The. Oldest and Most Popular Slovene Newspaper, in United States of America
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI;
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
Najstar«i§i in najbolj
priljubljen slovenslci
list v Združenih Državah Ameriških.
PROTESTNI SHOD V CHICAGI. - CHICAŠKI KATOLIŠKI SLOVENCI IZRAZILI SVOJE OGORČENJE NAD PRE-GANJANJEM KATOLIČANSTVA V JUGOSLAVIJI. — GOVORNIKI IZRAŽALI UPANJE, DA SE BO CELA SLOVENSKA AMERIKA DVIGNILA IN SLEDILA VZGLEDU CHICAGE.
Slovenski liberalci
Chicago, 111. — Dolgo je| aineriška Slovenija mirno gledala trpljenje bratov in sestra v stari domovini in pregajanja, ki s° mu izpostavljeni od strani diktatorske vlade v Belgradu. ^olgo je čakala, da se bodo odgovorni činitelji spametovali in spremenili sami od sebe svojo taktiko tiranstva, s katero iz-Podkopujejo temelje jugoslovanski državi. Z žalostjo pa je mo-r*da končno uvideti ameriška Slovenija, da se je v svojem pričakovanju varala, uvidela je, da 1Ir»a opraviti z nepoboljšljivimi, zakrknjenimi šovinisti, katerim ni mar blagor države in prebi-valstva, marveč slepo skušajo u-deJ'stviti svoje fanatične ideje in opravljajo spoti vse, kar se ne sklada z njih framasonskimi r'ačrti. Gnev, ki je dolgo dušil a-^iško Slovenijo, je moral ^no bruhniti na dan ,uvidela j ^ mora pokazati, da obsoja . ^stično in krivično ravna-, ')ei«rajake vlade nad njeni-
rojaki v domovini.
Chicago je pričela. Tukajšnja katoliška naselbina je sklicala za Preteklo soboto zvečer protestni shod, na katerem je z dostojnimi, toda odločnimi besedami povedala belgrajski vladi, da je me-
Potrpežljivosti prekoračena. Shod je bil sklican izključno v Pamen, da se protestira proti Poganjanju katoličanov v domovini. Zavedamo se sicer, da l)(%rajska vlada uganja tudi v drugih ozirih svoje tiranske či-ne> toda teh je toliko, da bi bilo Preobširno, obdelati jih na enem ■"hodu. Vzela se je le zadeva, ki kot katoličane najbolj boli, Namreč zatiranje katoličanstva.
slovenska Amerika pokaže ogorčenje
Na shodu, ki je bil številno °Mskan, je nastopilo več odlič-govornikov, ki so razložili navzočim nezaslišana nasilja, ^tera se izvajajo od strani belgijskega framasonskega režija nad katoliškim živi jem v Jugoslaviji ; obenem pa so govorci pozvali poslušalce, naj odo-n'ijo resolucijo, ki bo belgrajski Vladi jasno izrazila ogorčenje j^nzurirajo.
njenim nečuvenim postopačem. Pozivali so obenem celo a-^er?.ško Slovenijo, naj se dvigne akor en mož; naselbina za najine naj nastopi, prirejajo protestne shode in pošiljajo
gaj o od naselbine do naselbine in naj pričajo o nevarnosti, ki preti naši stari domovini.
spijom
**irw' IViRS. ROOSEVELT V QUEBECWWSBWnrWM*«*-
at
''•lih svoj glas preko morja v ar"o domovino, da bo belgrajski spoznal, da ima opraviti z j^uženimi Slovenci od Atlanti-a do Pacifika. Iz svoje svobod-nove domovine naj pošiljajo a,Periški Slovenci svojim zatira-attl bratom preko morja simpatije in jim s tem po-45e.io, da jim stoje ob strani v težkem boju. Izrazilo se je 5 shodu upanje, da je sedanji lcaški protestni shod zažgal grmado. Kakor
Hr
-asno obveščali
UCo,
do:
so
Slovenci
svoje-
^ - ^v^au ^luvcuvi drug uSega o vpadu Turkov v njih ž zažiganjem grmad, naj zdaj ameriška Sloveni-P°kaže, da je edina in grma-
Glavni govrnik na shodu je bil bivši župnik pri sv. Štefanu v Chicagi, Rev. Anzelm Murn. Povrnil se je namreč ravnokar iz stare domovine, v kateri je preživel iz zdravstvenih ozirov dalje časa. Kot tak je lahko mnogo povedal o razmerah tamkaj. Presenetil je navzoče, ko je pov-darjal, da preganjanja katoličanstva niso toliko krivi Srbi, na katere zlasti tukaj v Ameriki navadno zvračamo vso krivdo. Ne Srbi, marveč slovenske poturice so pri tem najbolj divje. Slov. liberalci, ki se zbirajo o-i krog 'Jutra' in 'Slovenskega na-| roda', so v prvi vrsti krivi sedanjih razmer. Zadnja tri leta so se namreč udinjali gnusnemu špijonažnemu delu in oni sami ovajajo svoje lastne rojake. Po večini so take ovadbe navadna izmišljotina, ki jih napravljajo z namenom, da škodujejo svojemu katoliškemu sosedu. Slovenski liberalci so se torej ponižali, da opravljajo vlogo najnizkot-nejših vhunov. Sedanji režim, je izvajal govornik, ni osovražen samo v Sloveniji in Hrvatski, marveč obsojajo ga tudi pošteni Srbi sami. Vzdržati se more na krmilu edino z nasiljem in s pomočjo neznosne cenzure. Ta vladna cenzura pa je do skrajnosti pristranska. Dočim daje liberal nemu in framasonskemu časopisju skoraj popolno prostost, je katoliškim listom docela zamašila usta, da ne morejo niti beesdice črhniti v svojo obrambo. S to cenzuro se je vlada tudi umetno zavarovala proti kakemu morebitnemu organiziranemu nastopu napram sebi. Ako ima v kakem kraju kaka skupina, — navadno je to dijaštvo, — korajžo, da javno protestira proti vladi, se v drugih krajih o tem nikdar ne izve potom časopisja; privatni viri so edini način občevanja, a še ti so skrajno nevarni, kajti osebam, ki jih ima vlada na sumu, se celo njih pisma Take so razmere v Jugoslaviji, za katere svobodo je prelilo kri toliko nje junaških sinov.
Pred shodom in med programom je nastopilo tukajšnje pevsko društvo "Adrija", katero nam je zapelo par slovenskih domoljubnih pesmi. Po koncu1 shoda, po prečitani in odobreni resoluciji, pa je z Adrijo vred pela cela dvorana pesem "Hej Slovenci'".
Prihodnjič se bo objavila resolucija, ki je bila na shodu enoglasno sprejeta, podpisana od predsednikov vseh tukajšnjih katoliških društev, in ki bo poslana belgrajski vladi, vsem katoliškim škofom v Jugoslaviji in na vsa druga merodaj-na mesta.
-o-
1% Jugoslavije
glad in obup v rudniških revirjih. — rudarska deca omedleva od lakote — žalosten pohod gladujočih rudarskih žen. — smrtna kosa. — druge vesti in novice iz starega
kraja.
Slika kaže "prvo gospo" Zd ruženih držav Mrs. Franklin D. Roosevelt, pred železniško postajo, kjer so ji izložili njen roadster automobil, s katerim se je vzila, ko se je nahajala na počitnicah.
PRIPRAVE
ZA PREKLIC
Illinois se pripravlja za kontrolo nad pijačami.
Springfield, 111. — Kakor se splošno računa, bo prohibicijski 18. amendment k ustavi gotovo preklican še pred koncem letošnjega leta. S to napovedjo se strinja tudi governer tukajšnje države, Horner, in zato se je izrazil preteklo soboto, da bo bržkone potrebno, da se bo sklicalo izredno zasedanje zakonodaje tekom te zime, da se bodo sprejeli potrebni zakoni za promet s pijačami. Prihodnje redno zasedanje je določe no za januarja 1935 in brez izrednega zasedanja bi ostala država Illinois brez vsake kontrole nad pijačami.
MR. KREMESEC OPERIRAN
Chicago, 111. — Zadnji teden je moral na operacijo v bolnišnico sv. Antona naš znani slovenski mesar Mr. Math Kremesec. Vrlemu možu želimo čimprejšnjega okrevanja in povratka domov!
RUSKI DELAVCI ZAPUŠČAJO RUDNIKE
Moskva, Rusija. — Kakor se povzema iz sovjetskih časopisov, vlada precejšnje razburjenje nad stalnim padanjem produkcije
KRIŽEMJVETA
—	Clarenville, N. F. _Italijanska armada 24 aeropla-nov, ki se vrača domov, je nameravala odleteti preko Atlantika pretekli petek. Vsled slabega vremena, k; vlada na morju, pa je moral biti polet odložen za nedoločen čas.
—	Berlin, Nemčija. — Tajna policija je v Prusiji zaplenila vse izdaje ameriške mesečne revije "Red Book Magazine," in sicer vsled nekega članka, o katerem pravijo oblasti, da ogroža javno varnost in red.
—	Atene, Grčija. — Število konferenc se je vršilo med člani tukajšnje vlade, da rešijo vprašanje, ki je nastalo, ko so italijanski vojaki izasedli štir neobljudene otoke, ki so jih Grki doslej smatrali za svojo last.
—	Dutch Harbor, Alaska. — Silorvit potresni sunek se je obč,u'til tukaj pretekli petek zjutraj. Dasi pa je potres trajal 15 sekund, ni očividno povzročil nikake znatne škode, kajti več ur pozneje še niso prispela o njih nobena poročila.
NOVE
ZAPOSLITVE
Nad milijon brezposelnih pride do dela ta mesec.
Washington', DC. — Delodajalci iz cele Unije se odzivajo na poziv predsednika Roosevelr ta in pošiljajo v Washington svoje podpisane obveznice, na katerih izjavljajo, da bodo v smislu Rooseveltovih zahtev znižali število delovnih ur in zvišali minimalne plače. Kakor se iz vladnih krogov sliši, se pričakuje, da se bo lahko takoj začetkom tega meseca postavilo na delo nad milijon brezposlenih.
-o--
OJAČENA AKCIJA PROTI ZLOČINSTVU
EVROPI UGAJAJO "HIGHBALLS"
Evro-

Protestni shodi, naj se zaži-
"Naš list 'Amer. Slovenec' je trdnjava, ki je ne sme premagati tudi njen najhujši sovražnik, depresija!"-
Rusiji zadnjih par tednov Vzrok temu je, ker se niža število rudarskih delavcev. Nekateri so šli namreč na farme ob sedanjem času žetve, večina pa enostavno zapušča svoje delo, ne da bi prej kaj javila Povod z,a to dezertacijo se na vajajo slabe stanovanjske razmere med premogarji in pomanjkljiva prehrana.
-o-
STAR POLITIK ZOPET V
OSPREDJU Chicago, 111. — Bivši župan tega mesta, ki je služil v tem u-radu svoječasno pet terminov, C. H. Harrison, je po dvajsetih letih zopet stopil v javno življenje. Mož je star 73 let. Za njegovo podporo pri predsedniški kampanji ga je predsednik Roosevelt zdaj odškodoval s tem, da ga je imenoval za kolektorja federalnih davkov za severni Illinois.
London, Anglija. . pejci, ki so med časom naj-premoga v strogje prohibicijske dobe po-
milovali Amerikance, češ, da si ne morejo privoščiti pijače, so svoje mnenje temeljito izpre-menili med časom ekonomske konference. V gostilni namreč, ki so jo obiskovali delegati kon '"Maja privoščila ameriška delega-' cija pricoščila ameriško prohi-bicijsko pijačo "highballs". Kmalu so pričeli pokušati to pijačo tudi delegati drugih držav in prišlo je končno'tako daleč, da je postala ta pijača najbolj priljubljena med vsemi. Amerikanci končno vendar niso bili taki reveži med prohibi-cijo.
-o-
MUSSOLINIJEV ROJSTNI DAN
Chicago, 111. — Nasilen umor, l<i se je izvršil v p.; edeljek preteklega tedna pred sodiščem nad nekim policistom, je ••zbudil v taki meri javno ogorčenje, da so sc oblastni organi čutili prisiljene, da započnejo intenzivno, kampanjo v svrho zatiranja zlo-činstva. Prvi cilj je, da polove in spravijo pod ključ vse bolj znane zločince, in potem, da se obravnava proti njim izvrši s pospešeno hitrostjo. Tekom tega tedna se bo vršila porotna obravnava proti sedmerim osebam, ki so bile v kaki zvezi z omenjenim umorom nad policistom. -o-
v suhaški prestolici se prodaja pivo
Westerville, O__Tukajšnje
mesto je izbrala protisalunska liga za svojo prestolico, od koder je vodila celo svojo suha-šlco kampanjo. Mesto pa je bilo tudi vzorno suho in skozi zadnjih 60 let se ni v njem prodajala nikaka opojna pijača. Lahko si je zdaj predstavljati, kako razburjenje je nastalo med suhaškimi krogi, ko je neki tukajšnji trgovec zaprosil za licenco, da sme prodajati pivo. Suhači ga skušajo na lepe in grde načine prigovoriti, naj svoj namen opusti in ne one-časti dobrega imena, ki ga je mesto uživalo doslej, mož pa pravi, da se na vsa ta suhaška prizadevanja ne bo oziral.
Črna beda v Trbovljah
Trbovlje, meseca julija. —I Trbovlje so zadnje dni vse na nogah, in z njimi vsa zagorska in hrastniška dolina. Žene so stopile v akcijo, da pribore dela svojim možem in odrastlim sinovom in tako kruha svojim otrokom. Zadnjega j/unija je bil plačilni dan, ki je pokazal vso bedo rudarjev, ki še "delajo." Že zgedaj v jutranjih urah se je zbrala pred poslopjem rudniškega ravnateljstva velika deputacija žensk in brezposelnih, ki je imela edino zahtevo; 2000 ljudi, med katera so bile matere z otroci v naročju, se je od tam podala k županu v Trbovljah, kjer so podrobno razložili obupen položaj, v katerem se nahajajo ti, ki so še "zaposleni," ko zaslužijo na. 14 dni komaj 130 Din (okoli $7.80). Vodstvo rudnika je namreč uvedlo posebno prakso, da pušča r,u'darje vedno v neki nestrpni negotovosti. Kadar po daljšem počitku spet začno delati, jih šele tik pred začetkom dela pokličejo v jame. Žene so pa sklenile, da ne bodo pustile v rove nikogar, razen onih delavcev, ki morajo biti na licu mesta zaradi varovanja jamskih vodov in naprav. Rudarji so namreč opazili, da je delo krivično razdeljeno. Medtem ko mnogi delajo le po eden ali dva dni na tedeni, so mnogi, ki niso toliko potrebni, zaposleni skoro vsaki dan. Odločno zahtevajo pravično i*azdelitev dela.
--o-
Rim, Italija. — Preteklo soboto je praznoval Mussolini svoj 50. rojstni dan. Kakor se prej domnevalo, se je časopisom pre- nilo, kajti Mussolini ne mara, da povedalo, da bi o tem kaj ome- bi se razglašalo, da postaja star.
Otroci stradajo
Trbovlje, 4. julija. — Otroci naših rudarjev so danes pač največji mučeniki. Brez mleka jočejo na prsih svojih sestradanih mater in po svojih črvi-vih zibkah. Brez kruha, brez krompirja in še brez vsakih raztrganih cap rastejo v mladost. Neštetokrat se je v zadnjem času pripetilo, da je uči-teljca vprašala kakor smrt izsušeno rudarsko dekletce, ki je med poukom pričelo medleti pred njo. "Kaj nisi nič zaj-trkovala?" — in otrok je odgovoril: "Sem." — "Kaj pa si imela za zajutrek?" — "Črno kavo." — "Kaj boš pa imela za kosilo?" — Črno kavo." — pa za večerjo?" — Črno kavo." — Črna kava in tisto bedno sočivje, kar ga zraste po majhnih rudniških vrtovih je hrana, ob kateri sedaj doraščajo rudarski otroci. Možje pa ob tej hrani po dvakrat na teden hodijo v rudnike. Potrebna je takošnja pomoč, a ne vedo od kje bi jo poslali.
-o-
Stare izkopine
Ravnatelj Narodnega muzeja v Beogradu, Dr. Vlada Pet-kovič se je zadnja leta bavil z arheološkimi izkopavanji in raziskovanji v Stobih, v Južni
| izkopala redke zanimivosti in j arheološke spomenike. Odkrila je monumentalno mestno kapijo, veličasten trg, ki je do zadnje podrobnosti enak trgu sv. Petra v Rimu. Poleg tega so izkopali še mnogo drugih starinskih spomenikov neprecenljive arheološke vrednosti.
--o----
Uboj
V Podzemlju so našli mrtvega z razbito lobanjo 22-letne-ga kmečkega fanta Martina Jakliča iz Zemlja pri Podzemlju. Najbrže so se fantje pri povratku s kake zidnice stepli in tako je postal Jaklič nesrečna žrtev fantovskega pretepa.
-o-
Žalosten pcjav sedanjih časov
Na javni dražbi v Ljubljani so bile pred kratkirn prodane dve umetniški sliki priznanih slovenskih umetnikov. Boben je zapel pri umetnikih, radi neplačanih davkoiv. Slike so bile prodane po izredno nizki ceni. Ena na primer, ki je bila na zadnji razstavi slik cenjena na 10.000 Din je bila na dražbi prodana za 1000 Din.
-o-
Cerknica
Velike ciganske tolpe so se prikradle v Cerknico in ko-lico in kradle po Begunjah, Selščku, Topolu in Bezuljaku. Prizadetih je veliko posestnikov, pri katerih se se tatovi oglasili, Nekaj so jih ujeli orožniki pri Blokah, nekaj so jih pa polovili že pri Čabru. -o-
Smrtna kosa
Na Vranskem je umrla Elizabeta Mašilo, mala posestnica in žena čevljarja, stara 28 let. r— V Novem mestu je umrla Uršula Nikolič. — V Mozirju je umrl Alojzij Goric ar, tovarnar in posestnik. V Ptuju je umrla Marija Cvikl, mati trgovca Cvikla, stara 74 let.
-o-
Huda nesreča Na Ponikvah pri Trebnjem je 25-letni Alojz Pust, hlapec pri posestniku Čehu, peljal s travnika" voz sena. Ko je hotel med potjo zavreti kolo, je nesrečno padel in kolo mu je šlo preko glave. V bolnici v Kan-diji je drugi dan izdihnil.
-o-
Do smrti povožena Med postajama Ptuj — Moškanjci je našel progovni preglednik med obema tračnicama ležečo, do smrti povoženo žensko, katero m pozneje prepozali za 19-letno Marijo Čuš. Ne ve se, ali se je zgodila nesreča, ali je dekle sama šla pod vlak.
Opekel se je
Ko je v Pekošah pri Prager-skem gorelo, se je pri gašenju nevarno opekel 38 letni delavec Jože Vogrinc. Morali so ga Srbiji. Njegova ekspedicija je peljati v bolnico.
Mi &
(Official Organ of four Slovene Organizations)
jpV. (No.) 147.__CHICAGO, ILL., TOREK, 1. AVGUSTA — TUESDAY, AUGUST 1, 1933. ___LETNIK (VOL.) XLH
Chicago obsodila tiranijo iuaoslov. vladnega režima
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 1. avgusta 1933
TO IN ONO j
ČUDEN DOGODEK
Pred dobrim letom so prifjfesli' nemški listi iz Bromberga sledečo vest. Tu se je mudil nekaj dni posestnik Foltanski, njegova žena in otroci pa so bili na letovišču v samotni gozdarski hiši pri Tuhlu. Foltanski je slišal ponoči, ko je že ležal, zazvoniti telefon. Vzel je slušalko na uho in slišal, čisto razločno glas svoje žene, ki mu je rekla: "Henrik, pridi takoj in vzemi otroke. Ne želim, da bi ob mojem grobu jokali." Zagonetno se mu je zdelo to naročilo; vedel je, da v hiši, v kateri je njegova žena na letovišču, ni telefona, pa tudi daleč na o-koli ne. Drugo jutro je šel v Brombergu na poštni urad vprašat, a dobil je odgovor, da niso celo noč napravili z njegovim aparatom nikake zveze. Kmalu nato pa je prihitel v Bromberg k njemu mož na avtomobilu s poročilom, da je ob 1 ponoči u-! mrla njegova žena. Ob 12 jo jej nenadoma prijel močan srčni krč; pol ure se je borila s smrtjo. Ob pogledu na svoje otroke, ki so okoli nje Stali in bridko jokali, je večkrat glasno vzdihnila:j "Ko bi mogla r. svojim možem vsaj telefonično govoriti." — Dokazano je, da iz te samotne .gozdarske hiše, v kateri je umrla ta gospa, ni nikdo ponoči odšel .in kraj, kjer je prvi telefon, je 7 milj oddaljen od te hiše.
---!CV--
PREBIVALSTVO FRANCIJE
Pariški Statistični urad objavlja rezultat ljudskega štetja v Franciji konec leta 1932. Francija je imela tedaj 11,8-34.923 prebivalcev. Rojstev je bilo lani 727.246. smrtnih primerov pa 660.882. Lansko leto je stopilo v zakon 314.878 parov, sodišče pa je izreklo 21.848 ločitev.
-o-
MODROVANJE STAREGA TURČINA
V Beyreuth je prispel najstarejši Turčin, Badik aga, ki pravi, da ima 149 let in trdi, da je bil rojen pet let pred francosko revolucijo. Ko si je beg ogledoval Beyreuth, je dejal, da se je mesto, odkar ga je zadnjič videl, to je leta 1830, precej spremenilo. Od vseh svojih žen se najraje spominja prve", ki mu je povila 1 5 otrok in ki je umrla takoj po ameriški državljanski vojni. "Bila je krepostna tovari-šica", pripoveduje o njej stari vdovec; "danes pa so ženske brez živcev".
7 LET KAKOR 7 UR
Pred 7 leti je v Rimu zbudila veliko pozornost vest, da je knežji par Paterno stopil v samostan. Knez in kneginja sta bila iz sicilijanskega plemiškega rodu, toda kljub temu sta se odpovedala svetu. Knez je postal menih v Monzi, njegova žena pa se je zaobljubila karmeli-čankam v Milanu. Šele po 7 letih je mogla kneginja, ki se zdaj imenuje sestra Marija, govoriti z nekim svojm sorodnikom. Dejala mu je: "Sedem let mojega
Radi krize. — "Kje pa ic drugi mlin? Poprej sta stala tukaj dva mlina."
"Veste moral sem e<nega "P0' dreti. Za dva ni bilo dovolj vetra."
*	S: *
Brihten sin. — Oče:
"Ljubi
sin, kaj bo s teboj, ako ■se i'c odvadiš pijančevanja "
Sin: "Oče, le brez skrbi bodite in pomislite : dobro vin" napravi dobro kri, dobra W povzroča dobro volijo, ki rta® daje lepih misli, lepe tnifli W5 navajajo do dobrih del in dobra dela mam pomagajo v nebesa..."
*	* *
Pomagala si je — "Mina, ali ste na barometru kaj sukali'"
Seveda sem, na lepo sem postavila, ker je jutri moi prost dan."
* * *
Razumljivo— No, kako se godi vašima sinovoma, gospa'
—	Starejši se je oženil, mlaj' šemu se pa godi zelo dobro.
*	SjS	i|!
V	vlaku. — Ta predor je strašno dolg.
—	Ne čudi se, saj sediva v zadnjem vagonu.
•i* * *
Pozna jo. — Povej mi n°' prijatelj, kam skrivaš denaf> da ga žena nikoli ne najde?
—	V košarico pod njene raZ' trgane nogavice, ki jih itak «>' koli ne bo vzela v roke.
>!: T *
Pred
sodiščem. — Sodnih Obtoženec, ali priznate, 'da ste vrgli ženo skozi okno?
—	Seveda priznam, gospo'' sodnik toda izvolite pomisliti' da sem ravnal v -silni razburjenosti.
—	To vas nikakor ne opr»' vičttfd/ romisTfte vCndin*. kafc šno nesrečo bi bili.zakrivili, $ bi šel tisti hip kdo mimo vaš* hiše.
*	* *
V	gledališču. — Služkinj« ob koncu glasbene drame, umirajoči Tristan še vedno p'0' je: — Cuj, Janez, meni se
da bo ta gospod še okreval.
Jjs $
V	zavarovalnici — Čtfdit" da je vaš mož umrl tako KW Po zavarovanju.
—	Nikar se ne čudite, g0' spod. Pretegnil se je pri delo-da bi mogel plačati zavarov^" nino.
* * si:
Tepfcem "ne posoja — Ali W>
posodiš teh $500 ali ne?
—	Jaz te pa vprašam, če rt11 vrneš denar?
—	Seveda ti ga vrnem.
—	Torej ti ne posodim nič' kajti tepcem načelno ne pose jam denarja.
Predrugačil se je — Ona; 'Ti si bil čisto drugi človek, :em te vzela." — On: "Seveda era bil, namreč velik tepec."
"TARZAN IN ZLATI LEV
(Metropolitan Newspaper Service1)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
Ki A/(iN
Copyright. IBM, by Edgar Rice Burrouetf Inc. AU'riehu rwtrved"
Pri svitu s'moljnate baklje sta Zagledala Tarzan in La police okrog in dkfog in na njih velike mošnje podobne malim iakelinom. Starec je razvezal enega izmed njih in stres'cl iz njesa najdragocenejše dernante na svetu. "To so demand, ki jih Bolganiji hranil za Atlantiance, ki pravijo, da se vrnejo in jih bodo zahtevali. Vrednost vsakega žakeljčka je večja, kakor ja katerakoli kraljevska vrednost na svetu. . ."
Tu imata vsak en žakeljček za spomin," je dejal starec ter dal Tarzanu in La vsakemu enega in enega je vzel sam. "To vzemimo seboj ?.& srečo, za slučaj, da pridemo živi iz te doline.' Iz te podzemske sobane ali bolje zakladnice jih jo vodil starec po dolgih primitivnih lestvah. Kmalu so dospeli pred glavna izhodna vrata, ki so bila pa z vijaki privita in zaprta. Ne daleč od teh pa so bila vrata, skozi katere jc dospel v stolp Tarzan.
Ko so prišli po lestvah 2adnji zamorci je Tarzan pojasnil vsem, kako bodo izvršili beg. Rekel je, grem da odvijem vijake. Ko se vrata odpro tedaj bežimo vsi z največjo naglico, da nas Bolganiji prehitro ne opazijo in nam ne zastavijo pota. Bolganiji kaj takega seveda niso pričakovali, da jih bodo preverili na tak "način. Ko so se vt-ata odprla in so udrli skozi nje starec, La in zamorci in zadnji za njimi Tarzan in lev Dždbaljda, so Bolganiji zarjuli.
Divje so rjuli Bolganiji in se zagnali v tek za ubežniki. "Teci hitro naravnost proti Oparju," je reke Tarzan La. "Mi pa se postavimo v boj proti Bolganijem, da jih zadržimo." — "Ne, tudi enega koraka ne naredim brez Tebe," je dajala duhovnica La. "Kakor hočeš," odvrne Tarzan. Zdaj so Bolganiji že napadli. Začel se je krvavi ples. Zamorci so odbijali težke gorile. Med tem, pa zakliče La: "Glej, glej Tarzan!. . ." Kaj pride zdaj. . .
rBfffHSB^
&MERIKAN S KI SEOVENEC
Prvi m na]stare]si slovenski It*,,. ftsč v Ameriki.
BT* Ustanovljen leta 1891.
I	-
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po ' praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
J849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto __________________________________$5.00
Za pol leta _________________________ 2.50
Za četrt leta ___________________________ 1.50
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto______~..$6.00
Za pol leta_______3.00
Za četrt leta_______________1.75
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ...................................$5.00
For half a year ______________________________ 2.50
For three months ........................... 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year _____________________$6.00
For half a year___________3.00
For three months ________________________ 1.75
Dopisi važnega pomena za hitro ohjavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list,—-Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker 8 tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Fašizem in manjšine
Dva velika dokaza obstojata, da je med fašizmom na papirju in fašizmom v praksi bistvena razlika. Mussolini kot Hitler priznavata v svojih programih in svojih besedah prvenstvo Cerkve na polju mladinske in narodno-moralne vzgoje. Mussolini kot Hitler poveličujeta nacionalno zavest in posebej naglašata, da hočeta zato spoštovati taisto narodno zavest tudi drugih narodov in priznavati pravice narodnih manjšin v svojih državah. Kako izgleda ta fašistični program v praksi? Mussolini je izsilil od Vatikana pristanek, da prevzame država celotno mladinsko vzgojo in da Cerkev pri tem le sodeluje. Hitlerjanska Nemčija ap se že danes potaplja v kulturnem boju proti Cerkvi. Kako daleč je narodni socializem Adolfa Hitlerja v tem pogledu zablodil, kaže v drastični luči na pr. graško narodno-socialistično glasilo "Grazer Tagblatt", ki poziva starše, naj pošljejo v prihodnjem šolskem letu svoje otroke k verskemu pouku germanske verske občine, ki jih bo vzgajala v narodno-poganskem duhu. ("Volkisch-heidni-scher Glaubensunterricht"! Grazer Tagblatt z dne 1. junija.)
Drugi veliki dokaz nedoslednosti nacionalistično prebujenih Italijanov in Nemcev pa je v njihovem postopanju napram narodnim manjšinam. Fašizem se baš v tem oziru izkazuje kot navadna pravica nasilja in brutalne moči, kot nacionalna sebičnost, ki tirja vse zase, a sosedu ničesar ne priznava.
Zgodovina primorskih Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini in južnotirolskih Nemcev je v svojem petnajstletnem razdobju ena sama dolga vrsta zatiranja in ljutega napadanja fašizma narodne manjšine v državi. Brez vsakih pravic v šoli, občini in župniji so neitalijanski narodi pod fašističnim režimom brez vse moči predani raznovrstnim poizkusom raznarodovanja in poitalijančenja, oropani celo osebne svobode in ponižani v prave sužnje fašistične države. Zaman so klici mednarodnega sveta, zaman prizadevanja cerkvenih krogov in manjšinskih kongresov -— brezobzirno in zlobnosledno sledi italijanski fašizem glasovom nacionalnega egoizma in se ne bi ustrašil niti naj skrajnih sredstev premoženjske razlastitve in pregnanja slovanskih in nemških državljanov iz svoje države.
Nič manj žalostna ni slika danajšnega položaja lužiških Srbov v hitlerjanski Nemčiji. Stoinpetdesettisoč članov šteje ta slovanski otok, ob katerega butajo že stoletja valovi nemškega morja. Nikdar ni bilo dobro lužiškim Srbom, njihove ljudske šole niso nikdar poznale maternega učnega jezika, njihova domača beseda v cerkvi je bila vedno ogrožena. Kot manjvredne državljane se jih je odrivalo od državnih služb in oviralo njihovo gospodarsko povzdigo. To je bil položaj lužiških Srbov pred Hitlerjevim nastopom.
Ustavil je delovanje prosvetnih in gospodarskih organizacij, zaprl knjigarne, zasedel Lužiško banko, narodne voditelje pa poslal v koncentracijske tabore. To je fašistična kultura šestcle-setmilijonskega naroda napram stoinpetdesettisočemu slovanskemu ljudstvu, ki nima niti materinskega naroda in niti države, ki bi mu nudila zaslombo! To je narodno-socialistični manjšinski program v praksi! r ............ — —■■■ ■■•---—-..—. ................ i—........... .
(63)
DENAR
pošiljamo v Jugoslavijo in druge dele sveta po dnevnem kurzu. Zadnje dneve dinar stalno raste in se cene progosto spreminjajo. Računamo po ceni onega dneva, ko denar prejmemo. Včeraj so i>ile naše cene:
t)
"Dinarji:	za izplaSila v dolarjih:
S 3.00 .................. 135 Din Za $ 5.00 pošljite....? 5.75 -J
? 5:00 .................. 230 Din Za $10.00 pošljite....$10.85 J
$'10.00 ................ 478 Din Za $15.00 pošljite....$l6.00 J
$.10.25 .................. 500 Din U $20100 pošljite....$21.00 j
$20:00 .................. 975 Din Za $25.00 pošfjite...'.$26.00 j
$20.40 ..................t000 Din Za $40.00 pošljite...:$41.25 j
$50.00 ................2475 Din 'U $30.00 iJošljtte.-.'$51-5° <|
■38
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
John JericH
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD.	CHICAGO,
SOUTHČIKAŽANI V JEČMENOVEM MESTU
So. Chicago, 111.
V nedeljo 23. julija smo se odpravili Soutčikaški Dolenjci na Štajersko, oziroma v Milwaukee- Šli smo skupno s "St. Flo-rian Base-Ball Team". Vsega skupaj nas je bilo dva busa in od 8 do 10 avtomobilov. Z malo izjemo smo bili skoro sami Dolenjci. Milwaukee je pa že tako znano. da je tam največ Štajercev.
Imeli smo se prav dobro, čeravno nas je že po poti potrlo, ker je vse kazalo, da nam bo dčž prekrižal račune in ne 'bo mogoče igrati. Lilo je res kakor iz škafa in to s prav malimi pre-nehljaji od Waukegana, pa dokler smo prišli v Milwaukee. Prenehalo je ravno tedaj, ko smo se ustavili v Milwaukee pri Mr. Sagadinu.
Kdo ne zna še starega reka: "Beer ti .t made Milwaukee Famous". Zato se nas je toliko odpravilo iz So. Ohicage v ječmenove mesto, da se sami prepričamo o resničnosti gori omenjenega reka in če ta rek je sploh drži. Jaz rečem da še drži. To smo kmalu videli in takoj poskusili že pri Mr- Sagadinu. — Ko nas je dež pral že med potjo, se eden oglasi in predlaga, če bi ne bilo boljše, da se vrnemo domov, ker igre itak ne bo, radi dežja. Da ste slišali, kako je zaorilo od vseh strani in iz vseh grl: "We want beer".
Kakor že omenjeno smo se najprej ustavili pri Mr. Sagadinu in se tam malo pokrepčali. Med tem časom so pa eni imeli veliko dela, da so pronašli in izvedeli, če bo igra in kje se bo igralo. — Nekaj ugovorov je bile slišati od nasprotne strani, da je za igro premokro, toda naši fantje so rekli, da hočejo igrati, pa če tudi rubber boots bbu-jejo, in pa korajža velja, če nas Mihvaučanje premagajo, pa tudi dobro. — They are good sports.
Navsezadnje se je vendar igra pričela in sicer še skoraj po 5-uri, po našem chicaškem času. Prostor je bil vse kaj drugega kakor dober, toda proti koncu igre so se tla posušila in še celo solnce je posijalo na igralce. — Sreča se je nagibala zdaj sem, zdaj tja in proti koncu, so bili naši fantje za en "run" že naprej, pa ti pride milwauški "catcher" Mr. Janežič in napravi "Home run" ter s tem naredi igro enako. Well, So. Chi-kaški fantje se paše niso hoteli podati, pod nobenim pogojem. Če prav močno utrujeni po dolgi vožnji so še enkrat dobro po-prijeli in Mihvaučane častno premagali v 10. inningu ter zmagoslavno odšli z bojišča s zmago 7 proti 5. — V resnici, je bila ta zmaga težko pridobljena, zato je pa toliko, bolj sladka- Sedaj
fr3	___ ______
jim je zagotovljen prvi prostor.
Po končani igri so nas Mil-waučanje vodili na prostor, kjer nam je ženski svet pripravil prav okusno večerjo. Prav lepa hvala. — Po večerji se je pa razvila vesela zabava, med katero so eni plesali, drugi so se pa okoriščali z milwauškim pivom. Imajo pa v Milwaukee kupice za pivc tako velike, da jih je treba z obema rokama k listom prinesti. Ker nas je pa bilo več kakor so imeli takih kozarcev, so pa pivo kar v male lonce točili, da smo bili bolj hitro postrežem. Naš "Shiek" iz So. Chicage je tudi izpraznil enega velikega za 10c- Da nismo šli kar tako v Milwaukee, samo gledat igro, ampak tudi da po-kusimo in se napi jemo milwau-] škega piva se boste dragi bralci lahko prepričali, ko vam povem,1 da smo posušili kar tri "komer -je" kjer so točili pivo, da je piva na treh krajih naenkrat zmanjkalo. Zato smo jo pa tudi bolj zgodaj' pobrisali domov, kamor smo prišli že zgodaj v jutro. — Naš Novinar se je nam pa v Milwaukee izgubil in je še danes "cranky" da ni bil med nami in ni imel z nami vred "good time". Se bo že privadil, da sse je treba, če gre od doma, držati družbe s katero se pride, ne pa stikati o-koli po tujem mestu. Ni Čudno, ' da je potem prišel šele drugi dan z dnevom domov.
Še ena je bila tudi med nami v Milwaukee in mi je žal, da se nisem z njo seznanil, ker kakor slišim, je tudi ona "Dolenjske" krvi. Prišla je pa iz La Salle sicer, La Sallita. Znana mi je samo po imenu s katerim se podpiše pod razne dopise, slovenske in angleške, katere tudi pri nas [ prebiramo- Upam, da se vidimo na Labor Day. Takrat upam, da bo prišlo še tudi kaj več drugih rojakov. Kako in zakaj, bomo že še povedali.
Delavske razmere se počasi izboljšujejo in upamo, da bodo v bližnji bodočnosti že veliko boljše, kar vsi želimo, da si ljudje zopet nekoliko opomorejo. Mladina je velika in bi bila že v veliko pomoč staršiem, če bi se delo tudi za nje odprlo. Bog daj, da bi se. — Novice mora pa Novinar poročati, ker on ima patent na nje in jih bo gotovo poročal. Menda ga bo ja minila tista slaba volja zaradi milwau-škega piva in pa "good time", katerega je zamudil.
Fr. Juvančič.
-o-
— Philadelphia, Pa. — Med tem, ko je kopal grob na pokopališču, je bil 47 letni gro-bokop Oscar Brown ubit cd strele. V bližini je bil ubit na isti način neki drugi moški, ki je igral golf.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA! |
najsrečnejšega življenja, ki ga nikdo ne more motiti, je poteklo kakor sedem ur." in izginila je s sandalami na nogah zopet v svojo celico.
-o-
RUSKO NOVINSTVO
V Moskvi so priredili nedavno dan tiska. Ob tej priliki so spregovorili ruski listi o novin-skih razmerah v Rusiji. Po zadnji uradni statistiki iz 1. 1928 je izhajalo v Rusiji 577 listov v skupni nakladi 9 milijonov izvodov. L. 1932 pa so našteli že 6683 časnikov s skupno naklado 35 milijonov izvodov. Časniki sovjetske Unije izhajajo v 63 jezikih.
-o-
100 LET SO 'ZIDALI KATEDRALO
Šele letos so dokončali v glavnem mestu Bolivije Le Pazu katedralo, ki so jo gradili že nad 100 let. Nobena cerkev na svetu gotovo ne stoji tako visoko kakor ta. Sezidana je namreč na točki, ki leži do 14000 čevljev nad morsko gladino. Tudi sicer ima svoje posebnosti. Z njo so zazidali ploskvo 15000 kvadratnih čevljev. Njen glavni oltar se dviga 45 čevljev pod zemljo. Cerkev je okrašena z raznimi kamenitimi in lesenimi kipi, ki so jih izdelali domačini. Kupola sega v višino 250 čevljev, podpirajo jo ogromni stebri. V cerkvi je prostora za 12.000 ljudi, graditi so jo pričeli 1. 1835.
-o-
IMUNOST ZOPER KAČJI PIK Znani so primeri ljudi, ki jim kačji strup ne škodi. Iz novejšega časa poročajo o nekem berlinskem zasebnem raziskovalcu, ki rad lovi kače in so ga te, zlasti pa gade, ki so ga pičili že 20-krat. Posledica je vedno samo naznatna oteklina, ki traja kvečjemu nekoliko tednov.
Nekega drugega nemškega u-čenjaka, ki isto tako rad lovi kače, so gadje pičili že trideest-krat. Pičeno mesto je bilo za nekoliko ur neobčutljivo — in to je bilo vse.
Na prvi pogled te zdi, kakor da bi bila ta imunost zoper kačji strup prirojena, a znanost pravi, da je samo pridobljena s prvim pikom. Kačji strup učinkuje v takšnih primerih kakor kašno cepivo in znano je, da ga tudi v resnici in z uspehom uporabljajo kot serum zoper pik. Pač pa imajo nekatere živali prirojeno imunost, n. pr. ježi.
-o--
POPRAVEK Iz dopisa, ki je bil poslan iz Barbertona v Ohio in priobčen v štev. 142, A. S. z dne 25. julija se vidi, da tiskarski škrat ne pozna nobene manire in si prisvaja pravico, da kar na svojo roko prestavlja slovenske duhovnike. V omenjenem dopisu se namreč bere; Naš Father Moder, namesto — Naš Father Medin, kar je edino praivijnoj, Rev. Father Modier je namreč za župnika v Bridge ville, Pa., in ne v Barberto-nu.	Pom. ur.
->o-
"Prijatelja spoznaš v nesreči, sotrudnika listov pa v depresiji!"—Rev. J. Čeme.

Torek, 1. avgusta 1933.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
BELGIJCI! PLEŠEJO NARODNE PLESE
TEDENSKI KOLEDAR.
7 Pcndeljek — Sv. Kajetan. 2 Torek — Sv. Cirijak in somuč. 9 Sreda — Sv. Janez Vianej. 10 Četrtek — Sv. LavrRr.cij, muč. U Petek _ Sv. Tiburcij in somuč.
12	Sobota — Sv. Klara.
13	Nedelja — Sv. Janez Berkman.
-o-
DEVETA NEDELJA PO BINKOŠTIH. V J. C. Smoley:
Nekaj nenavadnega slišimo v današnjem evangeliju. Kristus G°spod gre v Jeruzalem, in ko se je mestu približal, se je razjokal- Gotovo so te solze mnogo pomenile- Mnogo, če pomislimo °k°lščine, v katerih se je Gospod razjokal. Bil je Sin božji, ki •>e Jokal. Ce navaden človek joka, njegov jok pogosto nima ka-keSa posebnega vzroka, morda solze tudi niso resnične. Ce pa joka Sin božji, mora biti pa kaj posebnega. Nehote se nam vsi-jMe vprašanje: Zakaj je pa jokal? Odgovor nam da evange-'•i: "O ko bi poznal, Jeruzalem tudi ti, in to v ta tvoj dan, kaj je Hi v mir!" Kaj pa naj bilo Jeruzalemu v mir? Veste: Kri-sfus, Odrešenik. 2e Caharija, prerok, je rekel: "Raduj se, hči jonska, raduj se hči jeruzalemska, kralj tvoj pride k tebi," tega *ralja so pa jeruzalemčani zavrgli. Zavrgli so ga trdovratneži ^ Veri, niso hoteli sprejeti njegovega nauka, zavrgli ga v nravih. 0 Pa še danes taki ljudje, ki so zavrgli Gospoda, so to brezverci, 80 to ti, ki se od svojih grehov nočejo k njemu obrniti.
Judovskemu narodu je pošiljal Bog preroke, ki naj bi ga Opravljali na prihod Odrešenikov. Povedali so natanko, kedaj Ode. Toda Jeruzalemčani so hoteli imeti kralja, toda kralja, ^ Je učil: "Učite se od mene, ker sem krotak in od srca poni-Judje niso marali. — Kristus je učil, kakor še nikdo pred njim; potrjeval svoj nauk s čudeži, toda Jeruzalemčani mu niso trdili, da Boga preklinja in da dela čudeže s pomočjo hu-
fliča!
1	Kristus je klical: "Delajte pokoro!" Ce ne bote delali po-0re. bote vsi pogubljeni. In kaj je bila posledica teh svaril in
^°minov? Koliko se jih je pa obrnilo? Tako malo. • . Marija ^gdalena, razbojnik na križu. . . Zato je jokal Gospod: "O Je-llzalem, ko bi ti spoznal, kaj je tebi v pokoj." y Poglejmo okoli sebe. Ali ne vidimo danes istih razmer? človek je neki Jeruzalem, k kateremu se približuje Kristus. • Prijatelj, se približuje- "Pridite k meni vsi", kliče. Kaj v! v°re ljudje? Vidite sami. Vero v Kristusa so zavrgli, za-xPod-S° nau^e njegove nravnosti. Hočejo biti svoji lastni go-Volj 'e nac* svojimi mislimi, besedami, dejanji. Ni li vzroka do-"^a se Gospod ne razjoka tudi nad nami? : videl v%us ->e i°kal nac^ Jeruzalemom tudi radi tega, ker je I c/ug .' sodba ga čaka radi trdovratnosti. "Prišli bodo nad te
I tali K ko
te bodo sovražniki obdali z okopi, te podjarmili, pokon-y Oodo tebe in tvoje sinove, ne bodo pustili kamena kamenu."
ste, kako se je vse to izpolnilo. 37 let po Gospodovi smrti so , mske armade obkolile Jeruzalem, ki je trpel grozno lakote in 'uge, dokler ga Rimljani niso dobili v svoje roke in ga pokončali.
Bila je to huda kazen- Bilo je trpljenje, kakoršnega ni bilo tl Pvičetka sveta. So li imeli Jeruzalemčani kak izgovor v svojo ^ravičbo? So li mogli reči: Mi tebe, Gospod, nismo poznali, Sftio poznali tvojega nauka? Ne, niso imeli. Gospod jim je Tekel: Pošljalsem k vam preroke, zakaj jih niste posluša-2akaj niste verovali mojim delom in čudežem?
2	"Obkolili te bodo sovražniki in te podjarmili." Tako se bo ssocli ° VKakernu zakrknjencu, vsakemu brezvercu pri poslednji &at'J1	imel kdo kak iz£°vor? Spomnite se Lazarja in bo-ji'1^- v večnosti je bogatin trpel in prosil: "Pošlji koga k mo-že8j atom> da bi se rešili." Toda reklo se mu je: "Imajo Moj-sPod m Preroke, te naj poslušajo." Tako bo rekel brezvercu Goliti Imel Si
škofe, duhovne, ki so oznanjali moj nauk, zakaj jih
Hapak°Sluš.al?" Pa bo morda kdo teh rekel: Videl sem to in ono
kei- pri duhovnu, mu pa nisem zaupal- In Gospod mu bo re-bom sodil "Jezove napake, ne pa ti! Rekel bo kdo: Za-Wt11 Sem bil- in Gospd mu bo odgovoril: Ti bi bil mene poslu-'^Pa ljudi.
q tel j i, če kdo izmed nas vidi, da je tudi on vzrok, da bi nad njim razjokal, naj se skesano obrne k Gospodu in pojj,- mu P°množi njegovo,vero, da ga utrdi v nravnosti, da asel milost, kakor io ie našla Mariia Mao-dnlpnn
Belgijski fentje in dekleta plešejo narodne belgijske plese v narodnih nošah na svetovni razstavi v Chicagi. Belgijci imajo na razstavi posnetek belgijske vasi.
t
mor so že bili vdrli fašisti s kan-taini bencina, ki so ga nosili iz bližnje vojašnice- Goreti je začelo istočasno v kavarni, restavraciji in v hotelu, kjer so polili z bencinom preproge po hodnikih in zažgali. Streljanje je prenehalo šele nekako po preteku pol ure, ko so prispeli gasilci, katerim pa je Giunta sam s samokresom v roki prepovedal gašenje.
Ljudje, ki so bili v Narodnem domu, so se skušali rešiti na ulico Geppa. Tu pa so jih čakali fašisti in so jih neusmiljeno tolkli z gorjačami. Pozneje so tako za-stražili ta izhod, da tu sploh nihče več ni mogel iz Narodnega doma. Nameščenci v hotelu in restavraciji ter tujci,.kolikor se jih je moglo rešiti preko gorečih hodnikov, so se z okna na stopnišču spuščali na stekleno streho gledališke dvorane in so po njej prehajali na drugo stran, v krilo v Ulici Giorgio Galatti, kjer so bila, kakor znano, zasebna stanovanja, v njih pa skoraj same ženske in otroci. Odtod so, ko je ponehalo -streljanje, prišli na ulico, kjer pa jih je druhal tudi napadla z gorjačami. Le malokdo se je rešil težkih udarcev. Nekaj pa so jih naravnost pobili na tla.
Lekarnar Roblek se s svojo ženo ni mogel rešiti po gorečem hodniku. Skočila Sta z ženo z okna drugega nadstropja na Vo-jašnični trg, pri čemur se je Roblek ubil, soproga se pa težko poškodovala. Kako se je rešil oni italijanski častnik, ni znano. Pač pa so bili očividci, ki so trdili, da so ga videli, kako je s samokresom streljal z okna v fašistično množico na trgu. Ce je ta trditev resnična, so bili pač njegovi streli tisti, ki so prihajali iz Narodnega doma-
Fašisti so že tedaj trdili in trdijo tudi še danes, da je bila v Narodnem domu cela zaloga bomb, ki so potem pokale v ognju. Resnica pa je, da so pokale plinske cevi, kar se je pozneje ob pregledovanju pogorišča moglo neizpodbitno ugotoviti, dočim pa na drugače popolnoma nedotaknjenih zidovih, ki I danes tako dobro rabijo hotelu "Regina", ni bilo nikjer mili najmanjšega sledu kakih eksplozij.
Po mnenju vseh, ki so vedeli koliko ljudi je bilo tedaj nastanjenih v hotelu, je moralo okoli 50 oseb, tujcev, "Amerikancev": ki so spali v svojih sobah, zgoreli v hotelu.
Narodni dom je gorel celih osem dni: od torka 13. julija, d< srede, 21. julija. Gasili so same toliko, da je bolje in vse zgorelo Kjer prvi ogenj ni napravil svoje dolžnosti, so ponoči prišli iT i snov a polili bencin in zažgali Tako se je zgodilo v krilu v ulic Giorgio Galatti, kjer na stopili ■ šču ni mogel ogenj preko d vel . glavnih zidov, pa so drugo no: i izriova zažgali še nepoškodovan ' del stavbe.
! Toda v torek, 13. julija 1920 i leta, ni bil zažgan samo Narod i ni dom, temveč so se istočasni po že prej določenem načrtu po t razšle po mestu mnogošteviln - manjše fašistovske tolpe, ki si
je Sloveniji nič manj, kotle 80.000 koles, od katerih pla-j: čajo kolesarji okoli 3 milijone i dinarjev davka. Samo v Ljub- i ijari je. do 10.0 00 koles. M o ; ';orna v or: 11 a so pa letos pre- < če j' padla. Je pač kriza. Lan- > dko leto je bilo zaznamovati v Ljubljani 445 potniških avto 1
mobilev, 167 tovornih in 172 !
i
motornih koles. Letos je pa | vsega skupaj le 471 vozil re-'! gistriranih.
---o-
Če pride otrok do stroja V Tvrmšču pri Ptuju je nedavno prišel komaj 2 letn; Milam Horvat do stroja za reza-nje sena in slame, kar je bilo zanj usodno. Z hudo razmesar-jenlmj rokami, so ga spravili v ! ptujsko bolnico.
~77°-.
Odlikovani
Ljubljani je pred kratkim j zopet napredovala za štiri odli-kovance, ki so bili odlikovani z Jugoslovansko krono V. razreda. Ti odlikovane! so: Anton Nefat, ravnatelj opere, Matej Likar, tajnik podsaveza muzi-kov, član orkestra Narodnega gledališča, Ivan Hafner, in Ivan Bajde, član gledališke orkestre.
-o-
Nevarno orožje
2 5-letni mizarski pomočnik France Vernik iz Radvanja je spregledoval samokres, ki se mu je sprožil in ga tako nevarno ranil, da je moral iskati pomoč v bolnici.
-o--
Nesreča Anton Pusto vrh, 30-letni posestnikov sin iz Skaručne je vozil gramoz. Med vožnjo ga je voz tako nesrečno pritisnil h nekemu zidu, da mu je zdrobilo nogo.
Zanemarjena rana
Matilda Erjavec, organisto-va žena iz Majšperga se jo pred nekaj časom pri padcu malo poškodovala. Ker ni marala za malo rano, se ji je ista [prisadila in je nastalo zastrupljen je krvi.
-o-
Ogenj
I V hiši posestnika Ozbiča na 1 turnir pri Košnici v celjski okolici je nastal požar, ki je (uničil vsa gospdarska poslop-jja. V času nesreče ni bilo pri .Ozbičevih nikogar doma.
-o-
Obsojen Pred senatom okrožnega so- ,
Žalostni spomini
ftJL5? trinjstimi leti je bilo. Noj t«m -je žarelo vroče tj 0 s'olnce. Soparen dan, fek .^Poverioval nevihto. To-' 13 • .Tuli j a leta 1920.
hice tak*h dneh 80 tržaške ski^	v prvih popcidan-
vetjaUr&^ prazne. Vse išče za-hlU(v ,Pred pekočim solncem v lov iri Prostorih javnih loka-H> arna "Balkan" v Na-
^kih domu 'ie bila ^asti' ob
Ho .Popoldnevih zelo prijet-vei)ri-i lralliš<če tržaške jugoslo-dražbe in vseh tistih j, ^"di, ki so po opravkih H £ zabavo prihajali v Trst jen,;V" tistega popoldneva ill j. , "'ia kavarna — zaprta ^ tako tudi restavracija Ježne^em vogalu. Težke že-^ itl ^atvornice so bile spušče-^k0l.Ves Narodni dom jo bil ie biJ lzumrl. Hotel "Balkan" ^ci ln Poln tujcev, večino-^zarskih in rumunskih
Na slami ni dobro spati
Iz Požege poročajo, da je 10 letni Ivan 'Zakanj zaspal v slami nad hlevom. Med spanjem mu je podgana objedla levo uho. Bolečine je pa začutil šele, ko so ga zbudili.
-o-
Zaklad
Kmet Ilija Putnik iz Baeun-cev pri Banja Luki je na svojem zemljišču izkopal staro posodo iz rimskih časov, katere je skrivaj odnesel na dom. Kmalu je začel kupovati zemljišče in -druge potrebščine. Ljudje so govorili, da je Ilija našel velik zaklad, Ilija je pa oblastem povedal ,cla je imel denar -od poprej, našel pa je staro posodo, katero je oblastem tudi pokazal.
-o-
Tat
V Jenkovo hišo na Sorskem polju se splazil tat, med tem časom ko -so bili domači na polju. Pobral je se zlatenino, prstane, ure in verižice ter ves denar.
»pustošile vsa narodna društva, riskarno in uredništvo lista "E-.nost", vse zavode, tudi denarje, odvetniške pisarne, a ravno tako tudi tedanjo delegacijo Kraljevine SHS — konzulata še ni bilo — kjer so pohištvo zmetali na ulico in zažgali. Sežgali 50 tudi jugoslovensko državno Lrobojnico, znak našega državnega zastopništva.
13. julija je minilo trinajst let, odkar je italijanski fašizem na tako barbarski, tako zločinski, nečloveški način uničil središče, ognjišče naše kulture in prosvete v Trstu. Sodobni Hero-strat Francesco Giunta se še danes s ponosom trka na svoje zločinske prsi in si da pošiljati po-klonitvene pozdrave svojih nekdanjih požigalskih in morilskih pomagačev, najvdanejša priznanja za svoje največje junaško delo. Kolo zgodovine pa se vrti nezadržno- Zgorel je tržaški Narodni dom, uničenih je bilo v trinajstih letih toliko neprecenljivih dobrin, narodu šesterih sto-tisožev duš je odvzeto, poteptano, ugonobljeno vse, kar je bilo njegovega, vse, da bi ga zbrisali z lica njegove 1'odne zemlje. Toda ta narod vzlic vsemu temu še živi. In kolo zgodovine se vrti in vrti: "Ko bi gori, eto ga doli; a ko doli, gori ustaje"! Kdo more reči, da ne pride prej ali slej obletnica 13. julija, ko bo ta do smrti namočeni narod preživel svoje — mučitelje!
ŠIROM JUGOSLAVIJE
Oproščen župnik
Pred državnim sodiščem v Kamniku je stal vodiški župnik Peter Jane, ki je bil ovaden, da je razširjal neke alarmantne vesti, da so namreč neki nepridi-1 pravi streljali pred Društvenih domom. Bil je oproščen, ker njegovi nasprotniki niso mogli dokazati, da se ni streljalo, čeprav so se trudili, da bi bil župnik obsojen.
-o-
Šest slovenskih kmetij zgorelo Iz Ljutomera poročajo, da je v Dedoncih, ne daleč od Radgone, na Avstrijski strani, zbruhnil požar, ki je vpepelil imetje šestim slovenskim posestnikom. Zanetili so menda otroci in tako je uničene pol vasi.' Lastniki trpiijo ve Viko škodo.
To so sejmarji
Iz Maribora poi-očajo, da so drugi dan po nekem živinskem sejmu, našli na sejmišču neko kravo, ki se je mirno pasla. Očividno jo je gospodar pozabil tam.
-o-
Tretjič poskusila Delavčeva žena Marija Z. iz Maribora, stara-* 72 let, je poskušala že trikrat umreti, pa ji ni uspelo. Enkrat je v samomorilnem namenu pila petrolej, drugič je jedla steklene drobce,- sedaj poročajo pa. da si'je prerezala vrat. Vselej so jo rešilli v bolnici.
--o-
Kolesa in motoma vozila Kakor nišeio iz Liubliane.
POZOR SLOVENCI!
Naznanjam, da izvršujem vsa zidarska dela, kakor tudi cementna betonska dela. Popravljam zidarska dela pri hišah, zidam garaže. Cene zmerne. Delo zadovoljivo in jam-čeno. Pokličite me, kadar rabite kako zidarsko delo kakoršnekoli vrste.
Leo Černet
1812 West 23rd Street, CHICAGO, ILL.
ŠIRITE AMGR. SLOVENCA:
Pozor potniki
in posetniki svetovne razstave in dragi Tojaki v Chicagi in okolici! Sporočam, da imam na raznolago vsak čas čiste hotelske sobe s kopalnicami in vsemi udobnostmi po Zmerni ceni.
Domača kuhinja preskrbuje gotfte z okusnimi jedili.
RUDOLF ŠROIF
HOTEL IN SLOVENSKA GOSTILNA
SVEŽE PIVO VEDNO NA ČEPU.
2047 West 21st Street, CHICAGO, ILL. Tel. Canal 5512.
"Amerikancev," ki so se s svojimi družinami vračali iz Amerike v domovino in so tistega jutra po precej težkem potovanju prispeti s Cosulichevim prekooceanskim parnikom \ Trst. Med ostalimi tujci sta bila v hotelu tudi radovljiški rojak lekarnar Roblek, ki je s svojo mlado ženo, hčerko ljubljanskega odvetnika dr. Tominška, prispel iz Merana in se nastanil v drugem nadstropju "Balkana" V istem nadstropju, s sobo na Vojašnični trg, je stanoval tudi neki italijanski poročnik. Tukajšnji Slovenci in Hrvati so čutili tistega dne v ozračju neko posebno soparico, ki je napovedovala težak vihar. Že zgodaj zjutraj se je raznesla po mestu vest, da je prejšnje noči v Splitu prišlo do spopada med italijanskimi mornarji in jugoslovenskimi stražami in sta bila v tem spopadu ubita dva Italijana. Vedelo se je tudi, da fašistovske
akcijske skvadre le se čakajo : primernega povoda, da bi se enako, kakor so se nad socialisti in komunisti — "Lavoratore" so že požgali — znesle tudi nad Jugoslovani. Tako je bilo umlji-vo, da so tržaški Jugoslovani, ko so izvedeli za splitski dogodek, takoj zaslutili, da bodo fašistov-ski nasilneži s svojim vrhovnim poveljnikom, Francescom Giun-to na čelu, zlomili ta splitski dogodek, da bi, kakor so vedno o-betali, "obračunali tudi s slovenskimi izdajalci in rovarji". Ko se je potem že za tisti predvečer napovedalo javno protestno zborovanje na Velikem trgu z glavnim govornikom Giunto, je bilo jasno, da se pripravljajo dogodki, kakor jih Trst ni doživel niti tedaj, ko je ob vstopu Italije v svetovno vojno tržaška italijanska poulična druhal, vzklikajoč Avstriji -in njenemu cesarju, požigala, pustošila in ropala lastnino — Italijanov.
Francesco Giunta, ki se je pozneje kot prvak fašistične stranke, v kateri je dosegel najvišje položaje, neštetokrat s ponosom imenoval požigalca Narodnega doma, je sam opisal v Mussolini-jevi "Gerarchiji" dogodek tistega dne in povedal, kako je s pozivom "Na Balkan" povedel ma-| se proti Narodnemu domu. Neposredni povod za ta poziv pa da mu je dala vest, ki so mu jo sporočili med njegovim govorom, da so baje Slovenci ob samem zbo-rovališču med zborovanjem ubili nekega fašista. In tu je pri-četek vseh fašističnih zavijanj in laži o vseh teh dogodkih-
Tisti, ki je bil ranjen med fašističnim zborovanjem na Velikem trgu, je bil namreč oni italijanski poročnik Casciana, ki so ga pozneje fašisti začeli prištevati med svoje "mučenike", češ, da ga je — zadel strel iz Narodnega doma. Resnica pa je, da je poročnik Casciana, ki je kot pro-tifašist, kakor so bili tedaj skoraj vsi italijanski častniki, med Giuntinim govorom odločno pro-' testiral proti njegovemu hujskanju, nabodel z bodalom neki fašist. Casciano s trga "Capo di piazze" prepeljali v vojaško bolnico, kjer je umrl, a pred smrtjo izpovedal, kako in zakaj je bil ' ranjen. Stvar se je tedaj nekako • zakrila, a pozneje se je Casciana pojavil kot fašistični "mučenik", nedolžna žrtev "slovanske pasje 1 zalege", ki je po lažeh tedanjih in sedanjih fašističnih listov in t njihovih še hujših nefašističnih : priganjačev streljala iz Narodnega doma in metala bombe.
Napad na Narodni dom se je pričel malo pred sedmo uro zvečer od treh strani: z Vojašnične-ga trga, po bivši Dunajski ulici, sedaj Fabio Filzi, in s trga pred glavno pošto. Znamenje za naskok je dal neki možak s petardo, ki jo je vrgel z zadnjega okna (v smeri proti pošti) tretjega nadstropja ravnateljstva državnih železnic v ulici Giorgio Galatti. Vse stranske ulice pa so se nemudoma izpraznile, ker.se je na trg pred Narodnim domom postavila četa tedanje Nittijeve "guardrje regie" (policije), ki je kot iz strelskega jarka začela obstreljevati Narodni dom, ka-
Društvo
*SV. JERONIMA'
ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA.
Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. Šteje nad 200 članov v ofreh oddelkih. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. Član ali članica, ko oboli, naj se takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj se ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru.
Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Box 217, Koustan, Pa. Tajnik JOHN BEVEC, Box 16, Strabane, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Strabane, Pa.
Tvoj nedeljski tovariš.
NOVICE IZ MODREŠENE
DOMOVINE
dišča v Ptuju je bil obtožen 23 letni Vinko Kosi iz Nove vasi na 8 let robi je in trajno izgubo častnih uravie. Obtožen je bil ®bo§» tovariša Franca Meznariča na neki domači zabavi pri po«estivik;U' Peitru Cvetku v Novi vasi.
1	-o-
Orcžje ni za. »treke
Z revolverjem je namerava! strelj-ati 13 letni Franc Pod-goršak, sin posestnika iz Drste-Ija pri Ptuju. Pri nabijanju je orožje nenadoma eksplodiralo in mu popolnoma razmesarilo leve roko.
i	-o-
Najdene truplo
j Pred nedavnim je Drava v •bližini Slovenje vasi naphiviki j žensko truplo, ki j e moralo biti i že dolgo časa v vodi. Po opisu j trupla je železničar Kos iz Stu-'dencev pri Mariboru spoznal svojo ženo ki je že več časa poprej neznano kam izginila. Bila je dalje časa živčno bolna in v duševni zmedenosti je najbrže skočila ali padla v vodo in utonila.
7 dni do JUGOSLAVIJE
2 NAJHITREJŠIMI PARNIKI NA SVETU
BREMEN • EUROPA
POSEBNI VLAK ob parniku v Bremerhavenu jamči zelo
udobno potovanje v LJUBLJANO. Izborne železniške zveze tudi iz Cherbourga. — Ali potujte z ekspresnim parnikom COLUMBUS.
'/.a podrobnosti Vprašajte kateregakoli lokalnega agenta ali
NORTH GERMAN LLOYD
' 130 "W. RANDOLPH ST., CHICAGO, ILLrSBBS
TISKARNA
Amerikanski Slovenec
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva — Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
• »efSK * ^ A
Ko pridejo na postajo, spozna službujoči stražnik v Matiji onega, ki mu je bil sinoči ušel. Ko vpraša tovariša, ki sta prinesla Matijo, kje sta ga dobila, mu povesta, in še pravita, da je eden izmed ustreljenih tihotapcev. Toda stražnik zmaje z glavo:
"Ni mogoče! Ranjeni ni mogel priti na vrh Golice in še s tovorom na plečih!"
Pa jima pove kako je bilo z Matijo in pokliče še tovariša, ki je bil ž njim. Tudi ta spozna Matijo za onega, ki sta ga bila ujela.
Pripeljejo še Mohorja.
"Ali vi poznate onegale," vpraša Matijo in na Mohorja pokaže.
"Odkod naj ga poznam?" se spretno izogne Matija.
"Tedaj vi niste tihotapec?"
"Ne, nisem!"
"Zakaj pa ste bežali pred nama?"
"Bal sem se kazni, ker sem bil mejo prekoračil brez dovoljenja."
."Kam pa ste hoteli?"
"Po opravkih v Št. Peter."
"Tedaj se boste zmenili z orožniki. Vi pa," pokaže na Mohorja, "pa najprej z našimi predstojniki, potem pa s sodiščem!"
Mohorja odpeljejo v zapor, Matijo pa, ki ni mogel hoditi, oddajo v bolniško sobo na stražnici kjer leži ves teden v bolečinah, ki mu jih prizadeva rana. Toda bolj od telesnih bolečin ga peče in žge negotovost, vprašanje, strašno vprašanje: kaj je z Matevžem?
Ko se bliža skrajni del rojne črte, ki so jo tvorili jugoslovenski financarji, Rudniku, zaslišijo za seboj hitre korake. Ravno Ivan in Stanko sta na tem kon.cu črte. Ozreta se in vidita: za njima hiti Janez, Hribarjev hlapec, bled v obraz, upehan in raztrgan od grmovja in čeri.
Ko je bil Janez odšel po naročilu Cilkinem na Golico, se je držal poti in hitro dospel pod Končno v času, ko so bili financarji že'v Spodnji koči. Slutil je, da so najbrže tam, zato se je izognil poti, ki pelje h koči in na vrh Golice, pa je zavil na desno ter krenil pod Kočno misleč, da bo tam pričel iskati za tihotapci. Toda ko le ni naletel na nobeno sled, je že menil, da so tihotapce ujeli stražniki ter jih odpeljali v kočo. Tedaj je prišel na mesto, kjer sta bila Ivan in Stanko ter videl na tleh ležati izstreljeno patrono. Zato je krenil proti robu Kočne in res kmalu našel sled, krvavo sled. Zdaj je vedel, da je samo dvoje mogoče; ali so stražniki ranili tihotapce in jih odpeljali v kočo, ali pa so jim tihotapci ušli. Iskal je za sledjo krvi in našel, da gre na ono stran vrha. V mokri travi je videl tudi odtise čevljev in stopinj, spoznal, da je hodilo tod več oseb in bil prepričan, da se je glavna borba tu odigrala. Imel pa je Janez kljub starosti boljše oči kot financarji in tako je našel, da je krvava sled šla na desno okrog Kočne in v grmovje. Rine in išče dalje v grmovje. Tam je nekaj svetlega na vejici! Stopi tja: krvava ruta. Ogleda si jo bliže: Jezus, to je Cilina ruta, še mokra od sveže krvi, čisto prepojena ž njo. Stisne jo v žep in išče dalje. Še nekaj korakov sledi krvavi sledi, potem pa zazija pred njim prepad; le ozka steza pelje okrog roba, a ni nobene sledi na njej. Tedaj ni šel ranjeni Matevž nazaj! Čemu tudi nazaj v roke financarjem. Tu doli v prepad? Janez se zgrozi ob misli, ki mu vstaja v d«ši. Ne vzdrži ob rohu prepada. Koleni mu klecati in komaj more nazaj, odkoder je prišel. Zavije
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 1. avgusta 1933.
spet na rob, na piano. Ozre se proti Golici in vidi v solnčnem svitu stopati dva stražnika proti Kadilnikovi koči in civilista v sredi. Pogleda proti Spodnji koči. Nikogar ne vidi. Stopi dalje. Tedaj zagleda v globeli bliskati bajonete. Tam bodo kaj vedeli!
Požene se za njimi, da se mu šibe noge, da ga znoj obliva od napora. Počasi jih dohaja; ali vendar se krči razdalja med njim in financarji, dokler jih nad Rudnikom ne zateče.
"O Janez, od kod pa Vi," ga zbadljivo vpraša Ivan. "Ste tudi bili s tihotapci?"
Janezu trepeta glas in roke mu drgetajo, ko stopi k financarjema in vpraša "Za božjo voljo, povejte mi, kje je Matevž?"
"Matevž? Kako veste, da je bil med tihotapci," ga vpraša Ivan.
"Ljubezen tihotapi na Koroško!" mu s posmehom vrača Ivan včerajšnje zbadanje. Toda Stanku se zasmili stari mož, ki skrb gori iz njega.
"Najbrže je ustreljen, nismo ga dobili!"
"Da, da, mrtev, mrtev! Moja krogla ga je zadela in videl sem, kako je omahnil vznak v prepad!" škodoželjno pritrdi Ivan in še pristavi:
"Pa Cilki to povejte!"
"Živina!" se utrga Janezu in najraje bi planil na stražnika. Kakor da drob gori v njem, mu je in v glavi se mu vrti. Jezus, kako na j pove to Cilki? Umrla bo, ubožica, če zve!
Znova se zasmili stari hlapec Stanku, ki tolaži :
"Saj ni gotovo, če je mrtev! Omahnil je res in padel in dobili ga nismo. Šli pa so nemški stražniki za sledjo in ga morda dobe še živega in rešijo. Le povejte Cilki!"
Ivan strupeno pogleda tovariša, pa stopi urno v graben.
Takoj bodo pri hišah in ne mara, da bi šel hlapec ž njima. Zato še tovariša nažene v hitro hojo in kmalu izgineta Janezu izpred oči ter utoneta za ovinek.
Janez pa se sesede od bolečine, ki divja v njem. Iz žepa izvleče krvavo ruto skozi in skozi z Matevževo krvjo prepojeno. Išče za besedo, ki naj jo poreče Cilki, ko ga vpraša: kje je Matevž? Kaj je ž njim? In ko gre dalje, sta mu nogi težki kakor svinec in ko zavije mimo Li-povška v kolovoz, se skoro zgrudi od utrujenosti.
Doma na očetovo in materinsko vprašanje, kaj je zvedel, ne more najti odgovora. Šele, ko mu povedo, da Cilka še spi, trga počasi iz sebe, kar ve. Tudi ruto pokaže. In mati planejo v jok, oče se obrnejo v okno. Vsi trije molče, a vsem trem gori na jeziku in v srcu eno samo vprašanje: kaj bo s Cilko?
ŠESTO POGLAVJE.
Ko je Tilen pobral ranjenega Matevža in si ga natovoril, ga je kot otroka nesel v naročju, ker bi drugače težko ranjeni nošnje ne prestal. Ugrabljeno puško si je vrgel Tilen čez rame in varno hodil po stezi, malo izhojeni in ozki, da je komaj mogel z ranjencem dalje. Tilen je vedel, da dolgo ne bo mogel nositi težkega Matevža; četudi hrust in močan ko hrast, je vendar čutil, da bo breme prekmalu pretežko zanj. Glavno je, da pride okrog vrha koče na Cigan j o planino. Od tam dalje bo že laže, ker bo pot bolj zložna.
(Dalje prih.)
ki jih ima v zalogi knjigarna Amerikanski Slovenec:
AJDOVSKI GRADEC, Dr. J. Tominšek .................... 20c
AMERIKA in AMERIKANCI, Rev. J. M. Trunk....$4.00 BRESKEV in MARELICA. Pouk kako vzgajamo in
oskrbujemo ...................................................................— 40c
DOMAČI VRT. Praktičen navod, kako ga uredimo.
M. Humek ................................................................$1.50
DOMAČI ZDRAVNIK, po naukih in izkušnjah župnika Kneippa ....................................................................$1.50
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK. Fr. Duler..................$1.25
DRŽAVLJANSKI KATEKIZEM, o pravicah in dolžnosti ameriških državljanov ........................................ 25c
DUŠEVNA RAST OTROKA in MLADOSTNIKA,
Dr. K. Ozwald .....................-......................................... 75c
FILOZOFIJA, Fr. Veber ....................................................$1.50
GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, Dr. V. Šarabon..$1.25 GRADJANSKI KATEKIZEM, za Hrvate o pravima
i dužnostima an^enčkih gradjana ................................ 25c
IDEJNI PREDHODNIKI, današnjega socializma in
komunizma ....................................................................... 75c
IZPOVEDI SOCIALISTA. Od socializma do duhov-
ništva .................................................................................. 60c
KAKO SI OHRANIMO LJUBO ZDRAVJE, Dr. H.
Vedenik .............................................................................. 25c.
KITAJCI IN JAPONCI. Jos. Stare. Življenje in šege
narodov Daljnega vzhoda ............................................ 41c
KLETARSTVO. B. Kalicky ..............................................$2.00
KNJIGOVODSTVO. 2 del. Iv. Podlesnik....................$1.00
KNJIGA O ŽIVLJENJU. Aleš. Useničnik.................... 85c
KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA. Dr. Iv. Grafenauer ........................................$1.00
KREK. Izbrani spisi 1. zvez. Iv. Dolenc........................$1.00
LJUBAVNA in SNUBILNA PISMA ........................... 31c
MILOSRDNOST DO ŽIVALI ........................................ 25c
MLEKARSTVO, s črticami o živinoreji........................ $1.00
NARODNO GOSPODARSKI ESEJI. Dr. A. Gosar 31c
NASVETI ZA HIŠO IN DOM. I. Majdič.................... 75c
NAŠE GOBE. Navodilo za spoznavanje užitnih in
strupenih gol) ..................................................................$1.50
NAUK O ČEBELARSTVU. Fr. Rojina........................ 50c
OB 50 LETNICI dr. Jan. Ev. Kreka.............................. 25c
O ČLOVEŠKEM RAZUMU. J. Locke. Znanstvena
razprava ..............................................................................$1.25
OD SRCA DO SRCA. Slovenskim Amerikancem v
premislek ............................................................................ 25c
OSMERO BLAGROV ali nauk o srečnem življenju..$1.00 OSNOVNA NAVODILA ZA ZDRAVLJENJE MALARIJE. Dr. 1. Matko ............................................... 15c
GOSPODINJSTVO. S. M. Purgaj. Navodila za praktično gospodinjstvo ........................................................$1.25
OSNOVNI POJMI MODERNEGA BANČNIŠTVA
IN BORZNIŠTVA. A. Jamnik.................................. 75c
OSNUTEK SLOV. NAROD. GOSPODARSTVA.
M. Brezigar .................................................................... 75c
OSNOVNI POJMI MEHANSKE TEHNOLOGIJE KOVIN v zvezi tvarinoznanstvom	$1.00
PEROTNINAR. 1. in 2. letnik. Vsak po........................ 90c
POD DOMAČIM KROVOM. Poučna knjiga o vzgoji 60c
PODKOVSTVO. Pouk kovačem in konjerejcem....... 75c
PODOBE IZ MISIJONSKIH DEŽEL ........................ 40c
POGLED V NOVI SVET ................................................ 15c
POLITIČNE STRANKE. Pouk o politiki ....................$1.50
POLJEDELSTVO. Gospodarjem v pouk .................... 60c
POŠTNO IZRAZOSLOVJE. Nemško-slovensko. Jos.
Petrič ................................................................................. 25c
PRAKTIČEN SADJAR. Nauki za sadjerejce................$2.00
PRAVILA ZA OLIKO. Okrajšano po knjigi o lepem vedenju .................................................................... 75c
PRAVOSLOVJE. Dr. F. Grivec .................................... 45c
PRVA POMOČ. Dr. Mavr. Rus........................................$1.00
RABOJEMNO PRAVO. Dr. F. Mohorič. Navodnik
in zakon .........................................................................— 45c
RAČUNAR V DINARSTVU IN KRONSKI VELJAVI ................................................................................ 75c
RASTLINSKI IMENIK slovenskih dežel. Slov.-
latinsko-nemški. Al. Benkovič .................................... 25c
RAZLIČNO BLAGO. A. M. Slomšek............................$1.25
REJA DOMAČIH ZAJCEV. Dr. S. Voszka................ 45c
SADJE V GOSPODINJSTVU. Nauk o ravnanju s
sadjem, o domači uporabi in konserviranju............ 75c
SADNI MOŠT ALI SADJEVEC. Kako ga izdelujemo in kako z njim ravnamo........................................ 50c
SAMOZNAKI SLOVENSKE STENOGRAFIJ^.
A. Robida ....................................................................... 15c
SLOVARČEK k Ovidijevim pesmim. A. Dokler........ 75c
SLOVENCI, desetletju 1918—1828. Dr. J. Mal............$5.00
SLOVENCI. Fr. Erjavec. Zemljepisni zgodovinski
politični, kulturni, gospodarski in socialni pregled..$1.25 SLOVENSKA KUHARICA. S. M. Fey. Kalinšek....$5.00 SLOVENSKA STENOGRAFIJA. F. Novak. 1. in 2.
del. Vsak po ...................................................................... 60c
SLOVENSKA STENOGRAFIČNA ČITANKA. A.
Robida ................................................................................ 95c
SLOVENSKI ŽUPANI V PRETEKLOSTI.............. 25c
STO IZLETOV, po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem. R. Badjura. Informativna knjiga za
izletnike ..............................................................................$1.45
SLOVENSKA ŽENA, v dobi narodnega preporoda.... 50c
SVETA RUSIJA. Dr. F. Stele in Fr. Treseglav............ 45c
TRAVNIŠTVO. J. Turk. Slovenskim živinorejcem v
pouk .................................................................................... 45c
UČITELJ V BOJU PROTI ALKOHOLIZMU. Iv.
Štrukelj in R. Horvat, 1. in 2. zvezek. Vsak po........ 45c
UVOD V FILOZOFIJO. Al. Ušeničnik, 1. in 2. zvezek.
Vsak po ............................................................................$1.25
UVOD V KRŠČANSKO SOCIOLOGIJO. Dr. Al.
Ušeničnik ......................................................................... 40c
VARČNA KUHARICA. Marija Remec. Navodila za
pripravp okusnih jedil s skromnimi sredstvi............$1.50
VINARSTVO. Andrej Zmavč ............................................$2.00
VLADAR. Nice. Machiaceli. Lastnosti, ki naj bi jih
gojila vladajoča oseba .................................................. 40c
VZOR-ČLOVEK ALI OSEBNOST KOT IDEAL.
Dr. J. Jeraj ........................................................................ 50c
VZGOJNA METODA. BI. Janeza Bosca...................... 50c
VZORNA GOSPODINJA. Giz. Majeva........................ 85c
ZA KRŠČANSKI SOCIJALIZEM. Pomisleki in odgovori, Dr. Gosar .....................................................50c
ZAZNAMEK OKRAJŠAV KORESPONDENČNE-
GA PISMA. Fr. Novak ................................................ 50c
ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, kot jih rabi slov.
narod ...................................................................... 85c
ZDRAVILNA ZELIŠČA ............................................. 35c
ZGODOVINA BREZOVIŠKE ŽUPNIJE. Jos. Novak ...................................................................................... 95c
ZGODOVINA FARE DOMŽALE. Franc Bernik ....$1.00 ZGODOVINA NOVEJŠEGA SLOV. SLOVSTVA.
Iv. Grafenauer ........................................................................................$1.25
ZGODOVINA SLOV. NARODA. Dr. Jos. Gruden.
1.—6. zvezek. Vsak zvezek po .................................... 60c
ZDRAVLJE IN BOLEZEN, v domači hiši. Dr. J.
Potrata .............................................................................. 75c
ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH,
HRVATIH in SRBIH. Dr. J. Mal.............................$1.50
Naročilom je priložiti denar, Dodisi v gotovini, Money Ordru. bančnem draftu ali v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine proste. Vsa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
3E
1849 WEST CERMAK RD., CHICAGO, ILL.
ffija«———.ifo ■ i, ,, n——, ji—S
UPIJANJENA BIKA
Iz doline Rott na Bavarskem poročajo naslednjo nenavadno zgodbo: Neki mlinar je pred kratkim kupil dva bika, ki sta nekoč, ko je bil gospodar z doma, tako podivjala, da jih mli-narjeva žena ni mogla ukrotiti. V skrajni sili si je pomagala s tem, da je vzela iz omare steklenico žganja in ponudila pijačo bikoma. Zlila jima jo je med krmo. Bika sta krmo použila in se umirila. Ko pa je prišel zvečer domov mlinar in pogledal v hlev, je videl, da se bika valjata po tleh- Noge so jima bile odpovedale in sta jih vrgla deloma od sebe, deloma sta jih molela v zrak. Ker sta bika tudi poka-šl j ovala, se je mlinarja lotila skrb, kaj to pomeni. Ves v strahu, da ne bi bil to začetek kakšne nevarne bolezni, ki se lahko konča s smrtjo, je tekel mlinar po klavca ter ga pripeljal domov, da je zaklal živali. Šele potem je govoril s svojo ženo, ki mu je pojasnila vzrok stanja, ki ga je mlinar smatral za brezupnega. Toda bilo je že prepozno, kajti bi It. sta bila zaklana in odrta in d '\no meso se je že kuhalo v loncih vaščanov.
vodo na zobe;
... da je po najnovejših fr zioloških poskusih rugby po vse.' priliki najnapornejši sport;
... da je v ozračju Ma^ mnogo manj kisika nego v n3' šem ozračju in da morajo bij bitja na tej premičnici zaraii tega drugače ustrojena nego n>' ša bitja;
... da je aluminij med vsefl kovinami v zemeljski skoW; najmočneje zastopan.
-o-
SREČO JE PRODAL V Molku na Nižjeavstrijske' živi hlapec Janez Schaup, ki <jf vari na imen ju basona Tintij* Pred kratkim sta se k nje"1 pripeljala dva elegantna goSpf da z avtomobilom. Predstavi' sta se za odposlanca neke dun8' ske banke in sta začela prip° vedovati nekaj o glavnem dob'1 ku. Hlapec se je delal, kakor <1 ne razume. Šele ko sta mu po,,f dala, da je zadel s svojo sre$ iz 1. 1926 stotisoč šilingov, je zijal. Ampak namestu da bi veselil sreče, je postal nena
BELE LISE NA NOHTIH
Tudi pri popolnoma zdravih ljudeh se dogaja, da se pojavijo sredi nohtne substance bele pike in pege, ki jih mnogi ne vidijo radi, dasi jih drugi ljudje imenujejo spet "srečenosne" nohte ali pege. Po vsej priliki nastanejo tako, da noht poči ali se na dri'S način pokvari in se vsedejo zračni mehurčki med počeno gornjo kožico nohta, tako kakor nastanejo približno tudi beli lasje po zraku, ki pride v las in nadomesti lasno barvilo. Pege v nohtih se običajno ne večajo, a tudi ne izginejo tako kmalu. Premikajo se z rastjo nohta polago-rv.- proti njegovemu robu, kjer jih potem lahko odrežemo. Lahko jih poskusimo zakriti s kakšno barvilno ali drugo mažo za nohte, najbolje pa je, če jim ne pripisujemo prevelikega pomena
-o-
MNOGI NE VEDO. . . | | | da je mogoče z novo vrstnimi fotografskimi plastmi fotografirati celo v temi, ker se namesto svetlobnih uporabljajo toplotni ali tako zvani infrardeči žarki;
. . . da so v kanadskih zaščitnih parkih morali zaklati več sto bivolov in da je prišlo ob tej priliki za četrt milijona kilogramov biveljega mesa na trg;
... da je neki norveški izumitelj sestavil zobno ščetko, ki brizga med izpiranjem zob ustno
ma obupan. Na vprašanje mu ni prav, je hlapec po.jas"1 da je prodal srečko pred neW tedni nekemu krošnjarju.
Sle«
nji mu je tako prijazno pr$ varjal, da mu jo je izročil. K§ šnjar mu jo je plačal kljub mu, da ni bil Schaup v denarf zadregi-
ALWAYS
LEFT OUT
Do you know why she wasn't welcome? She, herself, didn't. Halitosis (bad breath), the social fault no one forgives, was the rea. son. Yet no one need have halitosis. Gargling with Listerine instantly destroys mouth odors and checks infection. Use it daily. Recent tests show that Listerine promptly overcome odors ordinary antiseptics can't hide in 4 days. Lambert Pharmacal Company, St. Louis, Mo. U. S. A.
listerine
promptly ends odors ordinCr> antiseptics can't hide in 4 dal1
Izpod Golice
>IRITE "AMER. SLOVENCA" iSlRITE AMER. SLOVENCA1 ■ = = ! f?
Znanstvene in poučne knjige
SLAVKO SAVINŠEK.
Povest z gorenjskih planin
O TEM IN ONEM
SUCH IS LIFE—
•ill m II ilMfiMMmm
m(^^HIB
f i '^Ifcrn! h\ mtlh^L mmk
Wfl^mMm
6M WummL rw^Hlrm -m /WWWWm S®tt/nCrnWmL,' /Wvlr * m\V//MY' nfv>f
I V^ xYiHvk / ~ lr~ t T^RIIotL I / *till 0 iVbWl/; ////ayV '// /IIIII L
iiMBiW^I
lijSSt KZTy litf ^lufflliwIlvW"Ir'-i IIwltmSm	^ r\
WKm
SNAP SHOOTING THE MILLENIUM "Ha! Hal Hortense, only the left tires are punctured."