HO. Min.
V UMHU. t st*. Zi menim
XIII. ino.
•
„Slovenski Narod- velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
selo leto.......K 24-—
po i leta........12-—
četrt leta.......a   6*—
za mesec 2*—
v opravniitva prejeman: celo leto.......K 22 —
SI leta........ 11-— trt leta........5 50
na mesec........1*90
Dopisi naj se karikirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica St. 5, (I. nadstropje na levo), telefon št. 34.
Izhaja vsak dan zvečer Umsartl nedelje In praznike.
Inseratt veljajo: petereetopna petit vrsta sr enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovora.
Upravnlitvn naj se pošiljajo naročnire, ceHssaarije, inserati itd. to je administrativne stvari
————   Posamezna Številka velja 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez Istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
Narodna tiskarna telefon St S5.
»Slovenski Narod« velja po poŠti:
za AvstroOgrsko: za Nemčijo:
celo leto.......K 25 — ,   celo leto.......K 25 -
pol leta
četrt leta na mesec
13-6-50 2*30
za Ameriko in vse drage dežele: celo leto.......K 30—
Vprašanjem glede inseratov na) se priloži za odgovor dopisnica ali znamk* Upravništvo: Knaflova ulica it. 5, (spodaj, dvorišče na levo),  telefon št. 85
Iz državnega zim.
Državni poslanec Ivan Hribar -tavil je v današnji seji državnega „bora ti - le dve interpelaciji: 1. Interpelacijo na gospoda e. kr. že-'ezniškega ministra zastran železniške nezgode pri St. Poltenu.
Dne 21. t. m. se je na progi Du-L;aj - Line pri St. Poltenu zgodila -•^■ašna nesreča. Ta dan je bilo namreč pri kilometru 62*2 deset delavcev glasom časniških poročil so bili *n Hrvatje in Srbi. po dmgi verziji Slovaki — ki so pod nadzorstvom partijskega voditelja Frana Pcter-nanna na odprti progi v globokem s^eku polagali nove pragove, ko je nekako ob dveh popoldne pridrdral lak in zapeljal sredi med delavce, ^osledie^ tega dogodka so bile stra-.ovite. Sedem delavcev s partijskim oditel jem Pctermaunom   je bilo v raveru pomenu besede zmečkanih u na kose raztrganih:   Še   eden je kmalu potem vsled poškodb umrl. Še uiso uradno dognana imena ljudi, ki so na tako strašen način ;>rišli ob življenje, a čuje se, da je bilo med njimi več oženjenih, ki so bili rodbinski očetje. Lahko si je torej   predstavljati   obupa nje njih svojcev in bedo rodbin, ki so izgubi-le svojo vzdrževalce, ker ti pošiljajo -vojo teško zasluženo  revno plačo navadno domov.
Če so že te okoliščine same dovolj pretresljive, se človeška čustva kar upirajo misli, da se je zgodila ta j—.'zna nesreča vsled brezskrbnosti in malomarnosti e. kr. državne npra-f same. In vendar se je to po sogla-M]jočih poročilih zgodilo.
V tem, ko. je namreč ta oddelek 1'lavcev delal na progi v globoki za-. kjer so nad 20 m visoke stene ? obeh straneh, in sicer na ovinka, * niso storile nobene varnostne pri-rave za varstvo delavcev, dasi je -led meglenega vremena bilo nad vse potrebno postaviti avizo - stražo.
Z ozirom na to dejstvo se kaže, da je nevarnost, da se bo c. ki*, drž. :f-Ip7niška uprava skusila na enak e.čin hranilnega sistema odkrižati svojih dolžnosti napram rodbinam : nesrečencev. Zato si štejejo pod-::sanci v dolžnost, vprašati gosp. c. -r. železniškega ministra: 1. Je - li ega ekscelenca natančno poučen o rf-r-enem dogodku y. — 2. Ce ni podu-
čen — ali je zahteval natančnega poročila? — 3. Ali hoče strogo odrediti, da se bodo v kali zadušili morebitni poskusi potlačiti to stvar, da bi se ne dognala krivda c. kr. držav-noželezniško uprave na strašni nesreči pri St. Poltenu.' — 4. Kaj hoče njega ekscelenca storiti, da bodo take nesreče na c. kr. državnih železnicah v bodoče nemogoče? — 5. Ali hoče njega ekseolencu e. kr. državnoželez-niško upravo napotiti, da se svojci pri St. Poltenu ponesrečenih delavcev ne bodo odpravili z beraškirai odpravninami, nego da bodo dobili zadostno, človeka vredno preskrbljen je
2. Interpelacija na gospoda ministra notranjih zadev.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko je z odlokom št. 5171 z dne 4. novembra 1900 v nemškem jeziku rešila reku r z Ivana Ogrina v Ljubljani proti odločbi delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trsi u i dne 30. anrila 1908, št. 4654/319 glede zamudnih '»bresti od zaostalih zavarovalnih prispevkov za izvrševanje zidarske obrti v Ljubljani in je doposiala rešitev mestnemu magistratu, da jo in-timira stranki.
Zidarski mojster Ivan Ogriu ni hotel sprejeti nemške rešitve z opombo, da mu ni razumljiva in se mu naj torej dostavi v slovenskem jeziku in je še dostavil, da zahteva od vzklicne instance slovensko rešitev, ker bi. ne mogel od nižje instance preskrbljen prevod smatrati za original.
Ko je bil rekurzni odlok z omenjenimi opombami Ivana Ogriua c. kr. deželni vladi v Ljubljani predložen, je smatrala ta za primerno, ga vrniti mestnemu magistratu v Ljubljani T>od št. 2350 dt*. 1. julija t. I. z naročilom, naj stranki tuuradni odlok z dne 14. marca 1900, št. 5171 v slovenske?;i jeziku iuiirnira. k čemur se pripominja, da ima mestni magistrat dolžnost v izvršeuju tu-nradnih naročil sam preskrbeti slovenski prevod in da glede notranjega u radovanja z vlogami strankam ne pristoJH noben upliv.«
To naročilo c. kr. deželne vir le za Kranjsko ima vsekako pečat recimo: avstrijske neverjetnosti. Nič ni bolj naravuo, kakor domneva, da morajo biti vsi uradniki političnih obiatuij v vojvodini Kranjski, kjer je 96%  vsega prebilalstvti sloven-
ske narodnosti, zmožni slovenskega jezika v besedi in pisavi. Če je tako, in po državnih osnovnih zakonih bi moralo biti tako, potem se pač obsebi razume, da morajo politična oblastva s sloveu. strankami v slovenskem jeziku uradovati. Izdajati odločbe v nemškem jeziku samo v ta namen, da bi se nižjim instancam s prevajanjem prouzročalo nepotrebnega dela, je pač nekaj nečuvenega in državna oblastva ponižujočega.
Podpisanci vprašajo vsled tega njega eksceieneo gospoda ministra notranjih del: 1. Ali je njega eksce-louei popisani slučaj znan2. Ge mu ni znan, ali je pripravljen, se o njem informirati I 3. Ali hoče njega ekscelenca političnim oblastnijam dati ukaz, da bodo laki slučaji enkrat za vselej nemogoči!«
Poištidai položaj.
Seja posl. zbornice.
Dunaj, 23. novembri:. V parlamentu to imeli danes povodom jutrišnje plenarne seje poslanske zbornice razni klubi svoja posvetovanja. Zborovali so dopoldne: nemški na-eijonalci. češki klerikalci, č^ški radi-kalci, češki agrarci, j>opoJdne pa nemški izvrš* . alri odbor in »Slovanska Enota«. Nemci nasprotujejo temu. da bi v jutrišnji seji obravnaval kak češki nujni predlog; dopustiti hočejo c-amo govor min. predsednika povodom prodložitvo proračunskega provizorija, nato p?, naj se seja zaključi.
Nemci stoje še vedno La stališču, ds mora »Slov. Enota« ustaviti ob-st rakci jo brezpogojno, potem šele so pripravjeni pogajati se z rjo.
»Slovanska Enota".
D u naj, 23. novembra. »Slov. Enota- je v svoji današnji seji ^k]o-nila, da ne uinakus nujnih predlogov. O seji se je izdalo sledeče poročilo: »Slov. Esseta« je danes pod predsedstvom dr. Šusteršiča sprejela j-iedeči predlog posl. Kramara: Vsled pogajanj s predsedstvom in s parlamentarno komisijo Poljskega kluba Ln istotako vsled sklepov nemških sivank, ki jih je »Slov. Enoti« na?;n8i(il načelnik Poljskega kluba dr. Glombinski, prevladuje v »Slov. Enoti« mnenje, da bi bilo mogoče pripustiti prvo branje proračunskega provizorija. Z ozirom na to, kako tolmačita sklepe Nemcev dr. Cliiari in
dr. Svlvestcr, predsjednika nemškona-cijonalne zveze in izvrševalnega odbora, smatra »Slov. Enota« situacijo popolnoma spremenjeno. Iz oficijelno naznanjenega sklepa nemških strank, ki so glasi: »Nemške stranke zahtevajo, da se osvobodi dnevni red v svrho obravnavanja proračunskega provizorija, in se pod tem pogojem pri pravljene podajati se s »Slov. Enoto« glede sestave stvarnega programa in glede njega izpeljivesti« je »Slov. Enota;- tembolj mogla sklepati, da so Nemci opustili svoje stališče, da je zauJ3 predpogoj za pogajanja parlamentarna rešitev proračunskega provizorija, ker je Nemcem predsedstvo takoj javilo, da je ta zahlora za .Slov. Enoto« nesprejemljiva.. Kazlične interpelacije sklepa so morale v »Slov. Enoti« napravi?! vtis nejasnega postopanja nemških svobodomiselnih strank. Poleg tega je ta vti? utrdilo dejstvo, da so nemške strerke izjavile, da ne s »Slov. Enoto« ne morejo pogajati o demisiji sedanjega kabineta, o možnosti sestave vlade, ki bi jamčila za enako pravično upravo napram vsem narodom, edina točka, o kateri se mora X>ogajati »Slov. Enotam glasom opetovanih javnih m v pogajanjih oddanih izjav. Za teh okolnosti smatra »Slov. Enota c zti nemogoče odstopiti odsvojega dosedanjega stališča.
Posledice tega sklepa »Slov. Enote« se bodo pokazale najbrže že v prihodnjih dneh v tem, da bo zasedanje zaključeno V jutrišnji seji klubovih načelnikov se bo odločilo, ali na jutrišnji seji posl. zbornice sledi še kakšna seja ali ne.
Proračunski provizorij.
Dunaj, 23. novembra. Finančni minister bo jutri predložil proračunski provizorij samo za tri mesece novega leta. Doslej se je predlagal proračunski provizorij redno za pol leta.
Konec akcije Poljakov.
Dunaj, 23. novembra. Predsedstvo Poljskega kluba ne bo imelo nobenm pogajanj več z nemškimi strankami in s - Slov. Euoto«. Akcija Poljskega kluba je končana. Poljski klub bo danes nadaljeval svojo politično debato. Ker je baron Bienerth izjavil, da se ne namerava vladati s § 14. ne l>o skupina Stapinskega predlaprala resolucije proti S 14.. kakor je to svoj čas nameravala.
Kriza na Ogrskem.
Kronski svet*
Dunaj, 23. novembra. Današnji kronski svet ni še prinesel odločitve, vendar pa je uspeh dosti povo-ljen. Kronski svet se je vprvič spustil v podrobnosti celega kompleksn vprašanj. Diference med krono in vlado še niso popolnoma odstranjene; pogajanja se bodo nadaljevala.
Slovaki.
Budimpešta, 23. nov. Slovaški poslanci so imeli konferenco, na kateri so sklenili podpirati Justhovo stranko, obstruirati plnra-litetno volilno reformo in prirediti ^ vseh slovaških mestih shode, na ka terih naj se ljudstvo pouči o krivič-nosti pluralitetne volilne pravice.
Iz Ervašksga.
Zagreb, 23. novembra. Bar Raueh je poslal avstrijskemu nauč-nemu ministrstvu dopis, v katerem motivira zahtevo po reciprociteti zagrebške univerze: glavni motiv je. ker študira mrjogo Dalmatincev ir Istrijancev na zs2rebški nniverzi.
Sr&ila.
B e 1 g r a d . 23. novembra. V poli ličnih krogih se prav živahno pretresava obisk bolgarskega kralja v BeJgradu. Kralj Ferdinand st ustavi v Belgradn na svojem povrat Im iz Pariza, kjer se sedaj mudi. V Belgradn bo dva dni. >
Dopisi.
Iz Borovnice. Petdeset oseb bro-ječa množica iz Št. Vida nsd Ljub-Ijauo je prišla pretečeno nedeljo obiskat našega sedanjega učitelja g. Žirovnika. To jc pač najboljši dokaz, kake simpatije, kako spoštovanja in hvaležnost uživa m oš poštenjak tam, kjer je toliko let živel in neumorno delal. Ganljivo je bilo gledati, s kako otroško hvaležnostjo in zaupljivostjo so pozdravljali prišleci svojega bivšega dobrega učitelja, vsak bi mu bil rad prvi podal svojo roko v pozdrav. Popoldne so si prišleci ogledali prijazno Borovnico, šli kljub slabemu vremenu do Ivana, kjer so baš ;>kval«, pokusi t klobase, a na večer se je sešlo v novi restavraciji g. Drašlerja toliko raznega občinstva.
LISTEK.
Poiiopnlifte v gozdu.
Ce si prijatelj peskoraka po ve-^uiestnem tlaku, ti ni mogoče zgre-signature današnjega dne. makar : ni*i zjutraj pogledal v koledar: s ehernega vogala te v gledišče rotila ; Mlinar in njegova hči« in v iz-rzbi slednje slaščičarne   se šeeperi ''srato okrašena vsesvetniška strneš. h jaz, ki se držim   bolje tramvaja, p vem, kako bi prezrl, da sem danes ^kako bi rekel — »unter Larvon die w nzig ftihlende Bmst«: na desno in *vo in vis - a - vis sama č ni ina od *v do temena, sleherna roka se ovi-■ a venca te ali one kakovosti ali vsaj "ned prsti tišči skromno kito jesen-► ga cvetja.    Mimo tramvajskega *oza se v divjem teku, kakor za sta-•o rigajoč, podi jata avtomobilov, a ulici ob strani se počasi vali veletok nepregledne množice   čruih postav. A ne korak brzohodih čevljev avtomobilskih in ne kerak množice danes tU zastavljen v znamenju običajnega dometa: ne. obrnjen je eden i drugi ia to ali ono »tiho domovanje«: na otočno,   severno,   staro . . . pokopa-!^če.
Tramvaj zvoni in ropoče, zvoni a mikasti svoje pasažirje.   Table s 5 srnali.     »P6chorrbrau«, »Lbwen-oran«, »Spatenbriio« ... so kakor na biljki jele švigati mimo; drdramo
čez pomerij. kamer si Monakovei ]>o-leti hodijo hladit razgrele glave in vroča grla. Krepak snnek in voz jo zavije, na prosto plauoio. da se očem odpre svobodna pot daleč tja v nedogled čez bavarsko ravan. Ne da bi se ustavil, že četrt ure vehikel drsi čez planoto, ki unč njo danes s svinčeno težo visi svinčen os ivo nebo. Tam streljaj oddaljena se gnete čreda ovac'in človeku se zazdi, da je /a-vozil v ogrsko pusto.
Holzapfelkreuth - \Valdfriedhof!« Na cilju! Obširno ozidje pa izza njega se višje, uižjr spenjajoče zeleno vrbovje, in vršičje — to je »pokopališče v gozdu«, menda prod dvema letoma izročeno svejemn namenu.
Tam na levo je vhod. Visoko nad portalom si strmite iz obraza v obraz dve Sfingi. Demonski magičen jo učinek! Zamislil sem se za trenutek v položaj njega, ki ima za veke prekoračiti prag teh propilej in — zazeblo me je v srcu. Vprašanje - kara.'« sem čital eni Sfingi z obraza. »Kdo ve!?« na obrazu druge kot odgovor prvemn vprašanju.
A le za tren a tek mi je eudna moč stisnila dušo, za trenutek v pravem pomenu besede. Dvoje, troje korakov in — daleč tam, strani, se dviga skupina — umetnina, vsa bela, ki ji ozadje tvori celo morje smrekovega zelenika. Kristus na križu je, ob strani mu Marija in Magdalena. Prečudovito vtelešene gledam v tej skupini besede, da je ljubezen silnejša od smrti in da »nisi daleč od kralje-
stva božjega«, ki si življenja pot uravnal i*> zapovedi ljubezni, ki je ni zapovedi nad t jo.
Pa težko da si je započetnik ideje pokopališča v gozdu stavil tak, etičen probici«, — ki ga ni treba več reševati. Saj v tem oziru vemo. da das Wahre iet sekmi lnngst gefunden, hut edle OeisJSfBfhsft verbunden. Da« alte Wahre, fass es an!
(Gothe).
Vsa drugačna je utegnila biti misel pokopališča v gozdu.
Iz široke ceste, ki me je pravkar uvedla na pokopališče v gozdu, se razlije na desne« in levo cela mreža vabečih potov in potičev za vozove in pešce po tem, najrajši bi rekel angleškem parku, ki mu je glavna struna bitnosti ubrsua na temno zelen smrečja, in borovja, s katero nepopisnih efektov kontrastuje bela bluza, v gošči sanjajoče breze pa listje in ma-hovje vseh barvnih nians. Tu pod smreko blizu pota se bršijan spenja ob — nagrobniku, dalje tam med brastičjem je bilo ravno prostora za dva in tamkaj na lehi jih je cela skupina ... A gomile oko ne zapazi nikjer. Zimzelen, šmarnice, ciklame .. . in kar je še ljubeča roka iz neizčrpne zakladnice gozda zasadila v obliki gredice, ti označi ležišče tukaj sanjajočega večni sen.
In ti nagrobniki! Pa saj to niso nagrobniki, ni to umetnost v obrti, to so spomeniki, to so umetnine, z elementarno neodoljivostjo učinkujoče po evo ji — umerjeni priprostosti.
O slehernem gre reči: tak je, tak mora, drugačen ne bi smel in tudi ne bi mogel biti n;i tem mestu, kjer stoji, in zanj. ki mu označuje počivališče.
Da jih kar na brzo roko omenim dvojico!
Nad gredo zlatorumenih krizan-tem se dviga soha iz plavkasto sivega kamna; na vrhu je vdolben relief, predocujoč iz morja vstajajoče soln-ee. I no, kako bi bil nagrobnik in nakit groba samo za las drugačen, če ti napis lapidarno pove, da med tema smrečicama smvn. Mari oka Zugi z Japonskega, ki je pred kratkim v Monakovem umrla, v 17. letu svoje dobe.
Docela priprost, masiven križ iz grobozrnega granita se svetlika tam iz polumraka med grmič jem! Predno »em utegnil pogledati na ime in stan, mi je pred dušo stala obe i niča naših pesnikov-genijev, umetnikov-mučeni-kov. Prešeren, Gregorčič, Levstik ... samo ta križ in ime, pa bi imeli naj-vernejšo biografijo!
In cerkvica, mrtvašnica pa kar je še običajnih stavb na pokopališču, to niso mračne, obligatne zidine čr-nobarvnih vetrnic in vrat, ne, zidanice so, postavljene v nežnem slogu na vstop vabeče vile comme il fant.—
Ves ta nebeškolepi košček narave, ki mu tudi umetnost ni vzela nič njegove naravnosti, kakor da bi s stranom prihajajočemu mrtveca da-jal poguma, šepetajoč mu v selenom vršičjn   dobrodošlico:   »Brez skrbi
vstopi, ki prideš z dela in teže ter s? spočij v tem kraljestvu matere prirode!«
Tukaj, mislim, si je započetniV ideje pokopališča v gozdu stavil problem ter ga tudi — rešil. Odkloniti ost grozote, ki povprečnega človeka prevzame ob sami misli: »Smrt, umreti! Moram li umreti?«, je pač bil namen pokopališča v gozdu; povda-riti, da to, kar vsakdanjost z grozo in strahom imenuje smrt, nikakor ni prehod iz nečesa v nič — saj danes vemo, da take »smrti ni«! —. marveč da je to vseskozi naraven pojav, kajpada grandiozen pojav narave. Kakor se po teskem delu utrujenee za odpocitek zateče v samoto narave, če le mogoče v gozda samoto, tako nai, ko je odložil življenja hrome, — »vzamejo v sebe ga njene moči!«
Pokopališče v gozdu ni zgolj ekonomičen in tudi ne samo estetičen, marveč je ob enem i filozofičen problem v uajožjem pomenu besede: v njem vidim dobršen kamen za vele-zgradbo, ki ji pravimo — svetovni nazor. V njem zveni eden izmed krepkega kora glasov naše dober »Retournons k la nature!«
A poleg obeh pinakotek, gliptoteke, Schackove galerije in državne knjižnice bo v bodoče Baedeker kot vsaj z eno zvezdico označeno znamenitost Aten ob Izari moral pač sprejeti i — »pokopališče v gozdu«.
Monakovo, 2 novembra 1909.
Dr« K. a
da so bili obsežni prostori vsi zasedeni in neprisiljena zabava se je pričela. Polnoštevilni sloveči Zirovnikov pevski zbor iz Št. Vida nas je pod spretnim vodstvom svojega ustanovitelja imenitno zabaval, pesem je sledila pesmi, govoranca govor anci in v taki prijetni zabavi približala se je le prehitro ura ločitve. Hvala vam lepa. dragi Št. Vidčani, na tako lepo vspelem zabavnem večeru, ostanite pri besedi, da nas prilično še po-setite in bodite zagotovljeni, da bo-dete vsikdar sprejeti z bratskim sr-eem in odprtimi rokami.
Iz Loža. Te dni smo izgubili vrlega moža^ gosp. notarja Jakoba Ko-geja. Kako so znali dolinci ceniti njegove velike zasluge, ki si jih je pridobil s svojo neumorno delavno-stJo, je pokazala njegova sijajna vu-leta pretočeno sredo pri županu Žni-daršiču. Zadnji kotiček je bil nabit, vse je prišlo od blizu in daleč, ne glede na zelo neugodno vreme, da še zadnjič stisne vrlemu rodoljubu roko v slovo. Gospodje govorniki so skušali v izbranih besedah naslikati vrline gospoda odbornika. Oiril-Me-todova podružnica je izgubila ta večer s svojim dosedanjim prvomestni-kom najboljšega oskrbnika, ki jo je privedel do viška, Našel jo je nebogljeno in zanemarjeno in vzdignil jo je in ji dal krepčila. Koliko se je gospod prvomestnik trudil za nje razvoj, je najbolje pokazala skrbno in ljubko urejena podružnična veselica meseca julija t. 1., ki je kljub slabemu vremenu pre impozantno uspela. Toda ne samo ob tej priliki, marveč še ob mnogih drugih slučajih, je pokazal gospod od hodni k ^vojo velikodušnost. Podpiral je kot visok idealist vsalaero podjetje, ki je imelo namen dvigniti družabno življenje v loški dolini. Višek velikodušnosti in rodoljubja pa je dosegel, ko si je na lastne stroške nabavil obsežno knjižnico, namenjeno ložkemu ljudstvu, ki je pridno segalo po tečni dušni hrani in zajemalo iz knjig potrebno izobrazbo. Prepričan bodi gosp. notar, da si se s tem zahodi gosp. notar, da si je s tem za-1 i a i! — Cist možu, ki se ni hal in strašil skrbi, truda iu stroškov, ka-koršni vodijo k dosegi tako idealnih ciljev kot si jih je on začrtal. Vse je izpeljal določno iu vstrajuo. Bil je prava narodna čebela, nevtruden in iievstrašeu. \ ♦lika opora mu je bila v njegovem delovanju plemenita gospa, ki je imela vedno odprte roke in srce trpečemu bratu.
Z Dolenjskega. Kako postopajo Nemci napram Slovencem, kako se ponosno šopirijo in nosijo kot bi bili res prvi na svetu, povsod imeli prvo besedo, ne le v svojem rajhu, temveč tudi po naši lepi, mili slovenski domovini, priča sledeči dogodek dne 10. t. ni. na progi železnice Ljub-ljana-Novo mesto. — V /a leznični voz pride agent, pristni German, pri-vandrani nemški Mihel. Zal, imena njegovega ni bilo možno izvedeli. Prisede! je v manjšem oddelku voza, kjer so bile tri dame iu en gospod. Vsi ti so se menili v svojem materinskem jeziku. Zaradi tega je Nemec i>inal iu sopel koi gad ter ni vedel kako bi se znosil nad to predrznostjo, da govorijo v njegovi pričujočnoeti Slovenci slovenski. Slednjič, ko sta v Grosuplju izstopila gospod in ena dama. si je vendar dovolil pokazati svojo robatost, svojo oliko, ki jo Nemci tako povišujejo, ter jako surovo napadel obČespoštovano gospo L. iz Št. R. in gospico učiteljico H. iz Št. V., češ, ker v nobenem kupeju ne more še citati časopisov pred uma-
zanimi Slovenci vsled njih neprestanega besedičenja. Gospa L. je odgovorila na izzivajoče, predrzne, nadute   besede pritepenega nemškega
potnika, kar je zaslužil. Povedala mu je tudi gospica H. kar gre takemu iz-zivaču. To bi bilo lepo, da radi kakega nemškega pritepenca, ki hodi iskat med Slovence svoj kruh, ne bi smeli Slovenci še govoriti ne v svojem materinskem jeziku, in to še na svoji rodni zemlji ne. Kaka imperti-nenea. Zakaj si tak nadutnež ne najame posebnega voza, kjer bo lahko čital svoje časopise. Slovenski trgovci! Agent je bil oni Nemec, ki je napadel mirne, slovenske potnike v kupeju. Napadel jih je le zato, ker so oni govorili slovenski na svoji rodni zemlji. Ali ni to uekaj nečuvenegn, kar si že dovoli Nemec pri nas? Ali l>oste res imeli kupčijo s takimi pri-tepenci, ki nas tako napadajo. — Odločen nastop obeh dam v kupeju je koj ugajal vsem pričujočim v vozu. Želeti je, da bi ti dve našli mnogo )K)snetnalk, mnogo posnemalcev, ki naj bi tudi dejanski pokazali svoj narodni ponos. — Več rodoljubov.
Iz Trsta. (Častni večer gospe Po-nikvarjeve v Trstu.) V tržaškem slovenskem gledališču se je vršil mi-nolo nedeljo častni večer gospe Po-uikvarjeve v proslavo njenega Poletnega vspešnega in požrtvovalnega delovanja na narodnem polju Trsta iu okolice. Jubilant in ji na čast se je ob 8. zvečer predstavljala češka lirama »Žetev«. Gledališče je bilo natlačeno ]K>lno občinstva. V dveh ložah smo opazili odposlanstvo odličnih ljubijankih dam in zastopstvo Ciril-Metodove družbe, katero sta zastopala gg. prvomestnik Senekovič in odbornik župnik Herce. Kakor hitro se je zastor odgrnil in se je prikazala gospa slav I jenka v u Jogi Zdenke, hčerke Požarjeve, jo je občinstvo pozdravilo z viharnim aplavzom. Igra — ki ima sicer v sebi polno krasnih momentov, ali je za enak večer, posebno še glede na okus tržaškega občinstva predolgočasna — je bila izvajana od strani igralcev s pravim slovesnim čustvom. Kakor posebno izborne igralce moramo omeniti starega našega znanca in tržačanom priljubljenega g. Verovška iz Ljub-Ijane, ki je ta dan v Trstu gostoval; nadalje gg. Jakob Stoka in Grgico Lešiča, katera oba sta res mojsterski i/vi šila svoji, res težavni ulogi. Nadalje gospo Danilovo in gos}). Ponikva ijevo, kateri obe sta bili kos — kot pravi umetnici — svoji ulogi. — izvrstne je markiral bivšega poročnika g. Potrata i u mesarja Čuka g. Bratnča. Ostale uloge so bile sicer manj pomembne, ali od vseh igralcev dobro izvedene. Koncem prvega akta so se vsule od vseh strani na jubilantinjo sveže cvetice in poklonjenih jej je bilo obilo šopkov in raznih drugih krasnih darov. V istem trenutku je stopil na oder deželni poslanec g. nadučitelj Stipe Feringa, ki j«' v krasni vezani besedi pozdravil gospo Ponikvarjevo. Ob koncu njegovega pozdrava je zaorilo po v tu', gledališču: živela gospa Ponikva rje va ! Na splošno zahtevo občinstva se je morala opetovano prikazati na odru. Po končani predstavi se je v prijateljskem krogu vršil v salonu >Narodnega doma« koiuers, kjer se je zbralo mnogo odličnih tržaških Slovencev in Slovenk, kako)- tudi ljubljansko odposlanstvo. Prvi je v imenu tržaškega slovenskega gledališča — katerega stalna soirudnica je ga. Ponikvarjeva edino le iz ljubezni do slovenske stvari — pozdravil    intendant g. Zoreč, pro-
slavljajoč go. jubilantinjo kakor vzor narodne in neutrudno delavne in nesebične dame. Na to je govoril prvomestnik Ciril-Metodeve družbe
g. Senekovič, omenivši, koliko tiso-čev se je po inicijativi gospe Ponik-varjeve nabralo za Ciril-Metodovo družbo. Vzgledu gospe jubilantinje naj bi sledile nase narodne dame! — K besedi se je priglasila gospa Gove-karjeva iz Ljubljane, ki je v enakem smislu omenjala nesebično požrtvovalnost in neumorno delavnost za narodno stvar gospe slavi jenke. Vsem tem se je v kratkih, a prisrčnih besedah zahvalila gospa Ponikvarjeva, rekši, da tolike izkazane časti pač ni zaslužila s tem, da je vršila svojo narodno dolžnost kakor hči naroda slovenskega. Ali zaveda se v tem trenutku, da ta njej izkazana čast se ne tiče nje same, temveč skupnega narodu. Konečno je še gospa Maša Grom prečitala mnogo, od vseh strani došlih pozdravnih brzojavov, mej katerim sta bila s pt>sebnim prisrčnim navdušenjem i prejeta ona g. župana Hribarja in gospe dr. Tavčarjeve. Ob pozni uri so se ločili prijatelji in prijateljice od spoštovane gospe Ponikvarjeve, želeč jej dolgoletnega krepkega zdravja in proseč jo, naj tudi v bo-doče ostane tako zvesta in požrtvovalna sotrudnica na narodnem polju kakor je bila do sedaj. Tem željam in prošnjam se pridružujemo tudi mi in kličemo gospej Ponikvarjevi: »Na mnoga leta!«
Ljubljanski občinski svet
Ljubljana, 23. nov.
Današnji izredni seji predseduje podžupan dr. Tavčar, ki imenuje ove-rovateljema zapisnika obč. svetu. Li-kozarja in dr. Trillerja.
Naznanila predsedstva.
Župan naznanja v dopisu, da podarja svojo knjižnico mestni občini. Izreče se mu zahvala.
»Glasbena Matica« in »Kolo« se zahvaljujeta mestni občini za udeležbo povodom zadnjega koncerta društva »Kolo«.
Posl. Redlich je izposloval, da bodo dobivala mesta, kjer so tobačne tovarne odškodnino za to, ker te tovarne ne plačujejo dohodarine. Na Ljubljano pride 6000 K na leto. Poslancu Redlichu se izreče zahvala.
Nato se odobri   zapisnik zadnje
seje*
Nujna zadeva.
Obč. svetn. dr. Triller poroča nujnim potom, da je treba erarju izdati pravoveljavno izjavo, po kateri preide nova obrtn? šola v last erarju. Njegov tozadeven predlog je sprejet.
Stavbne zadeve.
Prizivu Nežtke Kraljeve proti odloku mestnega magistrata glede zazidave nekega dvorišča se ugodi.
Zajcev relief se na pročelje dekliškega liceja postavi sjnmiladi; napravljen bo iz peščenea. Veljal bo 2000 K, 000 K od te svote je kipar Zaje že dobil, 14(50 K pa se postavi v proračun za 1. 1910.
Stroški pri drenažah in kanalizaciji okolice nove drž. obline šole so se zvišali. Odobri se pri drenažah ;VT)00 K, pri kanalizaciji 2900 K. O vseh teh stvareh je poročal obč. svetu. Ter k.
Šolskega odseka poročila.
Poročilo o porabi dotacije za šol. leto 1908/0 na I. mestnem otroškem vrtcu se odobri.
Na mestnih ljudskih šolah se bo ie vnaprej pobirala od učencev odškodnina za Črnilo, in sicer po 20 v. Revnejši ne bodo dajali ničesar.
Sluga na mestnem dekliškem liceju naznanja, da ne more sam več upravljati vsega dela. Za pomožno silo je bilo doslej 120 K na leto v proračunu, sklene se postaviti v proračun prih. leta 240 K in šolsko po-strežnico najeti s 1. decembrom. Poročal je obč. svetn. Dimnik.
Iz mestne elektrarne.
Obč. svetn. dr. Novak poroča, da se je ravnatelj mestne elektrarne Ciuha udeležil elektrotehničnega kongresu v Merami. Dobil je za lo subvencijo. Se vzame na znanje.
Sledi tajna seja.
Dnevne vesti.
-j- Epizoda v deželnem šolskem svetu. Včerajšnji »Slovenec« piše o nekem prigodku v zadnji seji deželnega šolskega sveta, ki je pomenljiv za razmere v deželi. Ker pa Lampe-tovo poročilo ni popolno, moramo o stvari spregovoriti. Na mestnem dekliškem liceju je razpisano mesto za nemščino. Pri takih službah predloži mestni svet terno, iz katere imenuje potem ministrstvo dotičnoga učitelja. Pri ti priliki bil je gosp. Jug edini in dobro priporočeni kandidat. Šolski nadzornik je v seji deželnega šolskega sveta predlagal, da naj se prošnja g. Juga priporočilno predloži ministrstvu. Deželni odbornik dr. Lampe ugovarja, ter slika razmere na liceju v črnih barvah, pregreva slučaj Deteljeve odpovedbe, ter naglasa, da je bil deželni odbor prisiljen, liceju ustaviti vsako deželno podporo. Vzlie temu, da dežela ničesar več ne plačuje, bi pa dr. Lampe še vedno rad komandiral na mestnem liceju. Ker je gosp. Jug na nekem shodu baje žalil deželnega glavarja, predlaga, da naj se gosp. Jugu prošnja vrne in služba nanovo razpiše. Dr. Tavčar pripominja, da za svojo osebo stoji na stališču, da se imajo aktivni učitelji ogibati političnih shodov, in da tudi glede gosp. Juga ne spremeni svojega stališča. To pa le tedaj, če se vse politične stranke v deželi postavijo na isto stališče. Dokler pa ima gosp. Jug izglede, da hodijo c. kr. profesorji na politične shode, da tam hnjskajo in zabavljajo, se bode dalo teško kaj spremeniti, posebno če se vidi, da klerikalnim profesorjem kaj takega ne škoduje, nasprotno, da jim še koristi, ker jih to hujskanje meče na zgoraj proti stropu! Predlog deželnega šolskega nadzornika je bil sprejet. Vsled tega se kadi iz »Slovenca« velika jeza dr. Lampe ta. Mož pa je pri tem jako nepreviden: zastopa namreč mnenje, da je ropotanje po shodih dopuščeno samo klerikalnim profesorjem, da se pa nikomur, ki je somišljenik napredne stranke, in ki se ne navdušuje za klosetne spise škofa Jegliča, ne more poveriti javna služba v deželi. Dr. Lampetu smo hvaležni, da je sebe in svojo stranko pokazal v ostudni nagoti. Ker se je mlad mož udeležil političnega shoda — prof. J are je bil stokrat na takih shodih — je bil mašnik Larnpc takoj pripravljen, pozobati mu eksistenco! Da bi se pa. načelo, da v deželi mož naprednega mišljenja ne sme dobiti javne službe, moglo uveljaviti, o tem pa pač zelo dvomimo Kaj takega javno zahtevati, je politična oslarija prvo vrste, in o tem se bo tudi dr. Lampe prepričal. Zatorej se čisto nič ne bojimo, če se zadeva,   kakor   grozi dr. Lampe v
mm iimku,
(Konec.)
Hodim okrog po najsamotiiejsih krajih, skrbno se ogibljem ljudi, da me ne motijo. Počasi s povešeno glavo korakam zvečer po tihih ulicah. Vse je mrtvo okrog mene, a jaz živim. Živim najprej prav srečno življenje. V sebi čutim neizmerno moč, bogastvo na duševnih zakladih, ki silijo, da jih spravim na dan. Vse to bogastvo vidim pred seboj, vidim silno eneržijo, doseči kaj velikega, vidim zmožnosti, ki so nakopičene, da jih izrabim, in to storim tudi — v mislih. Zasnujem načrt, prav realen načrt, ki se da z lahkoto izvesti. I u duša se mi dvigne iz vsakdanjosti, rešuje 1a narčt in čut zadovoljnosti in sreče, nekaj milega in mehkega se razlije po notranjosti. Zopet postanem idealni mladenič in uresničujem načrte, ki sem si jih delal v zgodnji mladosti. Vsa sredstva, da jih dosežem, so mi na razpolago, i u čudno ni, da se čutim srečnega in blaženega. Na vse pozabim in hitim !e više in više preti ciljem.
Toda /aslisim uro; dve, tri bije v zvoniku, ustavi me kol čez cesto in zavem se svojega položaja. Dozdaj blaženost, a zdaj SS začne pekel. Vsa resničnost leži pred menoj: mizerija življenja, tisoč skrbi in grozovita onemoglost, da sem Črv, zakopan v zemljo,   ptica s polomljenimi peroti.
Kaj ee revež dvigaš, kaj sanjaš, ko te pa materielnost drži pri tleh, ko imaš prepričanje, da se nikoli ne iz-kopljcš i/ boja vsakdanjosti, ki ti jemlje v^e moči. da ti nič ne preostane z;i uresničenje lepili idealov. V zavesti te onemoglosti me zgrabi jeza in solze britkosti iu tuge ini napolnijo oči. A te solze so suhe in žgo in pečejo hujše kakor kaplje raztopljenega železa. Obupno stiskam pesi*' in najrajši bi zar jul tako obupno, tako grozno, da bi se razmajal nebesni obok nad menoj ter se podrl name in me zdrobil v prah. Zaželim si smrti, tako silno zaželim, da se nehote ustavim in pričakujem, da se mi ostavi srce ali da poči od brezmejne bolesti. Toda srce se ne ustavi, burno tre peče in se zvija in krči ie nadalje, umevno, saj človeško srce še kaj hujšega prenese.
Za takim izbruhom nastane reakcija: vtrujenost v telesu, vtruje-nost v duši. Vse veselje izgine in kakor hlad jesenskega večera mi napolni dušo. Izžgan ognjenik se mi zdi notranjost; tako praznoto, tako puščavo čutim v srcu, da me zazebe. Strah me je pred samim seboj in groza me navda, da bom moral bog-vc kako dolgo živeti tako ničevo življenje, ki se in i studi, da bom moral vedno nositi v srcu skeleče spoznanje, da nisem drugega kakor kolešček stroja v veliki tovarni življenja, ki je sicer potreben, a opravlja ravno take funkcije kakor jas. Mehanično se vrti   leto in dan brez čuta,
brez vsake izpremembe, dokler se ne obrabi in ga vržejo v kot.
Vidite, tak kolešček sem jaz. Tako malo zinisla za kaj vzvišenega ima moje življenje, tako vsakdanje iu prazno je, da zasluži znak filistra v najslabšem pomenu besed«1. In ker ne morem nasititi svojega notranjega človeka, nasitim zunanjega. Proč duša, proč lepe sanje, j>ostanimo blagorodje filister! S filistri živim, s f i list r i občujem, torej moram biti sam tak, kajti gorje, ko bi me povsem obvladalo notranje življenje. Počasi se bom še bolj privadil površnega življenja in tekom let se lahko zgodi preobrat, da bo vse notranje življenje zamorjeno. Saj se imam že zdaj tako v oblasti, da mi malokdo ali nihče ne pozna, da se skriva v moji notranjosti globoka narava, ki me deloma osrečuje, deloma me pripravlja najhujše duševne boje. Po takih hudih bojih me izdaja kvečjemu bolesten izraz na licu ali nagubano čelo, kar si pa ljudje tudi lahko drugače tolmačijo.
In ker se že par let silim, da zamorim notranje življenje, sem otrpnil in takorekoč top postal za gotova čuvstva. Nisem več zmožen ne prave ljubezni, ne prijateljstva, ne sovraštva, ne usmiljenja, ne nevoščljivo-sti. Vseeno mi je, ali se drugim dobro godi ali slabo, nikomur ne zavidam sreče. Kakor duševni so otrpnili tndi telesni občutki. Za bolezen se malo brigam in telesne bolečine kaj ravnodušno prenašam; sočutje dra-
gih, če sem bolan, ni i je skoro zoper-no, zato se pa bojim bolezni.
Kakor vidite, se nekako lahko uda jam takemu življenju. Ako se premagam, sem prav dobro vol jen in zadovoljen filister. le gotovim stvarem ne smem priti preblizu. Lepa gledališka predstava, ki blaži človeško srce, ga dvigne in zbuja iz otrplosti, ni zame, ker me tako prevzame in razburi notranje življenje, da so pozabljeni vsi sklepi in blagorodje filister je zopet sanjač. Umetniška godba, lepo petje me zopet zanese v ono življenje, ki ga ne smem živeti. Da se izognem razburjenju, rajši ne grem na take priredbe. Podobno se mi godi, če čitam kaj lepega. Ves prevzet sem potem in drhtim v neki omotici in hrepenenju, da bi vedno živel v idealnem svetu pozab ljenja. Tega pa ne smem in ostanem za zunanjost izrazit filister.
Vsak po svoje Bogu služi: orel na višavi, ureh v luži!
Urhi imajo tudi pravico do življenja, sicer bi jih stvarnik ne bil ustvaril, torej me imejte za urha in mi želite, da se dobro počutim — v luži!«
Prijateljica je nehala citati in za danes ni pustila, da bi debatirali o pismu njenega sanjača. Pozneje enkrat sem jo prosil za prepis tega pisma in priobčnjem ga v zabavo in ugibanje filistrom, če je med njimi res ie več takih — norcev.
Rad. Mar n.
svoji onemogli jezi, spravi pred de. žel ni zbor. —r.
-f- Trgovska in obrtniška zborni, ea za Kranjsko v Ljubljani ima v
petek, 26. novembra t. 1., ob 5. popoldne v dvorani mestnega magistrata redno javno sejo s tem-lp dnevnim redom: I. Predložitev zapisnika zadnje seje. II. Naznanila pred sedstva.     III. Naznanila, tajništva.
IV. Zbornični proračun za leto 1010.
V. Prošnje za podporo: a) zavodu za jiospeševanje obrta na Kranjskem; h) grcmijalni trgovski šoli v Ljub ljani; c) obrtni nadaljevalni šoli v Črnomlju; d) trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani; e) za čevljarski in krojaški strokovni tečaj v Ži-reh; f) za nove oddelke na e. kr. strokovni šoli v Kočevju; g) za mladinsko zavetišče društva rokodelski! mojstrov v Ljubljani; h) gostilničar ske zadruge v Ljubljani za kuharski tečaj; i) deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem: j) v pokritje stroškov mednarodne; kongresa za trgovsko šolstvo na Dn naju leta 1910. VI. Volitve zborničnega zastopnika v šolskem odboru obrtne nadaljevalne šole v Metliki. VIL Izjava o predlogu za imenovanje cenzorjev pri ljubljanskem zavodu avstrijsko-ogrske banke. VIIL Vloga gremija trgovcev v Ljubljani glede nameravane uvedbe monopnip na užigalice. IX. Samostalni prodloir zborničnega člana g. Kamila Pam-merja v zadevi tarif na progah c. kr. priv. južne železnice. X. Tajna seja.
-j- Politično in gospodarsko dru-štvo za šentpeterski in kolodvori i okraj ima jutri, dne 25. t. m. ob S. zvečer svoje društveno zborovanje v gostilniških prostorih g. Počivalnik,! na Sv. Petra cesti. O političnem po« loža ju poročata g. deželni odbornik dr. Ivan Tavčar ter g. deželni poslanec Josip T u r k. Davkoplačevalci ]x>kažite s svojo šievilno udeležbo, da se ne daste odreti, da se ne cias^ uničili od klerikalcev.   Vsi na krov'.
-j- Sama rabiilistika. Na 57 shodih so klerikalci v nedeljo prali svojega škofa zaradi njegovih klafar-skih bukvić. Prali so ga s samo ra-bulistiko, s samirni zavijanji, k. in natolcevanji. »Suppresio veri su?,-gestio falsi« ena najlepših cve tiste jezuviteke morale, ki jo zanio ;-je ves svet in ki se je dosledno škof in njegovi zagovorniki. Za nas ni nobenega dvoma, da je škof sam alarmiral klerikalno stranko za sve-jo rešitev, ker se je bal, da ga bode kot pohujšljivca odstranili s škofovskega sedeža. A slabo so jo opravil; njegovi zagovorniki, med katerimi so bile tudi inferijorne ničle, ki bi se jih vsaka stranka sramovala. Naravnost obupmi sred./Iva so rabili ti ra-bulisti, ki so škofa reševali. Dr. Janez Evangelist Krek je škofa celo popisoval tako, kakor da bi bil kak tepec, ki ne ve, kaj dela. Vsi pa so kričali, da škof, ki je svinjske bukvico spisal, ni pohujšljivec, pač pa da so pohujšijivci tisti, ki so škofove svinjarije ponatisnili. Denimo, da je zelena brošura res pohujšljiva, a pn-hujšJjivo je v njej edino to, kar je škof spisal, in na škofa pade torei greh. Že pri krščanskem nauku sm 1 se učili, da je veliko večji grešnik tisti, ki stori pohujšanje, kakor tisti, ki je nadaljuje in če je grešnik cel' škof, torej cerkven dostojanstvenik čuvaj morale, potem res ne zashr/ drugega, kakor da se mu obesi sveto-pisemski mlinski kamen okrog vrstil in se ga potopi na dnu morja!
+ »Dic Romkirche a ni Pra:> ger«, rimska cerkev na sramotilnem odru, je naslov letaku, ki ga razširjajo Nemci po celi Avstriji v nešte-vilnih izvodih. Zlasti pridno razšir jajo ta letak protestantski pastorji. In o čem govori ta letak ? O svinjski brošuri ljubljanskega škofa. Protc stantje izkoriščajo škofov škandalozni spis, da sramote katoliško cerkev in da delajo propagando za prestop k protestantski veri.
-f- Zaradi škofove brošure, h Šmartna pri Kranju pišejo: V nede ljo smo imeli tu shod, ki ga je sklical župnik Šare. Na shodu se je razpravljalo o škofovi brošuri. Govorili so: kaplan Sitar iz Kranja, prof. Jarc in tukajšnji kaplan. Sitar je rekel med drugim: Šmarsko duhovništvo jo danes sklicalo vse moške te fare, da hi se vložil protest proti prodaji »zelene brošure« v Kranju. »Bili smo že pri višji oblasti v tej zadevi«, rekel je g. Sitar, »a tam so zmajevali samo z ramami. Torej sto sklicani ds nes, da nam odgovorite na vpraša nje: ste li za to, da se brošura prepove*« Seveda so vse ovčice pritrdil1-saj se je govorilo »samo o hudobi^ brezvemih liberalcev, ki hočejo baj* »križati« nesrečnega škofa. Govornic je tudi omenil Poncija Pilata. Ta ni našel krivde na Kristusu in vendai je ljudstvo upilo »Križaj ga«. Kavne tako upi jejo sedaj liberalci nad škafom: »Križaj ga!« Le to je škeda, da se je škof sam križal, prodno je kdi upil: Križaj ga! Razjasnili so se tam temni obrazi farovških podrepnikov in podrepnic, ko so izvedeli, kako hvt dobni so liberalci. Saj so res hudobni! Čujte, kaj gre tukaj od ust do ust. Liberalci so te svinjarije spisal'
♦
zdaj jih podtikajo škofu. »Saj smo edeli, da škof kaj takega ue morejo isati!«Tako sedaj govore knietje.Go-pod župnik Šare je na shodu tožil: Se taka ženska, o kateri sem bil pre- i ričan. da je pobožna, še taka ženska j ie verjela hudobnim nakanam lihe- ! alcev!« Kako pač more biti to kaj j apačncga, kar so škof pisali: Glejte, | irevzvišeni je celo ponoči pred naj- J ,vetejšim molil, da bi mu razsvetlil um, spisati prepotrebno knjigo v krščanskem duhu.« Najznačilnejši paje hil pri teh govorih odstavek, v katedro so očitali liberalcem rafinirani način, napolniti svoje žepe! Reklo se je: »Liberalci tiskajo te brošure samo za svoj profit, prodajajo jih celo po 20 v dražje nego je stala brošura našega presvitlega škofa!« Tako so govorili gospodje na shodu, vdani njih backi pa so jim pritrjevali. In gospodje so sedaj prepričani, da je ?edaj ljudstvo z njimi enih misli o škofu. Le pojdite med njega in slišali boste marsikje: »Naj bo, kakor hoče, živeli bomo sami, kakor se spodobi, raka j vse pa le^ni res,kar nam pravijo duhovniki!« Škof jo je sani za vozil ;u zdaj ga pa hočejo duhovniki izvle-ri iz blata. »Da, da«, je rekel star mo-žiček, ki je znan kot bogaboječ mož: Skof jo je sam zavozil, ravno tako ;ra bodo pomnili kot Martina Lutra <e poznejši rodovi. No, pa saj smo že Mrmani, če je kaki škof v Ljubljani ali ne!« Tako se govori v smarski fari med ljudstvom po nedeljskem -hodu.
+ Slučaj, ki ni već slučaj. Na
nedeljskem shodu v »Unionu«, kjer yo prali škofa Antona Bonaventuro, je bilo vse polno čukov, ali kakor jim klerikalci sami bahavo pravijo, >rlov«. Istočasno, ko se je vršila komedija v »Unionu«, so čitali po cerkvah evangelij o »gnusobi razdejanja«. V tem evangeliju se nahajajo te-Ie za prireditev v »Unionu« kakor nalašč napisane besede: »Kjer se nahaja mrhovina, tam se zbirajo orli.«
- Kaj pa je zopet to? Nekaj ča--ri sem se podi po ljubljanski večerni -»romenadi v Šelenburgovi ulici tolpa nemških srednješolskih fantiče v z mrševskimi  čepicami na  glavah, z »čitnim namenom    seveda, izzivati rirninenujoče    slovensko občinstvo. Ko >o svoj čas slovenski srednješolci zabeli nositi polhovke in pozneje fese, so bile slavne naše srednješolske oblasti strašno nervozne in iskale so kar celo zaroto med slovenskim dija-štvora. Zdaj pa seveda ne vidijo ničesar. Mi bi o otročji demonstraciji uladih nemških junakov ne napisali iti besedice, ali iz te nemške otročarije bo kar naenkrat   nastal »alt-hergebrachtes Recht«,   »uralte Ge-inheit« itd. in Slovenci bodo morali glodati, kako vlada čuva v Še-enburgovi  ulici   v bitmi« nemških ršev. Vsak poskus, uveljaviti celo te v Ljubljani demonstrativne spre-r»de nemških buršev, pa je treba za--i?i takoj v kali, dokler ni prepoz-». V Ljubljani prav nič ne potrebu-emo praških   Pri kopov«!
Blagoslov I jeni m rokovnja-**:n. A" zadnjem    Domoljubu«, ki se -uza^e po pr?vici   imenuje »Laži-ub«, piš~ kaolar: Miha Zevnik, da ^'i-i   jaz vsiljeval na pošti dijakom ijižico   »Kaj   pravi brošura škofa Vntona Bonaventura?« Izjavljam, da -r, nesramno obrekovanje in grdn ■ '.\ Niti na mise? mi ne pride, da bi ot'ovo   svinjarijo   sploh komu vsi-aL   toliko   manj   dijakom, ni-:i /a to niti ea«o,   niti sredstev. n kofovo bogudopadljivo delce širiti n*»d ljudstvo bode* poklicani naši ka-*r»liški župniki. Kc'.toliški svetohlinee f porabil to nečuveno laž,   da more -umničiti   moje   sokolsko delovanje n infamuo denunciratil Ker ni bilo ■Irugega.   je prav   prišla katoliškim r»oštenjakom   zelena knjižica. Prav tako   odločno zavračam sumničenje, na navajam   mladino   k zmerjanju Orlov s ; čuki«. Le s samo enim doka-/r,m   na dan!   Pač pa se je dokazalo -red sodiščem,   da je bivši načelnik Orlov zmerjal spednjeidrijske Sokole »grand   barabami«, »ferdamani nilei« itd.! To je pač najlepši dokaz, je doma zmerjanje. Na drugo mi i treba   niti odgovarjati,   take pri-'arije   more pisati samo kaplan ^ vaik.   Pri bi jem   samo še dejstvo, rla idrijski klerikalni    dopisniki pt-■jo drugače v »Slovenca«, ko v »Do-r .ljubav zadnjega svoje laži, da !i za njihova rokovnjaštva ščiti po-ianska      imuniteta odgovornega irednika. To je katoliška morala!
.Julij Novak.
+ Nov   ateniat   tržaško - kopr-kega Škofa uinns. Nagla na Slovan-Mvo v Istri. Ricmanjci so bili že, takorekoč, uklonili tilnike in so se bili zopet podali — pod nekaterimi pogoji — v okrilje rimo - katoliške cerkve, priznavsi kakor   vrhovno eer-veno    oblast    tržaško - koprskega kola, monsignorn Frančiška Nagla, hi glej: ravno sedaj, ko je bila ric-i sanjska »afera« takorekoč    def ini-'i\no rešena, je ta   prelat, tržasko-Koprskj škof, zopet izzval ogromno 2orčenje. V zadnji številki svojega -'Jasila »Curia epicopalis« je namreč ržaško - koprski škof,   mons. Nagi, priobčil epistolo na   duhovščino m
Istri, v kateri odrejuje, da se ima sploh opustiti vsaka raba hrvatskega
jezika v cerkvah, kjer je hrvatski jezik še količkaj v rabi. To svojo odredbo vtemeljujc škof Nagi, sklicuje se na dekret »Cougregatio concisto-rialis« iz dne 18. decembra 1006. »Aeres de liturgijo«, v katerem dekretu je rečeno, da so vsi svečeniki obvezani »sob ohedientiae vinculo« posluževati se na cerkvenih obredih edino le latinskega jezika. V svoji epistoli dovoljuje škof Nagi, da v onih cerkvah, kjer sta se do sedaj pe-vala epistola in evangelije v hrvatskem jeziku, se imata pevati še naprej, ampak pod pogojem, da se prej odpojeta v latinskem jeziku. — Ta odredba neprevidnega tržaško - koprskega škofa Nagla je izzvala v vsej Istri velikansko ogorčenje. Gotovo, da bodo nekateri mlajši petelini slepo ubogali svojega škofa, a kar je starejših duhovnikov v Istri— starejši duhovnik! v Istri so namreč skoro vsi brez iz.iomo vzor narodnjaki — ti se ne bodo kar tebi nič meni nič podvrgli tej tako drakonični in še bolj krivični in nasilni odredbi. — Za gotovo smemo pa povedati gospodu Naglu, da se je ricinanjska afera, ki je imela v kratkem času popolnoma končati, s to njegovo odredbo, takorekoč, šele začela. — Ljudstvo v Istri vpije: Raje proč od Rima, nego proč od pravic našega milega nam jezika!
+ Spoštljivo vprašanje na c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu. Na postnem uradu v Bel i peč i je tamošnja zagrizena nemškutarska poštari-ea zakrivila velik nerod in različna sleparstva. Sedaj se čuje. da se namerava vsled posredovanja slovenskega klerikalnega poslanca in belo-peškega župnika vse potlačiti. Pričakujemo od c. kr. poštnega ravnateljstva v Trstu točnega pojasnila, če to odgovarja resnici, sicer bomo primorani obelodaniti vsa sleparstva.
Za trializem. Dunajska »Neue Zeitung«, o kateri je znano, da je v najožji stiki s preetolonaslednikom nadvojvodo Franom Ferdinandom, je te dni obširno pisala o bosanskem in hrvatskem vprašanju. V teh člankih se pravi med drugim: V Avstriji in na Ogrskem nastane v kratkem stanje ex Iox. katerega se ni mogoče več izogniti. Bila bi velika napaka, ako bi merodajui krogi ne izrabili te prilike v to, da bi spremenili nevz-držljive državnopravno razmere v monarhiji. Ako ostane Hrvatska se nadalje v okviru ogrske države, bo to veliko zlo za vso monarhijo. Za to bi bilo umestno in potrebno,da bi se v tem ugodnem trenotku izvedlo to, kar si vsi prijatelji monarhije žele, namreč do bi se združila Herceg Bosna s Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo v eno državno telo s samostojnim ministrstvom. Nemci bi s tem ničesar ne izgubili, ako bi se od Avstrijo odločila Dalmacija, ker bi se s tem samo oslabil slovanski žive I j v Avstriji, dočim bi se položaj Nemcev s prik lepljenjem Bosne k Avstriji samo poslabšal. Avstrijski južni Slovani bi se temu načrtu tudi nc vpirali, a modri Madžari bi bili vsaj v duši veseli, da se hrvatsko vprašanje, ki bi sicer zanje lahko postalo katastrofalno, reši na tako enostaven način. — Menimo, da rešitev jugoslovanskega vpiaianjs vendarle ni tako enostavno, kakor si to predstavlja »Neue Zeitung«. Mislimo namreč, da imajo pri tej stvari besedo tudi Slovenci, izvondalmatinski Hivati in Čehi, za katerih kožo se tudi gre pri rešitvi omenjenega vpra šania.
— Slovensko deželno gledališče« Jutri, v četrtek, se uprizori prvič na našem odru drama ruskega modernega dramatika Antona Cehova »Striček Vanja« v štirih dejanjih. Največji, najčistejši umetnik nove ruske literature je bil pred 4 leti umrli ruski zdravnik Anton Čehov, avtor psiholoških, satiričnih in hu-raornih novel in črtic ter štirih velikih dram: »Ivanov«, »Djadja v*e> nje«, »Čejka« in »Orešnjev vrt.«. Vsa njegova, velika ju majhna literarna dela imajo veliko socijalno ozadje ter so krute obtožnice neznosnih družabnih razmer v novejši Rusiji; vsa njegova dela so analize raznih duševnih muk, slike duševnih procesov, silnih, pretresljivih, a skritih, zato tem globljih in strašnejših.Čehov v svojih dramah izbegava krepke scenske efekte ter išče estetskega vzitka le v fini psihološki analizi psihopatskih ljudi iz moderne Rusije. Tudi »Striček Vanja« je tragedija izgubljenega življenja, zakopanega talenta, tragedija brutalnosti življenske usode. Čehov je podal v teh svojih »prizorih« niz značajev iz ruskega meščanskega življenja, ki živi na selu ter se dolgočasi, brezvspešno ubija in medsebojno muči in grize. Naslovno iilogo igra g. N u č i č , zdravnika Astrova g. M o t e j 1, profesorja g. Skrbinšek, propalega posestnika g. Bohuslav, ženske uloge pa ga. Borštnikova, gdč. Wi n-t e r o v a in ga. Bukšekova. — Opozarjamo na to resno in krasno li-j terarno dramo vse ljubitelje dramatske umetnosti.    »Strička Vanjo« je
j prevel iz ruščine g. prof. Frid. Ju-j vančič.
— Vodstvo   »Glasbene Matice«
nam piše: Uljudno Vas prosimo, da blagovolite sprejeti glede na včerajšnjo notico o krizi v »Glasbeni Matici« nastopno pojasnilo na podlagi soglasnega sklepa pevskega odbora: »Predsednik profesor Strilof ni zbranim pevkam in pevcem nobenega pisma prečital, v katerem bi gospod Hubad naznanjal, da je z ozirom na svoje zdravje primoran odložiti mesto koncertnega vodje. Zbran je bil najprej samo sopran, nato alt; obema je prof. Štritof naznanil sklep glavnega odbora glede koncertnega vodje g. Hubada, kateri sklep se glasi dosledno: »Opetovani nujni Vaši (Hubadovi) prošnji, da se Vas zaradi bolezni odveze od nadaljnega koncertnega vodstva, je odbor »Glasbene Matice« z velikim obžalovanjem pritrdil, toda tako, da se Vas odvoze le začasno, dokler se Vam zdravje zopet ne povrne. Kadar okrevate in ste pri volji, lahko prevzamete zopet koncertno vodstvo in nadejamo se. da se to kmalu zgodi.« Vsled nesporazumi jenja, ki se je pa v današnji od borov i seji že poravnalo, j s gospa dr. Ferjančičeva res izjavil?, da odlaga svoje mesto načelnice ženskega zbora, in zapustila dvorano, a ne z večino pevk, ampak samo s tremi pevkami. Z vsemi ostalimi soprani je imel g. Talich redno skušnjo. Isto se je ponavljalo pri altovi skušnji in odšlo je še šest pevk, na kar se je skušnja nadaljevala. Ob 8. je imel moški zbor skušnjo. Pred njo se je takisto razpravljalo vprašanje o spremeni koncertnega vodstva in moški zbor — 42 je bilo navzočih — je sprevidel, da je bilo postopanje glavnega odbora cisto pravilno, in izrekel se je soglasno solidarnim. To edino je gola resnica. Vse, kar se sicer govori po mestu in pedtiknje odboru, je neresnično.«
— Za obrambeni sklad družbo sv. Cirila iu Metoda so se nadaije zavezali plačati sledeči: 462. Omizje v »Prešernovi sobi« pri »Roži« v Ljubljani (plačalo 100 K); 463. Neimenovan iz Sarajeva; 464. De u Fran, posestnik v Tržiču (plačal 10 K) ; 465. Kogej Jakob, c. kr. notar v Postojni (plačal 100 K) ; 466. Kogej Julija, soproga c. kr. notarja v Postojni (plačala 100 K) ; 467. J os. Zelenik, posestnik, Ptuj; 268. dr. Ivan in Min-ka Fermevc, odvetnik v Ptuju; 469. Kazimir BratkoviČ, c. kr. notar v Ptuju; 470. dr. Jos. Komljanec v Ptuju: 471. Neimenovani iz Ptuja; 472. Strelec Ivan, nadučitelj v Sv. Andražu; 473. Marinič Friderik, nadučitelj pri Sv. Bolfanku; 474. dr. Jurtela Fran, odvetnik v Ptuju; 475. Anton Jurca, c. kr. kom. svetnik v Ptuju; 476. gdč. Muršic A. iu Za lika v Ptuju; 477. Ptujska mladina po g. Lenartu; 478. Neimenovan v Ptuju (plačal 200 K); 479.-483. Neimenovan izročil hranilno knjižico št. 72.982 glasečo se na znesek 1000 K: 484. Občinski svet v Kranju; 485. Neimenovana v Ljubljani (plačala 40 K) : 486.—490. Občinski svet stolnega mesta Ljubljane za 1000 K; 491. Arko Josipina iz Zagreba (plačala po g. Bercetu 200 K); 492. Man-kod Milka v Trstu (plačala po g. Bercetu 200 K).
— Velkodušen dar. Neimenovani rodoljub je pristopil v vrsto Ciril Metodovih brambovcev s tem, da je uročil hranil, knjižico glasečo se na 1000 K družbi sv. Cirila in Metoda. Vso hvalo in čast ponižnemu pa plemenitemu rodoljubu! Naj bi bil ta vrli mož vsem v posnemanje!
— »Iz jugoslovanske lirike«. Knjiga »Iz jugoslovanske lirike« je izšla. V prvem delu je natisnenih 24 izbranih pesmi Prešernovih, v drugem deln 22 pesmi bolgarskega pesnika Ivana Vazova, v tretjem delu pa: 1 pesem Hrista Boteva, 3 Konstantina Veličkova, 4 P. K. Javorova, 2 Antona Aškerca in 9 Otona Zupančiča. Na čelu zbirke je pesem »Poziv«. V tej pesmi se med drugim nahajajo ti-le verzi: »Dižte se iz čame, mladalačke duše,—nek ne plaši srce rad nučani dug. — Oko nas se jate zavidni dušmani, — a ćuti i spava naš slovenski jug. — Spava u osvitku sudbonosnih dana, — čekajući ono što mu noće dat. — I vekovi ure i troše mu snagu,—a još nije dao ruku bratu brat. O, pozdravna pes-mo, pozdravljaj Slovene, — kroz gradove, sela, dolinu i breg. — Krvlju ćemo pisat na zastavu: savez, — i kupiti braću pod taj sveti steg. —• Slovenske je krvi bogata Evropa, — al je 81 oven davno njene pravde sit.
— Pomozimo sebi samom, a Evropa,
— maćeha Slovena, slovenska će bit.
— O pozdravna pesmo sloge i jedinstva, — kupi nas i budi naš polet i žar! — Dižte se iz čame, mladalačke duše, — na posao sveti za narodnu stvar!« — Knjiga se prične razpošiljati jutri popoldne. Najprvo jo dobi prvih 20 naročnikov, ostali morajo še par dni potrpeti, ker je došlo šele 20 izvodov. Naročniki iz Ljubljane lahko dobe knjigo jutri dopoldne v uredništvu »Slovenskega Naroda«, sicer se jim pošlje po pošti. Tisti, ki
a
so se na knjigo naročili, ali niso poslali naročnine, se prosijo, naj vpo-šljejo 1 K 20 v, ker sc ne izplača stvar pošiljati po poštnem povzetju. — Nov* uaročniki: gosp. dr. Karel G 1 a s e r na Dunaju, g. Bruno Hugo Stare na Dunaju, gdč. Vera R e i 1, učiteljica; ga. V. R e i 1 in g. Al. D e r m e 1 j vsi v Boštanju.
— Javno predavanje. »Splošno slovensko žensko društvo« opozarja iznova slavno občinstvo na predavanje g. okr. sodnika Fr. M i 1 i č i n -skega. Gospod predavatelj bo čital po narodnih pesmih sestavljene slovenske pravljice. Predavanje se vrši danes ob 8. zvečer v ?destnem domu.
— Društvo zdravnikov na Kranjskem ima mesečno sejo dne 26. novembra 1909 ob 6. popoldne v sobani g. prosektorja dr. Plečnika (deželna bolnica).
— Zlata poroka. Danes obhajata gosp. višji sodni svetnik Jakob Hren in njegova soproga gospa Amalija, rojena plem. Kovogo-Ors, 50ti spominski dan njihove zakonske zveze. Ker sta oba še čvrsta in trdnega zdravja, se smeta nadejati, da doživita še demantno poroko. Prav srčno čestitamo'.
— Češki akcijski pivovar v Bude-jevicah je sklenil iz čistega dobička lanskega leta razdeliti 42.920 kron češke narodne iu kulturne namene. Kakor znano, daruje ta pivovarna gotove odstotke od piva, prodanega na Slovenskem, naši Ciril-Metodovi družbi, in zato bo slovenska javnost poleg edine slovenske pivovarne v Žaicu-Laškem trgu predvsem in povsod podpirala delniško pivovarno v Čeških Budejevicah, to pa tem lažje, ker je češkobudejeviško pivo priznano izvrstne kakovosti.
— Za lovce. »Slovensko lovsko društvo« namerava z novim letom pričeti izdajati lastno glasilo. List bo izhajal po enkrat na mesec in se bo bavil v prvi vrsti z lovom, v drugi pa s prirodoslovjem sploh. Namenjen je vsem slovenskim lovcem in se bo oziral na love vseh slovenskih pokrajin. Da list že s početka prilagodimo zahtevam svojih čitatelje v, vabi odbor tem potom vse slovenske lovce, da sporočijo takoj svoje želje in nasvete. Obenem vabi lovce-pisa-telje, da stopijo v krog so t rudnikov in do 15. decembra pošljejo svoje literarne prispevke za prvo številko. Vse dopise je nasloviti na: Odbor »Slovenkega lovskega društva« v LJubljani.
— Vrsta tukajšnjih porotnih obravnav. Ponedeljek, dne 29. t. m. Jakob V i d g a j , hlapec iz Preske, zaradi hudodelstva uboja. 2. Zakonska Matija in Marija S t r ž a j z Rakeka zaradi hudodelstva tatvine. V torek, dne 30. t. m.: Anton Š t u p a r iz Nasovč in Janez Debeljak zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe. Dne 1. decembra: 1. Valentin Jazbec iz Sv. Tilha na Primorskem zaradi hudodelstva goljufije. 2. Bogomir R a j e r , bivši poštni ekspidijent iz Hotederšice, zaradi hudodelstva uradne poneverbe. Dne 2. decembra: 1. Ignacij Tomšič iz Gorica vasi pri Ribnici zaradi hudodelstva nenravnosti. 2. Blaž Šnobelj radi hudodelstva uboja in goljufije. Dne 3. decembra: Dve tiskovni pravdi »Slovenca«. Dne 4. decembra: 1. Franc V o 1 k a r iz Gor. Tuhinja in 2. Tomaž Malovrh iz Samo-toice, oba zaradi hudodelstva težke poškodbe.
Drugi letošnji jesenski vinski semenj v Krškem-, bo, kakor smo že poročali, prihodnjo sredo, dne 1. decembra. Ker so se vina sedaj že precej očistila in znatno popravila^ tako da se bo sedaj lahko spoznala njihova vrednost, bi bilo želeti, da poseti tudi ta semenj prav velike kupcev.
Nesreče. Mizarjeva žena Marija Repe je v Jesenicah upirala voz, naložen Ztdrvami; pri tem si je zlomila desno roko. — Kovaški pomočnik Jakob Dornig v Kamniku je v kovač-nici klepal brus. Pri tem mu je oškropii prah oči, kar mu je naklonilo težko okvaro. — Hlapca v tukajšnji deželni bolnici Jakoba Murna, je pritisnila truga za pesek na desni roki in ga precej poškodovala. — Matija Golobic, krojaški pomočnik, se je na vozu peljal v Šiško. Po nesreči je padel ■ voza in si poškodoval desno roko. — Delavec Vid Rajkovič se je v Froncevi gostilni v Polhovem gradcu precej napil. Prišedši iz gostilne je padel in tako butnil z glavo v kamen, da se je smrtno nevarno poškodoval. — Italijanski delavec Antonijo Foschia je padel pri delu in si na levi strani života poškodoval rebra. — Frančiška Lovše, posest niča v Tirnu je preti esavala ajdovco, pri tem se je pa nevarno zbodla v vile.
Katoliški uredniki. Pri prihodnjih porotnih obravnavah v Mariboru, ki se prično 29. t. m., se bodeta že zopet zagovarjala urednika katoliških listov »Straže« in »Slov. Gospodarja«. Za spremembo pride na vrsto tudi pater Anzelm Mnrn iz Nazar-jev. Vprašanje je seveda, Če ne bodo vsi trije katoliški junaki pobegnili, kajti klerikalno geslo: Udari in steci! je pri njih še vedno v polni veljavi.
Naredna požrtvovalnost. Povodom 1501etniee Sohil!erjev©ga rojstva so nabrale neinkše frajle v Jn-denburgu, ki je malo večji kot naš Kranj, 800 K za svoj Schulverein. Morda se dobe tndi Slovenke, ki se ob priložnosti zavzamejo za družbo sv. Cirila in Metoda vsaj tako, kakor so se jndenbnrške Nemke za svoj Schulverein.
»Primorska sokolska žapa« se jo ustanovila preteklo nedeljo v Gorici. V predsedstvo so bili voljeni z vskii-kom: starosta dr. Levpušček, I. pod-stanosta dr. Gregorin, II. podstarosta Josip Mozetič, načelnik L. Kranjc, tajnik A. Podgornik, blagajnik E. Konjedic. V izobraževalni odsek so bili voljeni: dr. Pnc, dr. Podgornik, dr. Irgolič, dr. Rekar in A. Lokar. —-Prihodnje leto se priredi prvi župni zlet v Gorici, ki bo za primorske Sc • kole nekaka priprava za Celjski zlet slovenske sokolsko zveze.
»Sava«, društvo svobodomiselne slov. akademije na Dunaja, >i je izvolila za XIV. icč&j ta-le odbor: predsednik: cand. jur. Cir. Pavlin, podpredsednik: jur. Vin. Lapajne, tajnik: cand. jur. Mir. Matjašič, blagajnik: cand. med. Iv. Pintar, knjižničar: cand. col. Fed. Vodeb, arhivar: cand. jur. Ant. Kosi, gospodar: mod. Iv. Fras, odb. namestnika: med. Mir. Soss. tehn. Raslo Urbančič; pregledniki: tehn. F?rd. Kranjec, med. Iv. Matko, cand. jur. Dolfe Salber-ger; v legitimne, odsek: cand. jur. Cir. Pavlin, cand. com. Fed. Vodeb.
»Akad. društvo slov. veterinar, jev na Dunaju« ima svoj I. redni občni zbor v petek, dne 26. novembra t. 1. z običajnim sporedom. Čas: Ob 7. uri zvečer. Kraj: III. Hauptstrassc 45.. restavracija Nowak.
Preselitve v Ljubljani. V no-vemberskem selilnem roku se je v Ljubljani preselilo 540 strank, ki so štele nekaj nad 2000 oseb. Na novo .je prišlo v Ljubljano 32 družin, ozir. strank, zapustilo pa je naše mesto 26 rodbin, ker jih je poklic zval v druge kraje. Med juuseljenei je več vpokojencev, ki hočejo v mestu preživeti večer svojega življenja. Izselile pa so se večinoma uradniške in častniško, rodbine. V splošnem se opaža živahno priseljevanje, ki je zlasti za družine, ki imajo šoloobvezne otroke, povsem umljivo. V zadnjem času so dogotovili več hiš. vzlic temu pa se še vedno opaža občutne pomanjkanje zlasti majhnih in srednjih stanovanj.
Elcktro-Radiograf »Ideal«, Frane Jožef ova eesta št. 1, zraven glavue pošte, ima od srede, dne 24. do petka, dne 20. novembra sledeči spored: Zanimive starine v Siciliji. (Po naravi.) Zasneženi. (Drama.) Ples dnevnih časov. Teta iz Amerike. (Komično.)
Kinematograf »Pathe-< na Dunajski cesti ima od srede, dne 24. de petka, 26. novembra: Nemški ccsai na Dunaju. (Po naravi.) Moten sestanek. (Komično.) Lov na jelene. (Na otoku Java.) Drama iz življenja. (Zaloigra.) Luka, slaven junak.)
Prijeta tata. Dne 12. julija je kleparskemu mojstru g. Jakobu Flie-gelnu njegov tedanji pomočnik Fran Mramor ukradel 160 K ter z njimi pobegnil v svet. Policija je o tem takoj obvestila razne orožniške postaje, vsled česar je bil Mramor sedaj are-tovan na Lupoglavem v Istriji. Mra-morja dolže tudi nekega vloma, katerega je baje izvršil dne IS. t. m. v P ulju. Po končani prediskavi ga bo-bo eskortovali tukajšnjemu deželnemu sodišču. Navedeiiec je tujemu imetju zelo nevaren in je bil zaradi tatvine že 8krat predkeznovan. — Kakor srno že poročali, je policija pretekli mesec r.retovala nekega 311etnega kuharja Jožefa Thumega, ker je bil na Kongresnem trgu ukradel zimsko suknjo. Ko je sedaj prestal 14dnevni zapor, ga je sodišče izročilo zopet magistrata, da bi ga bil poslal odgonskim potom v domačo občino, kar se mu pa ni uresničilo, marveč ga je policija izročila zopet nazaj k sodišču. V sporazumu z dragimi oblastmi je policija izvedela in dognala, da to ni Tkumeg, kakor se je razvidelo iz njegove delavske knjižice, katere ime je bil ponaredil, marveč je njegovo pravo ime Thei-mer. Ponaredil je bil ime vsled tega, da bi potem mogel pod tujim imenom stanovati na Dunaju, odkoder je izgnan. Thcimer je zelo nevaren v tihotapec in je bil že 9krat predkazno-van. Zadnjo, dveinpolletno kazen je odsedel še-le meseca maja.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 86 Macedonccv in 18 Slovencev, 60 Hrvatov in 8 Slovencev se je odpeljalo pa v Nemčijo.
Izgubljeno in najdeno. Neka dama je izgubila srebrno ovratno verižico. — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, odnosno najden zelen klobuk, zavitek stare obleke, zavitek posode, dva dežnika in palica.
Pes jazbečar, rjave barve, se jt zatekel k gosp. Pri fin v Podmohikn pri Sv. Lenartu, kjer naj se lastnik zglasi.
Oddelek »Slovenske Filharmonije« koncertira jutri v kavarni »Europa«. Začetek ol> 9. zvečer. Vstop prost.
Uradne vesti. Dne 7. decembra f. I. bo pri okrajni sodniji v Kranjski gori dražba zemljišča vlož. Št. 257 kat. obč. Jesenice, cenjenega na 1626 kron. — Najmanjši ponudck znaša 5)00 K. — Dne 19. januarja 1910 bo pri okrajni sodniji v Tržiču dražba zemljišča vlož. št. 48 kat. obe. Tržif*, •enjenega ha 15.000 K. Najmanjši ■ponudek znaša 10.000 K.
Vabilo
na
ki ga priredi
„Politično in gospodarsko društvo za V. mestni (fentpetnHIoiMi) aKrai"
v četrtek, dne 25. aovembra
ob S. zvečer
v ocsiiliiiin prostcriti gosp. I, Polivate
na Sv. ?sira cesti št. 85.
Na dnevnem radu je:
Poročilo o politi enem položaja in aart
ni&m  deželziosborsksm zasedanja.
Poroča dež. poslar.ee g, Jos. Turk. 0 političnem položaju." Poroča dež. odbornik g. dr. Ivan Tavčar. Wuea|eealL
Z ozirom na važnost poročil je dolžnost neprednžb someščanov, da se lega zborovanja vsi dG zadnjega udeleže. Protestirati hočemo proti vpeijavi raznih zakonov, s katerimi hoče sedanji deželnozborska večina globoko poseči posebno v žepe liubljeasMh davkoplačevalcev.
Pridite torej vsi!
Odrazi se ne cSarocS
Odbor pri. ■ flJfri drujtva za f. okraj.
:nzne mm,
(Hvra.tcv novega gledališči: v Mliiiii t'nbvslavi. V nedeljo so otvorili v Mladi Boleslavi na Češkem na slovesen način krasno novo gledali-Prekrasna, moderna gledališka zgradba je stala 400.000 K. Izvršili so jo sami domači češki obrtniki in umetniki. Zastor je naslikal znani češki slikar T. Hilšer.
: Zastrupi je valna afera na Dunaju. Do danes še niso prišli na sled dotičniku, ki je posli,l častnikom pi-iule - ciankalijem. Poštnu manipulant inju iz Mittelgasse je povedala, da je dne 4. t. in. nek mlad gospod odda i več pisem, v katerih so bile škatljiee in ki so bik« naslovljena na častnike generalnega štaba. Manipu-iantinja je konšiatirala identiteto predloženega ji takega zavitka. Poizveduje se na v>c strani, vendar pa se naravno o podrobnostih teb poiz-vedovanj ne more izvedeti ničesar.
::: Vlom. V nedeljo ponoči je vlomil neznan človek v trgovino zlatarja Sidona na Dunaju. Odnesel je zlatih ur, briljantov in druge zlatnine1 v vrednosti 80.000 K. V trgovino je prišel na ta način, da je v sobi nad trgovino, katero je bil vzel za mesec dni v najem, napravil luknjo ter se po vrvi spustil v trgovino. Pri gospodarju je povedal .da se piše Berlett, kar pa gotovo ne bo pravo.
Nemški pacek. V Berolinu so zaprli gledališkega igralca Hieberja, doma iz Gradca. Napravil je več goljufij; vabil je k sebi tudi deklice v starosti 12 do 10 let. Izdajal se je za plesnega učitelja, v i v-, niči je pit bil pacek.
* Surovina. V ogrski vasi Nagy-Nvilaas pri Kolos varu je prišel 18. t. m. kmet Gligor Moldovau ponoči pijan domov. Začel se je takoj prepirali z ženo. ki je slednjič pobegnila i/, biše. V jezi je kmet zagrabil svojega 1 ri mesece starega sina '/a noge, ter toliko časa tolkel ž rji in po zidu, da mu je vso glavo razbil. Surovina se je potem sam javil orožništvu.
Dar češkega umetnika. Češki slikar Alfonz Mucha je naznanil obe'. >i\etu praškemu, da izvršuje ciklus 20 slik, ki predstavljajo v velikih potezah zgodovino Blovanstva — »slovansko epopejo« — katere namerava darovati mestu Pragi. Slike se bodo shranile, kakor je oklenil te dni praški obč. svet. v posebnem poslopju, ki se nalašč za to sezida v dogovoru i umetnikom..
* Velik legal varšavskemu \senči liscu. Poljak Narbutta, bogat posestnik, je zapustil varšavskemu vseučilišču legat 400.000 rubljev. Obresti tega lecrala se lmajo vporab-ljati za štipendije. Ako vseučilišče ne vsprejme toga legata, se ima isti razdeliti med poljski dobrodelne in kulturne zavode* navedene v oporoki. Xa konen oporoke pravi Narbutta: Ako zadobi Poljska samostalnost ali avtonomijo ali fee se vseučilišče premesti iz Varšave, potem pripade no-
vi vladi ali zavodu, ki zameni vseučilišče.   . ,
* Madžarska morala. Ferenz
Kossuth je dobro vedel, da bo zagnala ogrska   javnost velikanski truše,
ko bo zvedela, da je izstopil iz neodvisne stranke ter pristopil k stranki iz leta 1867. Kako se rešiti zasluzene obsodbe pred narodom? Časnikarjem zamašiti usta i denarjem, si je mislil Kossuth. Preduo je torej Kossuth presedlal, je plačal v penzijski sklad za časnikarje 10.000 K, na nekem zdravilišču za na pljučih bolne je napravil za časnikarje ustanove v znesku 10.000 K. Kakor rečeno, bi to se ne bilo najhujše, ako bi bil Kossuth daroval svoj denar. Tega pa ni storil, temveč je dal časnikarjem 20.000 K od onega denarja, ki je bil nabran za nesrečneže v Mesini. Ta denar pa še ni ves, ki se je poneveril, ali bolje rečeno ukradel mesinskim revežem, kajti v časnikarskem klubu v Budimpešti se je povdarjalo, da je to le del od ostale zbirke zr. Mesino.
* Grozen umor se je te dni izvršil v vasi Boguslavcze na Poznanj-skeni. Ubiti so bili kmet \Vaszilew-ski, njegova žena, pet otrok ter tast Soltvziak. Iz ran na glavah se je sklepalo, da so bili ubiti s sekiro; razen tega so bili otrokom porezani tudi vratovi. Sosedom se je najbolj to čudno zdelo, tla niso slišali, tla bi domači pes kaj lajal, sklepali so torej, da je moral hudodelstvo izvršiti človek, ki je bil s psom dobro znan. Prišli so detektivi s policijskim pesen. Ko so ga v hiši spustili, je tekel naravnost na njivo, kjer je pred kratkim časom oral sin ubitega Soltvziaka. Pes je pred plugom postal, nato pa ♦okel proti hiši mladega Soltvziaka. Ko je tejra zapazil, se je takoj pred njim ustavil ter začel ::anj lajati. Soltvziaka in njegovega brata so nato zaprli. Pred preiskovalnim sodnikom sta priznala, da sta s sekirami potolkla svojega oč?t:i, svojo sestro, svaka in pet otrok iz maščevanja, ker sta zgubila neko pravdo proti svojemu očetu in proti svaku.
* V stoletno ječo. Porotno sodišče v Cbicagu, 11!., je spoznalo štiri poljske peke krivini umora, nakar jih je sodnik Scanlon obsodi] v stoletno ječo, oziroma vsakega v ječo za dobo 25 let. Obsojenci so povodom zadnjega štrajka pekov v minoiem maju napadli či t u takega sstavkokazn Harry Tei tel ba urna. ko je raz vazal kruli po mestu. Potegnili so ga raz vez. nakar se je pričel pretep, v katerem so ga ustrelili. Vsi obsojenci so oženjeni in so očetje otrok. Njihove žene so bile pri obravnavi Mveei če in so sodnika zaman prosile, naj sodbo razveljavi in nesrečnike milejše obsodi.
: Visok italijanski slepar. Na Dunaju so aretirali 28 let starega, ocenjenega italijanskega zdravnika dr. Roberta Pes d? Villamarina conte di Contardone iz Turina. Pri dunajskem deželnem kot kazenskem sodišču je uložil budjejeviški hotelir Iv. Žižkii proti njemu kazensko ovadbo radi goljufije. Italijanski grof je stanoval, jedel in pii pri Žižki čez pol lelu. Hotelir mu je dal tudi večja ix>-sojila, ker je grof zatrjeval, da bedo njegovi bogati sorodniki vse povrnili. Žižka trdi, da *>a .1** osleparil za 22.000 K. — Grof Villamarina je dobro znan tudi TiThmiimi« Pred leti je sedel pri tržaški deželni soiniji, ker je bil nekega tlržavnega uradnika osleparil za 30.000 K. Takrat je še poceni prišel iz zaporo, ker so sorodniki poravnali njegov sleparski dolg. Grof Vlila marina ni zdravnik, pač pa odslovljen italijanski častnik, sin prve dvorne dami italijanske kraljice, vdove Margerite.
Književnost.
—- Novj akordi. Ši. b. tega /zbornika ima naslednjo vsebino: Fran (rcrbič: »Iniproinptu« za klavir; Anton Lajovie: »Hali in dele- za en glas in klavir; tir Goj. Krek: »Srbski« narodna« za mešan zbor; Krnil Adamič: »Otroške pesmic za en glas in klavir: Janko l^eban: >>Vzdibi za mladostjo« za mešan zbor; Vjek. Rosenborg - Kužič: »Cvictna polka« za klavir.
— Lasst die Kroaten reiten. Vse-leiliška knjigarna G. Szelmszki n-i Dunaju (L Tuch!nul>eii 31) je izdala brošuro pod tem naslovom, ki je brez dvoma od vladnih krogov naročen tendenčni spis. Znano je, da se hrvatsko - srbska koalicija tta Hrvatskem ni hotela postaviti v službo dunajske zunanje politike. Smer te politike je, podjarmiti in /asužniti balkanske Slovane ter jih izročiti nemškemu kapitalu v eksploatiranje in nemškemu življu v raznarodenje. Ubiti to koalicijo je presrčna želja merodaj-ii i b faktorjev dnavue politike. V i o s vrbo se je zadela samo v Avstriji mogoča persekucija Srbov, ki je svoj višek tlosegla v veleizdajuiškeni procesu. Agent grota Aerenthala, pisa-
telj dr. Friedjunjr je obenem začel žurnalistieno vojno zoper hrvatsko-srbeko koalicijo in je dolžil poslance te koalicije veleizdajstva. Zaradi tega so poslanci hrvatsko - srbske koalicije vložili proti Friedjunjru tožbo, o kateri se bo v kratkem razpravljalo pred dunajskimi porotniki. Brošura »Lasst die Kroaten reiten« ima pač namen, preparirati dunajske porotnike za ta proces.
— Balade. Glasbotvorio F. S. Vilhar-Kalski. Cena 6 K, s pošto 40 vin. več. Med vokalnimi kompozicijami zahteva balada vsled svojega epsko-lirskega oziroma dramatieno-lirskega značaja največ od skladatelju. Skladbe v kateri bi ne bilo ka-rakterizocije teksta in označenja po-edinih situacij, si danes že ne moremo misliti, pri baladi je to potrebno v vse večji meri. Doba, ko je bila lepa melodija glavno, a čisto postransko, če glasba odgovarja besedilu; doba, ko je bilo mogoče dramatične balade kakor je Btirgerjeva »Leono-ra« in Goethejev »Erlkouig« uglas-biti tako, da se po melodiji prve kitice po jo vse druge, ne glede na njih vsebino, je že davno minula. Prvi, ki se je temu trdno uprl in mu napravil konec, je bil genijalni Fr. Schubert (1794—1828.). Kdo ne pozna njegovega »Erlkduiga<«. glede katerega pravijo merodajni kritiki, da je v tej obliki glasbene kompozicije doslej komaj kaj velečastnejšega ustvarjeno. Naravno je, da daje balada, pisana za orkester, klavir ali drugo glasbilo ali pa za en glas s spremijeva-njem klavirja, skladatelju dokaj sredstev in načinov za izražanje vsega tega, kar se zahteva, nego ona balada, ki je pisana za zbor a capellu. Izmed, jugoslovanskih glasbenikov goji te vrste vokalno kompozicijo s posebno ljubeznijo nas ožji rojak kranjski skladatelj F. S. Vil-har. Komu ni znan njegov »Mornar« na Prešernove besede, ta biser naše glazbene literature? Zdaj se je Vil-bar odločil, tla zbere večino svojih balad v eno knjigo. Izšle so s pomočjo zagrebškega nadškofa dr. Po-siloviča. Lepe tiskana in opremljena knjiga obsegu naslednje balade: »Bosanski Korabljar« (zložil Andr. Palmovič) za orkester, moški zbor in tenorsolo; »Na vrelu Bosne« (zložil Jos. Milakovič) za moški zbor in bas-solo; »Prognanik« (zložil Ivan Za-har) za moški zbor in bas-solo; »Na Ozl ujgradu < (zložil Mihovil Niko-lič) za moški zbor s sopran in ban-ton-solom; »Bošian«, i>o narodni pesmi Zii mešani zbor; »Matija Gubec (zložil Ferdo Ž. Miler) za mešani zbor in r^zne samospeve in končno »Petar Svačič (zložil Milan Ogrizovič) za moški zbor in razne samospeve. — Vse te balade se odlikujejo po naravni in lepi melodiki. ki ima največ izrazito slovanski značaj. Vse je dobro in karakteristično izraženo ter se vjema z besedilom. Glasba je pestrobojna ilustracija besed. Posebno krasno so uspele lirske partije. Forma je strogo izvedena. Pozdravljamo v. zadoščenjem to krasno zbirko enega najznamenitejših * jugoslovanskih glasbenikov in sosebno toplo priporočamo pevskim društvom.
Vse tu naznanjene knjige so dobivajo v »Narodni knjigarni« v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7.
Telefonska In brzojavna poroflla.
Poslanska zbornica«
Dunaj, 24. novembra. Seja poslanske zbornice se je pričela ob 2. in je bila nepričakovano mirna. Samo, ko je vstopilo ministrstvo, so jeli kričati češki radikalei, obkladajoč Bienertha z raznimi, ne baš laskavimi priimki. Hrup se je |K>večal, ko je Bienertb predstavil novega poljedelskega ministra Popa. Nato je zbornica sprejela predlog poslanca K ttrau de, naj se voli odsek 52 članov, ki se naj peča o avstro-ogr-skih bančnih in valutnih vprašanjih. Ker ima priti v razpravo dr. Kra-marev nujni predlog v varstvo narodnostnih manjšin, je predsednik prekinil sejo za 20 minut.
Seja klubovih načelnikov.
Dunaj, 24. novembra. Današnja seja klubskih načelnikov je trajala I1/« ure. Sklenilo se je, da bo imela poslanska zbornica vsak dan seje razen sobot in ponedeljkov. Kot prvi pridejo na vrsto nujni predlogi, ki se tičejo jezikovnega vprašanja. — Dr. 8ylvcster je v imenu Nemcev izjavil, da so pripravljeni takoj započeti pogajanja s »Slovansko Enoto«, čim ta izjavi, da odneha od obstrukcije in da pripusti razpravo o proračunskem provizoriju.
Soeialnozavarovalninski odsek.
Dunaj, 24. novembra. »Wiener Zeitung« priobčuje sankcionirane zakone o permanenci socialno-zava-rovalninskega odseka.
Guverner avstro - ogrske banke. Donaj, 24. novembra. Ravnatelj avstro - ogrske banke Taussig leži v zadnjih zdihljajih, da ni   zanj več pričakovati rešitve.
»Slovanska Enota«.
Dunaj, 24. novembra. V seji parlamentarne komisije »Slovanske Enote« je stavil dr. Ploj predlog, naj se odneha od obstrukcije proti proračunskem provizoriju. Za ta predlog je glasovalo samo 6 poslancev, med temi dr. Hruban, dr. Masarvk in dr. Hljcboviekij.
Vladne predloge.
Dunaj, 24. novembra. Vlada je danes predložila G mesečni proračunski provizorij in pooblastni zakon, da sme najeti 110 milijonov posojila v železniške in vojaške svrhe.
Poslanec dr. Harambašlć odložil mandat.
Zagreb, 24. novembra. Dr. Avgust Harambašič, bivši član hrvatsko - srl>ske koalicije, ki je pred meseci uskoči 1 v Rauchov tabor, je odložil svoj mandat v saboru in v poslanskem parlamentu. Pri nadomestnih volilvah bo hrvatsko - srbska koalicija kandidirala mesto njega dr. Mirka Brežana.
Bolgarski kralj in Srbija. Belgrad, 24. novembra. Po vesteh iz povsem zanesljivega vira se je kralj Ferdin-ind izrazil napram ministrom o prestolonasledniku Aleksandru in p Srbiji tako-le: Kraljevič Aleksander mi je izredno simpatičen. Ne morem dovolj pohvaliti bistrost, takt in interesovanje, ki ji-i kraljevič kaže za ^-sa velika vprašanja. Srbija se lahko smatra za srečno, da ima takšnega prestolonaslednika. Navdušen sprejem, ki mi ga je prirejalo prebivalstvo povsodi za časa mojega izleta na Kopaonik, me je prijetno iznenadi!. Vse, kar sem doživel v Srbiji, m. je temeljito spremenilo nazore o Srbih in Srbiji.
Džavid paša odpoklican.
Skopi je, 24. novembra. Pretekli teden e je vrnil semkaj iz Mitroviee Džavid paša, poveljnik ekspedicije, ki je bila poslana proti upornim Ar-navtom. Džavid paša je imenovan za poveljnika vojske v Skopi ju.
Bolgarsko - srbski shod. Skoplje, 24. novembra. Srbi in Bolgari so priredili složno velik shod v Kumanovu.na katerem so protesto-vali proti nasilstvu, ki ga dan za dnevom vrše Albanci, ter zahtevali ener-gično od vlade zaščite in pomoči. To je menda prvi slučaj, da so Srbi in Bolgari skupno nastopili v Makedoniji.
Arnavtski m: nad na vas.
Skoplje, 24. novembra. Arnavt-ske roparske čete so petič napadle srbsko vas Lešnieo, a so bile tudi to pot odbite.
Stavka bolgarskih učiteljev.
Skoplje, 24. novembra. V Makedoniji stavka 45 učiteljev in učiteljic, ker že tri mesece niso dobili nobene plače. Učitelji dobivajo svoje plače od carigradskega bolgarskega ek-sa rh a (pa t r iar h a).
Ubit svečenik. Solun, 24. novembra. V vasi Ravni Reki so naši i ubitega srbskega župnika Risto Popoviea iz Belega Polja. Bil je na potu v Rakito, la tam izvrši j>oroko. Župnika so ubili Albanci.
Vojaške vaje v Makedoniji.
Solun, 24. novembra. Te dni se vrše velike vojaške vaje v bližini Skopija in Velesst, ki se jih udeleže vse vrste vojaštva. Manevre vodita general \ on der Goltz paša in gene-ralisimus Šefket paša.
Proti Albancem. Solun. 24. novembra. Takoj, ko bodo končane vojaške vaje med Ve-lesom in Skopi jem, pošlje vlada eno divizijo v Prištino, da ukroti uporne Albance. Na čelu tej ekspediciji bo Džabin paša.
Basefrleme temaee zdravilo. Vedno
večja povpraševanja po „Moll-orem fran-ceAsi ifanja te seli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utecujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K 1-te. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik
Somišljeniki!
na Prnja, Tnenleaeea t. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in pod-disom. 4 8
ormon
prati
Š!vtlj!ca Pofsek lekarnah.
Prijateljski sestanek n&. rodnonaprednih somišljenikov je danes, v sredo, dni 24. t. m. ob 8. zvečer v re* s ta vrači j i Narodnega Do« ma". Somišljeniki iz Lljubljane in dežele dobro došli!
Stran obhaja človeka,
m-a^g— ako pomisli, kolikim nevarnostim so otroci posredno po šoli podvrženi. 01, vsakem  vremenu  morajo zgodaj doma.   Dalje so  šolske  sobe vedno fj^f" preveč zakurjene in v kratkih odmoril hodijo   otroci   izvečine brez toplega °grinJ3la na dvorišče.   Hitra premeni temperature mora kaj sbbo vplivati m B^T" zdravje.  Poslušajte tor«.j ta ^-vet: Da. ^^^^ jajte svojim otrokom vedno i,odenskih B^p* mineralnih  pastilj,  pa   s:inio pristnih «^m, Favevih seboj.   Dve za vsak pot, eni i^^^ za vsak odmor je zadosti, da se od\; m-up- nejo vse nevarnosti.   Favevc pristn a^#   sodenice  kupujte   samu   škatljica po K 1*25 po vseh lekarnah, drogerijah i;\ trgovinah z mineralnimi vodami.
Generalno zastopstvo za Avstro-Ogisko: VV Th. Gur.tzert, c. kr. dvorni založnik, Dunaj IV I, Grosse Neugasse 17.
Berolin, Pariz, Rini itd.
Kajtoljšs kozia.
Čistilo za zob!
(zdeiDJe: O. SEYZ»L
Stritarjeve ulice 7.
4230
Kemik dr. ing. 3!rschB Olomnc Ke
mično-tehnična preiskava je izpričala, da j< nSoytIliafi prav izvrstno uporabna ust;, koda, ker so njeni podatki popolnoma ne švodijivi in se ž njo lahko razkužuje.
Proti praha]em, frskmr in izpadasjn las
deluje najbcljee «>i-?s.t\^ v
katera   okroqČu)e   lasidče, odstranjuje
luaka in preprečuje izpadanje las. t ifeklenicR z nevodem f ItroEio-
Razpošiija se z obratno posto ne manj kcc dve steklenici.
Zaloga vseh  preizkušenih zdravii, medte, mil, madicinal. vin, Š?acr;a!i tei, najfinejših parfumov, ktrurgt&kih obvez, svežih mineralnih vod itd.
Dež. lekerno mm LsusfeKs
v Liublian! Rj,i m resia št i.
Poleg novozgrajenega Fran Jožcfovega jubU. mostu.
Dar
Upra\ ništvu na5egn lista so poslali :
Za družbo sv.  Cirila in Metoda
Gosp. A. Žark, župan v Lescah 12 K, kot preostanek od venca na kr^to tovarišu Ant. Potočniku, županu na Koroški Beli, darovali župani radoljskega okraja. — V mali družb; v „Kažotu" je bilo ob prihodu novoporo-čencev Gregorčevih nabranih K 1540 v. --V gostilni pri »Perlesa- se je nabralo K2 7o.
G. Jakob Babnik v Ljubljani K 10. Na Kovačevi svatbi priisrali s staro lajno K 2; 10. — Skupaj K 4226. — Srčna hvala'
— Živeli!
Za dijaško podporno društvo ,,Đc-m o vi na": rBe!okranjica" potom „Narodne knjigarne" 5 K. — Žjvela!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 21. novembra: Panlina Hubad, osmi-ljenka. 26 let. Radeckega cesta 11. — Fra:: Certalič, delavčev sin, 1 leto. Cesta na loko 11-
— Štefan Kune, delavec 75 let. Radecke^i cesta 11. — Franja Leveč, gostija, 04 let. Cc?t,; v mestni log 30.
Dne 22. novembra: Narcisa Stare, trgov čeva hči, 1 leto. Stari trg 26. — Franc Poiljnko čevljarjev sin, 11 let. Mestni trg 3.
Dne 23. novembra: Heiena MuSelj, gostija SO let. Japljcva ulica 2.
V deželni bolnici:
Dne 20. novembra: Ivan iMnrkič, d:iinat 55 let. — Andrej Vovk, posestnik. 50 lei.
Žitne cene v Budimpešti
Dne 24. novembra 1900.
Termi ti.
Pšenica za april 1910 za 50 kg K 14'(V
Pšenica „ oktober    „ za 50 kg K 11*7?
Ri „ april „ za 50 kg K 10it
Koruza m maj „ za 50 kg K 6"7-5
Oves 9 april       „ za 50 kg K 7*5^
Efektiv.
Ncizpremenjeno.
Meteorolositno poroOlo.
Srednji načni tlak 736-a m-
g ' vinja 1
12
Vetrovi ' Nebo
v mm j h. =
23. ,2 pop j 732 5
■ 24
P3 st. vzhodsk. jasno jasne
9. zv I 735 7 I —3 3 |sr. jvzhod 7. zj. ! 738 9 ; —67 j brezvetr.
Srednja včerajšnja temperatura —08' norm. 1 9\ Padavina v 24 urah 00 mm.
SlfOjG   ZCIP3WJ© si chranitel Izginejo Vam slabosti in bolečine, oči, živci, mišice in kite st Van ojačijo, spali boste fdravo, splošno dobro zdravstveno razpoloženje bo zopet na stopilo, ako bodete rabili pristni Fellerjcv fluid z snimko »Elsafluid«. Tucat na poizkusejo 5 kron franka Izdelovalec samo lekarnar E. V. Feller m StubJci, Eiizin trg štev. 230 na Hrvaškem.
1739
I8 mejo!    Perutnina!
Vse vsak dan sveže klana, najboljša kakovost Pošiljam v košaricah po 5 kg. t gos za pečenje K 6—, 1 prima tolsta gos K 7*50, Košarica s 5 kg prima telećfega ali govejega mesa K 3 50. |. ifelpern, Pidvdnjib. Siliciji. 4344
4340
se je stalno preselil
v ie i im v Sodno din it. 2.
oziroma na Dunajsko cesto štev. 20.
liilii
uniform?  se p^oda
li no nts&i ceni.
Naslov v uprav. »SI. Naroda«. 4341
Ura z verižico
s&mG 2 kresnic
zaradi nakupa velike množine ur razpošilja šleska razposiljalnica: prekrasno pojiačcno, 36 ur idočo precizijsko uro na sidro, z lepo verižico za samo S 2«— k;'kor tudi triletnim oismenim jamstvom. — Po povzetju razpošilja
Prt^kciši££ka razue&££še% alnica
A. Gelis v Krakovu š*. 43.
NB. Za neugajajoče denar naz:-j. 1342
Svoji k svcjjiml
1067
n ia m češKe - slovsnslca M 12
1
Ha
1.1
posreduje kupovanje in prodajo novih in starih klavirjev, kakor tudi prevzema popravila vseli nov klavirjev. Ugla^-j«' „Glaobcai Matici SS „Miailiks" in drugim slovenskim zavodom. Preglasuje pa brezplačno. — Vsa v to stroko spadajoča dela izvršujemo točno in ceno.
Najtopleje se priporoča
5. FB isjr^sek,
V" ■ '-sgia.se valsc klavirjev
Ljubljana, Sv. ?etra cesta št. 52 a, I. nadslr.
2 ii pplii aiep
V MIJU 33 SSiiŠtffl <l3» mnogo tisoč hektolitrov
napzbornefsoga
m.
*ned  tern  tudi  nekaj  sfaa&sga a la ~~3ekar?J.    Na zahtevo se pošljejo vzorci.
umetniške/.
in
pokrajinske
se dobe vedno 1 v veliki izbiri v :
Jani Hniloami"
Prešernova ulica 7.
pri Krni
Gradišče št. 7
se priporoča slavnemu občinstvu. Točijo se najboljša domača vina po zmernih cenah, na razpolago je kegljišče. Dobra gorka in mrzla kuhinja.
Sprejmejo se tudi gospodje na hrano.
Spoštovanjem
Peter Stepič
4348
gostilničar ia vinotržec.
Vsak petek
in
4345
namočena
pri tvrditi
FR. KHA
♦ trgovina delikates in vinama
v fjubljani, Miklošičeva cesta.
ter tudi m materijal Jssip Puh
Ljubljana,
! Gradaške ulice št. 20.
Kros
n v
zaprtje
osiabijenje črev, motenja v jeir»:Si in .vafču, v cirkulaciji! krvi, v trebušnih organih kakor tudi zlato žilo, preobs« losi žn razne ženske bolezni
ozdravi   gotovo  m   brez bolečin nova in najbolj močna grenka voda
loravla'
v iftkctlslši prt Brno.
Seti¥a s§ v na !?M in večjih špet. frgoovtos!!.
davna zaloga za Kranjsko: 4.143
A. Šsraisoa v LjueljaisL
Sestavil
Sđvin Rozman,
konces. učitelj plesa.
Cena 70 vin, 8 pošto 80 triu,
Ta knjižica obsega vsa potrebna navodila, kako se jc vesti v spodobni dražbi. Brez dobrih manir ni nikomur mogoči izhajat' ; človek je smešen in preziran. (»bleka ?.inia ne stori človeka, treba se jc tudi obnašati, kakor je navada med olikanimi ljudmi. Iz knjige „0 dostojnosti" posname lahko vsakdo polrebnih naukov za primerno vedenje v vseh slučajih življenja.
Knjiga se dobiva v
„Marođni knjigarni"
v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7.
»Hotel pri PoŠti
¥ Kr—|iW gori
proti kavciji vsaj 200 kroa _j samski ionski alt še raje vdovi, ki ima hčer, ki bi bila natakarica. Več ravnotam. 4336
▼ ujna ali m račun m oMi
takoj 4334
gostilna
s m lepo gostilniške opravo.
Ra v not ako kegljišče, vrt kakor tudi lepe velike SOM M tujco. Gostilna se nahaja na prav lepem kraju blizu župne cerkve. Prijazne ponudbe pod „gostina V najem" na uprav. »Slov. Naroda«.
m
Volitev Talanda
C©ylun čaj
A--1
Slovenski elektrotehnik
fr. Sax
£jubljana, gradišče 17.
Uvaja v&akojake clektrosignslas naprave« kot ivec is, iciv c^e, eltkt. ključavnice za blagajna u n&radaa    vrata,    prestraše an*e
stralavodo?, nasvete za ni.h popravo, cziicuia o«krt>i popravo in novouredbe.
Izven Ljub Jane se priporoča za urejanje |ak3 točniji
elekt. naprav za luč in moč.
Na razpolago dobro in zanesljivo blago.
Pokličite me. oko je M električni obrat moten. 2:9:0
' H. deb*lo Is drsblM po niskih ^ cenah priporočani svojo bogato založeno
1
z soIantcrosKlm In osen urst krenrorsklm mm ** In pleteninami.
Devocionalije
in vse vrste blago za boif « peta.
Tvorollka zaloga kraa-. slavolkov.
finim $k®f
••• Irntst Jevsikarfev naslednik .\
I DBOoska c Mil gostilne ,št. 6*
mm Ma!
Največja in najbogatejša tvorniška zaloga. Kupi se dobro in poceni le pri meni kot znani •    • .*.    tvrdki.    .\        /. .*.
od K
Za obilen obisk se
Ure budilke .... niklaste, lepe ankerice srebrne ril. rent. . . srebrne ankerice rem. prstan z diamantom . prstan z briljantom .
priporoča     Nar0ćajte novi cenik s koledar-
3*— naprej 4-50 7-- „ 10-
12-; m 30-—
Fr. Čuden
trgovec in urar
v Ljubljani.
Jem tudi po pošti zastoni.
Šivalni stroji Slnger za pletenje in pouk brezplačen od 50 K naprej. 4262
Lepe nevesti kina in pravega
srebra po znižanih cenah.
i Vinski zakon
ki ga mora imeti nabitega vsak gostilničar, vsak vinski trgovec in vsak vinogradnik .-.
i m zapade strogi Razni
/. .*. se dobiva v .\ .*.
Razne prevode
Iz nemščine v elovaničlno
oirknlmrjev, pisem in dragih tiskovin 3skrbi seno v tej otroki isvešban ■radnik.
Naslov   v   apravniitvn »Slov. Naroda«
Pristen dober
brinjevec
se dobi pri 45*
L ntBBP » Spol flM
Knjigovodjo
sprejme s 1« aprii^m 1910 aH pa tudi poprej Posojilnica sa iiirsko-Llsiiišld okraj  v Trnovem na Ki anjskem.
Prednost imajo rttielctanti s prakso v zemljeknjiznih zadevah.
Ponudbe s prepisi izpričeval, ki se ne vrnejo, s popolnim opisom dosedanjega delovanja in z navedbo plače, ki se zahteva, je poslati dO kODCa tm Ukm na posojilnico. 4217
V prometnem kraju na Gorenjskem
se odda takoj ali pa z novim letom
dobro idoža
Gospodična
«sprejme is stanavaiie in hrane
Vegove nlioe 12, IL nadstr. desne.
' 433P
Hotel Liburnijd
v Voloskem
s 15 sobami, kavarno, restavracijo in
potrebnimi prostori, se daje s 1« Januarjem 1910 v najem.
Obvestila  in  ponudbe sprejema
Posojilnica v Voloskem. 4303
Radovljiški užitninski zakup
sprejme za takojšni nastop treznega in poštenega
dacar j a
Predstaviti se je osebno pri gosp.
Bndolfc Sussteljn, načelniku v Radovljici, 433C
ig najem«
Prometa ie !etno 40C00 kron. KnpitaTa je treba 6000 kron; oziralo se bode v prvi vrsti na gg. trgovske pomočnike kateri hočejo samostojni postati.
Pi>mrne ponudbe pod »DcbrO iđCČa trgSViaa" na epravniatvo »Slovenskega Naroda«. 4304
Vinske sode
iz hrastovega lesa, zdrahe, močne
od   30 da   05 litrov, n   100 „   120    „ 593 „   200 „  220 „ „  000 j,  800 „ nadalje   8  kOmađOV   prav močn;h,
zdravih hrastovih sodov z vrati-cami v obsenu hi 36, 36, 39, 39,
40, 46,  42   in 50 itn a naprododaj po primerno nizki ceni tvrdka
. Hcraer & drag
v uiiiiljaai, poles Mmn mmm.
se sprejme takoj v trajno službo.
Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 4341
)s hrastovega lesa, nekaj skoro novih, cd 400 600,  1200, litrov  proda pO nizki cenL
FRAN CASCIO
Ljub'jana, Šelenbnrgora ulica Št. 6
Neprimerno
dober okus irna zraata kava pol in pol ?
■a 119 M
Izborna pijaca! — Velik prihranek! 5 ko rieno kave S 4. — Franko po povzetja pošilja
Mihael Valentin Senik
Duraj VII 3, LercbealelderstrasM štev. 67. 334?
Za trgovino
na deželi  sc  išče priprosto   in zanesljivo
H. Suttner cloliile
LJubljana, Mostni ts*g
razpošilja
3666
ure, zlatnino in srebrnino
na vse kraje sveta. Cbr-
nite se zanesljivo na domačo slov. tvrdko!
Veliki novi
cenik zastonj! novosfS
Rilmta. tenka, prava
i
j ki je popolnoma izvežbano v prodaja-i nju špecerijskega blaga in žganja. Po-I g°j poštenost. — Vstop od 1. dO 15*
decembra. Ponudbe pod  „Trgovina" na
uprav. »Slov. Naroda«. 4331
Reka.
i
.humu lili«
na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli.  prav natančno 36 ur idoča. — 288?" K 4'50. Srebrne are od 6 kron naprej.
Večletno jamstvo. — Ako blago ne ugaja, se denar vrne.
Sokolske veriiižice s slov. trakovi
nikelnasta n 1*20, srebrna K 5-—.
Že 13 let v najboljšem obratu stoječa gostilna v sredini primorskega mesta Reke, se zaradi bolehnosti lastnice s koncesije, harmonijem, glasbenim avtomatom \z proste roke
za 2
Pojasnila daje ensp i Ana Trojan šok, Reka, Via S. Vito 13.
TRUBAR
- —n
Krasna umetniška reprodukcija v več barvah j
... znamenite Groharjeve slike .v I
Primoža Trubarja
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka SO om m Uroka SS cm je najlepši okras vsake slovenske p hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepia m najdovršenejša kar nh
imamo Slovenci.
Ceu e peite K 3*20.
Dobiva se v
narodni knjigami
v Uibljaai, M«im riti «. 7.
S
36
33
61
51
Št 3052.
V tolike* okraj« m
Razglas.
OikOM je oddati
zgradbo mm trirazrednepa mm
v Hraniti
proračun i eno Da 36 300 kron.
Načrti, proračuni in stavbni pogoji so pri podpisanem okrajnem šolskem svetu na vpogled ob navadnih uradnih urah.
Pismene, s kolkom za 1 K opremljene ponudbe je vložiti
do 7. decembra 1909 do 11. ure dopoldne-
Ustna dražbena obravnava za posamezna ali za skupna dela se določi
na torek, 7. decembra 1909 ob 11. dopoldne pri okrajnem šol. eveta.
Okrajni šolski svet si pridržuje pravico, pritrditi ponudbam brez ozira oa njih visočino.
t kr. ofirajnl solsM s et v Novem mestu,
dne 17. novembra 1909.
Obvestilo.
V smislu razglasa c. in kr. državnega vojnega micisterstva z dne 1. novembra 1909, odd. 13, št. 2242 namerava isto nabaviti
potrebščine ohladil in posteljne oprave na platnu in volni
za c. in kr. armado za čas od 1. januarja 1911 do konca leta 1920 potom
javne konkurence in se vabijo zmožne, solidne tvornice za platno in volno, katere se morajo združiti v konzorcije k vdrtežitvi pri tej konkurenci.
Približna letna denarna vrednost dobave znaša 1,062000 K pri konzorciju za mondurao skladišče št. 1 v Brnu, 1,520.000 K za mondumo skladišče št. 2 v Budimpešti in po 737 000 K za mondurna skladišča št. 3 v Gostingu pri Gradcu in st. 4 na Dunaju (Kaiserebersdorf).
Od dobaviteljev je položiti kavcijo v blagu, ki znaša okoli 530000 K za brnski, 760.0C0 K za budimpeštanski in po 400000 kron za gostinski in dunajski konzorcij,
Pismene ponudbe je predložiti
iSF"  do 1. februarja 1910
pri imenovanem ministerstvu iu mora vsak ponujajoči konzorcij  založiti vadij, ki znaša 53000 K za konzorcij za mondurao skladišče št, 1
76000 K   „ „        „ „      št. 2 in po
40000 K   „      „ „        „ „       Št. 3 in 4.
Natančnejši pogoji so razvidni iz v uradnem listu k »\Viener Zeitung« in v uradni »Laibacher Zcitung« z dne 21. novembra 1909 v polnem obsegu objavljenega zgoraj omenjenega razglasa.
Ta razglas kakor tudi k njemu spadajoči načit pogodbe in ponudbeni obrazec so na vpogled tudi pri intendancah vojaških krajevnih poveljstev pri zgoraj imenovan h mondurnih skladiščih, kakor tudi pri trgovskih in obrtnih zbornicah. Posamezni izvodi načrta pogodbe in ponudbenega obrazca morejo pogajalci dobiti za ceno 1 K za načrt pogodbe in 10 vin. za ponudbeni obrazec od mondurnega skladišča št. 1 v Brnu.
Gradec, dne 17. novembra 1909.
C. kr. Intendanca 3. vola.
Stenografa
lii sečne uredovati prihodnji teden v hiši gospe sjeferieeve. 4319 Ponudbe z   naznanilom zahteve pleče naravnost
11011 nuji
1 za leto 1910. |
torbico ali te torbice.
katere oddajam vzlic elegantni izdelavi p& 43o5
O, kr, avstrijske jjjf  državne železnice-
Izvleček iz voznega reda.
Ii Mebljaae Oni. icL)
7«oa zjutraj. Osebni vlak v »meri: Tržič, Jesenice, Trbii, Beljak, jul sel., Gorico, M. sel.. Trst, c kr. drl. sel., Beljak (čes Podroičico), Celovec
Ml zjutrej. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Stralo-Toplice, Kočevje.
0*30 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čes Podrcščico), Celovec, Prage, DraJdaue, Berlin.
if*0 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbii, Beljak, jul žel, Gorico, dri žel, Trst, c. kr. dri. žel., Beljak, (čez Podrcščico), Celovec
ras popoldne. Osebni vlak ▼ smeri: Grosuplje, Kudolfovo, Straži-Top lice, Kočevje
S*aS popoldne. Osebni vlak v smeri: TrŽie, Jesenice, Trbii, Beljak, jul žel., Gorico, dri. žel, Trst, c kr. dri. žel, Beljak, (čez Podroiico), Celovec
•"33 sveder. Osebni vlak v smeh: Tržič, Jesenice, Trbii, Beljak, (čes PodroŠčico), Celovec, Prage, Drsi dane, Berlin.
7'etO zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rndolfovo, Straia-Toplice, Kočevje.
19 ponoć*. Osebni vlak v smeri: jesemce, Trbiž, Beljak, jui. žel., Gorico, drl. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, juž. žel., (čez Podrcščico) Prago, Draidane, Berlin. ^
Odtod le Llebllans (drlavas teleznlco):
7-e» zjutraj: Osebni vlak v Kamnik, sroe popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7*10 zveOer: Osebni vlak v Kamnik.
Prihod w Lfablteeo (letne ielesnlee
7H2 zjutraj i Osebni vlak iz Berlina, Draždaa Prase, Beljaka, juž. žel, Trbiža, Jesenic. Gonce, Trsta, Tržiča.
•■na zjutraj: Osebni vlak Iz Kočevja, Straže*
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11-23 dopoldne:   Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž. žel., čes Podrcščico in Trbiž, Gorice, diž. žeL Jesenic, Tržiča.
' 2*S9 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja.
j    Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
' «'ie popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, jui
1 žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podroiico), Gorice, drž. žel., Trsta c. kr. dri žel, Jesenic, Tržiča.
I CV49 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Drsi* dan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podro
j    ščico), Jesenic.
• 8'42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podro-!    ščico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, dri i    žel., Jesenic, Tržiča.
j 9*07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straža Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
Ita08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca Beljaka ičez PodroŠčico), Trata, c. kr. drl žel, Gorice, drž. žel, Jesenic.
! Prihod v LJubljano (državne selesalcs*
CV4G zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. . IO-6S d o pol d no:  Osebni vlak iz Kamnika. 1 eViO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika.
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednji evrepejskem času.
skrajno nizKiH cenah. I
I Natisk firme |
• • • brezplačno. • • • Nihče
naj ne opusti, predno kaj kopi, zahtevati moje vzorce in cene.
Postrežba tečna in solidna.
Ivan Bonač
togovina papirja na debelo
gg. arhitektom, hišnikom, hotelirjem, restavra-terjem, lastnikom trgovin in drugim interesentom:
Eden naših inženirjev pride povodom inštalacije velike naprave v nekoliko dneh v Ljubljano. Prosimo vse interesente za naše specialitete:
moderne ventilacijske naprave
(za gledališče, koncertne dvorane, zborovalne prostore, šolske sobe, jedilne dvorane, restavracije, veže, tvornice, vsetržnice, prodajalna skladišča, pisarne, ^čitalnice, kadilnice itd. itd.), razpraš&valne naprave za vse mogoče prostore, naprave za odpravo soparne »ROgle v parnih kuhinjah, pralnicah, barvanreah itd. (t. j, povsod,  kjer se dela mnego
pare, »ssuševslne. namaftalne in hladilne naprave, — naj nam
naznanijo svoj naslov, da jih nas inženir pri tej priliki lahko obišče.
like ma za rasi zraka (Luttbewegunos
Curih, Švica.
434:
Prešernova ulica štev. 7    lf Ljubljani    Prešernova ulica štev. 7
apifii, s bi
priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kancelijskega, . ■.   komptoarskega, risarskega, slikarskega in šolskega blaga  ."■
DOT nafbollše kakovosti In po napUtlih conah.
Pisalne in risalne črnilniki in uteži
potrebščine
Papir
kancelijski, konceptni, ministrski i a trgovski; kariran in gladek; rastrirao z eno m z dvema kolonama; papir za pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma, barvasti papir in papir za zavijanje.
Trgovske knjige
vseh vrst od najpriprostejših do najfinejših vsake velikosti.
Mape
za shranjevanje trgovskih pisem.
Zavitki
vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo.
Šolski zvezki
vseh vrst, domaćega izdelke in iz drugih tovara. Trgovci dobe poseben popust.
peresa, drsala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne priprave, Črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve.
Tinte
najpriprostejSe in najfinejše, Črne, vijolčaste in barvaste.
Šolske mape
iz platne in iz usnje ter jermene ze knjige.
Mape mm zvezka.
s pisemskim papirjem avstrijskega ie inozemskega izvora ▼ vseh velikostih, se <ait ia SO VOapsaSj za na-
vadno rabo in tudi
Albumi
ze »like, razglednice ia poezije.
za opremo pisalnih miz. lično izdelani in po najnižjih cenah
Razglednice
umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske.
Trgovcem pri večjih naročilih izreden popust.
. t
JhroJu knjigarni sprejema tn8i uročili m
pisalne stroje
------ vseh sistemov
pO tovarniških cenah; dalje naroČila na
vsakovrstne tiskovine
namreč zavitke, viiltnlee, oznanila, faktmre,
itd. itd.
I I
6
TB
5402
43
Gospodična
absolventinja trg. tečaja, z lepo pisavo ter vešča tudi strojepisja, teli rlutbo v kaki pisarni ali komntoir;u. 4259
Ponudbe pod „Trajna služba
?0&" u prav n. »Slov. Naroda«.
\ m        m II inženir-hidrotekt 805
VOdOVOdl Konrad fachnik, Tjttblana
ptOmrnin alke štev. 4.       Bnojiri: Dchnik-Ijubljana.
Projekti in izvršitev
specialni tvrditi (tehn. z ved. mnenja ob povrnil?) gradbe zastonj).
?ter 13 do 15 let, postemb s*arspc\ s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovino mešanega blage pn IVaMB
r ':t. jorakii v stazariiiem pri Litiji.
4203
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
12
Zlasti   je    ugodno zavarovanje doživetje in smrt z manjšajočimi vplačili.
na i
se
j v
„SLAVNA«
m  m  m   vzajemno  zavarovalna  banka  v  Pragi«   - -■•z. rondi 44,437.088-01 K. Izplačane odškodnino In kapitalce 98,323.480-35 Po velikoati druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vseskozi siovansko-narodno upravo. ———— Vsa pojasnila daje:
Generalno zastopstvo i Ljubljani,
.XpS™ef°hi»i v Gosposkih ulicah štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
4 % iu w •... tč*
* v
gaf
ŽOll v kaki boljši trgovini ali kavarni zelo vestna gospodična.
ponudbe pod „Blagaj ni čarka"
na uprav. »Slov Naroda«. 4323
Krasne
BLUZ
5 @
%č f* 1TB T
ar
Kioska cesta št.-. IS ^ Lj««oSjarsi
ife priporočata slavnemu občinstva za vsa v to stroko spadajoča dela v Ljubljani kakor na deželi.
Rob solidno! imb        G«sne sjraroerne!
1296
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril popolnoma na novo povsem higienično urejeno
'2
f SelGsilsargevi nlici S (poprej Kostanjec) L
Si
II
V-sled svoje večletne izkušnje kot pomočnik, mi je mogoče slav. občinstvu
postreči kar najbolje.
Postrežba točna ia sene aeHdaa.
Za mnogobrojni obisk bc priporoča s spoštovanjem 1338
brivec
wđL3 ^r^u s&i^Mg Š3i@n*Nirij3va izlila 3
!.i«.> ti
jO
Br, Bralloja
poučna
Sok iz glicerina in m?du. Pusica K —'80 in K 1'5Q.
Se rae masti!
Idealno negovalo za kožo čudovitega učinka. Pomaga takoj in napravi kožo žametnomehko. Snažno in praktično v porabi.
Proti hrap&^kn in razpokaMm rokam!
W    )&^:"m   Dobiva se P°vsod-   T*orniska zaloga:   Dobiva sc Povsod-
•, in. Hoiftnann & Ko., Dečin na L.
Na nsj rlsje povelje jgcgovgg dfef ces. in kr, Apostol. Veličanstva
u. i. m. Državna loterija
za skupu vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija, rita v Avstriji oblastveno 8ovolj«ia, obsega
" 18,336 Idbtttaf v gotovini v skupnem znesku 511.800 X.
Glavni čebitek
znaša
kron.
Žrebanj« ho nepveklimo iB. decembra 1909.
a stane 4 krone.
Srečke se fobivajo pri oddelku za Državne loterije aa Dunaju Ul., Vortere Zoilamtsstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, postnih, brzojavnih ia železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti za kapce srečk zastonj.
Srečke se pošljejo poštnine prosto«
4128
ratuiHjstii
liLim
največja izbera t svtil in drugem :-:  modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, perižo In otročja Ohjgkgg
priporoča po aa|ni±ilb csneb
M. KRISTOFtČ
STARI SBO 41 2S.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega skubljenega perja K 2, potbe-lega K 2*8'1, belega K^4, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8. belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg padafje poštnine prosto.
Dovršene pcsielje SasS^SSSStf
nega rdeče,;.?, modrega, belec'?, ali rmene-ga" iniet-nanking-blaga, 1 pernica veiika i80x 116 cm z 2 blazinama, velikost 80x58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 12, 14. 16; vzglavnica K 3, II-50. 4. — Pernice 180x140 cm velike K 15, 18, 20; vzglavnica 90x70 ali 80x80 cm K 4*50, 5, 5*50. Spodnja pernica iz gradla 180x116 cm K 13, 15, razpošilja preti povzetju poštnine prosto pri naročilu od 10 K dalje.
M. BSaGEfi v Dešesici tttev. 10i2. Češki les.
Za neugaiajočc denar nazaj ali se blago zamenja. Ceniki o žimnicah, odejah prevlekah in vsem drugem posteljnem blagu zastonj in pošteine proste. 3653
aasaanja si. p. n. obSinstvu, da se 356 nahaja njegova
vrtnarija
na Karlovski cesti St 2,
cvetlični ;alon
pa pod Trančo.
Ixdalovma]o šopkov, vencev Lti.
eni ceno.
Okusno dalo ta
Velika zaloga suhih vencev.
:: Zvnania nara čila točno.::
Kw V "tf V V tr*m i^ti     r'b ■
jVlodni salon
Častitim tarnam priporoča
: klobuke:
le najfinejšega okusa
m Škof Vanek
n  Pod Trančo. r.
Žalni Uobaki vtdno pri-pravlicnL tako Mi md s trikovi in razne cvetlice, izgotovljeac. z
XX x x x x x
Razpis
žbe mestnega redarja.
Podpisano županstvo razpisuje službo mestnega redarja z mesečno plačo 70 K prostim stanovanjem in kurjavo z nastopom službe 1. januarja 1910.
Prednost imajo prositelji samskega stanu, ki so v tej služoi že i^vežbani. Lastnoročno pisane prošnje z izpričevalom o dosedanjem službovanju in vedenju je vložiti pri županstvu
do 10. decembra t. L
Mestno županstvo Kamnik na Kranjskem
dne 21. novembra 1909.
«17
3L
3C
Modni salon !~
F. JUST- MASCHKE [
T|        Ljubljana, Židovska ulica štev. 3., Ljubljana
f* 2621 priporoča po najnižji ceni ravnokar došle najnovejše
JJ      dunajske in pariške Velika izbgra
] g: modele -g| Wi MMl W\i L t. i
l    za dame in deklice.      Zalili kloHuKI vedno r:a razpolago.
J Popravila is naročila točno in vestno.
ro=!>===
3E
St. 870S V. u.
aztglaa
4315
Mladeniči, ki so rojeni leta 1891 stopijo s 1. januarjem 1910 v črno* vojno dolžnost.
Tem se je k zabeležbi zglasiti v mestnem vojaškem uradu v »Mestnem
domu«, i. nadstropje in s;cer od 1. do 15. decembra vsem leta 1891. v Ljubljani rojenim mladeničem, neglerie na pristojnost, od 15. do 31 decembra vsem leta 1892. zunaj Ljubljane rojenim pa v Ljubljano
pristojnim mladeničem«
Izkazila o domovinstvu (domovnico, delavsko ali poselsko knjižico) je prinesti s seboj.
Bolne, odsotne ali zadržane mladeniče morejo zglasiti sorodniki.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 12. novembra 1909.
Župan: Ivan Hribar.
aznanilo.
Podpisani naznanjam, da sem prevzel
dimnikarsko obit
g. Viljema Dopferia, ter jo bom nadaljeval pod svojim imenom. Priporočam se slav. občinstvu za blagohotna naročila. Obljubujem, da bom izvrševal svoje delo po vseh pravilih dimnikarske obrti, točno, redno in zvesto, v kar me vsposobljuje moja dolgoletna praksa, tako, da bo gotovo vsak moj naročnik z menoj popolnoma zadovoljen. 4257
Z odličnim spoštovanjem
IVAN BLAŽIČ,
dimnikarski mojster
v Lju!iljaiiif Sv. Petra cesta 53.
A I 414/1/21
431<
Rozsios prostovoljne dražbe.
V zapuščinski reot, po dne 3. junija 1909 v Ljubljani zamrlem Val en*
ttnu Egldiju Vrbovcu, hišnemu posestniku, Poljanska cesta it 79
vršila se bode
•v •
a) njiva m hišo 79 Poljanska cesta, uloga št. 189 kat obč
Poljansko predmestje,
b) njiva in travnik na „hauptmanci" poleg grabna ia Ješče In ob Dolenjski oesti (parcele št. 611/120 njiva, 611/121 travnik, 224/1 travnik, 224/2 travnik) vse pod ulogo št. 887 kat obč. Karlovsko predmestje,
c) bor Št, pare. 312 kat. obč. Rudnik
dno 29. novembra 1909, ob 10. url dopoldne
na licu mesta in sicer najprej v hiši it. 79 Poljanska cesta \t potem pa na travnikih in v boritu v Rudniku.
Dražbeni pogoji so v pisarni podpisanega sodnega komisarja na vpogled
V Ljubljani, dne 20. novembra 1909.
Ivan Ptatitatip
e. kr. notar kot sodni komisar.
DU
305434
Anton Polonc r Mah
pri Zidanem mostu
vseh vrst pšenične in koruzna moko.
Proirrodi Tzamejo jako veliko »ode v se in dajo nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za g pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Na zahtevo ceniki franko.
Pozor! prodaja najnovejše pOZOr!
jesenske in zimske narejene
obleke
za gospođe, dome, dečke m deklice
po naj nisi! ceni edino 3636
bonfeknsha .novino u m vi p
P'«d Šcefijo št t9       Ha L U lil t
Podjetje betonskih stavb
Bratje feravolli & Pontello
Slomškove ulice štev. 19, Ljubljana. Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postamentov, balustrad. strelnih plošč, raznovrstnih plošč za tlnkanje teras, vodometov, j| korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornjmentov, kipov, fa^ad, plošč in I desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke. f Vsa dela so solidno in strokovnjasko izvedena. Cena najnižja« Jamstvo. Zastopnik svodov patent nThrul".
J. Za m I jen
i ram tarnal tn an. n
se priptrača za vsa v s?tjo strab 3«     spalajoča Oda.
3zwlije prave gorske in tetovadske čevlje.
|a| vsalMf a uvodnega
1)1 Slovenca in Slovenke je
ta raki izključno I«
fltellie „Uiklor"
fotosraflčnl umetni zavod
Beethovnova nlica štev. 7.
đfe ^4? ^žf
W W
SLOVENSKO PODJETJE
4077
FRANC SOtiVAM SSi
LJUBLMKA, MESTNI TRG st. 22 in 23.
(krema)
za čevlje In usnje
katero je priznano najboljše.
Zahteva aaj trn isto po \ seh trgovinah ter vsak drug »arij vreden izdelek odločno zavrne.
Friin a    le Cksnl° v tci
■■■•a a     v   obliki in z zrnako
Slovenska tvrdka čevljev
domačega ia tvorniškega izdelka
MATEJ OBLAK
čevljarski mojster
Kongresni trg štev. 6 v Ijublani
se slavnemu občinstva priporoča. 347
po meri naročena dela se najsolioneje izvršujejo .*. /. /.    v lastni klavnici   .*. .•. .
I Zelo važno za trgovce in obrtnike! I
4306 prodaja
v urili Hi sv. Cirila ii Meh
Slavna zaloga in kemična tvornica
Ivan Kober
Ljubljana, Stari trg 9.
Ipristni kranjski lanenooljnati firnež
Ker imam še precejšno zalogo
za leto 1910
in je sedaj skrajni čas, da si jih vsakdo nabavi, ker bode gotovo v najkrajšem času zalaga pošla in se Vam tukaj nadi zelo ugodna prilika, zahtevajte VZOrCO, katere radevolje pošiljam na ogled. — Z velespoštovanjem
Fr. Iglic, Ljubljana,
Mestni trg št. 11. 93
Oljnate barve
t posodicah po Vti 1 k| kakor tod! vveefio pooodoS
fasadne barve
a hiše, po vzorcih.
Slikarski vzorci
a papir n vzorec.
laki
pristni angleški a vozove, a pohištva in a pode.
Steklarski klej
(Ut) priznano In stroko preizkušeno najbolj*!.
I W Na debelo In drobno! S |
prve vrste
MOTORJ
1449
najboljšega sistema, ftolozne blagajne, stavb, potrebščine, mline ln stiskalnioo s« gro-in sadje ln vso drago Mesnino
dobavlja po najnižjih cenah
slovenska veletrgovina s ioJozntnvO
Fr. Stupica
v Ljubljani, Marije Terezije cesta L
Karboiinej JKlavcc (gips)
a gobarje ii za stavbe
Čop
ovo
ta
219
tanaEcga izdelka 21 zilarje ti za vsaka abrt
priporoča
fbo\j Jtouptmann
v IJnblJanl
Zahtevajte
0
0,j
Tiskana in tkana bombazevina. — Bela in rjava kotonina. — DomaČe in angleško sukno. — Francoska svila. — Modno blago iz prvih tvornic. — Najboljše češko platno.
Popolne opreme za neveste. Oprave za hotele in stanovanja«
Največja zaioga preprog. Darila za Božič pod ceno« Ostanki po tvormškUi
a  cenab.  a  a a
Solidna postrežba! Nitke cene!
X Naznanilo. X
SI. občinstvu vljudno naznanjam, da se toči
ff resfaoraciji Jlaer/eoik dedičev đrožno f»ivo M. vrste
ter pristna štajerska in dolenjska vina. — Vsak
čas se dobe gorka in mrzla jedila. BoV    Spre j tu e se tudi mesečni abonemcnl. i$fc£Jg 2 odličnim spoštovanjem je priporoča
43] 1 JTif. jPlfcčl* restavrattr.
1591
1L
3E1E
Krasne
klobuke za
po znano najnižjih ceno&, priporoča
•v
1
Ljubljana, Stari trg 21.
Klobuke sprejemala v popravilo, zunanja naročila izvršujem točno. Žalni klobuki vedno v zalogi.
3E
Ml
pa*- POZOR!
»s
a oj
ar
n
11
S*
m
So
a «* » v*
9»
a a
3
P
Priporočani m m Izdelovanje kožuhov vseh vrst, kakor tndi damskih jop, kolerjev, mtoffov.
Y zalogi lamam vedno veliko Izbiro vseh vrat kožu-kovino. Sprejemam popravila vsek v to stroko spadajotib predmetov. Izdelujem vse po najnlzjlk cenak.
J. WANEK, Liobllaaa
Sv. Petra cesta štev. 21. ™*
Izdajatelj in odgovorni urednik Rast o Pnetoslemiek.
Leatalna in tisk »Narodne tiskarne«.
16
E2