Štev. 857.	V	Ljubljani,	v	sredo	dne	14.	avgusta	1912.	Leto	II.
ZAllJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .*	ob	pol	11.	dopoldne.	\ •.
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenbtirgovi ulici Stev. 6, II.. in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne In od 3. do 7. zvečer, lnsernli: enoslopna pctitvrstica 30 vin, popojen prostor. poslana :::	in reklame 40 vin. ■-- 1 .U i d. ' lejema upravi, 'vo.
Nefrnnkirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
'• Reklamacije lisla so poštnine proste.	—
UREDNIŠTVO ZARJE jo v l.jubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (liskama 1. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do d. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi sc ne vračajo. Nefrankirana pisma se lie : : :	sprejemajo	,	•	'•
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrslro in Bosno K 21-60, polletna K 10’80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80: za Nemčijo celoletno K 26’40; za i ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—.	:	:
Posamezne številke po 8 vin.
Zagrebški proces.
Pravna stran Jakičeve afere sc je v ponde-'Jck rešila v sodni dvorani — rešila na grozen 1'dčiu. Mladega človeka, čigar prostor je skoraj brez dvoma v umobolnici, so obsodili na smrt, mlajšim ljudem, ki so že po svojih letih po-Uohioiria nesposobni, da bi razumeli, kar so Počeli in ki pravzaprav niso delali nič dru-zčKa kakci besede, so dosodili dolgoletno ječo.
S tem je za sodnike izvršena naloga, katero ji bil menda ves svet smatral bolj resno kakor ljudje, ki upravljajo na Hrvaškem pravičnost, 'tovorilo bo pač še višje sodišče, ker so zago-vorniki vložili ničnostno pritožbo. Mogoče, da bodo čutili tam kaj več odgovornosti kakor v brvi instanci. Mogoče. Toda kdo bi dandanes ,1a Hrvaškem upal v takih rečeh in pričakoval pravičnosti? Kjer je mogoče toliko, kolikor se že zgodilo na Hrvaškem, tam je tudi mogoče (>a obesijo človeka, o katerem je skoraj ves £vet piepričan. da je norec, tembolj prepričan, ker ni bilo podano nobeno izvedeniško mne-Rje. kateremu bi bilo mogoče zaupati brez ftrahu. In mogoče je, da res zapro mlade dečke, katerih fantazija se je razgrevala ob ognju vro-c’ee, ki jo je vžgala in podkurila kričeča abnormalnost vseli razmer v deželi, mlade dečke, i bi ob drugih puhkah posvetili svoj zanos in Y>ic n?vdušenje petju, telovadbi, literaturi, ‘U)vp (čcnm, ako ne bi položaj na Hrvaškem navajal in Ranj| vse jtiisli v eno samo smer. Mogoče je. da bodo držali nedorasle dečke res Det do šest let v ječi, ubili jim tista leta, ko bi *e morali na šolskih klopeh pripravljati za življenje in z izvršbo kazni celo v tem ali onem utrdi,i mnenje, da je bil na pravi poti, da je bilo vse, kar so govorili, resno in važno, in da Se z otročjimi eksperimenti rešujejo velika dr-Zuvna in narodna vprašanja.
Vestni sodniki nikakor ne bi bili tako rav-nal". Predvsem z Jukičem ne. Preden bi obsodili človeka na vešala, bi se hoteli drugačni s<Riuiki bolj zanesljivo prepričati, če sodijo 0'hmahiega ali umobohiega človeka. Dandanes med modernimi, izobraženimi ljudmi odpravnina bajka o svobodni volji, in utrjeno je dejstvo, da so vsi dogodki posledice gotove zako-"dosti, da ni nobenega učinka brez pogojev. yVentat, pri katerem je napadalec sam neiz-°Sibn6,, v smrtni nevarnosti, bodisi da pogine m't atentatu samem, bodisi da ga ubijejo raz-imjeui navzoči, bodisi da ga pozneje obesijo, i?i-,w , ne,1aYaden, nenormalen dogodek, da ga hfimi, e-n 1 dokaZ()v ni mogoče pripisati ni-
n kakor posebne vrste junaku, ali pa blaznim človeku. Bolj kakor pri vsakem drugem ziocinu je treba pri takem deliktu preiskati Pogoje iu razloge — razun zunanjih tudi tiste notranje pogoje, ki tiče v človeku samem.
Oba izvedenca sta pritrdila, da je Jukič bolan človek. Le take stopnje njegove bolezni •'ista hotela piiznati. da bi bila njegova pravna odgovornost izločena. Ali eden teh dveh dragocenih izvedencev je izjavil, da se čudi, da •mkič še ni psihopatičen; oba mislita, da je neozdravljiv in da dozori prejalislej za umobol-seveda če ga ne rešijo vislice te nevarnosti.
Jukič ni blazen, toda nedvomno še zblazni
—	je li tak človek, ki mu je usojena umobolnica s tako gotovostjo, da ji ne ubeži drugače, kakor da ga reši prezgodnja smrt, res normalen? Ima li ravno tak sicer šc ne umobolni, ali vendar že blaznici namenjen človek toliko svobodne volje, da bi sc mogel upreti oni srn, -ki ga goni, da vzame revolver v roko in strelja? Če so simptomi tako jasni, da mu psihiatra brjez pomisleka lahko prerokujeta blaznost, bi bilo vendar treba natančneje izvedeti, če niso simptomi morda vendar več kakor simptomi. Če ni bolezen vendar že bolj razvita, kakor seje psihiatroma zazdelo na prvi pogled, brez natančne zdravniške preiskave.
Ali v tem gorostasnem procesu je ostalo šc marsikaj nejasno, o čemer bi bili morali sodniki na vsak način dobiti jasnost, preden bi bili izrekli zadnjo besedo. Vsi obtoženci So trdili, da so iim pri policiji zapisovali v zapisnik j reči, katerih niso dejali, da so uplivali nanic z j obljubami in grožnjami in da je tudi preiskovalni sodnik pri zaslišavanju nepravilno postopal. Vse te soglasne trditve se niso preiskale, sodišče sc je enostavno postavilo na stališče, da je policija ravnala prav, da je preiskovalni sodnik ravnal prav in da je državno pravdni-štvo ravnalo prav. Naposled bi se to še pretrpelo. če bi bil hotel senat samo reševati »avtoritete«; ali zapisniki, o katerih se sme sumiti, da so napačni, so veljali za dokazilna sredstva v procesu in razun takozvanih priznanj pri policiji ni bilo nobenih dokazov proti obtožencem, ker ni bilo niti prič, ki bi bile obremenjevale koga razun Jukiča.
V	zvezi z vsem tem je tudi dejstvo, ki sc je razkrilo pri razpravi, ne da bi se bilo sodišče količkaj oziralo nato: Eden izmed obtožencev ima sliica, ki je v policijski službi iu njemu je povedal, kar je bil izvedel o atentat-ltih namenih. IT) posredovanju strica je bila policija obveščena o tem. Ne glede na to. da pove človeku že razum, da ne more biti drugače, je bil dopiinešen tudi posreden dokaz, da je bila policija poučena. Zagrebški načelnik policije je namreč na to ponujal denarja tistemu, ki bi mu pribavil statut srbskega društva »Narodno ujedinjenje«. Nadalje pa je tudi Jukič dejal, da ni v preiskavi ničesar izpovedal, ampak da je policija že prej vse vedela. Cc se šc prišteje, da je našla policija tisto famozno bombo, ki je bila skrita v votli vrbi, tedaj kar sili na površje vprašanje, kaj je policija vendar storila, da bi bila preprečila atentat? Od državnega pravdnika je bilo slišati, da ni storil ničesar: on je namreč dejal, da bi bila policija povsem gotovo preprečila atentat, če bi ji kdo povedal, kdaj, kje in kako se izvrši. To seveda ne bi bila nikakršna umetnost; tako obraten bi bil še marsikdo, od policije bi se moralo pa že zahtevati, da bi ob taki priliki pokazala več spretnosti in gibčnosti.
Menda niso zdaj pri zagrebški policiji sami tepci. Ali nobenega sledu ni opaziti za kakršnim koli delom polieje, odkar je zvedela, kaj se kuha. Potem, ko je bil atentat izvršen, je pač takoj našla kakšnih sedemdeset ljudi, skoraj samih dijakov, ki jih je zaprla. Če jo prej ni razsvetlil sveti duh vse tedne, tudi ni vet-
jetno, da ji je potem v kratkih urah podaril vse svoje darove.
Policija je vedela. Sodišča pa prav nič ni mikalo izvedeti, kako je bilo s to rečjo. In vendar bi bilo to nenavadno zanimivo poglavje, ki bi moralo razložiti, zakaj iti hotela biti policija prej bolj energična. Kajti vpričo vseh teh momentov sc poraja sum, če ni bilo policiji naravnost všeč, da se gode take reči, odtod pa je le še majhen korak do suma, če ni imela ta slavna oblast celo svojih prstov vmes. Take reči so se godile tudi po drugih deželah, in sodišče, ki je sposobno, da pošilja Šestnajstletne dečke v pet- in šestletno ječo, bi moralo že poskrbeti za večjo jasnost v teh rečeh.
Senat gospodu Wendlerja se je pa oči-vjdno umikal vsaki jasnosti, ker je menda čutil, da mora biti tema, če hoče omogočiti rezultat, ki ga je nameraval in ki so ga menda želeli tudi na Markovem tigu. To je menda v tem strašnem procesu največji škandal. Namesto da bi se iskala resnica, ki je namen vsake razprave, se je resnica prikrivala, zastirala, porivala na stran. In tako je bil ves ta proces od konca do kraja, od karikaturnc obtožnice do krvoločne sodbe škandal vpričo Evrope. J lističa je bila v Zagrebu opljuvana in oklofutana, v njenem imenu se je izvršila grozota, ki se ne da izbrisati.
Ali razun justičnega ima ta razprava tudi političen pomen, in tudi o njem bo treba govoriti.
Vodovodno vprašanje v trža-žaškem mestnem svetu.
Trst, 13. avgusta.
Pretečeni petek se je vršila seja tržaškega mestnega sveta, na kateri se je imelo razpravljati tudi o vodovodnem vprašanju. Po interpelacijah, ki sta jih stavila na župana sodruga Ccrniutz in Pittoni (o katerih bomo poročali posebej), je podal župan besedo sodr. Pue-cherju. ki je predlagal, da sc razprava o vodovodnem vprašanju prekine. Puecherjev predlog je bil zelo utemeljen po njegovem lepem govoru. Po tem predlogu bi se bila morala dati občinskemu odboru naloga, da predloži občinskemu svetu v razpravo tudi druge načrte. Toda Puecherjev predlog jc propadel. Proti so glasovali zastopniki večine in slovenski narodni svetovalec dr. Pertot Just. To povemo že zaradi tega, ker je bilo v pondeljkovi »Zarji« rečeno, da so vsi navzoči slovenski svetovalci glasovali ža Pueclterjevc predloge. Za dr. Pue-cherjem je govoril zastopnik večine dr. Broc-chi, ki je zagovarjal timavski načrt. Za njim je govoril sodr. Pittoni, ki je dejal, da se bodo socialni demokratje borili proti temu načrtu z vsemi silami. Med socialnimi demokrati in za-stopnki večine je prišlo večkrat do spopada.
Toda sodr. Pittoni jim je dejal, da je večina vztrajala pri svojih predlogih tudi, kadar se je šlo za tramvajsko vprašanje, za vprašanje plinarne itd. pa da so socialni demokratje tudi vztrajali in večino premagali. V soboto se je nadaljevala seja in z njo tudi boj socialnih demokratov proti sleparskemu načrtu za vodovod iz Timave. Na tej seji je poročal svetnik Braidotti med hrupom socialnih demokratov. Na seji je sodr. Pittoni predlagal, naj se prečita vse poročilo vodovodne komisije, poročilo Rinze-rjevo, poročilo mestnega hidrotehničnega zavoda itd. Zupan je pa dejal, da bo dal preči-tati le poročilo vodovodne komisije. Braidotti je končal svoje poročilo rekoč, da je načrt za vodovod iz Timave edini že dovršen iu da se mora torej skleniti. Nato je župan zaključil sejo.
Italijanski nacionalci se seveda motijo, ako mislijo, da bodo prodrli s svojim načrtom. Na petkovi seji je sodr. Puecher mislil, da bo večina priznala manjšini pravico, poznati vse načrte. ki so bili stavljeni. Toda večina ne mara razpravljati. Ona hoče skleniti svoj timavski načrt in se bo pri tem opekla, zakaj socialni demokratje imajo sveto dolžnost ta načrt preprečiti. Pravimo preprečiti. Sodr. Pittoni je na petkovi seji jasno povedal, da je glede na to zadevo nemogoč kompromis. Zakaj je pa slovenski narodni zastopnik glasoval proti Pue-cherjcvim predlogom, ni znano. Italijanski na-cicnalci so znali preobrniti mnenje glede na Timavo marsikomu. Dr. Constantini. ki je dejal svoj čas, da se bo obrnil Trst do Timave le v slučaju, ako ne bo druge vode, je sedaj za Timavo. Kakor je Constantini svoje mnenje iz-premenil. si ga je osvojil tudi dr. Pertot. ki je član vodovodne komisije in v kateri je tudi glasoval za Timavo. 'Tudi svetovalec Gorjup-se je na nekem shodu na Proseku izjavil za Timavo. Zakaj? Morda vendar ne zaradi interesov proseškega ljudstva? Sedaj torej ie slovenska narodna delegacija v tržaškem mestnem svetu razdvojena. Znamenje, da tam ne vlada v tej zadevi edinost ali pa da si niso še vsi člani popolnoma na jasnem o kolosalni slepariji, ki jo namerava izvršiti večina na škodo ljudstva. O vsem bomo še govorili.
Prihodnja seja bo v torek 13. t. m.
Ljubljana in Kranjsko.
—	Policijski škandal v Ljubljani. Podržav-ljenje policije v Ljubljani se je razvilo v škandal posebne vrste, ki kaže na eni strani vso lehkomiselnost in malomarnost liberalne občinske uprave, na drugi strani pa zločinsko škodoželjnost klerikalne večine v deželnem zboru, ki je pripravljena pahniti ljubljansko občino v občutno škodo samo zategadelj, ker nima nad njo neomejene oblasti. Upravni talenti liberalne mestne občine so prav majhni, če se je zanesla na lepe ministrove besede, da bodo
Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice
Rezervni zaklad nad 500.000 kron.	Stanje	hranilnih	vlog 20 milijonov kron.
Obrestuje hranilne vloge po čistih 4 >/2 % brez odbitka rentnega davka.
čMile
ZOLA:
Rim.
-	»Prav dobro ste poznali vročo željo po instvu, k; nas je vedno napolnjevala«, je na-žiuJYw i'°iV XiIk »Tistega dne, ko smo zdru-obred si I?i-Sm I vsemu svetu naložili rimski
SaffbsT zrn***T° iC bila ena liaŠih
avtoriteto Tud1’umm H° m°čn° podl>re našo na Vzhodu mšn iS’	Povede	naš	trud
kolniških nhčin • zablodele brate iz raz-Prepričamn •Imrr' ^ kakor ne obupam, da testantovcP	i'iailS, P sekte, ne glede na pro-
Točie nmrj	C’ ‘ se 1,l0rai° vrniti v na-
iznriin; *	*}toliške apostolske cerkve, čim se
urh! CaS’. ga k Prerokoval Kristus. Ali vi nit; PPvedah tega, da ne more cerkev opustiti !‘!]!ce .sY°ie dogme. Zdi se nti celo, bo .-.1	--	i1	mis*ili, da pride do edinstva, če se
Vrzi« ca (! natei in na oni strani; to je za-Re ri-AJ11 I i	i0*?16	sme govoriti	duhovnik,
Prem	bl.P°sta*	zločinec. Resnica je	absolutna,
tiče ffm-u sVPS,ne.kamen! O, kar se "a • kolikoi si bodi! Pripravljeni smo ia skrajno spravljivost, ce gre le zato, da se rinemo gotovim težavam, le za previdne iz-K^iija, ki olajša združitev. To je prav tako Ra 0r naša vloga v modernem socializmu, čist	se moramo- Gotovo so oni, ki ste jih
Pred Prav inien°vali razdedovance tega sveta, zeJ "jet naše brige. Če ni socializem nič dru-Pom kakor želja po pravičnosti, trajni namen, z^ati slabotnim in trpečim, tedaj se v tem Kičn	ne bavi	'n ne	deluie nihče	bolj ener-
ujal"	od mene.	Ni li	bila cerkev vedno mati
kih? l -i!1’ Pomočnica in dobrotvornica ubo-kom .kijamo se z vsakim razumnim napred-jjg ’ bHznavamo vse nove socialne oblike, ki s0oinBaj°’ da se doseže mir in bratstvo. Ali s &Ogo i!110111’ ki 1}ričema s tem, da prežene Dočet; iPteč zavarovati srečo ljudi, ne moremo T0 ,J kai druzega, Kakor da ga prekolnemo. t° njf enostavno divjaštvo, gnusen nazadek, Žare u,0rPdi nič druzega kakor katastrofe, po-Volj Yr je- Tud' to je dejstvo, ki ga niste do-ePko naglašali; zakaj razložili niste, da
ne more biti izven cerkve nobenega napredka, z eno besedo, da je cerkev edina razodevalka, edina vodnica, kateri se sme človek brez strahu zaupati. Da, zdelo se mi je celo — tudi to je Vaš zločin — zdelo se mi je, da ste postavili Boga na stran, da Vani je vera le še duševno stanje, cvet ljubezni In usmiljenja, ki človeku p.opolnoma zadostuje za izveličanje. 'To je krivoverstvo, ki zasluži prokletstvo! Bog je vedno navzoč, gospodar duš in teles, vera pa je in ostane vez, postava in vlada ljudi, brez katere ne more biti nič druzega kakor barbarstvo na tem in pogubljenje na drugem svetu. Se enkrat: Na obliki ni nič ležeče; dovolj je, če velja dogma. Naše priznanje republike na Francoskem dokazuje, da ne vežemo usode niti s kakšno vzvišeno in prastaro vladno obliko. Če mine doba dinastij — Bog je večen. Naj poginejo kralji, Bog pa naj živi! Sicer ni na re-publičanski državni obliki nič protikrščanskega; zdi se mi celo, da je v njej nekaj kakor prebujenje one krščanske občine, o kateri ste govorili res z dražestnimi besedami. Najhujše je to, da postane iz svobode takoj licenca in da natn pogostoma prav grdo poplačajo naše dobrohotno posredovanje. Oh moj sin, kakšno slabo knjigo ste spisali! Saj verjamem, da ste imeli najboljši namen. In Vaš molk dokazuje, da že spoznavate usodepolne posledice svojega greha.«
Uničen je Pierre Ie molčal; zares je čutil, da so se njegovi argumenti drug za drugim razbijali kakor ob gluhi, slepi, neprodirni skali. Nič bi ne koristilo, bilo bi, kakor da se roga sam sebi, če bi se zaganjal vanjo. Čemu, ko ne udre nič vanjo? Le ena misel mu je ostala; presenečen se je vprašal, kako je mogoče, da si mož tolike inteligentnosti, tolike častihlepnosti ni napravil jasnejšega in točnej-šega pojma o modernem svetu. Očividno je bil o vsem poučen, je pazil na vse, jc imel neizmerni zemljevid krščanstva z njegovimi potrebami, upi, dejanji v glavi, in sredi komplicirane zmede diplomatičnih bojev mu je pogled ostal jasen in bister. Pa vendar take velikanske vrzeli! Drugače ni moglo biti, kakor 'da je ve"del
o svetu le to, kar je videl v kratki doth svoje nunciature v Bruslju. Potem je postal škof v Perugiji, kjer se je bil vmešaval le v življenje mlade, komaj porojene Italije, in zdaj je že osemnajst let zaprt v' svojem Vatikanu, ločen od drugih ljudi, pa občuje z narodi le s posredovanjem svojt. okolice, ki je pogostoma neinteligentna, lažniva in nezvesta. Razuntega je italijanski duhovnik, papež, praznoveren, de-spotičen, uklenjeu od tradicije, podvržen vplivom pasme in okolice, denarnim in političnim potrebam — ne glede na svoj velikanski ponos, na prepričanje, da je Bog, ki ga morajo ljudje slušati, da je edina zakonita in razumna oblast na zemlji. Odtod prihajajo vzroki usodepolne spačenosti te izredne glave, ki je neizogibna ob njegovih napakah, ob njegovi pomanjkljivosti sredi tolikih občudovanja vrednih lastnosti; zakaj hitro je pojmoval, potrpežljiva jc bila njegova volja in neizmerna njegova moč obsega-nja in dejanja. Zlasti pa je bilo videti njegovo neposredno razumevanje velikansko; ni li samo s svojo institucijo uganil neizmerni razvoj sedanjega človeštva iz daljave, v svoji prostovoljni ječi? Tako se je jasno zavedal ogromne nevarnosti, v kateri živi; videl je rastoče va-lovje demokracije, brezmejni ocean znanosti, ki žuga ozkemu roku, na katere še triumfira stolnica sv. Petra, da jo preplavi. Niti k oknu mu ni treba stopiti; od zunaj prodirajo glasovi skozi stene in mu prinašajo porodni krik nove družbe. Odtod izhaja vsa njegova politika; nikdar ni imel druge potrebe, kakor zmago in vlado. Po edinstvu cerkve je hrepenel zato, ker jo jc hotel napraviti močno in nepremagljivo za napad, ki ga je videl, da pride. Pridigal je spravo, v oblikah popuščal, kolikor je le niogel, smelost američanskih škofov je trpel zaradi svojega velikega, nepriznanega strahu pred razpadom cerkve, pred kakšnim nenadnim razkolom, ki pospeši polom. Oh ta razkol! čutiti ga je moral v zraku kakor bližnjo grožnjo, kakor neizogibno smrtno nevarnost, proti kateri se je treba oborožiti, ki prihaja od štirih strani obzorja. Kako dobro je ta strah razlagal njegov nežni povratek k ljudstvu, njegovo
zabavanje s socializmom, krščansko rešitev, ki jo lionuja bedi na zemlji! Cezar je strmoglavljen; ni li dolgi prepir, če bo ljudstvo njegovo ali papeževo, rešen z dejstvom, da stoji papež sam liokonci in da odpira ljudstvo, ta veliki mutec, naposled usta in se pripravlja, da se 11111 vda? Poizkus je bil izvršen na Franco-sein; tam je pustil premagano monarhijo na cedilu, priznal republiko in jo hotel videti močno in zmagovito; zakaj Francija jc bila najsrečnejša hči cerkve, edina katoliška država, ki je še dovolj močna, da vrne Sveti stolici danes ali jutri posvetno gospodstvo. Vladati vladati! S Francijo vladati, ko se zdi nemogoče, da bi vladal z Nemčijo! Z ljudstvom vladati, ko je ljudstvo gospodar prestolov in jih deli. Vladati z italijansko republiko, če mu le ta republika vrne Rim, ki mu ga je bila ugrabila savojska dinastija; vladati s rederativno republiko, ki ga postavi za predsednika Italijanski Združenih Držav, _ dokler ne postane predsednik Združenih Držav Evropskih! Vladati za vsako ceno, vladati na vsak način, vladati svet, kakor ga je vladal Avgustus, čigar pohlepna kri je bila edino, Kai je držalo tega ugasujočega, v svoje gospodstvo zaverovanega starca pokonci.
»In Vaš zločin, moj sin,« je nadaljeval Lev XIII., »je ta. da ste se drznih zahtevati novo vero, To je brezbožno, blasfemično, svetoskrunsko. Vera je le ena -- naša sveta rimo-katoliško apostolska. Izven nje ne mora biti nič druzega kakor noč in pogubljenje ... Dobro razumem, da hoče baje povzročiti povratek h krščanstvu. Toda pregrešni, prokleti prote-stantovski kirivi nauk tudi ni imel druge pretveze. Kdor opusti le v najmanjšem strogo priznavanje 'dogem, brezpogojno spoštovanje tradicij, se strmoglavi v najstrašnejše prepade. Oh razkol, razkol! Moj sin, to je zločin, za ka-tereda ni odpuščanja, to je umor resničnega Boga, nečista žival izkušniave, naščuvana od pekla za pogubo vernikov. Ce hi obsegala Vasa knjiga le besedi »nova vera«, bi jo bilo treba uničiti, sežgati kakor smrten strup za duše.«
Inestni stražniki prevzeti k drž. policiji in če ni e vso energijo vztrajala na tem, da se v policijskem zakonu samem zagotovi, da prevzame ‘država vse obveznosti in vsa bremena mestne policije^ kakor se godi pri vsakem podržav-ijenju zeleznic in kakor je naravno pri vsakem prevzetju kakega podjetja. Ce država mestnim redarjem, ki imajo zdaj pri mestni občini definitivne službe, ponuja, da jih sprejme provizorično k državni policiji, bi bil vsak bedak, da bi se podajal v negotovost in se izpostavljal nevarnosti, da bo jutri na cesti. Vsi se bodo — in z vso pravico — raje držali mestne občine, kateri bodo pač odvzeti policijski posli, a na rami bo imela ogromno število osobja, ne da bi vedela kaj z njim in kam z njim. V enaki meri pa zadeva težka odgovornost tudi klerikalno stranko, oziroma nje mandatarje v dež. odboru in dež. zboru. Deželni odbor je imel v rokali policiiski zakon; kot nadzorstvena oblast nad mestno občino je imel prokleto dolžnost, da obvaruje Ljubljano pred grozečo škodo, v katero jo je pahnila malomarnost občinske uprave, in da nasvetuje dež. zboru, da vstavi 'v zakon tozadevno garancijo. To ni bila le dolžnost deželnega odbora do ljubljanskega prebivalstva, temveč tudi postavna dolžnost, dolžnost, ki mu jo nalaga deželna ustava. Da tega klerikalni .deželni odbor ni storil, je dokaz da je lehkomiselno zanemaril svojo dolžnost, kakor so jo zanemarili liberalni upravniki ljubljanske občine. Ali pa da je namenoma iz same strankarske škodoželjnosti povzročil težko obremenitev ljubljanskega mesta. Eno. kakor drugo je naravnost neodpusten greli. Naloga dr. Tavčarja in dr. Šušteršiča obeh reprezentantov mestne in deželne uprave, je, da popravita, kar sta z zanikrnostjo povzročila in da politično prisilita vlado do prevzetja definitivnih mestnih stražnikov v definitivno državno službo, za kar vlada postavno vsled njiju nerodnosti seveda ni zavezana storiti. Kar so liberalci in klerikalci zakrivili, naj tudi sami popravijo, ljubljansko prebivalstvo ne sme krvaveti zastran liberalne in klerikalne brezbrižnosti in nemarnosti.
—	Položaj mestnih stražnikov je po krivdi liberalne občinske uprave in klerikalnega deželnega odbora težak. Če vlada odkloni njih definitiven sprejem k državni policiji, kar vsled kričeče malomarnosti navedenih faktorjev prav lehko stori, bi bili definitivni mestni stražnki nespametni, da bi se podajali v negotov provizorij k državni policiji, odkoder jih lehko vsako minuto odslove, ne da bi od mestne občine dobili zagotovilo, da ostanejo njih pravice iz službenega razmerja pri mestu nedotaknjene, dokler ne postanejo definitivni v državni službi. Če vlada odkloni defiiiitivum in če jim občina ne da tega zagotovila, bode mesto definitivne stražnike penzioniralo. Mesto bo imelo veliko škodo, ker bo moralo plačevati pokojnine, prav tako grdo pa bode oškodovana velika večina penzioniranih stražnikov, ker bodo z malo, nezadostno pokojnino morali iskati novo službo, da prežive sebe in svoje rodbine, in ker jim je na tak način ugrabljena starostna preskrba, na katero so se zanašali in zidali. Še hujše pa so udarjeni po krivdi liberalnih in klerikalnih gospodov provizorični mestni stražniki. Le-ti po postavi ne rasejo od mestne občine ničesar terjati in jih vsak hip lehko odslove. Vstopili so v mestno policijsko službo, da postanejo danes ali jutri definitivni in da pridejo tako do gotovega kruha. Namesto definitivnega imenovanja pa jih bodo vrgli na cesto. Najlepša in najboljša leta so zastonj potratili pri policiji, ugodne prilike za kruh {v drugi službi) so zamudili in zdaj so jim vsled podržavljenja prekrižani vsi načrti in uničeni ,vsi upi. V tem tiči prav okrutna krivica in socialna dolžnost mestne uprave, ki bi imela kaj skrbi in srca za svoje uslužbence, je bila, da izposluje od vlade provizoren sprejem v državno službo. Z določbo, da se za definitivno imenovanje všteje tudi čas, ki so ga potratili pri mestni policiji. To je tako razumljiva socialna dolžnost občine, da je ni potreba še posebej povdarjati. Ampak liberalni občinski upravniki, ki se niso utegnili brigati za občinsko blagajno, so tem laglje pozabili na občinske usluž-
bence. Mestni redarji, ki bodo ob kruh, in ljubljanski prebivalci, ki bodo dvakrat plačevali policiji, pa lehko prepevajo slavo in čast modrim občinskim gospodarjem. V imenu ljubljanskega prebivalstva in v imenu redarjev zahtevamo najodločneje od odgovornih faktorjev, da popravijo svoj greli in da z naknadno intervencijo pri vladi odvale od mestne občine breme, ki ji grozi, in od mestnih stražnikov škodo, ki ji preti.
— Molk je slab zagovor! Na naše utemeljene očitke zoper odgovorne reprezentante mestne in deželne uprave v ljubljanskem poli-cijkem vprašanju molče krivci kakor cucki. »Slov. Narod« sicer registrira suho dejstvo in ga tudi označuje za »nečuveno«, ampak po krivcih, ki so s svojo malomarnostjo to neču-venost zagrešili, prav nič ne stiče, ker bi moral prav pošteno za ušesa prijeti župana g. dr. Tavčarja. »Slovenec« je še komodnejši; o vsej zadevi molči kakor greb, da mu ni treba citirati na zatožno klop slavnega deželnega odbora in njega načelnika g. dr. Šušteršiča. Ampak četudi »Slov. Narod« in »Slovenec« — kakšna čedna dvojica! — ne bosta iskala krivcev, bomo že poskrbeli mi, da izve ljubljansko prebivalstvo za to škandalozno javno »gospodarstvo« liberalne in klerikalne stranke, kakor smo mestnim stražnikom preskrbeli adrese, kje se imajo zahvaliti za svojo kalamiteto. Zadeve ne spustimo iz oči in bomo zlasti tudi to zasledovali, v koliko bo liberalna in klerikalna gospoda svojo krivico popravila!
— Razpor med — »narodnimi sociaSci <• Predvsem koustatiramo, da se pečamo v zadnjih dneh večkrat z »narodnimi socialci« samo za to, da pokažemo čitateljem, kako si Ljubljančani poleti dolgčas preganjajo. Vsled polomije na > ustanovnem< shodu so se narodni socialci razcepili na dvoje: Eni, ki hočejo po vsej sili ministrirati liberalcem in ki uečejo tej klavrni stranki nakladati novih skrbi, se zbirajo v »Narodno-socialni zvezi«; drugi, ki jih neumnost vleče tudi med narodno gospodo, pa vedo, da jc liberalna firma med delavstvom na slabem glasu in da je frak te stranke, slabo slepilo za kaline, so si ustanovili jugoslovansko narodno-socialno »stranko«, Vseli vkup sicer ni toliko, kot je bilo rajnih Svetopnlkovih sinov, ampak mednarodno delavsko solidarnost bi radi po njihovem receptu lomili — seveda če bi jo mogli. In sedaj streljajo ti naroduo-so-cialni bratci prav krepko drug na drugega. Odbor te »stranke«, ki je generalni štab in vsa armada z rezervami vred obenem, ima seveda popolnoma prav, ko trdi. da liberalci »vsako samostojno gibanje delavstva zatirajo, če ne Izjavi že vnaprej, da hoče pod meščansko liberalno kuratelo.« Ampak tudi »Slov. Narod« ima prav, da na Slovenskem ni tal za narodno socialne eksperimente, zakaj za tiste nezavedne ali pa malopridne elemente med delavstvom. v katerih se je zadušil delavski ponos in hočejo proti napitnini tlako delati meščanski gospodi, za te elemente sta dobri liberalna in klerikalna stranka. Ampak pravica pa je zopet na strani narodno socialne »stranke«. Če se brani, da bi se liberalna kuratela nad njimi že vnaprej — kakor pravijo — razglasila. Iz vseh teh prepirov med obema narodno socialnima strankama pa še vedno ni prav jasno, kateri pripada zasluga za oni »špas« v Narod-nem domu in tudi bratra Choca si se nista laz-delili. V ob če pa smo z vso narodno socialno druščino prav zadovoljni, tako z gospodom Juvanom in dr. Trillerjem, kakor z gospodi Fialo, Robasom in Prekom, ker vdano in požrtvovalno skrbe za smeh.
— Moščanska podružnica »Vzajemnosti« priredi v nedeljo popoldan v Novem Vodmatu veselico s koncertom in plesom v gostilniških prostorih in na vrtu »pri Dimu«. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina 30 v., otroci prosti. Spored raznovrsten. Za obilno udeležbo se priporoča odbor.
— Novo gimnazijsko poslopje v Novem mestu je na zunaj že čisto gotovo. Kakor se govori, pa ne bo notranja oprava gotova do začetka šole, ker so se dela, kakor zidanje sploh zakasnila. Torej bo treba s šolo pričeti v starem, napol podrtem poslopju vsled omenjenih
netočnosti. Dovolj žalostno za uboge dijake! Treba bi pač bilo, da bi se merodajni faktorji vendar enkrat malo pobrigali, kako se je zidalo in kaj se še sedai dela! O kakem tenisu in drugih športnih pripravah ni duha! Novo poslopje je zidano po srednjeveškem načinu in se razlikuje od starega amo v tem, da je novo. Okna so tako velika kot v prejšnjem, vhod je skoro še manjši, prostor za igrišče leži poševno. Ali se ne bi žrtvovalo še par tisoč kron in bi imeli poslopje, ki odgovarja modernim zahtevam
— O nesreči na Veliki planini poroča »Sl. N.«: Dvanajst ur je ponesrečenec Jurcich ležal v jarku, preden so ga našli ter ga prinesli v gozdarsko kočo na kopišču. Tu sta se zavzela zanj g. I. Kališ in dr. kemije Jeločnik ter mu po svojih močeh izprala in obvezala rane. Čim so prinesli ponesrečenca na Kopišče, so takoj poslali v Kamnik po zdravnika dr. Dereanija nekega voznika, ki je bil v Kamniku najkasneje ob 1. popoldne. Če bi bil dr. Dereani le količkaj človekoljuben, bi bil lahko na Kopišču že ob 4. popoldne ali pa vsaj proti večeru. Toda za-manj je bolnik čakal nanj. Istega večera je šel sam dr. Jeločnik v Kamnik ter sporočil dr. Dereanija, naj za božjo voljo nemudoma gre k ponesrečencu. Toda zastonj so bili drugi dan čakali na Kopišču na zdravnika. Ker je ponesrečenec nujno potreboval zdravniške pomoči
—	ranjen je bi! na glavi, roko in nogo je imel pokvarjeno, si niso mogli pomagati drugače, kakor da so bolnika- naložili na nosilnice in ga nesli v Kamnik. Proti večeru so došli tjakaj in tu ob zidu smodnišnice so srečali dr. Dereanija, ki je po preteku polnih 48 ur, odkar je bil obveščen, »hitel« na pomoč ponesrečencu. »Slovenec« pa sedaj piše, da je ponesrečenemu Jur-cichu nudil prvo zdravniško pomoč dr. Dereani. Čemu tudi ne pove, kakšna je bila ta pomoč, zakaj ne pove, da je dr. Dereani pustil na smrt poškodovanega Jurcicha 48 ur brez zdravniške pomoči in da mu je to pomoč šele nudil, ko so mu ponesrečenca prinesli v Kamnik?! Da se ne bo nihče izgovarjal, povemo, da je dr. Dereani distrikl.ni zdravnik in kot takšen dolžan priti ponesrečencu nemudoma na pomoč.
— Poseben vlak iz Reke v Postojno. O priliki poletne jamske veselice drie 15. t. m. vozi med drugim tudi poseben vlak iz Reke-Matulje v Postojno in nazaj. Iz Reke odhaja ob 1. in 30 minut iz Mat ulj ob 2. in 18 minut pop. ter prihaja v Postojno ob 4. in 4 minute. Iz Postojne odhaja ob 8. in 50 minut zvečer ter je ob 10. in 14 minut v Matuljah in ob 10. in 32 minut v Reki. Vozna cena je za polovico znižana. Vlak vozi ob vsakem vremenu.
— Polar r.a Bledu. V soboto ob. 8. zjutraj je izbruhnil ogenj v skednju posestnika Ivana Mandlja na Bledu. Ogenj je zanetil 91etni dečko, ki je kadil v skednju skrivaj cigarete. Kljub takojšni pomoči posestva ni bilo mogoče rešiti in je pogorel skedenj, hlev in hiša. Ker je bilo mirno vreme, brez vetra, se je posrečilo domačinom in gasilcem, katerim so uspešno pomagali tudi gojenci mariborske kadetnice, pod poveljstvom stotnika Tilla, da so ogenj omejili in rešili pohištvo in živino. Škoda znaša po navedbi posestnika 8700 K, zavarovalnina pa znaša 10.000 K. Na mesto požara je prišel tudi minister z,i zunanja dem, ki je sedaj na Bledu, dr. Trnka, ki se je gorko zavzel za Pogorelca. Zbralo se je na pogorišču tudi veliko število drugih letoviščarjev na Bledu.
— Telefonsko omrežje v Avstriji. Kako važno prometno sredstvo je telefon, priča najbolj naraščanje telefonskega omrežja. Od 1. aprila t. I. pa do 1. julija istega leta se je razširilo telefonsko omrežje v naši državi za 386.299 kilorn. 'Pako so dobili zadnji čas telefonsko zvezo v Portorosi pri Piranu, nadalje v Borovljah in Podgori na Koroškem ter pri Sv. Lvrencu nad Mariborom. V tem istem času je naraslo število javnih govorilnic za 48 ter javnih telefonskih avtomatov za 18.
— Bitka na vodi V pondeljek sta se v čolnu ob Trnovskem pristanu sprla dva čolnarja iz Podpeči in se slednjič dejansko spoprijela. Ko je hotel eden oplaziti svojega nasprotnika z veslom, mu je spodrsnilo in je telebnil v vodo. Napadeni mu je izvode takoj pomagal, nakar se je zopet priče! tepež. Ker je bila pa bitka le
MARK TWAIN:
Časnikarstvo v Tennessee.
(Konec.)
»Tako, to je časnikarski recept — papriciran do skrajnosti. Po Vašem omlednem žur-nalizmu mi je kar slabo.
V	tem trenotku je prifrčala opeka skozi okno, zdrobila z velikim hruščem šipo in me prav krepko zadela v hrbet. Odmaknil sem se iz strelne razdalje — začutil sem, da sem na ooti.
Šef je dejal;
»To je bil najbrž polkovnik. Že dva dni ga pričakujem. Zdaj bo takoj tu.«
Resnico je govoril. Čez nekaj trenotkov se je pojavil polkovnik na durih z dragonskim revolverjem v roki.
Dejal je:
»Gospod, ali mi je čast govoriti s straho-petljivcem, ki urejuje ta nemarni listič.«
»čast imate. Izvolite sesti, gospod. Ampak bodite oprezni, stol ima samo tri noge. Menim, rda mi je čast govoriti z bahavim ciganom, polkovnikom Blatherskite Tecumseh?«
»To sem jaz. Z Vami imam še obračunati. Če utegnete, lehko koj začneva.«
»članek skončavam o izpodbudnem napredku moralnega in intelektualnega razvoja v Ameriki, ampak stvar ni nujna. Kar začnite.«
Obe pištoli sta v tem hipu strahotno počili. Šef je izgubil koder svojih las in polkovnikova krogla je dokončala svoj tek v mojem bedru. Polkovniku je krogla nekoliko ponižala levo ramo. Še enkrat sta ustrelila. Oba sta to pot zgrešila cilj, zato pa sem jaz dobil svoj delež, kroglo v roko. Pri tretjem strelu sta bila oba gospoda narahlo zadeta, mene je krogla oplazila po členku.
Potem sem dejal, da se mi zdi bolje, če se napotim vun na svež zrak, ker je vse to zaseben razgovor in mi rahločutnost ne dovoljuje, da bi še nadalje prisostvoval. Anmak oba gospoda sta me prosila, da naj lepo mirno sedim, in mi zagotovljala, da jima nisem prav nič na poti. Jaz sem bil drugega mnenja.
Nato sta se nekaj časa razgovarjala o Med tem sem obvezoval svoje rane. Ampak kmalu se je ogenj z veliko živahnostjo zopet ponovil in vsak strel je zadel — seveda si ne morem kaj, da ne bi pripomnil, da je pet strelov od šestih šlo na moj račun. Šesti strel je polkovnika zadel do smrti; s svojim humorjem je pripomnil, da nama mora voščiti »dober dan«, ker ima opravke v mestu. Potem je izpraševal po bližnjici h grobarju in se poslovil.
Šef se je obrnil name rekoč:
»Opoldne pričakujem goste k obedu, pa se moram pripraviti na sprejem. Zelo Vam bom hvaležen, če preberete korekturo in odpravite tranke.«
Ob misli na take stranke sem se nekoliko zdrznil, ampak kanonada, ki mi je še donela v ušesih, me je preveč zmešala, da bi bil naj odgovoril na ta predlog.
Nadaljeval je:
»Jones pride ob treh — preličajte ga pošteno.. Gillespie se oglasi morda nekoliko prej
—	kar skozi okno z njim. Ferguson pride okolo štirih — upihnete mu luč. To bo ,mislim’ danes vse. če utegnete, napišite fulminanten članek
o	policiji — pomolite vrhovnemu nadzorniku nekaj pilul. Korobači so pod mizo, strelno orožje v predalu — strelivo je tam v kotu — platno in obveze tam gori na polici. Če se Vam primeri kaj človeškega, stopite do Lanceta, ranocelnika. V našem časopisu anonsira — račune kar medsebojno poravnava.«
Potem je odšel. Jaz sem trepetal. V teku
vedno hujša, je stražnik močnejšega odvedel na trnovsko stražnico in ga toliko časa pridržal, da je prvi odveslal ves moker proti domu; pridržani se je pa pozne.ietudives premočen odpeljal z vlakom.
— S trebuhom za kruhom. V pondeljek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 140 Hrvatov, 70 Macedoncev in 17 Slovenccv,
V	Buchs je šlo 30, v inomost 20, v Hcb 36, na Dolenjsko pa 37 Hrvatov. V Line jc šlo 26, na Dunaj pa 17 Kočevarjev.
— Nevaren dezerter. Dne 4. aprila je od svojega polka pobegnil leta 1890. v Bojancih pri Adlešičah rojeni Rade Vrliinc, kateri se sedaj potepa po Kranjskem in Hrvatskem in je sumljiv raznih vlomov, nevarnega pretenja in poskušenega umora. Varnostne oblasti ga marljivo zasledujejo.
— Otroka našli v cerkvi. Snoči so našli v šentpeterski cerkvi v škatulji 6 mesecev starega mrtvega otroka. Policija je dognala, da se ni pripetil zločin, marveč je ženska prinesla mrtvega otroka le blagoslovit in ker je bilo prepozno, ga je pustila v svoji lahkomišljenotfti kar tam.
— Nevarna Igrača. V nedeljo dopoldne je na Radcckega cesti neki hlapec napolnil s smodnikom steklenico, potem pa prižgal, vsled česar je eksplodirala -in je bila detonacija tako močna, da je privabila na lice mesta mnogo-
občinstva.	'	.	.
— Izgubljeno in najdeno. Prižigalec Jozet Štrukelj je našel konjsko odejo. — Komisijonnr Fran Knez je našel srebrno žensko uro z verižico. — Pasarski vajenec Alojzij Črnič je izgubil zlato zapestnico. — Gospa Marija Furlanova je izgubila zlat prstan. — Gospa Gizela Kušar-jeva je izgubila srebrno žepno uro z verižico.
S.
treh ur sem užil tako strašne nevarnosti, da je zginil dušni pekoj in veselje. Gillespie se je. oglasil in mene treščil skozi okno. Jones je prišel točno in ko sem se pripravljal, da ga prebičam, mi je prevzel to opravilo. Pri spopadu s tujcem, ki ni bil na programu, sem izgubil kožo na glavi. Drug tujec, Thompson, me je ostavil kot podrtim), kot razvalino cunj. Ko sem navsezadnje sedel v kleščah, oblegan od besneče množice uieduikov, rokovnjačev, politikov in ciganov, k‘i so tulili in kleli in vihteli svoje orožje nad mojo glavo, da je v zraku od jekla vse lesketalo, sem ravno nameraval odstopit^ od svojega mesta v uredništvu, kar se vrne šef in z njim jata navdušenih in očaranih prijateljev. Nato divji spopad in klanje, ki je ne more popisati človeško pero, četudi je jekleno. Mnogo je bilo postreljenih, zabodenih, razčetr-tinih, skozi okno vrženih. Razvila se je vihra togotnega bogoskrunstva, blazen in zmeden bojni ples in potem je bilo vsega konec. Po petih minutah je zavladal popoln mir, in krvaveči šef in jaz sva motrila krvave razvaline, ki so bile z njimi tla posejana.
Dejal je:
»Priljubil se Vam bo ta kraj, če se enkrat privadite tem rečem.«
Rekel sem:
»Prosim Vas za odpuščanje; mislim, da bi kmalu znal pisati po Vašem okusu; trdno sem uverjen, da bi se mi posrečilo, če bi imel le nekaj prakse in če bi se priučil jeziku. Ampak — odkrito rečeno — ta način energičnega izražanja ima svoje nepriličnosti in človek je izpostavljen pavzam. Sami uvidite. Krepka taka pisava nedvomno dviga občinstvo, ampak ni mi do tega, da bi obračal nase toliko pozornosti, kot jo zbuja. Ne morem tako mirno in zbrano pisati, če me toliko ljudi moti kot danes. Mesto pri časopisu mi Je prav po godu, ampak ni
Itajersko.
— Trbovlje. Rudarji! Delavci in delavke pozor! Danes dne 14. t. m. bo ob pol 7. zvečer v prostorih »Delavskega doma« velika dizku-zija. Ker bo diskuzija zaradi današnjih razmer zelo važna, se vabijo vsi delavci in delavk rudnika, da se je v mnogobrojnem številu udeleže! Rudarji, delavci in delavke, pridite in agitirajte za obilen obisk!	Skljicateli.
— Smrt žganjarja. Zganjepivca, posestnika Martina Kociperja v Vičancih blizu Sv. lo-maža, je ponoči dne 5. t. m. nekdo s kladivom tako močno udaril po glavi, da je nato umrl. Našli so ga blizu domače hiše ležečega v krvi. Pozno v noč so pri njem mlatili na stroj oves, a mož je namesto, da bi šel spat, šel pit — žganje k bližnji gostilni. Kdo ga je napadel, še orožniki do dar.es niso zvedeli.
Istra,
— Puljska komora'pred sodiščem. Pri
okrožni sodniji v Rovinju, kjer perejo umazano perilo laškega mestnega gospodarstva puljskega, se je vršila obravnava proti delovodji v mestni plinarni, znanemu Brosiniju. 1 a mož je kradel pod kamoristično patronanco T5bcTm' stavbni materijal in delavce goljufal na najne-sramnejši način in si je pridobil na račun davkoplačevalcev lepo premoženje. Ko je prišlo do preiskave, je pregovril tudi nekega delavca, da je njemu v prid lažnjivo pričal, za kar je bil ta delavec že obsojen. Brosini je svojo tatvino in goljufijo pod pritiskom nepobitnih dokazov priznal in je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe — Inženir Mancin, uradnik mestne plinarne puljske, bivši adlatus znanega Lebana, ki je tudi v preiskovalnem zaporu, je prosil pred tremi tedni za 14 dni dopusta. Najbrž jo je popihal.
— Eksplozija na bojni ladji. Iz Pulja poročajo: V pondeljek je na torpedovki »Gaa«, ki je sedaj zasidrana v puljski bojni luki, nastala eksplozija, ki je zahtevala tri človeške žrtve-Eksplodirala je jeklena cev, ki je bila napolWe' na s paro, para je prodrla z nenavadno *ilo v strojnico, kjer je delalo več vojakov. Vrela para se je razlila po prostoru in sikala tako, da je letel šum kar skozi ušesa. Sikanje je opozorilo vojake na pretečo nevarnost ter so hitro zbežali iz strojnice. Le trije podčastniki niso utegnili več zapustiti prostora, para jih je tako ope-
rni všeč, da moram sam občevati s strankami; Doživljaji, to priznam, niso le novi, temveč tudi zabavni, ampak pravično niso razdeljeni; Gospod strelja na Vas skozi okno in pohabi mene; bomba prifrči po dimniku, Vam na veselje, in vrže meni vratca peči v glavo; vrag prinese prijatelja, da si drug drugemu sporočita komplimente in me toliko časa preluknjava s kroglami, da moja koža ne zadrži več nafief; Vi odidete k obedu in Jones pride s svojim bičem; Gillespie me trešči skozi okno; Thompsoni mi strga vso obleko s telesa in popolnoma neznan gospod mi sname kožo z glave z neizmerno odkritosrčnostjo starega znanca,^ in v petih minutah se zbero vsi potepuhi dežele v bojni svoji opravi in preplaše ostanek mojega telesa s svojimi tomahavkami do smrti. _ Vse svoje žive dni, nisem doživel toliko doživljajev kakor danes. Ne; močno mi ugajate, in tudi Vaša mirna, nerazburjena metoda, kako občujete s strankami, mi je všeč; ampak vidite, navajen nisem. Južno srce je prestrastno m gostojubnost je prezapravljiva napram tujcu. Paragrafi, ki sem jih danes napisal m v katerih hladne stavke ste z mojstrsko svojo roko vlili razbeljenega duha časopisja v Tennessee, zopet razdražijo sršenje gnezdo. Cela jata urednikov pride — sestradanih, ki se jim bo zahotelo po zajtrku. Dejal aVm om: Zbogom« Ni mi do tega, da bi biV zraven pri teh slavnostih. Zaradi svojega zdravja sem prišel na juž' iz enakega vzroka se vrnem, in sicer takoj. Žurnalistika v Tennessee je zame preraz-burljiva.«	v	,
Nato sva se z vzajemnim obžalovanjem poslovila in sem se preselil v Spital.
kla, tla so vsi irije Kmalu umrli, Stroga preiskava jc že v tiru, da se razjasni vzrok grozne nesreče.
~ Sandal v Pulja. Barbalič, posestnik hotela »Elizabeta« je že deij časa izkazoval poseb-"o Prijaznost neki mladi deklici iz soseščine, t red par dnevi se je zgodilo, da dekleta zvečer j1 eelo noč ni bilo domov. Iskali so jo povsod, toda zaman. Dekle je zjutraj prijokalo domov, '/če jo je takoj peljal na policijo, kjer je dekle izpovedalo, da je prenočilo v Barbaličevem hotelu v krasni hotelski sobi, kamor jo je peljal gospodar. Dekle je vse priznalo in na očetov Predlog je konštatiral zdravnik, da je dekle, ki le staro šele 13 let, okuženo. Dekleta so odvedli v bolnišnico, Barbaliča pa so aretirali. — uovore, da pride za Barbaličem kmalu na vrst0 neka znana gospa, ki jc. imela pri tej aferi dober postranski zaslužek.
Morski soin. Pristaniškemu poveljništvu j*a Reki je javil zobotelmik Andree, da je naletel izven pristanišča na velikega morskega s°ma, ki je precej časa sledil njegovemu čolnu. Pristaniško poveljstvo je obvestilo o tem Pojavu uradno vsa kopališča.
—	Strah pred vohunstvom. Neki poročnik Pn parniku »Belloria«, ki je usidran v puljskem Pristanišču, je opazil, da fotografira neki tujec skozi okno tretjega nadstropja v hotelu »Mi-raniar« puljsko pristanišče. Obvestil je o tem takoj policijo, ki je udrla v dotično sobo. kjer je Pes našla fotografa župnika V. Reinthalerja iz Nemčije. Policija je župniku konfiscirala za enkrat samo vse posnetke, katere je imel že napravljene. — Župnik je izjavil, da goji ta šport zgolj kot osebno razvedrilo.
Tret.
Sv. Križ. Veselica, ki se je imela vršiti Pretečeno nedeljo 11. t. m., je bila vsled slabega vremena suspenidirana. Zato se vrši veselica Prihodnjo nedeljo dne 18. t. m. ob 4. popoldne veseptU gostdne Maganjeve. Topot se bo vršila slahn k ob vs.akem vremenu. Ako bo vreme kdn ’	• vesekca v velikih notranjih prostorih,
leč HSC Je Dodal Pretečeno nedeljo v Križ rnis-
•	da se bo veselica vršila tudi ob slabemu , .!C,.uePa>. le Pač opazil, kako lepo so se pripra-iii Križki kodrugi za to prireditev. Cesar se ni moglo zgoditi pretečeno, e bo vršilo prihodnjo nedeljo. Zat priporočamo vsem sodrugom naj Počaste njihovo nedeljsko prireditev z obilnim obiskom,kar bo v veliko zadoščenje križkim so-orugoni za delo in trud v korist napredka socialistične ideje.
F ~ Akordno delo In stradanje. Tržaška Hir .°S, .* S1. dorn'šljuje, da je akordno delo . ,‘ahko in dobičkanosno kakor njeni uma-,an* in škodljivi članki, ki jili objavlja proti de-'avstvu in strokovnim organizacijam. Zato pa v Prid kapitalistom. Da bo gospoda iz »Narodna doma« vedela, kako žive in grade kaj-?'ce akordni delavci, navedemo nekatere reči, J' se gode pri slovenskem podjetniku Andreju gu. Skoraj vsi slovenski mizarji, ki pridejo
delodaialSatr-.Sla<irSe obrnej° najpijej na tega italijanskega Slovenec je in ker ne znajo
v?ncu kakor mi	da * bo«e Slo-
izkoristiti nnlrvžv ?|anu- Mož zna pa dobro Da jim d Ju gladili neizkušenih delavcev.
/1a akord* Pr* katerem zaslužijo ska t i ?! dvanaist do šestnajst kron teden-
1,1 delavci morajo garati 12 ur za to Kromno in sramotno plačo. Potem se morajo Se Ponižno vesti in molčati, tla se ne razsrdi Posuroveli sinček, ki obklada delavce z vsakovrstnimi pridevki kakor navadne pse. Ce se n?.u zljubi, pritisne rad tudi zaušnico. To je sto-J’1* Pred par tedni. Razumljivo je, da se delavci Prav kmalu naveličajo takega nečloveškega življenja in takega takozvanega rodoljubja.
se delavci hranijo najzmerneje in odremo vsemu, da se le kmalu rešijo tega slovenita izkoriščevalca, ki uči delavce delati ' jnomer pripovedujoč jim. da bodo tako oboden . Kadar delavci vstopijo na delo k Jugu, S .9°’ da bodo od Slovenca spoštovani in a se jim bo bolje godilo. Kmalu pa razvidijo.
*	slovenski kapitalist enak vsakemu drugemu kapitalistu.
mehanikSRud(!lf sJm11', K° ,ie v nedeli° zvečer
Ulici del Rivo št i? ! 'z Vub1jane’ stanujoč v
V	ladjedelnici Sv Mirka?™ -neko m,jno del° iVelik kos železa ter 2 Je padel na prsl
«e Požkodbt Pre„esr«T0iil 'e!tc
Šnico klcr io u« ,	*	So	ga	v	mestno bolni-
šnico, Kjer je kmalu potem umrl.
Podal	Se ,e ubb* V soboto zvečer se je
ieievi,- prostovoljec Josip Holmoz iz Bud-tovnHii pespo,ka št. 97, v spremstvu dveh če-v Rnv .r9 lega bataljona, ki se nahaja šedaj lohii' 1„VICv Y '^ko P°dzemsko votlino na go-boi ic V‘ * 0 ej'9° °Pravo je Holmoz vzel se-telesT .me °X do'g° vrv, katero si je ovil okoli S dnlJH "• ,kUten Se,jC SPUStd V globočino. Ko Ovil i? nl ib.nafaj: si le nadgasilec Riolfatti KkoV.rl°k0M 9 .aJn se. spustil v 125 m glo-Pko jamo Na neki štrl,n, je našel truplo Hol-
hrenir	9a obrazu- Jr**Plo Holmoza so
‘cnesh v bazoviško mrtvašnico.
V] Tatvina izgotovljenih oblek. Neznani obl? s0 udrli v sklad'šče izgotovljenih hesr tvrdke Richter in Hofer v Trstu in so od-^roJ 200 m°ških oblek. Škodo cenijo čez 7000 s*edii ^ v'om*jcih nimajo do sedaj še nobenega
Zadnje vesti.
IZPOR V BRNU.
avgusta. Po končanem izporu so
-	j akoj pričela pod predsedstvom obrtnega °rhika pogajanja med delavci in deloda-zaradi delavskih zahtev. Delavci tvrdke
Padzn J	|JUU	picuseusivom	oortnega
Pici a POgajahia med delavci in deloda-Pruci?aradi delavskih zahtev. Delavci tvrdke jtaradi ln. Engelsmann so vsled velikih nasprotij flnc n Dl?^e Prekinili pogajanje. Včeraj dopol-ha d0i Pr'šel v mnogih tovarnah noben delavec °* drugi pa so pozneje zapustili delo.
EVHARISTIČNI KONGRES.
Ces. kr. agitacija.
Lincc, 14, avgusta. Tukajšnje poštno in brzojavno ravnateljstvo je dobilo od trgovinskega ministrstva riaredbo, s katero se urad-ništvo »vabi«, da se udeleži procesije dunajskega evharističnega kongresa. Naredba se je z okrožnico naznanila uradnikom. Pri maši po zaključku procesije bo za uradnike in častnike rezerviran poseben prostor.
Poljaki proti kongresu.
Krakov, 14. avgusta. Razun lvovskega nadškofa se ne udeleži' noben poljski škof evharističnega kongresa. Tudi med prebival- . svom agitirajo proti udeležbi, ker se Poljakom I ni dovolilo, da bi imeli posebno skupino in ker , jim niso dali latinskih legitimacij kakor Cehom, j
MASSENET UMRL.
Pariz, 14. avgusta. Glasoviti skladatelj Jules Massenet je nenadoma umrl.
ZAROTA ZOPER CARJEVO DRUŽINO.
London, 14. avgusta. »Times« je dobil iz Odese poročilo, ki je sicer precej neverjetno, ali če se upošteva razpoloženje v ruski mornarici, tedaj se vendar zdi, da morda le ni poročilo gola fantazija. V Sebastopolu so zaprli 16 mornarjev bojne ladje »Ivan Vlatus«, ki so hoteli carico vjeti. 10 zarotnikov so obsodili k smrti. Zarotniki so hoteli carjevo jahto na potu v Sebastopol ustaviti, vso carjevo družino vjeti in jo odpeljati. Carja so hoteli prisilili, da odstopi, ali pa privoli tako dalekosežne koncesije, da bi postal njegov absolutizem brezmočen. Ako bi se bil načrt posrečil, tedaj bi zarotniki in z njim vse revolucionarno pomorsko moštvo ujeli -oficirje in jih umorili ter napadli Kronstadt. Ruskim mornarjem je bilo strogo prepovedano govoriti med seboj o političnih vprašanjih.
POINCARE NA RUSKEM.
Soglasje.
Peterburg, 14. avgusta. Poincare je imel s Sasonovom dolgo konferenco, ki je pokazala, da soglašata oba državnika glede na skupnost dnevnih političnih vprašanj. Slavnostni obed pri Kckovcevu se je zelo prisrčno izvršil.
Revije in manevri.
Peterburg, 14 avgusta. Francoski ministrski predsednik Poincare se je izrazil jako pohvalno o vojaški paradi v Krasnem selu. Sklenjeno je, da pošlje Rusija na letošnje francoske manevre neko visoko osebo v oficielni lastnosti.
Visoka politika.
Peterburg, 14. avgusta. V diplomatičnih krogih pripisujejo konferenci Poincareja s Sasonovom in Kokovcevrm velik pomen. Iz dobrega vira je slišati, da se je posvetovanje v prvi vrsti dotikalo italijansko turške vojne. Francija in Rusija želita, da bi se vojna zaključila. Državniki na obeh straneh soglašajo o tem, da mrata Rusija in Francija prijateljsko vplivati na Italijo in na Turčijo. Ker se je položaj zadnji čas bistveno izpremenil (ampak ne v Tripolifaniji!) upajo državniki na ugoden uspeh posredovanja. Nadalje se je govorilo o notranjem položaju na Turškem ter o kitajskih zadevali. Besedilo mornariške konvencije se je natančno izdelalo, ni se pa še podpisalo. Na željo Poincareja se objavi v Parizu izjavo, ki bo izrekala popolno soglasje Rusije in Francije v vseli tekočih političnih vprašanjih.
GROZNA NEZGODA VSLED EKSPLOZIJE.
Dortmund, 13. avgusta. Danes ob pol devetih so delali delavci tvrdke Lotz za montiranje tia kupu žlindre v dveh oddelkih. Zaradi vlažnosti so se razvili v žlindri plini, ki so eksplodirali. Del kupa se je podrl, le trije delavci so se rešili. Izpod kupa so izvlekli 12 mrtvih. Trupla so bila popolnoma sežgana. Nekaj delavcev še niso dobili.
NEMČIJA IN HOLANDIJA.
Spor zaradi carin.
London, 14. avgusta. »Daily Mail« ima iz dobro poučenih krogov vest, da žuga Nemčija, da onemogoči porabo Rena kot prometnega kanala med Rotterdamom in notranjostjo kontinenta, če Holandija ne opusti svojega odpora proti nemškim carinskim načrtom. Nemčija hoče izročiti kontrolo nad Renom mednarodni komisiji,v kateri bi imele nemške porenske države prvo besedo. Holandski vladi so namignili, da zgrade kanal med Kelmorajnom in Em-denom in da bo t|(laj velikanski del pomorske trgovine za Rottefdamom izgubljen, če ostane Holandija trdovratna.
; NESREČA NA JEZERU.
Schwerin, 14. avgusta. Operni pevec Bii-dinger je napravil z ženo, sinom, zetom, svakinjo in dvema dečkoma zlet na Schwerinsko jezero. Čoln se je prevrnil in vsi posetniki v njem so utonili razen Bfidingerja in enega dcikfl
TRAMVAJSKA NEZGODA.
Bochum, 14. avgusta. Včeraj zvečer je skočil s tira motorni voz na cestni železnici, ker je na strmem kraju odpovedala zavora. Zaletel se je v neko poslopje in se razbil. Priklopni voz se je odtrgal in zavozil v prodajalno cigar. Tri osebe so bile smrtnonevarno ranjene, sedem težko in deset lahko poškodovanih. V vozu so bili pogrebci, ki so se vračali s pogreba žrtev bochumske rudniške katastrofe.
PONAREJEVALEC BANKOVCEV.
Pariz, 14. avgusta. Lansko leto je morala ruska banka za dva miljona ponarejenih ru-beljskth bankovcev umakniti iz prometa. Dognali so, da jih je tiskala v Nici v neki vili popolnoma moderno urejena tiskarna za bankovce. Ko so ponarejevalce hoteli prijeti, so izginili. V vili so našli za 150.000 rubljev nepravih storubeljskih bankovcev. Enega ponarejevalcev so zdaj prijeli v Parizu obenem z njegovo ljubico,. Aretirani ponarejevalec je 31-letni Lowenthal. Tudi pri njem so našli popolnoma urejeno tiskarnico za neprave bankovce.
GENERALNA STAVKA ŠPANSKIH
ZIDARJEV.
Saragosa, 13. avgusta. Generalna stavka zidarev se je pričela. Tudi druge organizacije se pridružujejo stavki. Mir se ni kalil.
PARNIK ZADEL OB PLAVAJOČ LEDENIK-
London, 14. avgusta. Iz Montreala brzo-javljajo: Sem je dospela vest, da se je zadel parnik »Korsika« ob plavajoč ledenik v Atlantskem oceanu, a se je le neznatno poškodoval. Dva parnika sta odplula na pomoč. »Korsika« ima na krovu 200 popotnikov.
ŽELEZNIŠKA NEZGODA.
Rim, 14. avgusta. Pri Veltoi je skočil s tira osebni vlak. Lokomotiva se je prekopicnila čez železniški vkop. Stroinik, kurjač in dva popotnika sta bila mrtva, petdeset popotnikov težko ranjenih.
TURČIJA.
Mladoturki so mirni.
Carigrad. 14 avgusta. V mladoturških krogih izjavljajo, da ni imel komite doslej še nobenega povoda, da bi sklepal o akcijah z ozirom na razpust zbornice in na prihodnje volitve. V Solunu se nadaljuje posvetovanje. Mla-doturško glasilo »Terdjuraan i Hakikat« pravi, da so vse v tujini razširjene vesti o posebnem kljubovalnem parlamentu ali o posebni mlado-turški vladi neresnične; mladoturki bodo tudi kot opozicija lahko koristili deželi.
Zboljšan položaj.
Carigrad, 14. avgusta. Vlada izdeluje program, ki bo omogočil, da sc strnejo zmerni mladotuiki z dosedanjo opozicijo in ustanove vladno stranko. Vplivne osebe posredujejo med mladturki in vlado. Upanje, da se vrne notranji mir, sej e zelo povečalo.
Oficirji in politika.
Carigrad, 14. avgusta. Sultan je imel govor na gojence voine šole, ki so po dovršenih naukih vstopili v vojsko ter je dejal, da se častniki ne smejo baviti s politiko.
Aretiran minister.
Carigrad, 14. avgusta. Bivšega ministra za notranje zadeve Talaat beja so v Demotici aretirali.
ALBANIJA.
Albanske zahteve.
Carigrad, 14. avgusta. Sklepi ministrskega
sveta, ki se tičejo zahtev Albancev, se še niso predložili sultanu v sankcijo, ker Albanci še niso odgovorili glede na nekatere zahteve.
Klanje v Kočani.
Carigrad, 14. avgusta. Razburjenje, ki vlada v Sofiji zaradi dogodkov v Kočani, najbrž napravlja vtisk na oficialne kroge. Porta je obljubila, da uvede nepristransko preiskavo, kaznuje krivce in da prizadetim odškodnino.
V	Kočano poslana komisija je že začela s preiskavo.
Proti Skoplju.
^ Fraukobrod, 14. avgusta. Tz Skoplja ima »Frankfurt. Ztg.« poročilo, da so Albanci nastopili marš proti Skoplju, ko je generalni guverner odpotoval iz Prištine.
POTRES NA TURŠKEM.
Carigrad, 14. avgusta. V krajih, prizadetih od potresa, se neprenehoma ponavljajo potresni sunku Gore med Ganosom in Choro so se baje ponižale. Pripovedujejo, da se je odprlo na gori
1	eksurdag vulkansko žrelo. V Myriofitu so slišali eno uro pred potresom eksplozijo. Pod razvalinami je veliko število mrtvih trupel, noje se, da ne povzročijo gnijoča trupla bolezni Brez strehe je 50.000 ljudi.
Carigrad, 14. avgusta. Turški listi poro-čcijo, da je poticsna katastrofa veliko večja, nego se je doslej javljalo. Vsak dan pripeljujejo ladje mrtve in ranjene v Carigrad. Na gori prejoka Elije se je odprlo žrelo, iz katerega bruha lava. Tudi z drugih hribov javljajo vulkanične pojave. Potresni sunki so se zadnje dni ponavljali.
VSTAJA V MEHIKI.
Novi Jorlt. 14. avgusta. Iz Mehike javljajp, da so pristaši žabate zavzeli mesto Ixtapan in ubili vso posadko, ki je štela sto kmetov. Zdaj korakajo proti Tobuki.
Novi Jork, 14. avgusta. Zabatisti so napadli blizu postaje Hautla v državi Moraios osebni vlak. ki je prišel iz Mehike, ter so ubili 25 vojakov in 20 potnikov.
JUSTIČNI UMORI.
Novi Jork, 14. avgusta. V jetnišnici Sing-Sing so izvršili eksekucijo nad sedmimi morilci, in sicer nad šestimi Italjani in enim črncem .Umori so zbudili veliko ogorčenje. Taft izjavlja, da bo posvečal največjo pozornost vprašanju o odpravi smrtne kazni.
Semo pri tvrdki
»o
3
O
»h
O,
N
O
K
M
S
HT
3
REVOLUCIJA V NIKARAGVI.
Novi Jork. 14. avgusta. Na povelje elcsmi-nistra Mene in generala Zeledona bombardirajo rebeli v Nikaiagvi od nedelje zjutra glavno mesto Managva. Mnogo žensk in otroi: je bilo ranjenih. Lastnini inozemcev prizanašajo.
uaM■ ■■ «• Humniaiii-Miiii i,	mMMuniUM .-»»rjin« u uimrjnmi«
Ves ln ik organ l zae ij.
Vse dopise za strokovno tajništvo v Ljubljani sprejema začasno namesto sudrtiga V.-,Zoreta, ki jc odsoten <k 12. septembra 1912, Ivan Mlinar, Ljubljana, FraiKiJkansk* ulica 8.
Seja izvrševalnega odbora j. s. d. str. bo v sredi, dne 14. avgusta ob 8. v upravništvu .Zarje* v Ljubljani.
Krakovsko-trnovska podružnica „Vzajeninosfci“ iir-j v sredo 14. t. m. ob 8. zvečer važno sejo na stanovan t sodruga Kražovica. Odborniki in nadzorstvo naj se scie nesljivo udeleže.
Vič-Glince. Odbor podružnice . Vzajemnosti" ima v sredo 14. t. m. ob 8 zvečer važno sejo.
O
.©
o
Vi
K
O
N
M«
n
»r*
o
c
G'
Cenik zastonj in poštni n e prosto
* Častivreden katoliški poslanec. Med klerikalci na Bavarskem igra veliko vlogo poslanec Osvald. Mož je lani celo provzročil, da j c moralo ministrstvo Podewils odstopiti. Zdaj je sodišče začelo proti temu cerkvenemu stebru preiskavo zaradi zapeljevanja h krivi prisegi, toda klerikalna večina bavarskega deželnega zbora ne dovoli, da bi bila ta dika klerikalizma zaprta.
’ * Kako se na Ogrskem kupujejo notarska
mesta. Iz Budimpešte poročajo; Znani Kossu-. thov sluga, Štefan Vida, je tožil notarja dr. Ha-lasza v Szegledu, da mu plača 2000 kron kot nagrado za njegovo posredovanje. Dr. Halasz je vsled posredovanja Kossuthovega dobil mesto notarja. Pri tem je interveniral Vida. Ko jc dr. Halasz pred dvema mesecema dobil to mesto, honorarja pa ni izplačal, ga je Vida tožil.
* Popotovanje z ladjo na motor. Ladja na motor »Selandia« je na svojem popotovanju po svetu prevozila že nad 35.000 kilometrov in sicer s tovorom nad 9300 ton. Ta uspeh utegne pomeniti začetek nove dobe v svetovnem prometu, ker je skoro samoposebi umevno, da sc bodo po tem uspehu ladje na motor naglo razmnožile. Prednosti naprarn parnikom so prevelike, da bi mogla izostati posledica tega dejstva. »Selandia« je porabila v 24 urah samo devet ton gorljivih snovi, dela pri strojih pa je opravljalo deset mož in trije vajenci. Pri tem pa se niso prav nič zanemarjale zahteve po zmožnosti manevriranja in zanesljivosti ladje. »Selandia« je zopet dospela iz Bangkoka na Angleško. Na tem daljnem potovanju se jc morala boriti z viharji, tako da so stroji tudi v tem oziru prestali poskušnjo. Vsega vkup je posedla 16 pristanišč. Seveda je to najdaljša popotovanje, ki ga jc kdaj napravila ladja na motor, V teku popotovanja so samo dvakrat temeljito preiskali stroje, a je bilo vse v redu. Samo v pomožnih napravah za mazanje in ohlajevanje strojev so bila potrebna nekatera izboljšanja, kt pa se manj tičejo konštrukcije kakor odmer-jenja z ozirom na velikost posamičnih predmetov. Četverotaktni motor se je torej v splošnem sijajno obnesel.
* Potres na Turškem. Zadnji potres je napravil po Turškem ogromno škodo. V selu Bar pri Galipolijtt je potres razrušil 350 hiš, ena deklica je ubita, šest oseb težko ranjenih. Več drugih vasi je popolnoma razrušenih. V Carigradu samem ni potres napravil posebne škode, le nekatera uradna poslopja so zelo poškodovana. Najhujše so občutili potres v Galipo-lijtt. V Galipoli ju in okolici je doslej znano, da je 1000 mrtvili in 600 ranjenih. Vasi Kora in Merete sta pogoreli. Približno 15.000 ljudi je brez strehe. Kapitan oklopnice »Barbarossa« pripoveduje, da je bil on in njegovi potniki priča groznega prizora. Vse obrežje ob Dardanelah jc izgledalo kakor bi gorelo. 200 oseb iz Myriofilo je s povzdignjenimi rokami prosilo parnik »Marka« naj jim pride na pomoč, a j>ar-nik ni mogel k obrežju, ker je bila voda ob bregu, kakor bi vrela. V Galipoliju, ki leži po pobočju hriba, so se valile hiše navzdol. V nekem mestu ob dardanelskem obrežju so privreli vroči studenci na dan, njihova voda jc izginila potem v zemeljskih razpokah, ki so nastale med potresom.
* Morilec — alkohol. 721etni Karl Pospišil iz Smihova pri Pragi, ki je bil znan pijanec, je v nedeljo pobil s sekiro svojo 831etno sestro Emilijo, ker mu ni hotela dati denarja za na-daljno popivanje. Poškodoval jo je smrtno nevarno. — V Novem Jorku je pa ustrelil a^svrt Callaghan svojo soprogo, ko je prišel pozno ponoči popolnoma pijan domov, ker je mislil, da je soproga — vlomilec.
* Največja roža na svetu. Največja roža na svetu uspeva pod vročim podnebjem na Sumatr, imenuje sc avojdea. Prvi jo je zasledil 1. 1878. učenjak Boccari pod vznožjem ognjenika Sigelanga. Izkopal je njene gomole; en gomol je meril poldrag meter in sta ga dva moža komaj nesla. Roža ima samo en zelen list, a ta je 3 in pol metra visok, stebelce rože meri 90 centimetrov v obsegu. Cvetno steblo je dolgo 1 meter 75 centimetrov. Ta velikanska roža ima prav zoprn duh, ki postane posebno tedaj grozen, ko roža odmira. S svojim smradom privali vse polno žuželk in hroščev, katerih kar mrgoli po rastlini. To rožo so poskušali že večkrat gojiti po naših botaničnih vrtili, a brezuspešno, ker je naše podnebje prehladno.
* Nenavadna pozabljivost. Neka dama iz Berlina je potovala s svojim triletnim otrokom v kopališče v Warnemilnde. Med potjo se ie tako dobro zabavala, da je pri izstopu pozabila na svoje dete in je pustila v vozu. Spomnila se je kmalu, a bilo je že prepozno, ker otrok ie ostal v vozu, kigre s parnim brodom na morje.
V	tem času se-jt peljal njen otrok že po morju.
* Baron — tat. Iz Hodonina poročajo, da je zbežal višji finančni uradnik državne železnice baron Claur. Baron Claur ie že deli časa
B. Gotzl, Ljubljana
—-Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. =
Mre* itonfciBrenee!
kradel smotke in cigarete iz hodaninske to-nacne tovarne, ko so jih nalagali v železniške vozove. Ukradeno blago je prodajal različnim a-afikantom na južnem Moravskem. Ubegli ba-•oii je prej ko ne izvršil samomor.
O jetrih.
Jetra so naj večja žleza v našem telesu in eiitajo 3 in pol funta. Jetra imajo nenavadno vfcliko krvi; več kakor ena osmina vseh naj-nanjšili krvnih cevi se steka v jetrih. Ako bi Kirezali za en kubični centimeter jetrne snovi i njene krvne cevi položili tesno drugo ob dru-
0 in jih razprostrli na primer po našem časo->i.su, tedaj bi z njimi pokrili najmanj šest kolon sta. Vsa kri, ki prihaja od sten želodčne čre-esne cevi in ki prinaša telesnim stanicain sve-c redilne snovi, teče najprej skozi jetra. Jetra majo potemtakem zelo važno nalogo v našem olesu.
Predvsem so jetra delavnica za žolc. Sta-ice jeter izdelujejo žolc, ki se izteka po iztočili ceveh jeter v čreva ali pa se nabira v žolčem mehurju, ki je pod jetri'. Zelo umestno
1 koristno bi bilo, da se vsak na lastne oči pre-riča, kako leže jetra, žolčni mehur, njiju iztoč-ic cevi in čreva. O tem se vsakdo lehko pouči >ri mesarju, kadar kolje prešiča, ali pa doma, ;adar se kolje perutnina. 'Zolc je rujavkasto ■.elena tekočina, ki jo izločujejo jetra vsak dan iribližno 800 do 1000 kubičnih centimetrov. 'o!c dobiva svojo barvo od takozvanih žolčnih jarvilnih snovi, ki so v njem. Te barvilne snovi liso nič drugega kakor umazane pene, ki nasta-aio pri odmrtju rdečih krvnih telesc in ki jih etra predelajo in čreva izločijo. V krvi neprestano odmirajo rdeča krvna telesca, ki se nado-neščajo z novimi; nova rdeča telesca nasta-ajo v mozgu. Rdeče barvilne snovi odmirajo-jili krvnih telesc predelajo jetra in izločijo. Ve-ik del železa, ki je v rdečih krvnih telescih, »Utja v vrancah, ker se porabi za nova krvna elesca.
Kadar ne morejo predelane jetrne snovi skozi iztočne cevi v jetra, tedaj zaidejo žolčne barvilne snovi v kri in od tu v vodo. To opazu-emo pri nekaterih boleznih na jetrih, n. pr. če caide žolčni kamen, ki se nareja v vnetem žolč-lcm mehurju v iztočno cev jeter in jo zajezi.
\li če otečejo jetra, kakor na primer pri raku. ietiaj skrči oteklina iztočno jetrno cev. Tudi pri nočnem črevesnem kataru se primeri, da se '.aniaš iztočna jetrna cev, ako preide namreč /netje črevesja na iztočno cev, ki se izteka /anj. V takem slučaju oteče sluzila koža iztoč-le cevi in izhod ni prost. Pri ravnokar omenje-•ih slučajih nastopi zlatenca, ki ni bolezen sa-na za se, temveč le spričuje, da je iztočna jetr-‘a cev zamašena, da so zaradi tega prestopile olčne barvilne snovi v kri, odkjer so se zatie-le po vseli telesnih delih in tudi v kožo.
Žolc pa nima le umazanih pen kakor so 'elodčne barvilne snovi, ki se izločujejo, tein-/eč ima tudi snovi, ki so za prebavo največje važnosti. Teh snovi doslej še ne poznajo, ali slutijo, da so v žolčnem mehurju, ker brez Zoka je prebava nemogoča. Ako je iztočna etrna ccv zamašena, tedaj ne pride žolčna tekočina v črevesje in človek ne more prebav-jati tolšče. Veliko tolšče odhaja potem neprebavljene z blatom. To je vedno, če ima kdo jlatenco. Blato je sive barve, ker ni temnili žolčnih barvilnih snovi v njem in je polno tolšče.
Da ni edina naloga jeter in njenih snovi e predclavanje v žolčno ekočino, to sledi že iz lega, ker so jetra tako velika. 800 do 1000 kubičnih centimetrov tekočine izločuje tudi ušesna žleza, ki telita le 25 do 30 gramov in ki pretaka sline v usta. Dandanes je znanost dognala, da imajo jetra še obilo drugih nalog.
Naše telo potrebuje mnogo sladkorja. Mnogo jedil nima sicer sladkorja v sebi, ali snovi ima, ki se šele v telesu izpremene v sladkor. Črevesje vsesa sladkor, k pride s krojo vred v jetra. Jetra obdrže ves sladkor iz krvi in ga spravijo. Kadar ga organizem potrebuje, tedaj ra oddajo jetra dotičnemu organu. Posebno mi-iice potrebujejo mnogo sladkorja. Jetra so v našem telesu varnostni jez zoper različne strune. V našem telesu se nabira amonijak, strup,
J katerim se umori vsako žival, ako se ji ta strup pripravi v kri. Amonijak nastaja v našem telesu pri prebavi in pri predelovanju beljakovin. Jetra skrbe, da ne pastajajo jedila z beljakovinami smrtnonosna za nas. Vsa kri iz črevesnih sten gre pred vsem v jetra in prinaša amonijak k stanicain jeter, okolo katerih so krvne cevi s prav tenkimi stenami. Jetrne Staniče prično takoj z delom: vsesavajo amonijak in ga predelajo v sečne snovi, ki gredo s krvjo vred v ledvice. Sečne snovi izločujejo ledvice
z vodo.	..
Jetra uničujejo prav tako kakor amonijak vse druge strupe, udi najmočnejše, ki prihajajo od zunaj v naše telo. Taki strupi so: nikotin (v tobaku), strihnin, morfin, kurare (strup, ki ga devajo južno ameriški divjaki v pušice), to so strupi, katerih najmanjša množina prinaša smrt. En miligram nikotina zadostuje, da usmrti zajca, in en miligram je petdeseti del teže vodne kapljice, ker kapljica tehta 50 miligramov. Ako pridejo taki strupi s hrano v črevesje, tedaj ne smejo ostati na noben način v našem telesu. Zastrupljena kri pride do jeter, ki izsrkajo iz krvi strup in ga uničijo. Da jetra čimprej in čim temeljitejše uničujejo strupe, zato so tako močno prežete s krvjo. Ako pa pride seveda prevelika množina strupa s krvjo v jetra, tedaj jetra ne morejo uničiti vsega strupa, del strupa pride s krvjo v različne ude in slabi živčevje, ki Je za strupe posebno občutljiv. iTudi alkohol
razdenejo jetra le deloma, ostali gre nespremenjen s krvjo do možgan. Po alkoholu trpe tudi jetrne stanice in zato je vSak pijanec bolan na jetrih.
Jetra so tako velike važnosti za naše zdravje, da je potreba za vsako bolezen na jetrih najskrbnejše zdravniške pomoči brez vsakega odlašanja, ako nočemo trajno in težko oškodovati našega zdravja.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani.
Zahvala in priporočilo.
Vsem svojim ljubim prijateljem in cenje-nim gostom se ob svoji preselitvi za izkazano mi zaupanje najiskreneje zahvaljujem z udano prošnjo, naj me tudi zanaprej v novi prenovljeni
»kavarni Merkur"
Sv. Jakoba trg štev. 2 (v Virantovi hiši)
počaščaja s svojim posetom.
Za izborno pijačo in točno postrežbo je najbolje preskrbljeno.-
Z najodličnejšim spoštovanjem
Jakob Vospernik,
dosedaj kavarnar v Židovski stezi št. 4.
v • v
. Zupančič
knjigovez
v Ljubljani, Slomškova ul. 31.
Slavnemu občinstvu vljudno priporočam mojo knjigoveznico za prijazna naročila vsakovrstnih v mojo stroko spadajočih del, ter jamčim za solidno in točno postrežbo.
Soa***:
90
S
d,
‘S
2
■S
co
'So
«s
a
S
‘5?
*
Ph
II
———m i—iwii—<—II mil—mm WIH»H
w\
Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov dmsMičefga izdelka« Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
Solidna postrežba.	Mi&jnižfe cene*
X:
prijatelj moj.
Gre na vsako pot z menoj!
; Ker se večkrat z njim krepčam, Vedno zdrav zelod’c Imam!
Najboljše krepčilo želodca! Sladki in grenki.
Pazite na pristnost!
Posebno na kolodvorih!
Postavno varovano
Naročajte se na Zarjo!
Kavarna ,CentraK
Danes in vsak dan
vso noč
KONCERT
nanovo došlega dunajskega damskega elitnega orkestra.
Z velespoštovanjem
dc
pf
K
A
K
Stefan Miholic(
kavarnar.
manETčFfe,
Splošna priljubljenost
preizkušenega : Franckovega : kavi-nega pridatka * pripisati je njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi.
* s kavnim mlinčkom.
Pozor!
50 tisoč parov črevljev
4 pare črevljev za K 8*—.
Z uradi plačevalnih neprllik več velikih tvornic, sem dobil naročilo, da razprodam veliko množino črevljev mnogo p izdelovalno ceno. Prodam tore) vsakomur 2 para moških i11 2 para ženskih črevljev na trakove, usnje rumeno ali črno, galošlrano, s kapicami in z dobro zbitimi usnjenimi po®' plati, jako elogantni, nova fasona, velikost po številkah. Vs* 4 pari veljajo le K 8. Razpošiljam po povzetju. A. GELI* izvoz črevljev, Krakovo št. Z. 160. Zamena dopustna denar nazaj.
Naznanilo.
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel
brivnico
na Rimski cesti št. 19
v hiši g. Marčana.
Skrbel bodem vedno za snažnost in dobi'*1 postrežbo.
Za obilen poset se priporoča
Fran Loborec, brivec.
strokovni zdravnik za notranje bolezni in bolezni v nosu in vratu
Odpotuje od 15. avgusta do 9. septembra 1912«
Delniška družba pivovarna ,Union*
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
priporoča svoje izborno
marčno, dvojno marčno in izvozno piv°
Telefon st. 53.	v	sodčkih	in	steklenicah.	TeiefonjtJ’2.
C. kr- priv.
občna zavarovalnica.
Assicurazioni Generali v Trstu
Ustanovljena leta 1831. — Jamstveni zakladi znašajo nad 416 milijonov kron.
Vložilo se je ponudb . . za zavarovano vsoto . . . Izgotovljenih polic je bilo . za zavarovano vsoto . . . Naznanjene škode znašajo .
meseca junija 1912		od januarja 19l2_	
	1957		13159
K	15,118.317 76	K 105,551.060-20	
	1682		11514
K	13,146.93092	K	94,050.683-18
K	752.845-87	K	5,235.467.74
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 m
tt nocloHniih tftbfllrni*noh!	*
v naslednji^1
« Južni kolodvor, na peronu, v Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. fclaž, Danajska cesta.	|
Sterkovič, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta1""' " ivoll, na žel. prel. pri Nar.
, jbič, Miklošičeva cesta. jenk, Bereva cesta.
Kane, Sr. Petra cesta.
TTreo,	„	,
Kušar,
1 Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica.
■«-i Remžgar, Zelena jama.
Svetek, Zaloška cesta.
Sešark, Selenburcova ulica.
luhadSlc AntSTzeien, jamalSO.
tobakarnah: ^
Dolenec, Prešernova ulioa Pichler, Kongresni trg. ; Ušenidnik. dovska ulica. W isiak, Gospodska ulica*’ Kleinstein,	tr$
Stiene, Valvazoijev teg. ■; Košir, HSšeijeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Kianšek, Tržaška ceste. Elsner, Kopitaijeva Blaznik, Stari trg. & Kuštrin, Breg. J#^ Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor
, Šiška
«£.*
Križaj in Kotnik, Likar, Glinoe. Jezeršek,. Z^lo&ka cesta,
as-/