boju za prvo polovico lestvice. Vodilna na lestvici, KK Pragersko in Vinag MCApro, sta zanesljivo prišla do novih zmag in vse oči so že zdaj uprte v 8. krog, v katerem se bosta še drugič v tej sezoni pomerila med sabo.
V 2. ligi je 7. krog prinesel
kar nekaj presenečenj. V skupini A so se prve zmage v ligi veselili novinci, ekipa Čre-šnjevca. Morda še večje presenečenje je zmaga Ptujske Gore, ki je bila doma boljša od ekipe iz Rač in jim je prizadejala prvi poraz v sezoni.
V skupini B so se visoke zmage po pričakovanju veselili še neporaženi ptujski študentje. Veliko zanimivosti je obetal tudi »mariborski« derbi med ekipama ŠD Nova vas in KK Adecco. Na koncu so zanesljivo zmago dosegli domačini, ki so si veliko prednost nabrali že v začetku tekme.
Ekipa KMO Dornava
1. LIGA
REZULTATI 6. KROGA: ŠD Kidričevo - TED ŠD Cirkovce 72:69 - po podaljšku (21:16, 12:11, 17:15, 9:17; 13:10), KK Pragersko - KK Starše 2 88:64 (25:16, 20:16, 22:14, 21:18), KK Starše 1 - Good Guys 76:87 (12:14, 28:32, 15:21, 21:20), Vinag MCApro - Optika Pelikan ŠDM 93:67 (19:13, 19:18, 19:27, 36:12).
1.	KK PRAGERSKO	6 6 0 12
2.	VINAG MC PRO	6 5 1 11
3.	GOOD GUYS	6 4 2 10
4.	OPTUKA PELIKAN ŠDM 6 3 3 9
5.	KK STARŠE 2	6 3 3 9
6.	KK STARŠE 1	6 2 4 8
7.	ŠD KIDRIČEVO	6 15 7
8.	TED ŠD CIRKOVCE 6 0 6 6
2. LIGA - SKUPINA A:
REZULTATI 7. KROGA: Črešnjevec - Mizarstvo Vuk ŠDM 79:72 (20:10, 16:19, 17:15, 26:28), ŠD Ptujska Gora - KK Rače 55:49 (12:11, 18:14, 16:7, 9:17).
1.	KK RAČE	5	4 1 9
2.	ŠD PTUJSKA GORA	5	4 19
3.	KMO DORNAVA	4	3 1 7
4.	MIZARSTVO VUK ŠDM	6	15 7
5.	ČREŠNJEVEC	6	15 7
SKUPINA B:
REZULTATI 7. KROGA: Klub ptujskih študentov - Veterani 74:47 (28:13 14:13 13:14 19:7), ŠD Nova vas - KK Adecco 89:72 (22:11, 23:18, 25:19, 19:24).
1.	KK ADECCO	6	3	3 9
2.	KLIB PTUJSKIH ŠTUDENTOV4 4	0 8
3.	PTAGERSKO VETERANI 4	3	17
4.	ŠD NOVA VAS MARIBOR 4	2	2 6
5.	VETERANI	6	0	6 6
Danilo Klajnšek
Nogomet • NK Stojnci
Spomladi želijo izboljšati položaj na lestvici
Nogometaši Stojncev že nekaj let nastopajo v 3. slovenski nogometni ligi vzhod. In to uspešno, saj se stalno uvrščajo na mestih tik pod vrhom ali vsaj na sredini lestvice. Optimistično so krenili tudi v letošnjo sezono, kjer pa jim vsaj za sedaj, kljub kvalitetnemu igralskemu kadru, ne gre vse po načrtih. Nasprotno, trenutno so po jesenskem delu tekmovanja na predzadnjem mestu, kar bi pomenilo izpad iz lige. Toda v klubu vseeno ne zganjajo panike in se nadejajo lepše pomladi ter upajo da bodo »kanarčki« poleteli višje, kot so do sedaj. Andrej Lešnik, neutrudni športni direktor kluba izpod Borla, je za Štajerski tednik najprej pojasnil, kje se je Stojn-cem zalomilo v jesenskem delu prvenstva: »Očitno se nam je zgodila polsezona, ko se enostavno vse zaroti proti tebi. Na naš slab točkovni izkupiček je vplivalo več dejavnikov, ki so se med seboj prepletali. Imeli smo številne težave s poškodbami (Korez), zaradi nediscipline smo prejeli precej kartonov, tudi rdečih, poleg tega pa smo na večini tekem igrali dobro, toda žoga enostavno ni hotela v nasprotnikovo mrežo.«
Kako pa bi ocenili stanje na lestvici po jesenskem delu tekmovanja. So na vrhu tiste ekipe, ki so bile med favoriti že pred prvenstvom?
A. Lešnik: »Stanje na lestvici je glede na napovedi pred prvenstvom dokaj realno, če seveda izvzamemo naš klub. Odranci imajo veliko prednost in bodo po mojem mnenju prvaki. Kakšnih večjih presenečenj ni tudi drugje na tabeli, tako da se mi zdi stanje realno. Seveda pa upam in verjamem, da bomo tudi mi občutno izboljšali svoj položaj.«
Kako naprej?
A. Lešnik: »Z igralci smo se pogovorili že po koncu jesenskega dela sezone. Vsi skupaj bomo strnili svoje vrste, tudi
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaše Stojncev je v jesenskem delu spremljala smola.
priprave bomo letos pričeli prej, vse z namenom, da bi popravili slab vtis iz jeseni. Kot nam sugerirajo tudi drugi: tako organiziran klub si ne bi smel privoščiti tako slabe polsezone po tekmovalni plati.«
Kdaj se pričnejo priprave na spomladanski del sezone in ali boste ekipo kaj okrepili?
A. Lešnik: »Vsekakor smo pri-morani nekaj spremeniti, zato bomo pripeljali nekaj novih moči. Kot vedno se pogovarjamo z Aluminijem in Dravo o posoji kakšnega mlajšega perspektivnega igralca, saj je po pravici povedano to tudi najcenejša varianta za nas. Vedeti je namreč treba, da je sredi sezone zelo težko dobiti kakšnega kvalitetnega nogometaša. Sicer pa lahko povem, da se pogovarjamo tudi z nekaterimi nogometaši iz sosednje Hrvaške, toda o konkretnih imenih je še prezgodaj govoriti. Priprave pričnemo zadnji teden v januarju, kar je nekoliko prej kot običajno, toda v to nas je prisilil položaj na lestvici.«
Futsal • FC Ptuj - mladi
Mladi Ptujcani navduševali po Sloveniji
Minuli konec tedna so mladi ptujski člani Futsal kluba Ptuj v svojih rangih tekmovanja igrali na različnih turnirjih po Sloveniji. Najmlajši, U-13, so razdeljeni v dve ekipi: ekipa FC Ptuj Špedicija Goja je pod taktirko Marka Pergerja na turnirju v Kobaridu visoko premagala vrstnike iz kluba Agroproagro Ptuj. Slednji so igrali še z FC Litija ter minimalno izgubili. Svojo drugo tekmo na turnirju je Goja igrala prav tako s FC Litija in jih visoko ugnala; s fantastično predstavo je požela bučen aplavz kobariških gledalcev.
Selekcija U-18 je v Rogatcu z odliko odigrala v obeh srečanjih. Najprej so varovanci Fure-
ka premagali KMN Nazarje ter nato še FC Maribor in si tako priigrali dobra izhodišča za uvrstitev v nadaljevanje državnega prvenstva.
Napeto pa je bilo tudi v Vo-ličini, ko so v selekciji U-15 (to vodi Strelec) Ptujčani odigrali dve srečanji. Malo Nedeljo so ugnali brez težav, medtem ko so srečanje z domačini iz KMN Slovenske gorice izgubili, potem ko so v končnici neuspešno lovili gol zaostanka. Ptujčani bodo imeli prihodnjo nedeljo v dvorani Center na Ptuju popravni izpit. Prav tako bo v soboto turnir na domačih tleh za selekcijo U-18.
Peter Golob
U-18, Rogatec:
KMN Nazarje - FCPtuj 1:6, FC Ptuj - FC Maribor 4:2. U-15, Voličina:
KMN Mala Nedelja - FC Ptuj 3:8, FC Ptuj - KMN Slovenske gorice 2:5. U-13, Kobarid:
FC Ptuj Špedicija Goja - FC Ptuj Agroproagro 14:2, FC Ptuj Agroproa-gro - FC Litija 1:2, FC Ptuj Špedicija Goja - FC Litija 15:1.
V Stojncih veliko pozornosti namenjate tudi drugim stvarem. Vsako leto v juliju gostite močan nogometni turnir, letos ste gostili ženski kvalifikacijski turnir štirih reprezentanc, dobro delate tudi z mladimi, poleg tega pa je vaš športni park mamljiv za klube od blizu in daleč.
A. Lešnik: »Prav gotovo smo najbolj ponosni na jesensko izvedbo kvalifikacij za dekleta za evropsko prvenstvo U-19, kjer smo resnično poželi same pohvale, pridobili na ugledu, saj je šlo za mednarodno prireditev, poleg tega pa se nam je
zadeva izplačala tudi finančno. Tudi iz NZS so prišle same pohvale, nekateri namreč do sedaj niso niti vedeli, kje Stojnci so, sedaj pa so uvideli, da lahko tudi mi organiziramo - in to odlično - velike stvari. Tudi za turnir načrtujemo, da bo vsaj na takšni ravni, kot je bil pretekla leta. Delo z mladimi smo še dodatno nadgradili, saj imamo za to dovolj dobre pogoje. Prvi rezultati so že vidni, saj večina naših mlajših selekcij zaseda vrhove lestvic ali pa mesta tik pod njimi. Za delo z njimi skrbijo mladi, perspektivni trenerji.«
Tadej Podvršek
Planinski kotiček
Po Pomurski planinski poti (Radenci-Kapela-Gornja Radgona)
Nedelja, 30. januarja
Tokratna etapa bo planince PD Ptuj vodila po vinogradih. Odpiral se bo lep razgled na vse strani. Ko se povzpnemo na Kapelo, vodi pot po slemenu gričev. Med potjo so štiri kontrolne točke, ne bo pa manjkalo niti počitkov. Pot ni zahtevna, vodi po cestah, med vinogradi, nima težkih vzponov - zmore jo vsak. Za dobre štiri ure hoda bomo imeli na razpolago cel dan. Izlet bomo izvedli v vsakem vremenu. Dobro voljo je potrebno prinesti s seboj.
Odhod: nedelja, 30. januarja, ob 7.00 z železniške postaje Ptuj.
Vrnitev: nedelja, 30. januarja, do 18.00 na železniško postajo.
Oprema: planinska, glede na vremenske razmere.
Prehrana: iz nahrbtnika.
Cena: 15 evrov (prevoz, organizacija in vodenje).
Prijave: v pisarni PD Ptuj ali pri vodji izleta do torka, 22. januarja.
Dodatne informacije: 040 699 252 (Vlado).
Vsi udeleženci morajo imeti plačano članarino za tekoče leto.
Vodja izleta: Vlado Fridl
Judo • Pokal KBV Lendava
Mlajše deklice: + 57 kg: 3. Nika Šlamberger (Drava Ptuj);
Mlajše dečki: - 38 kg: 7. Rok Ve-
selič (Gorišnica); - 46 kg: 3. Jan Plo-
šenjak (Gorišnica);
Cicibani: - 55 kg: 5. Filip Laura (Gorišnica).
JM
Nika Šlamberger (JK Drava Ptuj, druga z desne) je v Lendavi osvojila 3. mesto.
Športni napovednik
Rokomet
1.	A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 13. KROGA: Casino Izola - Mercator Tenzor Ptuj, Zagorje GEN-I - Olimpija, Krka - Mlinotest Ajdovščina, Krim Mercator - Veplas Velenje, Piran Vrtovi Istre - Žalec.
TURNIR V GORIŠNICI
RD Moškanjci - Gorišnica bo v soboto, 22. januarja, organizator 6. memorialnega turnirja v spomin na tragično preminulega igralca Alena Kesarja. Ob domačinih bodo nastopile še ekipe Slovenj Gradec, Ribnica in Zubri (češki podprvak 2010).
Program turnirja: 13.00: Gorišnica - Slovenj Gradec; 14.00: otvoritev in pozdrav; 14.30: Zubri - Ribnica; 16.00: tekma za 3. mesto; 17.30: tekma za 1. mesto; 19.00: podelitev pokalov.
Košarka • 3. SKL vzhod (m)
PARI 11. KROGA: Terme Ptuj - Primafoto SG (sobota, 22. 1., ob 20.00, v gimnazijski dvorani), NONA Lenart - Posavje Podbočje, Ivančna Gorica - Koroška, ŠRK Koši - Ruše. Prosta je ekipa Komenda Hram Gorjan je prosta.
Kegljanje
2.	SLOVENSKA ŽENSKA LIGA - VZHOD
11. KROG: Drava Deta Center - Lanteks III. (v soboto ob 13.30).
3.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA
11. KROG: Drava Deta Center - Rile Servis (v soboto ob 17.30).
Mali nogomet • Lige MNZ Ptuj
1.	LIGA
PARI 9. KROGA (SOBOTA, 22. 1.): 17.30: ŠD Rom- KMN Majolka, 18.10: Mogg - Mitmau, 18.50: Mark 69 Agencija AS - Bar Saš, 19.30: Poetovio Linde plin -ŠD Vitomarci, 20.10: Hobit pub Apače - ŠD Jur-šinci.
2.	LIGA
KONČNICA (NEDELJA, 23. 1.): 14.30: ŠD Polenšak - ŠD Kenguru, 15.10: O Sole mio - NK Bistrica, 15.50: Sport club M - KMN Draženci, 16.30: ŠD Pobrežje - ŠD Ptujska Gora, 17.10: Club 13 - Super Team, 17.50: Bar Gloria - SGD in Slikopleskarstvo Goričan.
Nogomet • Prijateljska tekma
V soboto ob 13.00 bodo nogometaši Aluminija v Kidričevem gostili ekipo Palome iz Sladkega Vrha.
Športno plezanje
Plezalni klub 6b Ptuj v nedeljo v športni dvorani Gimnazije Ptuj od 9. ure naprej organizira tekmovanje vzhodne lige v težavnostnem plezanju. Namenjeno je mlajšim kategorijam (osnovnošolcem). Cilj prvenstva je približati tekmovalno vzdušje najmlajšim tekmovalcem, torej tistim, ki se še niso srečali z aktivnim treningom in tekmami.
Bowling • Podjetniška liga
Pari 1. kroga: ponedeljek, 24. 1., ob 19.00: Tames - Mestna občina Ptuj, Saška bar - Elektro Maribor, DaMoSS - Čisto mesto Ptuj; torek, 25. 1., ob 19.00: Ilkos Candles - Boxmark Team, VGP Drava - Radio-Tednik Ptuj, Talum - PSS. Prosta je ekipa MP Ptuj, d. o. o.
DK, DB, JM
NAGRADNO VPRAŠANJE
Ali se v Centru aerobike odvijajo vadbe vsak dan, razen sobote in nedelje?
da
ne
Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali enega nagrajenca, ki bo prejel mesečno kartico za 8 obiskov v Centru aerobike Ptuj (www.aerobika.net) v vrednosti 35 evrov. Izrezan kupon (ne fotokopiran) s pravilnim odgovorom pošljite do srede, 26. 1. 2011, na naslov Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Pravilni odgovor iz 4. številke Štajerskega tednika je bil pod črko a. - v Centru aerobike vodijo vadbe tudi moški vaditelji. Nagrado prejme Barbara Furjan, Podvinci 43, 2250 Ptuj. Čestitamo! Nagrado lahko izžrebanka prevzame v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj.
centeraerobike^v
Ime in priimek:_
Naslov:
Davčna številka:
Košarka • P.A.R.K.L.
1.	LIGA: KK Starše 2 - ŠD Kidričevo (v petek, 21. 1., ob 20.15 v OŠ Starše), Optika Pelikan ŠDM - KK Pragersko (v petek, 21. 1., ob 21.15 v OŠ Starše), TED ŠD Cirkovce - Starše 1 (v nedeljo, 23. 1., ob 18.15 OŠ Cirkovce), Good Guys - Vinag MC Apro (v ponedeljek, 24. 1., ob 20.10 v OŠ Hajdina).
2.	LIGA - SKUPINA A: KMO Dornava - ŠD Ptujska Gora (v petek, 21. 1., ob 18.15 v OŠ Dornava).
2. LIGA - SKUPINA B: KK Adecco - Klub ptujskih študentov (v soboto, 22. 1., ob 18.15 v OŠ Fram), ŠD Nova vas - Pragersko veterani (v soboto, 22. 1., ob 20.15 v OŠ Fram).
Šahovski kotiček
Pričel se je nov ciklus turnirjev
S pričetkom novega koledarskega leta se je pričel nov ciklus tekmovanj za prvenstvo Šahovskega društva Tehcenter Ptuj za leto 2011 v hitropoteznem in pospešenem šahu. Kot v preteklih letih bo tudi letos na sporedu dvanajst turnirjev v hitropoteznem in enajst v pospešenem šahu, ki se bodo za končno razvrstitev točkovali po posebnem točkovnem sistemu, kjer se upoštevajo rezultati in udeležba na posameznem turnirju. Posamezni turnirji bodo kot že dolga leta ob igralnih večerih vsak prvi in drugi petek v mesecu. Ljubitelji šahovske igre, vabljeni!
Na januarskem turnirju v hitropoteznem šahu je sodelovalo 19 igralcev, ki so odigrali trinajst kol po švicarskem sistemu. Nekoliko presenetljivo je tokrat z naskokom zmagal veteran Janko Bohak. Doseženi so bili naslednji rezultati: Janko Bohak 10,5 točke, Zlatko Žerak 9,5 točke, Boris Žlender in Igor Iljaž po 9 točk, Viktor Napast in Miroslav Mihalič po 8,5 točke, Darko Dominko in Branko Orešek po 8 točk, Zlatko Roškar 7,5 točke, Ivan Krajnc 7 točk, Anton Butolen in Branko Sedlašek po 6,5 točke, Leon Selišek in Robert Mihalič po 6 točk itd.
Na turnirju v pospešenem šahu so tokrat nastopili tudi mednarodni mojster Danilo Polajžer in nekateri mladi igralci, ki obiskujejo društveno šahovsko šolo. Sodelovalo je enaindvajset igralcev, ki so odigrali običajnih sedem kol po švicarskem sistemu
Končni rezultati turnirja v pospešenem šahu: Danilo Polajžer 6 točk, Stanko Nikolic in Zlatko Žerak po 5 točk, Miloš Ličina in Branko Orešek po 4,5 točke, Nebojša Milinkovič, Boris Žlender, Martin Maj-cenovič in Darko Dominko po 4 točke, Igor Iljaž, Ciril Kužner, Anton Butolen, Andraž Šuta, Ivan Krajnc in Aleksander Podkrižnik po 3,5 točke itd.
Janko Bohak
Slovenskogoriška šahovska liga
S 3. krogom se je preteklo soboto na Destrniku nadaljevalo tekmovanje v Slovenskogoriški šahovski ligi.
Rezultati: Športno društvo sv. Tomaž - Društvo Sivi panter Juršinci 0:8 (Grašič - Kukovec 0:2, Štuhec - Cafuta 0:2, Štabuc - Rojec 0:2); Športno društvo Destrnik 1 - Šahovsko društvo Dornava 5:3 (Cvetko
-	Viher 0:2, Križe - Šoštarič 1:1, Merc - Kokol 2:0, Vidovič - Čeh 2:0); Bar Desetka Leskovec - Šahovska sekcija Spuhlja 5:3 (Žerak - Majce-novič 1,5:0,5, Zagoršek - Rot 1:1, Lubaj - Kocbek 1:1, Vidovič - Ržen 1,5:0,5); Šahovsko društvo Gorišnica - Športno društvo Destrnik 2 3,5:4,5 (Vrbančič - Kramberger 1,5:0,5, Lazar - Maurič 0:2, B. Toplak
-	S. Toplak 2:0, Kostanjevec - Burina 0:2).
Trenutni vrstni red: Društvo Sivi panter Juršinci 6 točk (19,5:4,5), Bar Desetka Leskovec 6 (17:7), Športno društvo Destrnik 1 5 (14:10), Športno društvo Destrnik 2 3 (10,5:13,5), Šahovska sekcija Spuhlja 2 (12:12), Šahovsko društvo Dornava 2 (9,5:14,5), Šahovsko društvo Gorišnica 0 (8,5:15,5), Športno društvo sv. Tomaž 0 (5:19).
Anton Lajh
Dvoranski nogomet
V letošnjem letu so prvič pripravili tudi državno prvenstvo v dvoranskem nogometu za dekleta. Ekipe so razdeljene na vzhodni in zahodni del. Ženski nogometni klub Dornava je s svojima dvema ekipama nastopil v Mariboru, a v precej okrnjenih postavah.
REZULTATI: Dornava 2 - Slovenj Gradec 2:2, Dornava 1 - Dornava 2 1:9, Maribor 1 - Dornava 1 5:0.
DORNAVA 1: Alenka Murko, Patri-
cija Golob, Nuša Ploj, Nuša Kukovec, Tjaša Šalamun. Trener: Mitja Serdin-šek.
DORNAVA 2: Laura Maksimovič, Katja Nežmah, Lucija Hameršak, Daša Grdina, Gabrijela Milec, Nina Podhostnik. Trener: Mitja Serdinšek.
Naslednji turnir bo v Murski Soboti, druga ekipa ŽNK Dornave pa še ima možnost, da se uvrsti na zaključni turnir.
Danilo Klajnšek
Plavanje • Prvi pokal Zdravilišča Radenci
Hazemali zmagal na 50 m hrbtno
Plavalni klub Terme Ptuj v letu 2011 nadaljuje zbiranje medalj. Mladi ptujski plavalci in plavalke so se udeležili mednarodnega mitinga za prvi pokal Zdravilišča Radenci, kjer so nastopili tekmovalci in tekmovalke letnika 1995 in mlajši. Skupno so osvojili štiri medalje, izmed katerih je tri dobil Blaž Hazemali, eno pa Tinkara Sternad. Ekipo so sicer sestavljali Niko Lenart, Blaž Vidovič, Blaž Hazemali, Miha Kostanje-vec, Tinkara Sternad in Aljaž Sternad, vodil pa jih je trener Igor Sternad.
Osnovni cilj je bil izboljšanje osebnih rekordov, kar je nekaterim tudi uspelo. V konkurenci letnikov 1997 je bil pri Plavalnem klubu Terme Ptuj v ospredju Blaž Hazemali. Zlato medaljo si je priplaval v disciplini 50 metrov hrbtno s časom 37,80 sekunde. Ob tej zmagi je bil Hazemali še dva-
Niko Lenart, Blaž Vidovič, Blaž Hazemali, Miha Kostanjevec, Tinkara Sternad, Aljaž Sternad in trener Igor Sternad
krat tretji - na 50 metov prosto in prsno -, kar dokazuje njego-
vo plavalno raznovrstnost. Pri letnicah 1999 je bila v disci-
plini 50 metrov prsno s časom 45,37 sekunde Tinkara Ster-nad druga. Ta plavalka je bila tudi četrta na 50 metrov hrbtno, medtem ko sta peti mesti osvojila Niko Lenart na 50 metrov prsno in Miha Kosta-njevec na 50 metrov delfin.
Tudi vsi ostali plavalci in plavalke so v skromnejši konkurenci nastopili zelo solidno in so si v mednarodni konkurenci (nastopili so tudi plavalci in plavalke iz Hrvaške) nabirali izkušnje, prav tako pa so se družili s svojim plavalnimi prijatelji.
Oceno nastopov v Radencih je podal predsednik PK Terme Ptuj Franjo Rozman: »Število tekem, ki se jih naši plavalci udeležijo v eni sezoni, se iz leta v leto veča. Želim si, da bi te osvojene medalje pomagale tako dobitnikom kot tudi ostalim plavalcem in plavalkam k še večjemu trudu na treningih. Če naši osvojijo še kakšno medaljo na državnem prvenstvu, bo zimska sezona zaključena z najboljšimi dosežki do sedaj.«
David Breznik
Rokomet • Mlade selekcije RK Velika Nedelja
Nedeljčani četrti na turnirju v Prešovu
Mladi rokometaši iz Velike Nedelje so v konkurenci starejši dečkov A nastopili na turnirju v slovaškem Prešovu. Igrali so dobro in na koncu osvojili 4. mesto. V osmini finala so premagali sovrstnike iz Latvije (lanskoletni finalisti), v četrtfi-nalu so bili prepričljivo boljši od bolgarskega predstavnika iz Varne, v polfinalu pa so morali nato priznati premoč sovrstnikom iz hrvaškega Bjelovarja. V tekmi za tretje mesto, na kateri so igrali z domačo ekipo, je bilo zelo razburljivo. Srečanje se je končalo z neodločenim izidom 15:15, po streljanju sedemmetrovk pa so bili srečnejši in uspešnejši Slovaki. V finalu so slavili mladi rokome-taši iz Celja, ki so premagali Bjelovar. Igralec Matic Bokša je bil izbran v idealno sedmerko turnirja.
Danilo Klajnšek
Ekipa starejših dečkov A RK Velika Nedelja Carrera Optyl
REZULTATI, predtekmovanje:
RK Velika Nedelja Carrera Optyl -UKS Dziewiatka Legnica (Poljska) 11:9 (6:3), RK Velika Nedelja Carrera Optyl - HC ZSH Vitosha Sofia (Bolgarija) 30:10 (14:4), RK Velika Nedelja Carrera Optyl - HC Grifas Panevežys (Latvija) 14:11 (6:4);
osmina finala: RK Velika Nedelja Carrera Optyl - Kaunas Gaja (Latvija) 23:15 (15:9);
Strelci: Filip Bombek 3, Nejc Lu-kežič 4, Matic Bokša 4, Jure Kocbek 5, Matic Marin 3, Žiga Kumer 4.
četrtfinale: RK Velika Nedelja Carrera Optyl - HC Chemo More Varna (Bolgarija) 23:17 (10:10);
Strelci: Filip Bombek 2, Rok Cvetko 2, Nejc Lukežič 3, Matic Bokša 5, Jure Kocbek 2, Matic Marin 4, Žiga Kumer 5;
polfinale: HC Bjelovar - RK Velika Nedelja Carrera Optyl 18:10;
tekma za 3. mesto: Tatran Pre-šov (Slovaška) - RK Velika Nedelja Carrera Optyl 15:15; po 7-metrov-kah 3:2.
Končni vrstni red:
1.	RK Celje PL
2.	HC Bjelovar
3.	Tatran Prešov
4. RK Velika Nedelja Carrera Optyl
RK VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Uroš Kukovec, Filip Bombek, Kevin Slavinec, Rok Cvetko, Denis Jaušovec, Nejc Lukežič, Matic Bokša, Kevin Preac, Jure Kocbek, Gregor Hojžar, Tomaž Cvetko, Matic Marin, Žiga Kumer. Trener: Bojan Munda, pomočnik Branko Bokša.
Rokomet • Mlajše selekcije RK Jeruzalem Ormož in ŽRK Mercator Tenzor Ptuj
Dve visoki zmagi in poraz Ormožanov
MLAJŠI DEČKI B: Trinajsta zmaga Ormožanov
Jeruzalem Ormož A -Carrera Optyl Velika Nedelja 31:6 (12:3)
JERUZALEM ORMOŽ A: Rizman, Korpič Lesjak; Kozel, M. Hebar 9, Ni-edorfer 7, Šoštarič 7, Voljč 1, Voršič 1, Petek, Zidarič 4 (1), Jovanovič 2, Komloš. Trener: Uroš Krstič.
Kljub 16 tehničnim napakam so mladi Ormožani visoko ugnali sosede iz Velike Nedelje. To je bila trinajsta zaporedna zmaga Ormožanov,
ki suvereno vodijo v predtekmovalni skupini vzhod. V soboto, 22. 1., ob 10. uri mladi Ormožani gostujejo pri ekipi ptujske Drave.
STAREJŠI DEČKI A: Nedeljčani boljši
Gorišnica Jeruzalem -
Velika Nedelja 29:33
(11:16)
GORIŠNICA JERUZALEM: Škerja-nec, Mendaš; Šandor, Kolmančič 9 (2), Lukman, Vesenjak 5, Geč, Sok 8 (2), Kralj, Tement, Kolenko 3, Štum-berger, Zorec, Topolovec. Trenerja: Uroš Krstič in Franc Šandor.
V 1. krogu polfinalne skupine B je ekipa Gorišnice Jeruzalema dožive-
la zaslužen poraz proti Veliki Nedelji. Odločitev o zmagovalcu je padla v 1. polčasu, ko je nevarne nalete z odličnimi obrambami zaustavil gostujoči vratar. Ob le treh obrambah domačih vratarjev in ob kupu zgrešenih strelov gostiteljev (tri sedem-metrovke) je končen poraz z le -4 odličen rezultat. Gostje so namreč vodili tudi že za 11 golov, 28:17. Cilj Gorišnice Jeruzalema v polfinalni skupini B še naprej ostaja 4. mesto, ki bi ekipo na koncu popeljal do borbe za mesta od 5. do 8.
V 2. krogu Gorišnica Jeruzalem v soboto, 22. 1., ob 11. uri gostuje v Slovenj Gradcu.
STAREJŠI DEČKI B: Uspešen začetek polfinalne skupine
Jeruzalem Gorišnica -Metlika 44:16 (23:5)
JERUZALEM GORIŠNICA: Korpič Lesjak, Mendaš; Šandor 4, Zagoršek, Bezjak 1 (1), Kolmančič 4 (1), Lukman 2, Vesenjak 8 (1), Kociper 10, Horvat 1, Tement 2, Ozmec 2, Štumberger 4, Kosi 2, Topolovec 5. Trenerja: Uroš Krstič in Franc Šandor.
Ekipa Jeruzalema Gorišnice je v 1. krogu polfinalne skupine B visoko ugnala goste iz Metlike. Ti so se za nadaljevanje sezone okrepili s štirimi igralci Črnomlja, zato so bili pred tekmo velika neznanka. Tako je končnih +28 veliko presenečenje, saj nihče od gostiteljev ni pričakoval tako visoke zmage. Čvrsta obramba, odličen vratar Jurček Korpič Lesjak in hitri
protinapadi so jeruzalemčkom prinesli gladko zmago.
V 2. krogu polfinalne skupine B zasedba Jeruzalema Gorišnice v nedeljo, 23. 1., gostuje v Trbovljah pri Rudarju.
ku
ŽRK Ptuj - mlajše selekcije
Starejše deklice poražene doma proti Velenju
ŽRK Tenzor Tara Ptuj -ŽRK Veplas Velenje 16:31 (7:11)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Saša Lazar, Saška Kozel, Manja Gra-brovec, Barbara Borovčak 5, Tonja Kolednik 2, Sindi Zorec, Gordana Ži-her 4, Lucija Ivančič 3, Sandra Šraj-ner 1, Ana Ambrož 1, Doris Kovačec. Trener: Sašo Petek.
Starejše deklice iz Ptuja so prejšnjo soboto izgubile proti ekipi iz Velenja. Po prvem polčasu je kazalo na zanimivejše srečanje, vendar so ptujska dekleta v drugem delu igrale zelo slabo. Predvsem v obrambi so bila »prenežna« in so dopustila, da so Velenjčanke dosegale lahke zadetke.
Do konca prvenstva so na sporedu še tri tekme in ptujska dekleta morajo vse tri dobiti, če se želijo uvrstiti med štiri v skupini za nadaljnje tekmovanje.
tp
Kuharski nasveti
Bele ribe - cipelj
Ciplji so ribe, ki jih na prvi pogled težko ločimo na posamezne vrste: dolgin, potnik, skočec, smrkavec, zlatorepka. Med seboj so si zelo podobni, razlikujejo se po obliki gobca, ki je pri nekaterih bolj ploščat, pri drugih bolj podolgovat, po zlato rumeni pegi na škr-žnem poklopcu in mastnem madežu okoli očesa.
Za vse vrste je značilno podolgovato, na bokih stisnjeno in z velikimi luskami pokrito telo, ki ima dve dobro ločeni in kratki hrbtni plavuti. Vse vrste ci-pljev imajo majhna usta z izbočenimi ustnicami. Repna plavut je močna in razcepljena, zato so spretni in hitri plavalci. Hrbet je pepelnato siv ali temnosiv, boki pa nekoliko svetlejši. Vzdolž bokov poteka nekaj temnejših sivih črt. Trebuh je bel ali umazano bel.
Ciplji zrastejo od 20 do 50 cm. Živijo v plitvem obrežnem pasu, večinoma v manjših skupinah, pozimi in med drstenjem pa v velikih jatah.
Ciplji so družina okrog 80 vrst morskih rib, ki je razširjena v obalnih vodah zmernega in tropskega pasu. V Jadranskem morju živi šest vrst cipljev: debelousti cipelj, zlati cipelj, dolgono-si cipelj, glavati cipelj, ten-koustni cipelj in sivi cipelj. Najpogostejši med njimi je zlati cipelj. Ta zraste do največ 45 centimetrov in enega kilograma. Najmanjši je sivi cipelj, ki zraste do 25 centimetrov in 20 dekagramov, največji, glavati cipelj, pa zraste do 75 centimetrov in 6 kilogramov.
Problem prevelike telesne teže je pereč prav tako pri živalih, ne samo pri ljudeh. Zdravstvena problematika prevelike telesne teže pri živalih je praktično identična zdravstveni problematiki pri ljudeh. Prevelika telesna teža vpliva na vse vitalne življenjske funkcije živali: obremenjuje gibalni sistem živali, pogostejše so težave s hrbtenico in sklepi, tudi šepanja so bistveno pogostejša pri živalih, ki so pretežke. Predebele živali imajo pogosteje težave s srčno-žilnim sistemom. Ker nam ne znajo povedati svojih občutkov in ker slabšo gibljivost svojih živali lastniki pogosto pripisujejo samo preveliki teži, zelo pozno odkrijemo
Ciplji se hranijo večinoma z nitastimi algami, pa tudi z raznimi nevretenčarji. V prodaji so največkrat pozimi in niso najbolj cenjene ribe, ker se velikokrat zadržujejo v pristaniščih in imajo lahko tudi vonj po »nafti«. Meso je dobro in okusno, največkrat pa jih pripravljamo na žaru, jih kuhamo, pražimo, manjše pa tudi ocvremo.
Cipljeva pašteta
Potrebujemo: 50 dag ci-pljevih filejev, 1 majhno čebulo, 5 žlic najboljšega olivnega olja, 0,5 dl suhega belega vina, 2 žlici kisle smetane, 1 žlico majoneze, 1 žlico sveže sesekljanega peteršilja, sol in sveže mlet poper.
V veliki ponvi segrejete olivno olje, dodajte narezane cipljeve fileje in sesekljano čebulo ter pražite nekaj minut. Prilijete vino in kislo smetano, začinite s soljo in poprom ter kuhajte približno 5 minut. Odstavite in zmeljite v električnem me-šalniku skupaj z majonezo; primešajte še sesekljan pe-teršilj. Pašteto stresite v primerno posodo, jo pokrijete in postavite za nekaj ur v hladilnik, da se ohladi.
Pečeni ciplji
Foto: http://www.corbisimages.com
Ciplji z zelišči v foliji
Za 4 osebe potrebujemo: 4 ciplje, težke po 40 dag, šopek nežnih svežih zelišč (pe-teršilj, rukola, krebuljica, koper ...), 2 stroka česna, sveže stisnjen sok pol limone, 10 dag masla, sol in sveže mlet poper.
Ciplje očistite, jim odrežite glavo in rep ter jih solite in popoprajte. Zelišča in česen sesekljajte ter zmešajte s staljenim maslom in limoninim sokom. Vsako ribo položite na primeren kos aluminijaste folije, prelijte z nekaj zeliščnega masla, zavijte in pe-cite 15-20 minut na žaru ali v na 220 stopinj Celzija ogreti pečici. Pečene ribe pustite še 10 minut v foliji, potem pa jih odvijte in postrezite s kuhanim krompirjem.
Pečeni ciplji s slanino
Za 4 osebe potrebujemo: 4 ciplje, težke po 40 dag, 10 dag nežnejše slanine, sveže stisnjen sok pol limone, 4 žlice najboljšega olivnega olja, 3-4 žlice ostre moke, sol in sveže mlet poper.
Ciplje očistite, solite ter
popoprajte, povaljajte v ostri moki in jih zložite na pekač. Potresite jih z na kocke narezano slanino in prelijte z mešanico limoninega soka in olivnega olja. Postavite v na 200 stopinj Celzija ogreto pečico in pecite 25-30 minut.
Cipljev file na špargljih s paradižnikom
Za 4 osebe potrebujemo: 8 cipljevih filejev, 50 dag poljubnih špargljev, 1 manjšo čebulo, 2 paradižnika, 5 žlic najboljšega olivnega olja, sol in 1 dl belega vina.
Cipljeve fileje razdelite na več delov in jih opecite na olivnem olju. Preložite jih na krožnik in na preostalem olju prepražite sesekljano čebulo skupaj z očiščenimi in na kose narezanimi šparglji. Dodajte na kocke narezan paradižnik, zalijte z vinom ter dušite do mehkega. V omako vrnite fileje, začinite in prevrite. Na krožnik najprej naložite šparglje v omaki in nanje rezine fileja ter postrezite s pire krompirjem ali rižem.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Predebel kužek
Lastnica zlatega prinašalca iz okolice Ptuja sprašuje, kako naj doseže, da bo njen psiček shujšal, saj ima preveliko telesno težo - že skoraj 50 kg, star pa je 5 let. Kužek je neprestano lačen, poje vse, kar mu pride pred gobček. Hranijo ga z domačo hrano in briketi. Lastnica se boji, da se bodo začele zdravstvene težave zaradi debelosti, razmišlja o dieti, poizkušala je manj hraniti svojega psa, vendar brez uspeha. Lastnica tudi sprašuje, ali obstajajo shujševalne tabletke tudi za pse in ali lahko uporabi tabletke, namenjene hujšanju ljudi, pri svojem psu.
težave s srcem in tako zamudimo pravi čas za učinkovito ukrepanje. Predebele živali so
bolj nagnjene k presnovnim boleznim, predvsem sladkorni bolezni, težavam z žlezo ščitnico, nadledvičnimi žlezami in drugim. Res pa je, da je pogosto tudi obratno in so omenjene bolezni lahko tudi vzrok debelosti živali.
Težave se pri starejših živalih s preveliko telesno težo še stopnjujejo. V mladosti organizem uspešno kompenzira nekatere nepravilnosti v prehranjevanju in v odzivu organizma, čim starejša pa je žival, je ta možnost manjša in težave postajajo vse izrazitejše.
Pri predebelih živalih je potrebno najprej ugotoviti vzrok debelosti oziroma izključiti bolezenske razloge zanjo. Če ugotovimo, da obstajajo bolezenski razlogi, je treba pravilno ukrepati, jih diagno-sticirati in začeti ustrezno zdravljenje. Z odpravo le-teh se bo stabilizirala tudi telesna teža in se vrnila na normalo, seveda z ustreznim režimom prehranjevanja. Če pa je vzrok debelosti prekomerno in nepravilno hranjenje živa-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
li, je treba uvesti dieto, vendar ne na pamet, temveč najbolje po izračunu potrebnih kalorij za vsako žival posebej in temu prilagoditi dnevni obrok hrane. Za uspeh je najvažnejša trdna odločenost lastnikov, da bodo shujšali svojega psa, in sodelovanje z veterinarjem, ki ima izkušnje z dietno prehrano malih živali. Treba je prilagoditi vrsto in kvaliteto hrane, način in frekvenco hranjenja živali, količino telesne aktivnosti, ki bistveno pripomore k hitrejšemu izgubljanju telesne teže, in uvesti reden monitoring predebele živali. Hujšanje ni enostavno, pri malih živalih zaradi meta-bolnih specifičnosti pogosto zelo težavno in dolgotrajno, vendar ob upoštevanju navodil veterinarja in zavzetosti lastnika vsekakor uspešno.
Naslednjič pa več o vrstah diet, pasmah, nagnjenih k debelosti, o načinu prehranjevanja in potrebni telesni aktivnosti predebele živali. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 2011
Leto je naokoli in že je odprt razpis za 22. razstavo in ocenjevanje kmečkih prehranskih izdelkov, ki jo prirejajo Kmetijsko-goz-darska zbornica Slovenije, Kmetijska svetovalna služba, Mestna občina Ptuj in Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj.
Razstava bo potekala od 19. do 22. maja v minorit-skem samostanu na Ptuju. Tako kot v preteklih letih bodo tudi letos izdelke ocenjevale strokovne komisije in podeljena bodo priznanja za kakovost in znaki kakovosti.
Na ocenjevanju lahko sodelujejo kmetice in kmetje z mlečnimi, krušnimi in mesnimi izdelki, domačim oljem, kisom, sokom, žganjem, suhim sadjem, vinom, sadjevcem, marmeladami, kompoti in konzerviranimi vrtninami.
Razpis in pravilniki o ocenjevanju izdelkov na Dobrotah slovenskih kmetij 2011 so objavljeni na spletnih straneh: www.kgzs.si in www.kgz-ptuj.si.
Nekaj kratkih informacij o pogojih sodelovanja
Na razstavi Dobrote slovenskih kmetij lahko sodelujejo le kmetje in kmetice s kmetij, ki so vpisane v register kmetijskih gospodarstev pri MKGP oziroma imajo trajne nasade, vpisane v register pri MKGP. Ocenjujejo se izdelki iz surovin, pridelanih na lastni kmetiji, del surovin pa je lahko tudi z lokalnega območja. Pri izdelkih iz žit lastna surovina ni pogoj.
Vsi, ki želite sodelovati na razstavi, se javite na lokalni enoti kmetijske svetovalne službe, kjer vam bo svetovalka-svetovalec elektronsko izpolnil/a prijavnico za vsak izdelek posebej. S seboj prinesite KMG MID svoje kmetije.
Prijave sprejemamo do 16. februarja 2011.
Prispevek - kotizacija za ocenjevanje znaša 20 evrov na izdelek.
Vsak izdelek za ocenjevanje mora biti opremljen z deklaracijo, iz katere bo razvidno, za kakšen izdelek gre, odstotki posameznih sestavin, vsi dodatki, kdaj je bil izdelan in do kdaj je izdelek uporaben. Kmetije, ki svoje izdelke deklarirajo kot ekološke, morajo priložiti fotokopijo veljavnega certifikata.
Vzorci, ki bodo prerezani, v premajhnih količinah ali prepozno dostavljeni, ne bodo ocenjeni!
Organizatorji razstave vabijo kmetice in kmete, ki želijo prodajati svoje izdelke v času razstave na Ptuju, da to sporočijo pristojni svetovalki - svetovalcu za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
Vsem, ki bodo sodelovali na razstavi Dobrote slovenskih kmetij in ki tržijo svoje izdelke, bo v katalogu, ki izide ob razstavi, dana možnost objave podrobnejših podatkov o kmetiji.
Celote razpis bo objavljen v glasilu Kmetijsko-gozdar-ske zbornice Slovenije Zelena dežela, ki ga prejemajo vsa kmečka gospodarstva v Sloveniji. Zato, spoštovane kmetice in kmetje, prelistajte to glasilo in si preberite celoten razpis.
V primeru nejasnosti pa podrobnejše informacije lahko dobite pri svoji svetovalki oz svetovalcu za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti.
Terezija Meško
Foto: arhiv KG Z
Utrinek z lanske razstave, ki sta si jo med drugim ogledala minister Dejan Židan in ptujski župan Štefan Čelan; na fotografiji v družbi direktorja KGZ Slavka Janžekoviča in kmetijske svetovalke Terezije Meško.
Foto: ES
Krvodajalci
25. november - Vladimir Gregorec, Podgorci 41; Tadej Lukman, Obrež 117; Sandi Kralj, Zavčeva 17, Ptuj; Milan Plohi, Rucmanci 48; Tomislav Munda, Sp. Ključarovci 15 b; Pavla Vesenjak, Kukava 61; Davorin Arnuga, Belšakova 31, Ptuj; Suzana Cimerman, Obrež 35; Želj-ko Tarodi, Arbajterjeva 8, Ptuj; Andrej Zavec, Brezovec 74 a; Srečko Cajnko, Flegeričeva 3, Ptuj; Franc Podgrajšek, Črešnjevec 104 a; Miran Munda, Sp. Ključarovci 15 a; Janez Štumberger, Stojnci 20; Srečko Korošak, Cesta talcev 42, Rače; Peter Šimenko, Brstje 10; Miran Gajser, Njiverce vas 37 d; Kristijan Gajser, Njiverce vas 37 d, Kidričevo; Stanko Lenart, Nova vas 72; Bojan Avguštin, Stopno 1 a; Robert Vesenjak, Potrčeva 48, Ptuj; Marija Voda Kajzer, Podvinci 137 a; Milan Krajnc, Grajena 36; Vlado Mohorko, Kungota 11; Janko Erker, Spodnja Polskava 209; Aleksander Lovrec, Peščeni Vrh 35, Andrenci; Bojan Brunčič, Jiršovci 43; Jože Reš, CMD 10, Ptuj; Franc Vrbančič, Prvenci 6 b; Franjo Mihelač, Volkmerjeva 5, Ptuj; Marijan Pernek, Zg. Hajdina 104 d; Robert Ciglar, Podvinci 113; Ulirch Zorin, Hrastovec 73 a; Edvard Kozel, Na jasi 65, Ptuj; Mirko Sambolec, Župečja vas 2 a; Nejc Kozel, Kicar 11; Franc Sauer, Sp. Velovlek 17 b; Nejc Lebar, Pra-protnikova ul. 5, Ptuj; Janez Zamuda, Placerovci 14, Gorišnica; Martin Vozlič, Zamušani 4; Janez Kovačič, Breg 83, Lešje; Robert Pšajd, Klepova ul. 14, Ptuj; Vinko Zemljič, Krčevina pri Vurber-gu; Tonček Cenar, Mezgovci 55; Danilo Ambrož, Stojnci 148; Franc Drevenšek, Slatina 13; Robert Vaupotič, Majski Vrh 51; Boris Lebar, Praprotnikova 5, Ptuj; Boris Bohl, Grajenščak 45; Robert Majcen, Grlinci 37 a; Luka Zaranšek, Zg. Pristava 23, Ptuj; Janko Moravec, Vičanci 87 a; Marta Ambrož, Gajevci 17 c, Gorišnica; Anton Pintar, Župečja vas 31 c; Matjaž Antonič, Mlinska c. 1 c, Ptuj; Robert Merlak, Čučkova ul. 9, Kidričevo; Boštjan Bedenik, Čermožiše 78; Alojz Gojčič, Brezje pri Oplotnici; Tomaž Zemljarič, Kajuhova 12, Kidričevo; Drago Galinec, Pobrežje 136 a; Darja Lovrec, Trubarjeva ul. 2, Ptuj; Marjan Bezjak, Sobetinci 20; Marko Reš, CMD 10, Ptuj; Zdenko Molnar, Volkmerjeva
5,	Ptuj; Zoran Bilic, Rabelčja vas 28 b; Sebastijan Žnidar, Cesta na Hajdino 24; Ivan Zemljarič, Strmec pri Polen-šaku; Franc Šeruga, Kraigherjeva 21, Ptuj; Terezija Belšak, Slomi 14.
6.	december - Branko Pevec, Šalovci 9; Irena Kukovec, Strmec 20 a; Lidija Šilak, Nova vas 24 b, Markovci; Jože Herjavec, Arbaiterjeva ul. 7, Ptuj; Jožef Topolovec, Gradišče 23; Marjan Šam-perl, Spuhlja 28; Jožica Starčič, Markovci 26 a; Danilo Unuk, Zg. Jablane 38; Ibrahim Ekic, Ul. 5. Prekomorske 9, Ptuj; Mihaela Svenšek, Kozminci 13; Vinko Cvetko, Hlaponci 53; Robert Krajnc, Hlaponci 52; Boštjan Sagadin, Gerečja vas 61; Jan Jovic, Orešje 101, Ptuj; Matej Kirbiš, Markovci 13; Marjana Rodošek, Sedlašek 112; Martin Petek, Slovenja vas 38 a; Anton Ciglarič, Bodkovci 32; Marko Verdenik, Cesta v Njiverce 19, Kidričevo; Dušan Bedrač, Hlaponci 49; Ciril Koser, Janežovski Vrh 21 a; Jožef Berlak, Dornava 105; Darja Potočnik, Spodnje Jablane 7; Dragica Simonič, Gabrnik 3; Klemen Žmauc, Dragovič 9; Miran Ornik, Trnovski Vrh 52; Helena Žmauc, Zagorci 59 a; Janez Golob, Kicar 140 c; Klavdija Roškar, Gabrnik 55 a; Slavko Gabrovec, Meje 4; Cirkulane; Sergeja Krajnc, Cirkovce 48; Janko Vogrinec, Muretinci 37; Daniel Rep, Mezgovci 15 a; Marko Kukovec, Ul. 25. maja 15, Ptuj; David Cvetko, Gradiščak 8; Ivan Milošič, Mestni Vrh 88 i; Alenka Obran, Ul. B. Kraigherja 6, Kidričevo; Franc Marušič, Zg. Velovlek 22; Janko Muršec, Gomilci 13 a; Franc Vajzman, Čagona 47; Jožica Predikaka, Kicar 77; Vida Gajzer, Grajenščak 39 a; Gregor Pinter, Gorca 53 b; Emanuela Anžel, Na postajo 20, Ptuj; Dušan Žu-mer, Hajdoše 7 a; Dragica Gajšek, Vin-tarovci 74; Marija Škrjanec, Kicar 43 b; Cvetko Plavčak, Kupčinji Vrh 28; Jakob Rajh, Arbajterjeva 8, Ptuj; Irena Bedrač, Hlaponci 49; Albin Marin, Polenci 31 a; Andrej Križan, Brstje 24 a; Srečko Čuš, Spodnji Velovlek 1 b; Martin Sok, Bukovci 92; Marjan Kiribš, Markovci 13.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Pot prihodnosti
Vprašanje: Ostala sem sama z dvema otrokoma. Kaže se mi možnost skupnega življenja z drugim partnerjem. Kdaj bova lahko skupaj in ali se bova poročila?
Odgovor: Iz astrološke karte je moč razbrati, da ste v preteklosti doživeli veliko težkega. Tako kot mnogim drugim tudi vam ni bilo lahko. Skozi mnoge preizkušnje ste se naučili, kako se morate postaviti zase in kaj morate še spremeniti. Če boste na svoje težave iz preteklosti vedno pogledali s svetlega zornega kota, boste našli nove izzive. Človek je individualno bitje in pozitivno je dejstvo, da uvidite v vsem nekaj lepega. Poleg tega imate dva čudovita otroka, ki vas potrebujeta. Zdi se, da sta vam večna učitelja in da skozi njuno pomoč lahko zorite in rastete. Pomembno je, da si kljub povečanim obveznostim in nalogam vzamete čas zase in da se ne zapustite. Vsekakor je spodbudno, da ste urejeni v zunanjem pogledu, toda tudi notranja ubranost je koristna in vam pomaga na razpotjih življenja. Bolečino, ki jo nosite v svo-
jem srcu, preoblikujte v nekaj pozitivnega. Nadvse koristno bi bilo dejstvo, da si zapisujete svoje občutke in da ste aktivni v pisanju. Skozi pisano besedo boste prišli v stik z dušo. Družina je nekaj, kar boste morali postaviti na prvo mesto v svojem življenju in doživeti kot razcvet. Preden naredite ta korak, je dobro, da sama sebi znate postaviti meje in pravila igre. Ni vam potrebno delati nekaj, česar nočete in kjer se počutite nekoristni. Poleg tega morate korak za korakom uvideti, da je nujno, da sledite sebi in svojim prepričanjem. Nekoliko kasneje boste vključili še srčnega izvoljenca in postala bosta eno. Seveda je resnica daleč od tega, da bosta drug drugega dojemala posesivno in si postavljala omejitve, ki so nedopustne. Tam, kjer je doma ljubezen, je vse obarvano v rožnate barve. Iluzorno bi bilo pričakovati, da
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
Smerokaz: V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
bo vedno vse lepo in da ne bo prišlo kdaj pa kdaj do nesoglasja, toda tedaj se dva zrela človeka usedeta, izdelata načrt in določita svoja pravila igre. Na vprašanje, kdaj bosta lahko skupaj, je v tem trenutku še vedno zelo težko odgovoriti. Zakaj? Predvsem zaradi tega, ker se vi osebno obremenjujete s tem, kaj bo rekla okolica in ali ga bosta otroka sprejela. Prepričan sem, da je odgovor pritrdilen, a se boste morali zelo potruditi in se pogovoriti. Razložite jima svoje prednosti in pred tem obračunajte z dvomi, ki vas težijo in vam motijo spanec. Zavedajte se, da so na tem svetu lepe stvari in čarobni trenutki. Sami boste vendarle tisti, ki jih boste našli. Želim vam mnogo prijetnosti!
Šifra: Smreka
Vprašanje: Ali mi bo uspelo preveliko hišo zamenjati za manjšo, bodo težave, bo mož sodeloval, ga bo prizadelo in kdaj naj bi se to zgodilo?
Odgovor: Največ reči v življenju se reši s tem, da človek pravilno zastavi svoje cilje. Vsekakor ste oseba neomajnih
Nastanek in razvoj
Na zametke joge naletimo že pred 5000 leti, saj so v dolini reke Ind arheologi odkrili figure iz obdobja 3000-1700 pred n. š., ki ponazarjajo ljudi v meditativni drži, značilni za jogo. Zgodnji komentarji Ved (900-500 pred n. š.) omenjajo askete, ki izvajajo prakse odpovedovanja, imenovane tapas, kar lahko štejemo za zgodnjo obliko joge. Izraz joga se prvič pojavi v tekstu Upa-nišade okoli leta 500 pred n. š. Pomembno delo, ki omenja jogo, je ep Mahabharata, v katerem Krisna v delu Bha-gavad gita ali Gospodova pesem (okoli 500-200 pred n. š.) svojemu učencu Arjuni razlaga koncept joge.
Za utemeljitelja joge velja Patanjali, ki je s svojimi teksti, sutrami, okoli leta 150 pred n. š. najbolj vplival na nadaljnji razvoj joge. Sistematiziral je jogo in jo ločil od hinduizma, kjer je predstavljala enega od
šestih ortodoksnih načinov, smeri, imenovanih Samkhya. Joga je s tem postala samostojna duhovna disciplina.
Joga se je nato razvijala skozi številne smeri, preko mnogo učiteljev vse do današnjih dni. Na Zahodu se je pojavila ob koncu 19. stoletja, vendar je postala splošno priljubljena šele v 60. letih 20. stoletja. Tedaj je namreč začelo naraščati zanimanje za vzhodnjaško duhovnost, hkrati pa so ljudje odkrili, da je joga odlično sredstvo za premagovanje stresa in ohranjanje zdravja.
Vrste in šole
Za štiri osnovne vrste joge veljajo: 1. karma joga ali »pot služenja,« ki je najbolj primerna za aktivne ljudi, 2. bhakti joga ali »pot predanosti,« temelji na čustvih in oboževanju Vsevišnjega, 3. djana joga ali »pot znanja« je najbolj primerna za intelektualce, ki jih zanima preučevanje svetih
Kdaj v vrtec
Dveinpolletni sin Ane-Marije se nikakor ne more sprijazniti z obiskovanjem vrtca. Še vedno je vsak odhod v vrtec pospremljen z jokom. Kaj svetujete?
Strokovnjaki psihologi, ki preučujejo razvoj otrok, so si dokaj enotni v stališču, da naj otrok ne bi začel obiskovati vrtca pred 3 letom starosti, ko se začne njegova psihološka pot v samostojnost in neodvisnost, in če morda malce hudomušno pokomentiram vedenje dveinpolletnega sina Ane-Marije, se mi zdi, da se tudi on strinja z njihovimi ugotovitvami.
Šalo na stran: res je, da priporočiti, naj se otrok vključi v vrtec pred starostjo treh let, ni strokovno utemeljeno, toda realno življenje je pač takšno, kot je, in tako večini mladim staršem in drugim parom , ki nimajo pri roki babic, dedkov, tet in stricev in so zaposleni, ne preostane drugega, kot da otroka prezgodaj vključijo v vrtec in se otroci potem odzovejo na različne načine, da pokažejo svoje nezadovoljstvo nad takšno odločitvijo odraslih. Faza prilagajanja na vrtec lahko pri nekaterih otrocih traja tudi pol leta in je potrebno torej odraslim potrpežljivo vztrajati to obdobje in nikakor ne popustiti otroku. Potrebno pa ga je vedno pohvaliti, če se katero jutro zgodi, da ne joče.
Če se do tretjega leta njegove starosti ne bo nič spremenilo, pa svetujem, da se z otrokom oglasita pri kliničnem psihologu in se z njim posvetujeta tudi glede nadaljnjega obravnavanja otroka in o načinu najprimernejšega vzgojnega ravnanja.
mag. Bojan Šinko
načel in jeklene volje. Toda pri tem boste morali, želite ali ne, uporabiti čustva in postati nekoliko bolj senzitivni. Seveda je hiša nekaj, kar ni živo, ampak vaš mož je nanjo globoko navezan in predstavlja mu ponos. Razložite mu, zakaj morate vajino veliko hišo prodati in da to pomeni za vas osebno racionalnost. Sprva bodo njegova ušesa gluha, a čez čas se bo odločil in vas podprl. Težko vam je razumeti, zakaj morate biti ravno vi tisti, ki iščete rešitev, in da je on lahko v pasivni vlogi. Na vašem mestu bi bil bolj ponosen, da znate, da zmorete in da ste sposobni. Ko bo v deželo prišla pomlad, se bodo stvari pričele
odvijati v vašo korist. Našli boste tudi navdih in pogumno stopali naprej po svoji poti. Vedno so pogovori ključni del v vsaki zgodbi in lahko ste hvaležni za govor. Vendar ne smete nikoli pozabiti nase in na tisto, kar vam je blizu in vam pričara čarobnost. V novem domu se bosta oba zelo dobro počutila in kvalitetno uživala lepote jeseni. Modrost je nekaj, kar nosita vsak zase v svojem srcu. Lepo se imejta in naredita si vsak dan lep in prijeten. Tako vama bo lažje in bosta bolj vesela.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (18)
Združitev z božanskim
Joga je najstarejši sistem človeškega razvoja, ki vključuje telo, um in duha. Beseda joga ima veliko pomenov, v glavnem pa predstavlja »združitev z božanskim«, z vesoljem in univerzalno energijo, ki vse prežema. Izvira iz Indije, kjer je neločljivi del tradicije hinduizma, budizma in jainizma. Na zahodu jo mnogi vadijo iz zdravstvenih razlogov, vendar ponuja mnogo več, saj lahko mirno rečemo, da je joga znanost samouresničitve in duhovnega razvoja. Poznamo več vrst joge, različnih šol, zelo pomemben pa je tudi neposredni stik z gurujem, učiteljem.
spisov in 4. radja joga ali »pot discipline,« ki skozi različne meditativne tehnike razvija sposobnost samoobvladovanja ter podrejanja duha in telesa človekovi volji.
V jogi obstajajo tudi različne šole. Na zahodu je najbolj znana hata joga, ki potencira telesne položaje. Poznamo še kundalini jogo, aštanga jogo, tantra jogo, krija jogo, sidha jogo, nidra jogo itd.
Čakre in aura
Pomemben del učenja v jogi predstavlja razumevanje človeškega energijskega telesa. Indijci imenujejo energijo, ki kroži okrog nas in skozi nas, prana. Energija, ki vstopa v telo z vrha (iz vesolja) teče navzdol, vstopajoča od spodaj (iz zemlje) pa navzgor. Oba tokova se srečata v telesu. Sedem čaker predstavlja sedem vrtincev ali središč moči, v katerih se te sile spajajo in tvorijo značilen energijski vzorec. Ime-
nujejo se (od spodaj navzgor): muladhara, swadhistana, manipura, anahata, vis-huddha, ajna in sahasrara čakra. Ko energija nemoteno teče skozi čakre, smo zdravi. Ko se pretok poruši, zbolimo. Joga s svojimi vajami teži k uravnoteženemu energijskemu pretoku.
Aura je elektromagnetno polje, ki obdaja človeško telo. Auro imajo celo živali, rastline in skale. S pomočjo barv v auri ugotavljamo naše zdravje. Čiste in žive barve pomenijo ugodno zdravstveno stanje. Obstoj aure je znanstveno dokazal Semyon Kirlian leta 1939 s posebnim postopkom fotografiranja.
Asana in pranajama
Asana je položaj telesa, ki ga predpisuje joga v sistemu programa vaj. Po navadi položaju, v katerem smo skrčeni, sledi položaj raztezanja. Takšni položaji se imenujejo kobra, lotos, plug, most itd., najbolj znana pa je serija vaj, imenovanih »pozdrav soncu«. Pranajama pomeni »nadzor sile«. Gre za posebne metode dihanja, s katerimi nadzorujemo in čistimo energijo, prano, v telesu.
Mantra
Mantre so sanskrtski zlogi, besede ali besedne zveze, ki posameznika pripeljejo v višje stanje zavesti, če jih ponavlja med meditacijo ali se osre-
dotoča nanje. Najbolj znana mantra je OM. Moč mantre se krepi, čim pogosteje jo uporabljamo.
Guru
Vloga učitelja ali guruja je v jogi izredno pomembna. Obstaja pregovor, ki se glasi: »Ko je učenec pripravljen, se pojavi učitelj.« Mnogi verjamejo, da je iskanje pravega guruja predpogoj za samouresničitev v jogi. Guru Nanak Dev, ustanovitelj sikovske vere, je rekel: »Tudi tisoč sonc in lun rose ne more odstraniti teme nevednosti v srcu. To je mogoče le z milostjo guruja.« Po izročilu že dotik ali poljub učitelja na t. i. »tretje oko« ali šesto čakro v trenutku privede do razsvetljenja.
Cilj joge
Na zahodu mnogi vidijo cilj joge v izvrstnem psihofizičnem počutju, ki ga zagotavlja redna vadba. Vendar je prvotni cilj tesno povezan z izročilom hinduizma, ki uči, da živa bitja nimajo samo enega življenja, ampak so vpeta v večni krog življenja, smrti in ponovnega rojstva. Ta krožni tok življenja se imenuje samsara ali rein-karnacija. Samsaro imajo za utrudljivo in nesmiselno. Zato je cilj doseči mokšo ali osvoboditev iz kroga reinkarnacije in trpljenja. Mokša se doseže samo tako, da se neznanje nadomesti z modrostjo. Joga je ena od velikih poti k modrosti.
Nadaljevanje prihodnjič
Slo POP novice
Skupina Flirrt se predstavlja z novim singlom s svoje na-novejšeplošče. Gre za naslovno skladbo z albuma Horizont, ki je izšel jeseni. Skladba govori o razhodu med dvema in agoniji, ki sledi razhodu, ko eden od njiju ne zmore sprejeti dokončnosti situacije. Ta črna luknja sledi večini razhodov, zato se bo v skladbi našel vsak, ki je že ljubil in izgubil. Minevanje časa in neizogibnost situacije odzvanjata v vokalni temi in pulzirajočih kitarah, ki definirajo skladbo. V kiticah skladbe inštrumentalno podlago ustvarjajo predvsem bobni in bas kitara, utrinke iz preteklosti pa ponazarjajo klavirski in kitarski parti, ki poskrbijo za ambient. Polno zvočno sliko skladba dobi v refrenih, kjer spekter do zadnjega kotička napolnijo odlično odpeti spremljevalni vokali, ki dopolnjujejo glavno vokalno linijo in skupaj z njo tvorijo celoto. :k-k-k
Marko Soršak-Soki, bobnar skupine Elvis Jakson, ta mesec na spletnih straneh www.sorsak.com in www.ekskluzivno.si z obiskovalci strani deli svoje bobnarske izkušnje in znanje. Soki, kije nepogrešljiv član zasedbe Elvis Jackson in mentor na glasbeni šoli B.A.S.E., je lani izdal prvo slovensko video šolo bobnanja z naslovom Osnove modernega bobnanja. „Vsvoji stroki sem precej aktiven, in ker sem na mail dobil že veliko vprašanj na temo bobnov, sem se odločil narediti projekt 'Brezplačne inštrukcijepreko spleta'. Eden izmed razlogov je tudi ta, da še nihče v Sloveniji ni naredil tega, vsaj kolikor mi je znano," je povedal Marko Soršak.
V Sloveniji je več kot 4000 bobnarjev, med njimi je veliko mladih in neizkušenih, ki želijo kaj vprašati in niti ne vedo, na koga se obrniti. 19. in 20. februarja bo Soršak na temo svojega DVD-ja vodil dvodnevne bobnarske delavnice v sodelovanju s Klubom mariborskih študentov.
MZ
BTlr
1 O
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. Sebastian - Vse mi priznaj 9. Sons & Alenka Gotar - Fantom iz opere
8. Tomaž Domicelf-Težko je postati heroj 7. Regina - Izgubljeni čas 6. Nodus - Ne vem zakaj 5. Gašper Rifelj - Mozaik 4. Rok Kosmač - Ljubi me 3. Jan Plestenjak - Punca 2. Alenka Godec - Dotakni se me z občutkom 1. Bilbi - Hvala za vijolice
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Kingston - tokrat akustično
Skupina Kingston je pred dnevi v Hugo Barrera Clubu v Ljubljani javnosti tudi uradno predstavila zadnji album Kingston v živo! Dvojni album, na katerem so zbrane vse uspešnice skupine, je bil posnet na lanskoletnem koncertu v ljubljanskih Križankah, ki so ga pripravili ob 15-letnici svojega delovanja.
Kingston so se na promociji predstavili tudi v živo, tokrat v malce drugačni obliki - nekaj svojih skladb so odigrali v akustični različici in tako pospremili izid svojega novega albuma.
Na promociji so Reno, Dare, Zvone, Klemen in Dejan pre-mierno pokazali tudi novi videospot za skladbo Cela ulica nori - live, ki je hkrati tudi najnovejši single z novega albuma. Videospot je sestavljen iz kadrov, posnetih na koncertu v Križankah, in prikazuje tisto najboljše: Kingstone na velikem odru, navdušeno množico ljudi pod odrom, celotno koncertno dogajanje - skratka pravi spektakel, ki ga je skupina lansko poletje pripravila za vse svoje oboževalce. Kingstoni so takrat na dve uri tra-
jajočem koncertu predstavili svoje največje hite, ki so sedaj ovekovečeni v live verziji. Na dvojnem albumu boste lahko slišali skladbe, kot so Cela ulica nori, Republika Banana, Plesati na soncu, Dej povej! Dej povej!, Non stop, Hotel Modro nebo, Čist en mejhn ra-
dio, Original, Ko bo padal dež, Kocka je padla nate, Tri prste tekile, Luna nad obalo, Bingo Bango Mango Tango, Vzemi vse in mnoge druge.
Na koncertu oziroma velikem koncertnem praznovanju 15-letnice skupine Kingston so poleg Rena Čibeja, Dareta
Foto: Miro Majcen / Dallas
Skupina Kingston med predstavitvijo najnovejšega albuma
Kauriča, Zvoneta Tomca, Dejana Dimca ter Klemna Ogrizka na odru prepevali in igrali še mnogi drugi glasbeniki: Rok Škarabot, Špela Novak, Martina Pavalec, Iztok Kaljanac - Jež, Andrej Plesec - Aga, Andrej Sraka ter Jure Gradišnik. Manjkali pa niso niti posebni gostje, ki so vsak na svojstven način začinili nekatere od skladb: Alya, Gregor Skočir, 6Pack Čukur, Vesele Štajerke ter 4Given.
Skupina Kingston iz Idrije je ena najpriljubljenejših slovenskih glasbenih skupin, vsekakor pa tista, ki da poseben pečat vsaki pravi zabavi. Pozitivna energija, izjemna karizma na odru, kakovost izvedbe glasbe in uspešnica za uspešnico so glavne karakteristike, ki Kingstone v samem vrhu držijo že polnih 15 let delovanja. Tako so pravzaprav posebnost slovenske glasbene scene. Še vedno veljajo tudi za enega koncertno najaktivnejših glasbenih kolektivov, saj letno opravijo več kot 100 koncertov, kar ob dejstvu, da jih odlikujeta kombinacija kakovosti in niza uspešnic, niti ni presenetljivo.
MZ
Filmski kotiček
Draga, počakaj, sem na poti
Vsebina: Poslovnež Peter je mož, kot se šika. Lep, pameten, uspešen in predvsem urejen. Ne le on, temveč je urejeno tudi njegovo življenje. Ima lepo hišo in še lepšo ženo, zato se spodobi, da čimprej dobi potomca. In res, žena je že visoko noseča, ko mora Peter na službeno pot. Svoje obveznosti opravi le slab teden pred porodom, ko na poti domov na letališču naleti na Ethana, enega izmed mnogih sanjačev, ki si želijo v Hollywoodu najti srečo, slavo in denar. Vse lepo in prav, toda Ethan je neverjetno štorast in naporen človek, ki nase kliče vso nesrečo tega sveta. Gorje tistim, ki so blizu njega, saj se jim ne piše nič dobrega. In nesrečni Peter samo zaradi tega,
Due Date
Igrajo: Robert Downey Jr., Zach Galifianakis, Juliette Lewis, Michelle Monaghan, Jamie Foxx
Scenarij: Alan R. Cohen, Alan Freedland, Adam Sztykiel in Todd Phillips Režija: Tod Phillips Žanr: komedija Dolžina: 95 minut Leto: 2010 Država: ZDA
ker na letalu sedi blizu njega, pristane najprej v zaporu, nato pa faše še prepoved letenja. Čez vso celino bo moral v avtu, toda ostal je brez dokumentov in denarja. Edina možnost je vožnja z Ethanom, kar pa je nekako podobno izzivanje sreče, kot bi se sredi najhujše nevihte v težkem železnem oklepu na najvišji gori na ves glas drli: »Bogovi ste prasci!«
Tod Pihillips je pred leti re-žiral dokaj spodobno komedijo Road Trip, lani pa mega uspešnico Prekrokana noč. Za oba filma je značilno, da sta se dvignila nad povprečje svojih žanrov, zato smo njegov tretji film pričakovali s toliko večjim zanimanjem. Draga, počakaj, sem na poti je film, ki je po vsebini nekakšna mešanica prej omenjenih filmov, a ne ponudi kakšnega presežka.
V zadnjih slabih 20 letih lahko opazimo, da je žanr komedije v resni krizi. Žlahtnih starinskih komedij, kjer so se avtorji dejansko potrudili, da bi bile smešne, danes ni več. Gene Wilder ne snema več, Pryor in Sellers sta mrtva, Woody Allen se je umaknil za kamero in postal resen, trojica ZAZ se je upokojila, novi val komikov pa vse bolj prisega na sekundni
TV humor. Od novejših komedij smo tako obsojeni na »čudežnega« dečka Judda Apatowa, ki snema eno bolj dolgočasno komedijo od druge, in na zanič naslednike ZAZ humorja, ki vsi po vrsti njihov sijajen humor zgrešijo na kilometre daleč.
Zato so naša pričakovanja ob raznih komedijah danes že tako nizka, da smo zadovoljni že s filmom, ki ga nekoč ne bi niti povohali. Eden takšnih je ravno ta film, ki ima sicer že videno zasnovo, a nič hudega, kajti zasnova obljublja ogro-
men potencial. Žal ga film seveda ne izkoristi. Downey svojo vlogo odigra brez napake, njegov sitni kompanjon pa ne vzbudi sočustvovanja, saj je naravna katastrofa na dveh nogah. Igralec je šel predaleč in nam predočil lik, ki je že na meji mentalno zaostalega in bi v svojem življenju potreboval negovalca, ne pa da hodi v Hollywood iskat srečo. Tu in tam so posamezni prizori resda malce smešni, toda kot celota je film neizrazit kot voda, zato je prav žalostno, da se dvigne kanček nad povprečje samo zato, ker ima tri ali štiri posrečene prizore. Žalostno, kako nizko so padli naši standardi, kar se tiče komedije.
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se
strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je
shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
POSNETEK (STAR.)
10. MESEC V LETU
SRAMEZELJI-VOST
LESNI KATRAN
RAJKO PIRNAT
VITEŠKI SLOJ
NAŠ HARMONIKAR
ŽILA ODVODNICA
TURŠKI OVČJI SIR
IGRALEC (FRANJO)
SORTA ŠPINAČE
VRSTA SEKIRE
KRAJ PRI CERKLJAH
ŠPANSKI PESNIK (RAFAEL)
UJEDLJIV, PIKER ČLOVEK
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
DEL TELESA
KRATKO GESLO
NOČNO ZABAVIŠČE
NAŠA STRELKA (URŠKA)
RAJKO DOLINŠEK
BREDA ROVŠEK
OLGA ČEČKOVA
ŠOLSKA DESKA
ODPRTA KOČIJA
TOVARNA CINKA
PAPEŽEV SEDEŽ
HUDOURNIK (STAR.)
ZLATKA, ZORKA
NADZORNIK
TONE SVETINA
DEL ŽITNEGA ZRNA
ROČKA, KANISTER
SENO
VELIKA KITAJSKA POSODA
ARHITEKT
IGRALKA KAČIČ
ČUFAR TONE
DRZEN ČLOVEK
Ugankarski slovarček: ALBERTI = španski pesnik, dramatik in slikar (Rafael, 1902-1999), BREK = odprta kočija, DEU = slovenski arhitekt (Marko, 1928-); DRZUN = drzen človek, KASAR = trd in masten turški kozji ali ovčji sir, NEVLJE = naselje pri Kamniku, NOM = norma, načelo, OLUSK = del žitnega zrna, VAŠCA = naselje pri Cerkljah.
■e;ue>j 'ise^jes 'e}Joe '^sn|o 'jiJeqiv 'OU||>H 'jozwaj
'OH 'OAiseijA 'eAJLU 'íe|ag 'jese^ 'jy 'nao 'eiqej. 'jeo|A 'Jai '10 'ejab 'eoedaj. 'lubjs '^ujnau '^oq 'jeqoi^o 'euje^up '^aiuausod 'oaujsaqv 'ueo|A 'ejedo 'jedo| 'wepn :ONAVdOOOA '3>|uez¡j)i a) Aaijsaa
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 22. januarja:
05.00 Uvod. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.10 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Odprti telefon: 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 RITMO MUZIKA. 20.00 SOBOTNI BUM (Janko Bezjak), vmes Modne čvekarije in Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). NEDELJA, 23. januarja:
5.00 Uvod. NEDELJSKO JUTRO 5.15.
Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja z Marijo Slodnjak. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice).
PONEDELJEK, 24. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.15 Iz ljudske zakladnice. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov: 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisnice). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 18.45 Novo na knjižnih policah (Vladimir Kajzovar). 19.10 Pogovor ob kavi (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz piramida (Vladimir Kajzovar). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). TOREK, 25. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30,
14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.15 Iz ljudske zakladnice. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.10 Gost Štajerske budilke. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 AVTORA-DIO. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slo-dnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Med Pohorjem in Halozami (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 V živo: Sredi življenja (Marija Slodnjak). 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav Jesenice).
SREDA, 26. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.15 Iz ljudske zakladnice. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val). ČETRTEK, 27. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.15 Iz ljudske zakladnice. 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in Iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovi-tev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val). PETEK, 28. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.10. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahbergerjem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
Horoskop
OVEN
Privlačile vas bodo skrivnosti. Raziskovali boste tiste stvari, ki temeljijo na preteklosti. Pomembno bo, da naredite rez in rečete bobu bob. Ljubezenska sreča bo odvisna od pravilnosti vaših odločitev. Resnica je, da bo vaše srce ognjeno in da se boste znali boriti.
Sn BIK
Odločili se boste in naredili prerez. Življenje vam bo ponudilo mnogo ugodnih priložnosti. Veliko aktivnosti bo razbrati na področju službe. Svoje mnenje boste povedali na odločen način. Finančno stanje se vam bo izboljšalo. Iz zvezdnih namigov vas čaka teden strasti v ljubezni.
DVOJČKA
Teden prinaša preobrazbo. Zaključili boste nekaj iz preteklosti. Izkušnje vam bodo pomagale napredovati v modrosti. hrepeneli boste po osebni svobodi. Pravilno bo, da se pogovorite o tistem, kar vas moti ali boli. Sreča vas bo spremljala v ljubezni.
RAK
Pred vami je pomemben teden. Vaše srce bo ognjeno in potrudili se boste ustvarjati harmonične odnose. Mavrica upanja vas bo objela na področju prijateljstva. Zna se zgoditi, da se vam izpolni srčna želja. Življenje bo prineslo mnogo pozitivnosti in ugodnih rešitev.
LEV
i se boste s pomočjo odnosov. Odprle se vam bodo nove poti in priložnosti. V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vam bodo ogledalo. S srčnim izvoljencem se morate pogovoriti. Optimizem, dobra volja in navdih boste s pridom uporabiti v službi in prostem času.
DEVICA
Razmislili boste o tem, kaj lahko še spremenite. V svoje življenje privabljate zanimive ljudi in s svojim znanjem lahko osrečite druge. Blesteli boste glede ljubezni. Popaziti bo potrebno na zdravje. Nujno bo, da telesu v naravni obliki dovajajte dovolj vitaminov in mineralov.
TEHTNICA
Imeli boste polne roke dela in delavnih obveznosti. Jasno je, da boste pri tem uspešni in to bo občutiti predvsem finančno. Lotiti se boste morali sinteze in popaziti na zdrav način prehranjevanja. Vsekakor bo dobro, da zaužijete dovolj vitaminov. In varujte se stresa!
ŠKORPIJON
Kreativno izražanje vam bo dalo krila. Pričakovati je, da vas bo v temtednu spremljala sreča in obilica ugodnosti. Srečno roko boste imeli pri nakupih. V ljubezni bo vladalo ravnovesje in vajeti usode boste znali povleči tako, da boste imeli koristi. Obudili boste znanje duhovnosti.
STRELEC
Najbolje se boste počutili doma. Narava bo vaša učiteljica in privlačili vas bodo tudi adrenalinski športi. Vsekakor se bodo zadeve v službi obrnile v vašo korist. Pri denarju bo vladalo ravnovesje in tako boste lahko varčevali. Srečen dan: ponedeljek.
KOZOROG
Srce vam bo pripovedovalo zgodbo o življenju. Tako boste našli svojo muzo in ustvarjali. Označeval vas bo notranji nemir in morali boste najti tehnike sproščanja. Pred problemi ne boste smeli bežati, ampak jih boste morali aktivno reševati. Združili boste svoje znanje in modrost.
VODNAR
Razmišljali boste o tistem, kar odstopa, in se utrjevali v intelektualnem iskanju. Čas bo ugoden za pisanje občutkov in morda boste delovali nekoliko nezbrano. Dobro se bo umiriti in v miru ločevati zrno od plev. V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili.
RIBI
Raziskovali boste svojo preteklost in vendar morate narediti prerez in ugotoviti, kaj vas veseli in kaj je tisto, kar vas bremeni. Ne iščite lažjih poti - čas je v osnovi zelo srečen. Končno boste našli zadovoljstvo in zasijali s talenti, ki so vam dani. Blesteli boste v komunikaciji.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8 »98,2'104,3
Komentar tedna na Radiu Ptuj. Vsak četrtek ob 12.15.
TRAČNICA
Nagradno turistično vprašanje
Novo obdobje v delovanju TD Ptuj
V Turističnem društvu Ptuj, enem petih najstarejših tovrstnih društev v državi, se intenzivno pripravljajo na izvedbo občnega zbora, ki bo hkrati posvečen 125-letnici delovanja. Občni zbor bo 24. januarja ob 18. uri v dvorani Cicero hotela Primus na Ptuju, na njem pa si bodo udeleženci ogledali novi film o Ptuju Tinčka Ivanuše. Ob tej priložnosti bodo izvolili novega predsednika TD Ptuj, dosedanjega, Albina Piška, pa imenovali za častnega predsednika.
Zametki delovanja današnjega turističnega društva segajo v leto 1886 - spominski dan je 23. januar. Obračun dela bodo člani ptujskega turističnega društva opravili dan kasneje, 24. januarja, ob 18. uri v dvorani Cicero hotela Primus. Po
več kot dvajsetih letih predsedniko-vanja se bo od te funkcije poslovil Albin Pišek, s tem dnem pa postal častni predsednik TD Ptuj.
Poročilo o opravljenem delu v preteklih letih bo pripravil dosedanji predsednik Albin Pišek. Pod
Foto: Črtomir Goznik
Z lanske prireditve mladih o poznavanju Evrope
njegovim vodstvom se je TD Ptuj odprlo v svet, skupaj z mestom je uspešno sodelovalo na uveljavljenih mednarodnih projektih Narodi v razcvetu in Ocvetličena mesta, kjer bodo novo priložnost ponovno iskali v letu 2012, ko bo Ptuj partner v projektu Evropske prestolnice kulture. Bilo pa je mesto zelo uspešno tudi v okviru slovenskega projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. Po zaslugi TD Ptuj je zaživel Europark, ocvetličenje mesta pa je že stalnica programa dela.
V novem mandatu bo potrebno v delo društva pritegniti več mladih, prav tako še več narediti na prepoznavnosti društva tudi skozi nosilno prireditev, ki je društvo po izgubi kurentovanja nima, in ureditvi članskih vrst. V zadnjih letih delovanja je bil poudarek bolj na evropskih projektih: lani so predstavili članice EU, v letošnjem letu bodo mladi iz osnovnih in srednjih šol spoznavali znane evropske pisatelje in pesnike, v letu 2012 bodo v ospredju stara
Potepanje po evropskih mestih • Sevilla (5. del)
Na stičišču Evrope in Afrike
Lakota je premagala moje moralne zadržke in že hitim v majhne seviljske uličice, kjer ponujajo tipično andaluzijsko hrano. Privoščim si tapas, ki naj bi izviral ravno iz tega območja. Gre pravzaprav za večje število raznolike hrane v majhnih količinah. Vse skupaj naj bi imelo povezavo s kraljevimi pokuševal-
ci hrane, ki so pač odkrivali zastrupljeno hrano. V svoji naivnosti si ponovno privoščim tapas »morskih sadežev«, čeprav morske hrane ne maram. An-daluzijci uporabljajo zelo veliko zelenjave, olive pa so pregovorno sestavni del vsakega obroka. V večernih urah se mestno dogajanje prenese na obrežje
Foto: Uroš Zajdela
Kip matadorja, nosilca herojstva in poguma, krasi trg pred areno bikoborb.
I	' r
- 2 • ■> • . . -. -
rxi^is- -
¿ñAQUINl ROMERO . . ÎHURUBË ;
m ■
reke, kjer ljudje skrbijo za svojo telesno pripravljenost, mnogi med njimi reko izkoristijo za najrazličnejše športne panoge. Lenobni med njimi srkajo pijačo. Tudi sam se prelevim v pristno mestno dogajanje. Ljudje so prijazni in odprti.
Sevilla je preprosto mesto nepredstavljivih razsežnosti, bogatega šarma in pristnega španskega tradicionalizma. Le redka mesta so me očarala v tako vseobsegajočem pomenu kot ravno Sevilla, čeprav me je skeptičnost skorajda odvrnila od obiska tega andaluzijskega bisera. Še najbolj me je razočaralo dogajanje v zelo opevanem »španskem trgu«, kjer turisti trumoma preživljajo svoj čas v Sevilli. Gre za megalomansko arhitekturno stvaritev iz 19. stoletja, ki danes služi predvsem za ulične zaba-vljače in plesalke flamenka iz Kitajske. Ne samo oblačila, sedaj bomo še plesalke evropsko mogočnih plesov uvažali iz te ogromne države. Številni turisti v svoji naivnosti pa kar pritiskajo na sprožilce svojih fotografskih naprav in prispevajo denar. Medtem ko me ta »kulturna raznolikost« še ni toliko zbodla, pa nikakor nisem mogel mimo tradicionalnih glasbenih izvajalcev iz Peruja, ki dobesedno okupirajo vsako tovrstno mestno turistično znamenitost. Izmenično si tako roko podajata kitajski flamenko, očitno še jim niso uspeli zaupati, da ropotulja v roki ni del španskega flamenka, in pomirjujoča glasba iz Peruja, ki pa je vendarle kar
evropska mesta.
Stalnica društvenega delovanja mora postati tudi izobraževanje članstva, brez ugodne klime turizma ni mogoče razvijati v nobenem okolju. V TD Ptuj pa razmišljajo tudi o tem, da bi ponovno oživili nekoč zelo priljubljene turistične dneve na Ptuju ter jih raztegnili na sedemdnevno dogajanje.
Enajstega januarja so se na ministrstvu za gospodarstvo skupaj s partnerji dogovorili, da bodo organizirali Slovenske dneve turizma. To namero ob ministrstvu podpirajo v Slovenski turistični organizaciji, Turistično-gostinski zbornici, Združenju turističnih agencij Slovenije, Turistični zvezi Slovenije in zavodu Kongresno-turistični urad. Projekt naj bi združil vse večje dogodke s področja turizma v Sloveniji. Gre za dogodke, kot so: Slovenski turistični forum, Moja dežela - lepa in gostoljubna, strokovna srečanja
gostincev, gostinsko-turistični zbor in še nekatere druge. V ministrstvu za gospodarstvu poudarjajo, da gre za pomembno odločitev, ki dokazuje, da smo na področju turizma sposobni sodelovati in skupaj iskati optimalne rešitve v korist vseh. Ministrica Darja Radič si želi, da bi ta model sodelovanja uveljavili tudi na drugih področjih.
Letošnje srečanje pustnih likov in mask Slovenije, ki bo obenem otvoritvena povorka 51. kurentovanja, bo že dvanajsto po vrsti, je pravilen odgovor na naše prejšnje vprašanje. Nagrado bo prejel Danijel Vogri-nec, Hajdoše 25, Hajdina.
Danes sprašujemo, kako se je imenovalo Turistično društvo Ptuj ob ustanovitvi leta 1886. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Ra-ičeva ulica 6, do 28. januarja.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kako se je imenovalo TD Ptuj ob ustanovitvi leta 1986?
Ime in priimek:_ Naslov:
Davčna številka:

Foto: Uroš Zajdela
Andaluzijski parlament. Za razliko ob Baskije in Katalonije Andaluzija ne zahteva večje avtonomnosti, kot jo ima okviru španske ureditve.
preveč monotona. In to sredi ponosne, poti do letališča še zadnjič popelje v kulturno mogočne in zgodovinsko bo- objem mestnih lepot. Zatopljen v misli gate Seville.	si prisežem, da me bo Giralda nedvo-
V zgodnjih jutranjih urah, ko dobr- mno kmalu spet zagledala.
Konec
šen del mesta še spi, me avtobus na
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Foto: Uroš Zajdela
Foto: Uroš Zajdela
Uličice pogosto krasijo mozaiki z motivi katolicizma, ki so neke vrste mestna posebnost.
Mestno obrežje krasi znameniti obrambni stolp iz 13. stoletja. Nekoč strah in trepet ladij, danes pa muzej pomorstva.
Prlmusove vinska zgodbo
Vina iz sončne Istre
Petek, 28.1.2011, ob 20.00 v Klubu Pemina XIII
Cena na osebo znaša 15 €, 20 % popusta za upokojence in študente
III. PRIMUSOV PLES V KLUBU GEMINA XIII
Sobota, 5.2.2011, ob 19.00 v Klubu Gemina XIII z legendarno skupino Pepel in kri.
Kulinarična panudba v Restavraciji Žila
Tris lignjev (polnjeni, ocvrti in lignji na žaru) za 2 osebi: 15 € Družinska plošča za 4 osebe (2 odrasli osebi in 2 otroka): 25 € Ponudba velja v januarju.
Razvajajte se v vaiens Augusta Mfeiinessu, priporočamo:
-	TUI-NA masažo- »kraljica masaž«
-	KAKA0 masaža- »masaža sreče«	_
-	PRIMUS masaža- masaža z glino	GEAM> HamPRiMus
RAZVESELITE SVOJE NAJDRAŽJE Z DARILNIM BONOM Vaiens Augusta VVellnessa	:
i
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si	i
Grand Hotel Primus
GEMINA
JL i
Grand Hotel Primus >
M
Prejeli smo
Kidričani, bežite iz Kidričevega, da se ne okužite od Cirkovcanov
Mislim, da je to najprimernejši naslov kot odgovor gospodu Štruclu. Zelo lepo in pametno razmišljanje, vredno pohvale, če bi ne prišla ideja šele (že?) po prvi ali drugi seji občinskega sveta Kidričevo. Ne poznam in nikoli me ni pretirano zanimala občina in njeno delovanje. Iz napisanega v časopisu pa se vidi, da je bila borba za oblast res huda in za nekatere akterje »močno krivična«. Res ne vem, je bila delitev poštena ali ne, bila pa je v duhu demokracije, kjer velja volja večine. Pravi demokrati morajo to tudi spoštovati, pa če jim je prav ali ne.
Ne bi rad komentiral izida volitev - je tak, kot je večina želela. Po toči zvoniti je prepozno. Lepo je eden od anketirancev v Štajerskem tedniku dejal približno tako: Ja kje pa ste bili Kidričani, ko je bil čas za spremembe - volitve? Jaz pa dodam: počivali ste v svojih lepih toplih stanovanjih (ne upam reči v brlogih) in uživali ob pivu in televiziji, saj volitve so itak samo za seljake in zabite kmete, kateri vas danes ogrožajo. Vsaj tako je videti iz nekaterih vaših izjav. Res je, tokrat vam je vlak odpeljal. Imate pa možnost, da to po štirih letih popravite.
In sedaj o vaših izjavah, kako je bila tovarna aluminija in Kidričevo gonilna sila razvoja v Kidričevem in okolici. Res je, tovarna je bila gonilna sila Kidričevega /ne Kidričani/ in mogoče najbližje okolice, malo pozneje pa tudi močna gonilna sila Ptuja. Mi daljni od te tovarne nismo čutili nič kaj posebnega napredka, razen nekaj delovnih mest, ki so bila v tistih časih baje kar dobro plačana. V Kidričevem so gradili stanovanjske bloke, res socialistične škatle, vendar za tiste čase prav moderne in lepe ( saj so še sedaj lepši in bolje grajeni kot moderna nefunkcionalna skrpucala - vsaj nekatera) V blokih je bil vodovod, telefon, kopališče v bližini, kinodvora-na, res da bolj slaba, vendar bila pa je. Bila je javna razsvetljava, tako imenovana menza, trgovina, skratka imeli ste vse, kar je sodoben človek tistega časa potreboval ...
In kako je bilo pri nas, na vasi, v tedanji krajevni skupnosti (KS) Cirkovce , ki je vi ne morete več videti v svoji, oziroma naši občini?
Začnimo tam okrog leta 1965 (no, od takrat se tega spominjam):
1.	prvi metri asfalta - samoprispevek plus fizično delo -navoz gramoza s strani kmetov
2.	javna razsvetljava - samoprispevek plus drogovi in fizično delo
3.	vodovod - samoprispevek, fizično delo - delno izkopi in zasutje
4.	telefonija - samoprispevek, fizično delo in telefonski drogovi
5.	dom krajanov - z otroškim vrtcem in telovadnico, šolsko kuhinjo in stanovanja; fizično delo plus material, les za ostrešje
6.	druga faza telefonije - izgradnja pošte s prostori za telefonijo - samoprispevek in ogromno fizičnega dela (strešna konstrukcija - les so prispevali darovalci - kmetje)
7.	trgovina, ki se je sicer gradila istočasno kot pošta, samoprispevek in tudi enak obseg dela kot na pošti
8.	mrliška vežica - samoprispevek plus lastno fizično delo
9.	obnove in graditve gasilskih domov - prostovoljni prispevki in lastno delo
10.	trgovina v Šikolah - samoprispevek in lastno delo
11.	železniško postajališče v Šikolah - lastno delo in prostovoljni prispevki
12.	razna vzdrževalna dela na kulturnih spomenikih (kapele in cerkev v Cirkovcah) delo in material krajanov
Še bi lahko našteval, pa mislim, da je dovolj, da gospe in gospodje iz Kidričevega, ki nas podite iz občine, ker odžiramo prispevke iz občinske blagajne, vidite, koliko kidričevskega denarja smo porabili in od kot
je tako urejeno v naši bivši KS. Je pa res, da je od tega minilo že kar nekaj časa in tako bi sedaj bil čas, da se nekaj uredi za naše kraje tudi s strani občinskega proračuna.
Priznati moramo, da se pa je v času skupne občine res zgradila večnamenska dvorana in obnovila šola - a to je bil v glavnem državni projekt. Še lepša in večja dvorana se sedaj gradi tudi v Kidričevem. Tudi vrtec v Kidričevem je mnogo lepši in mnogo funkcionalnejši od cir-kovškega. Prav tako se je še popravljal asfalt in še mogoče kakšne malenkosti so se postorile v naši bivši KS s strani občine.
Upamo, da se bo končno pristopilo k ureditvi Cirkovc, ki pa so res potrebne temeljite ureditve. Predvsem center in prostor pri pokopališču.
Upam, da ne boste šteli za nesramnost, če vas vprašam, kaj pa ste vi naredili s samoprispevki in lastnim fizičnim delom v vašem naselju, oziroma koliko ste sploh imeli samoprispevkov? Lahko naštejete vsaj velika dela v lastni režiji? Pardon, slišal sem pa, da ste res gradili z lastnimi rokami že pred mnogimi leti kopališče. No, to je potrebno pohvaliti!
Nekaj kmetov - tajkunov, ki vas ( in tudi nas) žulijo, pa ni doma samo v naši bivši KS, so tudi v vaseh, ki vas ne motijo. V Pleterjah, Lovrencu do Nji-verc in Apač, pa še v Kungoti je kar nekaj velikih in močnih kmetov. Kaj pa tajkuni, ki jih je ustvarila industrija in politika?
Naj vam bo jasno še to! Dobro se spominjam, da je bilo tisti čas, ko smo se združevali v skupno občino Kidričevo, mnogo Cirkovčanov, ki so temu nasprotovali. Tudi takrat
Življenje: takrat, ko je in dokler traja, se skoraj ne zaveš, da je. Takra t življenje pač napaja iz tisočerih se stvari, samoumevno te obdctja in ne zavedno čas beži. Sele ko mine, ko ugasne, ko tega znanega vsakdana nikjer več ni, ko se utirjeno iztiri, ko trdnost , stalnost se zgubi, takrat zaveš se, da je res bilo in kakor sanje bežno je odšlo to življenje.
V hladnem zimskem jutru 4. januarja je v nočnem času zaradi zahrbtne bolezni preminil Franc Koderman, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Ptuj. Upali smo, da bo premagal bolezen in se vrnil med nas, upokojence, ki smo ga še naprej želeli imeti med seboj.
Pokrajinsko zvezo je vodil od leta 2006 pa do prerane smrti. Bil nam je vzor pri delu, upokojenci smo se radi srečevali z njim, saj je bil poln idej , kako starejšim zagotoviti čim lepšo jesen življenja, bil je človek , ki je rad prisluhnil
svojim kolegom upokojencem in rad pomagal pri rešitvipro-blemov.
Njegovo delo bomo pogrešali tudi pri Zvezi društev upokojencev Slovenije, saj je bil član njenega upravnega odbora, dober sogovornik in zagovornik interesov našega območja. Bili smo ponosni nanj tako pokrajina kot 42 društev upokojencev Spodnjega Podravja.
V oktobru lansko leto so se vrata njegove pisarne zaprla. Bolezen ga je ločila od nas,
upokojencev . TJpali smo, da bo bolezen premagal in se vrnil med nas. Žal pa je bila bolezen močnejša in ga je za vedno ločila od njegovih dragih, prijateljev in sodelavcev.
Tihi in nemočni smo stali ob njegovem poslednjem domu ter nismo mogli verjeti, da ga ne bo več med nami in da odhaja za vedno. Njegova bogata življenjska pot, na kateri so bile velike preizkušnje, se je končala. Pogrešali ga bomo. Poslovil se je od nas v 69- letu starosti kot predsednik PZDU Spodnjega Podravja in kot predsednik Društva upokojencev Videm.
Hvala v imenu vseh za nesebični prispevek , ki ga je s svojim delom in angažiranostjo prispeval za razvoj naših društev in družbe nasploh. Bil je dober prijatelj in tovariš. Naj počiva v miru na videmskem vrtu tišine in naj mu bo lahka domača zemlja, ki jo je imel nadvse rad.
Pokrajinska zveza DU Spodnje Podravje, Ptuj
je demokratično zmagalo mnenje večine ljudi.
In še glede ankete v Štajercu. Ljudje iz Kidričevega nočejo niti komentirati stanja v občini, tako pravi novinar /vsaj petdeset vprašanih in le šest odgovorov/. Tudi tu se vidi, kako korajžni ljudje živijo v Kidričevem. Se sedaj upravičeno pritožujete?
Gospe Silvi Žerakovi pa le to. Res se mi smili, da jo ti frdama-ni kmetje mučijo in molzejo pa še komandirajo. Kako si le upajo, če gospa živi v mestu Kidričevo, kjer kmetje skoraj ne bi smeli vstopiti, razen ko se lepo
Prejeli smo
O reformah
Reforme so resnično nujno potrebne! Vendar ni ena sama možnost, kot je prikazana predlagana pokojninska reforma, brez soglasja socialnih partnerjev. Obstajajo še druge možnosti. Prava reforma mora biti radikalna in poštena do bodočih koristnikov.
Že skoraj eno leto poskušam dati v presojo sindikatom in ministrom pa tudi vladni službi svoj predlog, ki je veliko bolj pošten! Zanimanja, kot kaže, sploh ni!
V "Nedeljcu" z dne 13. 1. 2011, stran 14, sem zasledil komentar, zakaj se prvi od mojih predlogov ne izpelje. Baje se VSI bojijo posledic morebitne osveščenosti delavstva, če bodo imeli več časa za razmišljanje. Če je to res, ni izhoda iz krize.
Pa poglejmo moje predloge v grobem, detajle prepuščam službam.
Prvič: skrajševanje delov-nikov na štiri dni in po 5 ur na dan in zaposlovanje druge izmene, kjer je treba. Podoben premik kot leta 1885 - od 7 dni po 12 - 16 ur na dan na .... Tudi predlaganih 43 let delovne
Krvodajalci
13. december - Petra Jenko, Ze-rovinci 12; Darja Habjanič, Litmerk 12; Bojan Pučko, Zerovinci 12; Zdenko Plohl, Podvinci 115; Janez Merc, Gromova 2, Ptuj; Ivo Baklan, Orešje 198, Ptuj; Vesna Plut, Jiršov-ci 17 a; Marko Florjanič, Strelci 9; Dušan Hebar, Zg. Pristava 35 a; Janez Zafošnik, Lovrenc na Dravskem polju 1; Marjan Arnuš, Kicar 108 a; Milan Zeleznik, Kočice 67; Janez Škerjanec, Tibolci 19 b; Miroslav Špindler, Velika Nedelja 2 b; Brani-mir Komel, Krčevina pri Vurbergu; Franc Bezjak, Trajanova 12, Ptuj; Martin Brec, Volkmerjeva 7, Ptuj; Jožica Trafela, Dežno 5 c; Elizabeta Petrovič, Moškanjci 53 a; Branko Rojko, Grajenščak 28; Sandi Fras, Gibina 18; Natalija Veingerl, Cerkve-njak 37; Alen Štrucl, Dravinjski Vrh 2 b; Andrej Vidovič, Mezgovci 46 c; Polona Škreblin, Gubčeva ul. 21, Ptuj; Radivoj Dovečar, Strjanci 33; Igor Anžel, Vintarovci 21 b; Robert Belca, Dragonja vas 22; Jožef Muhič, Mala vas 7; Rudolf Repec, Tržec 19 a. 16. december - Rado Marčec, Trška 6, Središče ob Dravi; Anton Sever, Kajžar 26 a; Daniel Kaučič,
oblečejo in gredo k zdravniku v prelepi zdravstveni dom. To velja le za tiste naprej od Ple-terij. In še to, draga gospa, saj sedanji župan je vendar doma iz Lovrenca /pa prejšnji tudi/. Torej bo on ostal še kar naprej vaš župan iz vaših krajev?!
Glede dela župana in občinskega sveta pa vam svetujem sledeče. Župan sklicuje sestanke krajanov po vsej občini. Tam imate priliko in možnost, da mu poveste, kar mu gre, oziroma kje vas čevelj žuli.
Nam v cirkovški fari ali bivši KS pa le privoščite, da se uredi, tako kot se za center bivše KS
spodobi, vsaj tako kot so uredili Apače, Lovrenc, Kidričevo, Župečja vas. Njiverce in Kun-gota pa so bile že tako lepo urejene. V naši bivši KS smo ostali res zelo zadaj in to od takrat, ko smo bili združeni v občino Kidričevo.
In še ena aktualna zadeva. Vidi se, kako ljubite svojega heroja, po katerem imate ime. Žalostno, a resnično, da niti tega ne veste, kdaj so vam ga ukradli.
Kaj če so to naredili cirkov-ški kmetje - tajkuni?
Franc Lah
dobe in starost 65 let potem ne bi bili problematični.
Drugič: populacija narašča (7 milijard), delovnih mest pa je vedno manj, saj jih pridno
nadomeščajo avtomati in roboti. Npr. Revozova nova linija je v celoti robotizirana. Torej ni prispevkov od zaposlenih! Rešitev? Davek na robote oz. na dobiček lastnikov, na bogatenje brez obremenitev "na zaposlenega"!
Tretjič: pokojninska reforma? Da, vendar njen smisel se mora spremeniti. Če nekdo da državi 40 let delovne dobe, naj ga država "nagradi" s toliko sredstvi, da lahko skromno preživi starost. Npr. danes morda 700 evrov. To naj velja za VSE! Tudi za direktorje in ... Vsak, kdor more, naj si višino bodoče pokojnine dopolni s t.i. STEBRI, o katerih se toliko govori. Delavec s 400 evri ne more vlagati v stebre. Zato naj preživi spodobno starost z npr. 700 €.
Direktorji in ... pa od svojih 5, 10 ali več tisočev na mesec lahko vplačajo tudi po 1000 € na mesec. Ali ni to pošteno? Podobno je predlogu o "univerzalni plači".
Četrtič: najprej je nujno, da država prične varčevati pri sebi. Niti ministri niti
poslanci si niso zmanjšali svoje plače, čeprav jih nikoli ni v parlamentu in pri glasovanju dobijo komando od vodje skupine ... Zakaj so potem tam? Predragi so! Varčevati bi morali pričeti pri sebi. Se spomnite reakcije na predlog za zmanjšanje plač za 100 evrov? Kako potem zahtevati od revežev stiskanje pasu?
V dobi centralnih državnih računalnikov še narašča število zaposlenih v upravi. Zakaj? Tukaj ne mislim na policijo, vojsko, ... , ampak na URADNI-ŠTVO!
Zelo draga licenčna računalniška oprema bi se lahko enakovredno zamenjala z brezplačno - kot npr. v Franciji in drugje. Koliko časa še tako?
Tudi veliko drugih problemov bi lahko rešili z odločno zakonodajo proti izkoriščevalcem in pohlepnežem! No, to je drugo!
Če že hočemo reforme, naj bodo temeljite in celostne in povsod, in predvsem ne sledimo slepo EVROPI! Ta gleda na vse prišleke kot možnost izkoriščanja za svoje potrebe. Še Nemčija uveljavlja SVOJA stališča in ne naseda Barozu! Enakopravnost narodov v Evropi je navaden blef - JE NI!!
Vladimir Kužnik
Sodinci 37; Dejan Rižnar, Ptujska c. 10, Ormož; Cvetka Horvat, Obrež 17; Marko Horvat, Obrež 17; Anica Sever, Kajžar 26 a; Stanislav Korpar, Zabjak 24; Stanka Plohl, Grlinci 3 a, Juršinci; Staša Potočnik, Majski Vrh 54 a; Jožef Frangež, Sp. Jablane 3; Danijel Nahberger, Kopališka 14, Kidričevo; Aleš Forštnarič, Stojnci 151; Zdenka Druzovič, Krčevina pri Vurbergu; Anton Gavez, Korenjak 11; Božo Rajh, Pavlovski Vrh 42; Alojz Ovčar, Podvinci 108; Marija Zmauc, Dragovič 9; Milica Markotic, Rimska ploščad 22, Ptuj; Mirko Lo-vrec, Trnovci 13, Sveti Tomaž; Mitja Safošnik, Zgornje Jablane 6; Mirjam Pleteršek, Dragonja vas 22; Drago Prelog, Mezgovci ob Pesnici 9; Franjo Rozman, Potrčeva c. 42, Ptuj;
Borislava Munda, Strmec pri Ormožu 2 a; Nada Pernek, Pobrežje 162; Neža Šilak, Mezgovci ob Pesnici 4; Tomi Kozar, Dobravska ul. 9, Ormož; Ivan Sakač, Gibina 38; Dragica Er-hatič, Pobrežje 93; Majda Drumlič, Biš 8 a; Edvard Hojski, Zg. Hajdina 145; Marijan Sok, Sodinci 21 a; Jože Florjanič, Strelci 9; Miran Petek, Potrčeva 70, Ptuj; Kristina Kuhar, Strelci 14; Jelka Janžek, Gozdna ul. 61 a, Hoče; Sonja Koren, Mariborska c. 70, Orehova vas; Vlasta Golob, Mar-kovci 32; Iva Lah, Orešje 97, Ptuj; Sonja Štrucl, Zagojiči 14 f; Franc Lovrenčič, Krčevina pri Vurbergu; Brigita Mihelič, Mestni Vrh 106 c; Natalija Nežmah, Mariborska 37, Ptuj; Doris Lukačič, Ul. Heroja Lacka 8, Ptuj.
Popravek in opravičilo
V Štajerskem tedniku smo dne 11. 1. 2011 v članku Blagoslovili kapelo in jaslice pomotoma zapisali, da so zapeli pevci cerkvenega pevskega zbora. Na prireditvi so zapeli pevci Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Velika Nedelja, pod vodstvom zborovodkinje Renate Horvat.
Uredništvo
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 21. januarja 2011
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
0 družbi oddaje	......^¿ji
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
wvfw.radio-tednitai
Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV
SPORED ODDAJ
PETEK 21.1.
8.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 9.00 10 let Twirling Lenart 9.55 Utrip Iz Ormoža 10.40 ŠKL
11.30 Ptujska kronika 11.45 Kuhajmo skupaj 17.00 Glasbena oddaja 18.00 Dan OŠ Benedikt 20.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.20 Polka in majolka 23.00 Video strani SOBOTA 22. 1. 8.00 Koncert Optimisti Nova Vas 9.30 Kuhalmo skupaj 10.00 Dan OŠ Benedikt 11.00 Polka In majolka 12.00 Seja sveta Občine Lenart - posnetek 16.00 Seja sveta Občine Dornava 18.00 Polka In majolka 19.OO Kuhajmo skupaj 2.del 20.00 Kronika Občine Markovci 21.30 Ormož-MNP 22.15 Polka In majolka 23.15 Povabilo na kavo 23.45 Ptujska kronika 24.00 Video strani
SIP
TV
NEDELJA 23. 1.
8.00 Utrip Iz Ormoža 9.00 Hajdlna - Štajerska frajtonarlca 10.10 ŠKL
11.00 10. Let društva Žensk PobrežJe 13.OO Kronika Občine Dornava 15.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Oddaja Iz občine Destrnlk 18.30 Dan OŠ Benedikt PONEDELJEK 24. 1. 8.00 Ljudski pevci Lancova vas 9.00 Utrip Iz Ormoža 9.45 ŠKL 10.30 Ptujska kronika 10.45 Kuhajmo skupaj 17.00 ŠKL
18.00 Ljudski pevci Lancova vas 20.00 Kronika Občine Markovci 21.30 Markovci - Iz domače skrinje 22.30 Povabilo na kavo 23.00 Mozaik kulture 23.30 Video strani
ODKUP, PRODAM. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.		BARVA
AJDI A31.9 TDI AMBIENCE	2007	12.980,00	AVT.	KLIMA	KOV. ČRNA
AJDI A4 2.0 TDI KARAVAN	2006	12.200.00	AVT.	KLIMA	ČRNA
BMW 318 TD KARAVAN	2002	6.180,00	AVT.	KLIMA	KOV. ČRNA
FORD FOCUS CMAX 1.6 TDCIGHIA	2008	9.700,00	AVT.	KLIMA	KOV. ČRNA
FORD M0NDE01.8 TDCI KARAVAN	2008	13.750,00	AVT.	KLIMA	SREBRN
KIA MAGEPJTIS 2.0 i	2006	7.580,00	AVT.	KLIMA	SREBRN
MAZDA 6 2.0 CDH KARAVAN	2005	8.490.00	AVT.	KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT ESPACE 1.9 DCI EXPRESSION	2005	7.880,00	AVT.	KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT MEGANE 1.9 DCI EXPRES. UM.	2007	7.750,00	AVT.	KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI DYNAMIQUE LUX	2008	8.990.00	AVT.	KLIMA	KOV. ČRNA
TOYOTA COROLLA 2.0 D D4D	2005	7.390,00	KLIMA		KOV. SIVA
VW GOLF V 1.9 TDI UMUZINA	2005	9.150,00	AVT.	KLIMA	KOV. ZLATI
VW PASSAT 1.9 Till UMUZINA	2006	10.970.00	NAVIGACIJA		KOV. MODRA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN BLUMOHON	2008	12.990,00	AVT.	KLIMA	ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN C0NF0RTL	2007	12.600,00	AVT.	KLIMA	SREBRN
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD, OBNOVA KOPALNIC
FRANC STRELEC, s. p.
Prvenci 9 b GSM: 041 730 857
DO 10 % POPUSTA
NOTESDENT d.o.o.
Itajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 6710
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov Z0BN0PR0TE11ČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
ODKUPUJEMO različne sortimenle hlodovine:
rdeči bor, zeleni bor, smreka ter ostale vrste hlodovine. Odkupujemo tudi celulozni les, tehnični les, drva, goli. Kontakt: 041 751 208 in 041 665 373, C-LES, d. o. o., Cesta v Železnike 8, Loče.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605
www.tednik.si
tCCRADIOPTUJ
89,8° 98,2 o 104^3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
PTUJSKA rtLLVrZIJA
ipeHD PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Patek 21.1.
10:00 -16:38 Por nvitve oddaj prajSnjsja dne
10:30 Ptujska krmiliš- pammtsv
10:40 Glaslini irrfo predah
11:30 Modri- ppnpvrtev
12:80 Glasbeni iifi prelil)
16:30 Pilka in majolka
17:30 Hrana in fini- ponovitev
18:00 Glasbeni info predal
20:80 Ptujska kronika- ponivitev
20:10 Glasbili riti prepih
21:30 To 60 mi] pklii 1 ii 2- Zdravstveni tehnik
22:20 Videostrani
nedelja Hi
09:20 Otroška iddajaGoriinša
1818 Hnm in vi po
11:00 Malin- pire vi tu dvil oddaj
12:00 GbsliPi ipfi predel:
13:00 Ptujska krmite- pinmitiv rceh treh oddaj
13.35 Glasbeni iifi pridal
16:30 Polka ii majolka
11:30 Hrana in vini- ponovitev
13:20 Glasbeni info predali
19:30 Pivabili r a kani- pinnvitev
20:00 Ptujska kronika- ponovitevvseli trsa oddaj
20:35 Zgodbe Balkana
21:00 Glasbeni iifi pridal
21:30 Modra
22:00 Vid »strani
Solita 22.1.
09:59 Otroška oddaja Gorlšnlca
10:40 Td bo moj poklic 1 in 2- Zdravstveni tehnik
11:30 Midn- ponivitn
12:00 Glasbili info iredab
19:39 Polka in majolka
17:39 Glasbeni ir-to predan
16:00 Ptujska kronika
18:19 Povabilo na kavo- ponovitev
18:49 Glasbeni irrfo predati
20:00 Piojska kripika- ponnitn
2010 Piljndno- marstvena oddaja
20:39 Lokacija Slovenija -1 ura
21:30 Modro
22:99 Ptujska kronika- ponovitev 22:10 Vidiosl rani
Ponedeljek 24.1.
10:05-16=35 Ponovitve oddaj preji njep dne
16:36 Pilka in majtlka
17:36 Ura na in vino
13:00 Piljudni-inansftena iddaja
1640 Glasbeni into predati
21:30 To li mij piklii 1 in 2- Podjetnik
22:20 Videostrani
www.petv.tv
Uslej nas lahka spremljate loi id T2
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
SSANGYONG EXECUTIVE REXTONII 2,7 XDIAVT.
VOLKSWAGEN PASSAT1,9TDI COMFORTVAR.
JEEP DODGE CALIBER 1,8
CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDIBUSINES
SUZUKI IGNIS 1,3 GLX
HYUNDAI GETZ 1,416V GL
CHEVROLETSPARK 0,8 STAR
RENAULT ESPACE 2,2 DCIEXPR.
HYUNDAI GETZ 1,3 FUNKY
PEUGEOT BOXER 2,0 HDI T0V0RN0
MAZDA 6 2,0 CD KARAVAN
CITROEN PICASS01,816V SX
DACIA LOGAN MCV 1,5 DCI
DAEWOO NUBIRA 1,616V SX
PEUGEOT2061,4IXT
CITROEN C31,11
SEATTOLED01,8 20V SIGNO
PEUGEOT 1061,01 SAINT-TROPEZ
BMW 3181 COUPE
RENAULT LAGUNA 1,9 DTIRXE
MERCEDES BENZC 220 CDI ELEGANCE LIM.
VOLKSWAGEN GOLF IV 1,416V GENER.
FIAT PUNT01,2 SX
NISSAN QASHQI 1,616V
14.490,00 12.900,00 9.900,00 12.900,00 4.560,00 4.900,00 4.490,00 6.600,00 3.680,00 6.000,00 5.890,00 3.590,00 5.800,00 3.700,00 3.700,00 5.700,00 3.250,00 1.450,00 6.470,00 2.130,00 23.250,00 3.700,00 2.350,00 15.800,00
SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA SERVO VOLAN SERVO VOLAN PRVI LAST. PRVI LAST. PRVI LAST. SERVO VOLAN PRVI LAST. PRVI LAST. SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA PRVI LAST. PRVI LAST. SERV. KNJIGA SERVO VOLAN REDNO SERV. SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA SERVO VOLAN SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA PRVA REG. 2003 21.000 KM
KOV. ČRNA KOV. SIVA KOV. ČRNA KOV. ČRNA RDEČA
KOV. SV. MODRA RDEČA
KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA BELA
KOV. ZELENA KOV. SREBRNA BELA
KOV. ZLATA KOV. ZELENA KOV. OLIVNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SIVA KOV. SREBRNA KOV. MODRA BELA BELA
RADIOPTUJ
tut éfiletu
www.radio-ptuj.si
^^ ? » o D
^^^^^^ TE EN CHALLENGE Slovenija
IZHOD TEEN CHALLENGE Matjaž HORJAK KASTELEC11/C 6275 ČRNI KAL, SLOVENIJA TEL: +38651 336434
Smo društvo za pomoč in svetovanje odvisnikom v rehabilitaciji IZHOD TEEN CHALLENGE. Na področju preprečevanja in zdravljenja odvisnosti uspešno delujemo že vrsto let. Od skromnih začetkov dela na ulicah smo sedaj pristopili k ustanovitvi rehabilitacijskega programa - komune za moške v UE Piran. Sicer pa delujemo na območju celotne Slovenije. Glavni cilj rehabilitacijskega programa je pomoč ljudem z življenjsko pomembnimi težavami, s poudarkom na tistih, ki so odvisni od mamil in alkohola. Program je zasnovan tako, da sproži proces učenja, ki bo usposobil študente (tako imenujemo fante, ki bivajo v komuni, zaradi motivacije, ki je več kot potrebna), da lahko v vsakdanjem življenju in socialnem okolju delujejo kot zreli posamezniki, držeči se moralnih načel v razmerju do družine, lokalne skupnosti, izbranega poklica in družbe, v kateri živijo. Prizadevamo se, da posameznik postane duševno zdrava, čustveno uravnana, socialno prilagodljiva in duhovno živa oseba. Principi, na katerih gradimo, so svetopisemski prav zaradi moralnih načel, ki so navadno oskrunjena oziroma jih ni.
Za naše delo z ljudmi, ki so naredili nekaj napačnih odločitev v življenju in si sedaj neizmerno želijo še eno priložnost, bi bila Vaša pomoč neprecenljiva.
Za vsa morebitna vprašanja, prosim, stopite v stik z nami po navedeni elektronski pošti ali telefonu.
Glede pogojev za vstop v komuno smo dosegljivi na e-pošto: drustvoizhodexit@gmail.com ali na tel: 040 88 99 33.
(brezplačna objava)
Prireditvenik
Petek, 21. januar
18.00 Slovenja vas, gasilski dom, tradicionalno luščenje bučnic »Košicenbal«,
organizira Društvo žena in deklet občine Hajdina 18.00 Miklavž, dom kulture, predstavitev CD-ja DU Miklavž pri Ormožu in prireditev »Domovina, mili kraj« 19.00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer, 600 let svetišča
na Ptujski Gori, predstavitev monografije in razstava o Ptujski Gori 19.00 Videm, telovadnica osnovne šole, veliki dobrodelni koncert, nastopajo:
Modrijani, Iskrice, Petra Stopar ... 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Geopolitika - dinamika mednarodnih odnosov 21.
stoletja, pogovor z avtorjem Larisom Gaiserjem, za izven 19.30 Maribor, SNG, balet, Bajadera, VelDvo, za izven 20.00 Maribor, SNG, drama, Kar hočete, StaDvo, za abonma Drama vikend 1 in izven
-	Jeruzalem, hotelu, večer stand up komedije, nastopa Vid Valič
-	Maribor, pri Koloseju, brezplačno drsališče
Sobota, 22. januar
		9.30
Bojan Arnuš, s.p.		18.00
Nova vas pri Ptuju 76a,		18.00
2250 Ptuj		18 00
Tel.: 02 78 OO 550		18.00
7 UGODNI LEASINGI		19.00
S. IN KREDITI NA		19.30
^ POLOŽNICE		20.00
DO 7 LETI		
Bresnica, pri gasilskem domu, osmo Vincekovanje s pohodom
Skorba, dom krajanov, ponovoletno srečanje po domače »Soseška«
Turnišče, dom krajanov, TD Korant vabi na občni zbor
Podvinci, gasilski dom, 64. občni zbor PGD Podvinci
Muretinci, vaško gasilski dom, 77. redni občni zbor PGD Muretinci
Draženci, dom vaščanov, občni zbor KD Draženci
Maribor, SNG, balet, Bajadera, VelDvo, za izven
Maribor, SNG, drama, Kar hočete, StaDvo, za bonma Drama sobota in
izven
Nedelja, 23. januar
10.00 Ptuj, gostišče Lužnik na Ormoški cesti, občni zbor ČD Ptuj
12.00 Janški Vrh, vinograd Rada Rodoška, Vincekova rez
15.00 Ptuj, Mestno gledališče, Akademija MGP predavanje Petja Janžekoviča
Božanska komedija - Vice, v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj 16.00 Ljutomer, dom kulture, Butalci
18.00 Polenšak, gasilsko-kulturni dom, monokomedija »Mama je umrla dvakrat«, v izvedbi dramske sekcije KD Fran Ksaver Meško Sveti Tomaž
Ponedeljek, 24. januar
10.00 Lovrenc na Dravskem polju, Kmetijstvo Polanec, predavanje Pioneer 14.00 Spodnji Kamenščak, Mladinski center, poučevanje osnov računalništva 20.00 Maribor, SNG, drama, Kar hočete, StaDvo, za abonma Dijaški 22 in izven
Kino Ptuj
21., 22. in 23. januar, ob 16.00 družinski art program: Max v zadregi - družinska komedija. Ob 17.50 Draga, počakaj, sem na poti - komedija. Ob 19.30 Njuna družina - komedija. Ob 21.15 Art program: Adžami - kriminalna drama.
Program TV Ptuj
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Veselite se z nami. Turneja glasbene skupine Ave z gosti po Avstriji. Nastopajo: Helena Blagne Zaman, prva dama zabavne glasbe. Robert Goter, svetovni prvak v diatonični harmoniki. Vinko Šimek, humorist in moderator. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
FASADERSTVO Vladimir Irgl, s. p., Lancova vas 54 a ,Videm 2284, tel. 041 226 767. Izdelujemo demit fasade in zaposlimo delavce z znanjem izdelave fasad ter štukaterstva in pleskarstva.
PO KONKURENČNIH CENAH izvajamo vse vrste izolacijskih fasad, napuščev in pleskanje fasad. Urejamo EKO kredite in SUBVENCIJE za nepovratna sredstva. SC LARS, d. o. o., Mariborska c. 35 a, Ptuj. Tel: 02/788 59 60, gsm: 041/834 860.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na poročnem obredu. SALON BARBI, Mala vas 1 d, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.mi-lumed.si
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF stene in stropi, napušči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
PLESKARSKA IN IZOLACIJSKA DELA, AZA, d. o. o., Slomi 16 a, Polenšak, GSM 041 396 502, nudi izdelavo vseh fasad in vseh pleskarskih del.
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.
PRODAM bukova drva, razkala-na, dolžine 1 meter, 33 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
PRODAM bukova drva, možnost razreza na 25 ali 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
PRODAM silažne bale. Tel. 051 415 944.
PRODAM vinogradniško kolje. Tel. 768 56 01.
PRODAM traktor Stayer, letnik 1959, v voznem stanju in gumi voz ter 350-litrsko stiskalnico. Tel. 051/212-482.
PRODAMO dva bikca, težka od 160 do 180 kg. Telefon 041 368 511.
PRODAM TRI prašiče, težke okrog 70 kg. Tel. 070 749 099.
PRODAM rjavo lisasto telico, brejo devet mesecev, ali vzamem v račun 150 do 250 kg teličko oz. jo kupim. Tel.031 840 282.
ČIŠČENJE šume - gozda, plačilo: drva. Pokličite na 031 394 549.
PRODAM prašiča, 250 kg, domače reje. Telefon 031 597 919.
PRODAM gnoj - kompost, star 7 let. Anton Štumberger, Bukovci 54, Markovci.
PRODAM vino bizeljsko rdeče. Telefon 070 826 526.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM oddam sobo. Tel. 031 219 184.
NEPREMIČNINE
PRODAM dvostanovanjsko hišo v Kicarju z lepim razgledom na Ptuj, takoj vseljivo. Tel. 041 906 617.
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
PRODAM gradbeno parcelo v Gajevcih. Tel. 031 233 264.
NA LEPI MIRNI lokaciji z dobrim dostopom prodam brunarico z vinogradom. Tel. 041 779 755.
PRODAM travnik in njivo 1,20 ha ob glavni cesti Borl-Cirkulane. Tel. 031 222 394.
KUPIM gradbeno parcelo do 12 km izven Ptuja do vrednosti 20.000 €. Tel. 041 394 307.
PRODAM dvosobno stanovanje, 63 m2, v Kraigherjevi ulici v Ptuju, cena po dogovoru. Telefon 02 751 19 51.
PRODAM starejšo hišo, Nova vas, delno obnovljeno, zelo lepa lokacija, cena 85.000,00 evrov. Telefon 041 245 054.
KUPIM parcelo za gradnjo hiše v okolici Ormoža ali Velike Nedelje. Telefon 031 345 471.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
SPOMIN
19. januarja je minilo leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, babica ter sestra
Anica Ivančič
HRASTOVEC 19
1953 - 2010
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in za vsako prižgano svečko.
Tvoji najdražji
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
SPOMIN
23. januarja mineva eno leto, odkar nas je zapustila naša draga žena in mama
Antonija Petek
IZ ŽABJAKA 9
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižigate svečko.
Njeni najdražji
Spomin nate večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih vedno boš živel.
SPOMIN
Danes bodo minila tri leta, odkar nam je kruta usoda za vedno vzela našega dragega sina, brata, vnuka, nečaka, bratranca in prijatelja
Borisa Braunsteina
IZ ULICE VIDE ALIČ 37 28. 11. 1989 - 21. 1. 2008
V naših srcih praznina odmeva, brez misli na tebe ni noči in ne dneva.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu polagate cvetje in prižigate sveče.
Vsi te zelo, zelo, zelo pogrešamo.
MOTORNA VOZILA
Do 50 % znižanje zimskih in letnih avtoplaščev (do odprodaje zalog). Vulkanizerstvo Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02 629 62 77.
VOZNIKA C-, E-KATEGORI-JE z izkušnjami v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlimo. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
ODDAMO psičko nemško boksar-ko, staro 20 mesecev, zaradi bolezni. Telefon 031 527 332.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12. ure Velimir Trifunac, dr. dent. med. V Majšperku
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. Številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.iah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
SO VASI STROSKI VEDNO VEČJI?
K«ma| shajate s prihodki?
Za vas imamo mi REŠITEV. Zagotovite si svojo 13. pokojnino-Čim prej pokliiite na tel. 02 72012 69,
od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. BKM Narava, d. o. o., Zg. Porčič 48,2235 Sv. Trojica
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o„ Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
KMI0OTO ©© m®
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.0.0. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 84. letu zapustil naš dragi
Anton Sedlašek
IZ VIDMA PRI PTUJU 10/B
nazadnje varovanec Doma upokojencev Ptuj
Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 21. januarja 2011, ob 15. uri na pokopališču Videm pri Ptuju. Žara bo pripeljana v vežico danes ob 11. uri.
Njegovi najdražji
Ni te več pred hišo, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu tvojem upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče in sestre
Marije Pal
2. 2. 1936 - 10. 1. 2011
IZ SP. ŠTURMOVCA 29, VIDEM PRI PTUJU
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, govorniku pogrebnega podjetja MIR, DU Videm. Hvala zdravstvenemu osebju dializnega oddelka Ptuj, oddelku intenzivne nege, Sparu Ptuj 1, RD Dornava.
Še posebej hvala sosedi Elici, ki je naši mami vedno stala ob strani in jo tolažila ob njeni bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njeni najdražji
Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
(Dante)
ZAHVALA
ob boleči izgubi moža, očeta in dedka
Slavka Ivanovica
13. 5. 1938 - 12. 1. 2011 IZ KVEDROVE ULICE 1 NA PTUJU
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili pisno in ustno sožalje ter darovali cvetje in sveče.
Hvala sosedom iz Kvedrove 1, njegovim prijateljem, strelskim društvom, Strelski zvezi Slovenije, Društvu invalidov Ptuj, govornikom ge. Veri, g. Simoniču in prijatelju Žarko-vicu, ki ga je v svojem govoru tako lepo in resnično predstavil, pevcem ter g. Prstcu za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
V žalosti: žena Sonja, hčerka Vojka in sin Dino
z družinama
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
V SPOMIN
15. januarja sta minili dve leti in 26. januarja bo minilo dvajset let, odkar vaju ni več med nami, draga
Zdenko in Roman Emeršič
IZ DOLAN 24, CIRKULANE
Vedno bosta ostala v naših srcih in trajnem spominu. Hvala vsem, ki prižigate svečke in postojite ob njunem grobu.
S praznino in žalostjo v srcu.
Vajini najdražji
Roman
27. 9. 1966 -26. 1. 1991
Zdenko
3. 5. 1964 -15. 1. 2009
Ptuj • Po predlogu za stečaj podjetja Gradis Gradnje
Delavci nadaljujejo delo
Potem ko je Cestno podjetje Ptuj pred koncem leta na Okrožno sodišče v Ptuju vložilo zahtevo za uvedbo stečajnega postopka v družbi Gradis Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj, smo izvedeli, da vsi delavci prejemajo redna plačila, nadaljujejo pa tudi delo na vseh odprtih gradbiščih.
Na Cestnem podjetju Ptuj je direktor družbe Martin Turk o dosedanjem poslovnem sodelovanju s podjetjem Gradis Gradnje Ptuj ter o razlogih, ki so pripeljali do predloga za stečaj, pojasnil:
»Poslovno sodelovanje Cestnega podjetja Ptuj z družbo Gradis GP Gradnje Ptuj traja že od ustanovitve naše družbe kot samostojne pravne osebe, ko smo se odcepili od Cestnega podjetja Maribor, torej že dobrih dvajset let. V vseh teh letih smo se trudili združiti moči ptujskega gradbeništva pri številnih večjih gradbenih projektih. Naj omenim gradnjo mejnih prehodov Gru-škovje, Zavrč, Leskovec in Središče ob Dravi, ki je potekala v času naše osamosvojitve, ko nam je na osnovi združitve moči ptujskih gradbenih podjetij uspelo upravičiti pričakovanja našega naročnika. Velik skupen projekt je bila tudi gradnja hitre ceste Ptuj Ormož, kjer je naša družba skupaj s partnerjem vključila v izvedbo projekta poleg ostalih gradbenih podjetij na Ptujskem tudi Gradis Gradnje Ptuj.«
Kdaj so se v vašem sodelovanju pričele pojavljati težave?
»V aprilu 2008 smo z družbo Gradis Gradnje Ptuj kot naročnikom podpisali podi-zvajalsko pogodbo, s katero smo se zavezali izvesti dela ureditve okolja, gradnje kanalizacije ter prometne in krajinske ureditve na lokaciji Pohorski dvor za zagotovitev prostorskih potreb Fakultete za kmetijstvo v Mariboru. Naše pogodbeno razmerje z Gradisom je bilo pri izvedbi tega projekta neodvisno od pogodbenih razmerij Gradisa z drugimi partnerji, kar velja tudi za plačilo nastalih obveznosti. Cestno podjetje Ptuj je v roku in skladno s projektno dokumentacijo izvedlo vsa pogodbeno dogovorjena dela, katerih obseg in vrednost nam je naš naročnik, Gradis Gradnje Ptuj, tudi potrdil. Mirno lahko trdim, da so bili postopki pri unovčevanju terjatev, katerih vrednost pre-
	
	^RSSSHH^l i ^ "K^l
	f S
	g ■
	
Foto: M. Ozmec
Direktor Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk: »Kar se nas tiče, so bili vsi postopki pri unovčevanju terjatev, katerih vrednost presega 750.000 evrov, vodeni poslovno popolnoma korektno.«
sega 750.000 evrov, kar se nas tiče, v celoti vodeni poslovno popolnoma korektno.«
Ali res ni bilo drugih možnosti za poravnavo dolga?
»Dejstvo je, da smo se pogajali in iskali možnosti za poplačilo tega dolga skoraj slabi dve leti. Res pa je tudi, da kljub v posameznih primerih že sklenjenega dogovora načina poplačila ni prišlo do realizacije dogovorjenega, ker dogovorjen način poravnave obveznosti pri Gradisu iz nam neznanih razlogov ni bil več sprejemljiv. Glede na vsa navedena dejstva in glede na našo oceno finančnega stanja družbe Gra-dis Gradnje Ptuj naj pojasnim, da je uprava družbe Gradis delničarjem na zasedanju skupščine v septembru 2010 predstavila predlog ukrepov za preprečitev insolventnosti ter kapitalske neustreznosti. Ker pa naši dosedanji medsebojni dogovori ves ta čas niso pripeljali do ustreznih rešitev, ki bi bile sprejemljive za obe strani, smo konec preteklega leta dejansko vložili predlog za uvedbo stečaja družbe.«
Plače prejemajo redno
O tem, kaj je novega po uvedbi predloga za stečaj, smo včeraj povprašali tudi direktorja podjetja Gradis Gradnje Ptuj Branka Veseliča,
Foto: M. Ozmec
V podjetju Gradis-Gradnje Ptuj v teh dneh nadaljujejo delo na vseh svojih gradbiščih, delavci pa prejemajo tudi redna plačila.
ki nam je zatrdil, da si vodstvo prizadeva za čimprejšnjo ureditev razmer:
»Zagotavljam vam, da se vodstvo podjetja z vsemi razpoložljivimi sredstvi trudi, da bi se stanje v družbi čimprej uredilo in normaliziralo. Seveda vsi želimo, da bi delavci in vsi naši zaposleni pri tem utrpeli najmanj negativnih učinkov.
Vsi naši delavci, trenutno jih zaposlujemo okoli 100, nadaljujejo redno delo na vseh naših odprtih gradbiščih. Tako v ormoški občini nadaljujemo gradnjo grajske pristave, nadaljujemo pa tudi obnovo gasilskih domov v Podgorcih in Veliki Nedelji. V sosednji občini Ljutomer nadaljujemo izgradnjo doma za starejše in invalidne osebe v Lokavcih, v občini Lenart pa nadaljujemo obnovitvena dela na tamkajšnjem kulturnem domu.«
Kako pa je s plačili za opravljeno delo, ali delavci prejemajo plače?
»Vsekakor, za sedaj vsi zaposleni prejemajo plače redno in prepričani smo, da bo tako tudi v bodoče, saj si vsi želimo, da bi se razmere čimprej uredile in ponovno normalizirale. Naj ponovno poudaril, da je Gradis Gradnje Ptuj uspešno podjetje s 60-letno tradicijo na področju gradbe-
ništva in vsa ta desetletja smo s svojim delom vedno dokazovali, da smo se poleg številnih gradbenih uspehov in pomembnih delovnih dosežkov sposobni soočiti tudi s težkimi delovnimi preizkušnjami, kot je sedanja. Prepričan sem, da nam bo s skupnimi močmi uspelo.«
Plohl: Sodna zmaga nad Boxmarkom
Naj ob tem dodamo, da nas je predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohl obvestil, da so 14. januarja z vodstvom podjetja Gradis Gradnje Ptuj dosegli in podpisali sporazum, ki bo zaposlenim delavcem zagotavljal tudi plačilo prevoza na delo. Vzporedno s prizadevanji za normalizacijo razmer v tem 100-članskem delovnem kolektivu pa nas je obvesti tudi o sodnem uspehu, ki so ga dosegli v kidričevskem podjetju Boxmark Leather:
»V Neodvisnih sindikatih smo zadovoljni, saj smo s pomočjo sodišča konec lanskega leta uspeli dobiti nazaj v de-
lovno razmerje prvo delavko, ki je bila iz tega kolektiva nepravilno odpuščena. Moram reči, da so v sodnih postopkih še štirje podobni primeri, zato trdno upamo na enake uspešne rezultate ter seveda pričakujemo, da bodo v kratkem sodno rešeni.
Lani je bilo vloženih tudi več deset delovnopravnih sporov zaradi pogodb o delu, ki so bile spremenjene na nenavaden način in dajejo delavkam manj pravic, kot so jih imele do tedaj, kar naj bi bilo po našem prepričanju v nasprotju z zakonom o delovnem razmerju. Prve sodne odločbe pričakujemo v mesecu dni.
Naj pa dodam, da tudi podjetje Boxmark toži predstavnika Neodvisnih sindikatov Slovenije. Ali gre le za pritiske na sindikat ali kaj drugega, bo ugotovilo sodišče, sicer pa smo podjetju Boxmar že poslali predlog za ustanovitev sveta delavcev v podjetju in pričakujemo odgovor vodstva podjetja in sestanek z njim, da zadeve ustrezno dorečemo in rešimo.«
M. Ozmec
Napoved vremena za Slovenijo
v pomaranči se dobro je...
Če na Vincenca (22.) sonce sveti, Jbodosti rujnega vinca v kleli.
1/-5 ~
Danes bo pretežno oblačno, predvsem v jugovzhodni Sloveniji bodo še rahle padavine, po nižinah deloma kot dež, deloma kot sneg. V notranjosti Slovenije bo pihal severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 1, na Primorskem okoli 4, najvišje dnevne od -1 do 3, na Primorskem do 8 stopinj C.
V soboto bo pretežno oblačno in povečini suho. Še bo pihala burja. V nedeljo bo delno jasno. Burja na Primorskem bo oslabela.
Črna kronika
Kolesar umrl
Prejšnji petek smo poročali, da je 11. januarja okoli 9.10 54-letni moški iz okolice Ormoža vozil kolo v Mihalovcih. Ko je pripeljal po klancu navzdol, v desni oster nepregledni ovinek, je zapeljal v levo preko vozišča, nato po neutrjeni bankini in travnati površini izven vozišča, kjer je trčil v drevo. Po trčenju je obležal hudo poškodovan ob drevesu, kjer ga je čez nekaj minut našel naključni mimoidoči in o tem obvestil policijo in reševalce. Pozneje so nam sporočili, da je naslednji dan umrl v UKC Maribor.
Izsiljevanje prednosti
12. januarja okoli 17.40 je 18-le-tni moški iz Maribora vozil osebni avtomobil Seat ibiza iz smeri Zgornje Hajdine proti Šikolam. V križišču izven Kidričevega je zavijal levo, na lokalno cesto v smeri Strnišča. Pri tem ni pustil mimo 45-letnega voznika osebnega avtomobila Volkswagen golf iz Šikol, ki je v tistem trenutku prihajal iz nasprotne strani.
45-letni	moški je s prednjim delom golfa trčil v desni sprednji del ibize. Pri tem je ibizo odbilo izven vozišča, na travnato površino ob levi strani vozišča. V prometni nesreči je bil 18-letni moški lahko telesno poškodovan, 45-letni pa hudo. Z reševalnim vozilom sta bila odpeljana v SB Ptuj.
Vlomi, tatvine
V noči s 14. na 15. januar je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo pri Sveti Trojici. Iz notranjosti je odtujil gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 1700 evrov.
Neznan storilec je v noči s 17. na 18. januar v Makolah vlomil v kovinski boks s plinskimi jeklenkami. Preščipnil je ključavnico obešanko in odtujil 12 polnih plinskih jeklenk. Premoženjska škoda znaša okoli 720 evrov. Iz podobnega skladiščnega prostora na Ptuju je neznan storilec v istem času odtujil 36 polnih plinskih jeklenk. Premoženjska škoda v tem primeru znaša okoli 1100 evrov.
Z ukradenimi vozili na mejo
15. januarja ob 8.45 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na vstopu v Slovenijo kontrolirali 51-letnega državljana Srbije. Ob kontroli osebnega avtomobila Volkswagen golf so ugotovili, da je bilo vozilo leta 2009 odtujeno na Madžarskem. Policisti so vozilo zasegli.
12. januarja ob 1. uri so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz države kontrolirali 41- in 46-letna državljana Nemčije. Ob kontroli osebnega avtomobila Mercedes Benz C 200 CGI so ugotovili, da je bilo vozilo odtujeno v Nemčiji. Ugotovili so tudi, da je
46-letni	moški imel ponarejeni osebno izkaznico in vozniško dovoljenje. Pri sebi je imel bančno kartico, ki pa jo je pridobil na podlagi ponarejene osebne izkaznice. Policisti so vozilo zasegli in moška pridržali. Oba so naslednji dan privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanju odredil pripor.
Vinjeni v prometu
14.	januarja ob 13.10 je Operativ-no-komunikacijski center Policijske uprave Maribor prejel obvestilo, da na Ptuju neznan kolesar vozi močno vinjen in pada po cesti. Na kraj so nemudoma odšli policisti ter za 61-letnega kolesarju odredili preizkus z alkotestom. Ta je pokazal 1,46 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Kolesarja so pridržali.
15.	januarja ob 21. uri so policisti Policijske postaje Ormož v Ormožu ustavili 47-letnega voznika tovornega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,19 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
18. januarja ob 7.40 so policisti Policijske postaje Lenart v Močni ustavili 56-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,54 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.