Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. DrSmt-

Številka 82.
JOLIET. ILLINOIS 8 SEPTEMBRA 1916
LETNIK XXY.
usi pritiskajo v Galiciji in Karpatih.
Bolgari in Nemci prodirajo v Rumu-nijo od juga, dočim je ogrožena od zapada po Avstrijcih.
2 laške fronte malo novic.
Francozi in Angleži, zlasti prvi, zelo napredovali ob reki Somme.
Dunaj, 4. sept. — Vojni urad opisuje "ocoj delavnost na avstro-laški fronti ■n pravi:
"Na primorski fronti se nadaljujejo zmerni topniški dvoboji.
"V odseku Ploecken so naše čete odbile napad, nakar je topniška delavnost zopet oživela po daljšem miru.
"Na fronti v južni Fiemmski dolini so se sovražni napadi na Col Torondo >n Monte Cauriol izjalovili."
Če se niso ušteli.
Rim, 4. sept. — Kakih 450,000 Avstrijcev je bilo usmrčenih, ujetih ali tako resno ranjenih, da se ne morejo vrniti na fronto, v spopadih z Italijani izza avstro-laške vojne napovedi pred Petnajstimi meseci.
To cenitev so objavili danes italijanski vojaški veščaki. Precenili so, da je bilo 150,000 Avstrijcev usmrčenih, 200,000 stalno onesposobljenih in 100,-000 ujetih.
pognale Avstro-Nemce proti severo-zapadu, naznanja vc^jni urad danes.
Število ujetnikov ob dolenji Goro-denki znaša dosedaj 4,500, in med nji mi je kakih 2,000 Nemcev.
Rumunska fronta.
Jugovzhodno od Brzezanov se boji nadaljujejo.
"V Karpatih se vrše boji južno od Zielone."
Avstrijsko vojno poročilo.
Včerajšnje avstrijsko uradno naznanilo pravi:
"Fronta nadvojvode Karla: Jugo zapadno od Fundumoldove in zapadno od Moldave so naše čete odbile več ruskih napadov. Goro Plunko, jugo-zapadno od Rafaliva, so zavzeli Rusi po silnem boju. Jugovzhodno od. Brzezanov se je včeraj izjalovilo več ruskih sunkov. Danes (nedelja) je sovražnik začel nov napad.
"Fronta princa Leopolda: Severno od Zborova so nemške čete generala von Boehm-Ermollija armade zasledovale sovražnika onkraj njegovih za-kopov, ki so odbile ruski napad."
Rusko vojno naznanilo.
Petrograd, 4. sept. — Rusi so prodrli čez reko Tenjovko, zapadni pritok Zlote Lipe, in osvojili neko postojanko avstro-nemških čet, je naznanil vojni urad danes. Ujeli so 2,-721 mož in uplenili 6 strojnih pušek. Zmaga je bila dobljena blizu Brzezanov, petdeset milj jugovzhodno .od Lvova.
V soseščini Vladimira Volynskega v Volhiniji se vrše ljuti boji blizu Šeltu-vova in Korytnice. Hudi spopadi so se tudi začeli ob zgornji reki Seret. Plinov napad blizu Baranovičev je bil odbit.
Ruske čete v Karpatih, pravi naznanilo, so osvojile celo vrsto gorskih višin ni prodirajo proti ogrski meji.
Med četrtkom in nedeljo so čete generala Brusilova ujele 385 častnikov in 19,020 vojakov. V tem številu je bilo
Tl	enajst nemških častnikov, in.1,300 nern-
zrakoplovov Benetke ^ pro,ukov Dvalujst 'topa*, leiv
insedemdeset strojnih pušek in sedem možnarjev je bilo tudi uplenjenih.
Berlin, 4. sept. (Brezžičjio v Say-ville.) — Včeraj na Dunaju objavljeno poročilo avstro-ogrskega vojnega vodstva se gla^i:
"Rumunska fronta: Sovražno topništvo je včeraj (sobota) obstreljevalo Sibinj (Hermannstadt). V odseku Gyoergy je sovražnik zasledoval naše postojanke. Naše topništvo je prepodilo rumunske razgledne čete. Sicer je položaj ostal neizpremenjen in ni nič važnega izporočiti."
Ljuti boji.
Bukurešt, čez London, 4. sept. Rumunski vojni urad naznanja, da so rumunske čete osvojile Borszek in Se-kelt na Sedmograškem. Nemško-bol-garske čete so bile odbite pri Besard-žiku v Dobrudži, ali drugod nadaljuje jo svoj napad ob celi meji med Do-brudžo in Bolgarijo.
Naznanja se napad po treh sovraž nih povodnih zrakoplovih na mesto Konstanca (Kustendjil), na rumunski brežini Črnega morja, vsled katerega je bilo več otrok in civilistov ranjenih
Bolgari vzeli rumunsko mesto.
Berlin, 5. sept. — Veliki glavni stan
Vsled silnega angl. pritiska.
Benetke bombardirane.
Voj-
Rim, 5. sept. (Čez London.) ni urad je naznanil danes:
"Sovražni zrakoplovci so v nedeljo zvečer spuščali bombe na Mariano in snoči na Lucinico, Zdravščino in Gorico. V Gorici so naznanjeni trije mrtvi in nekaj ranjenih. Streha ta-Uošnje cerkve sv. Ivana je bila težko Poškodovana. "V ponedeljek zvečer je napadel od
't'-tck-.., i.Minih
ln 'Pustil dvajset bomb, ki pa niso na Pravile škode."
naznanja danes:
"Nemške in bolgarske čete so prodrle v vzhodno Rumunijo in vzele naskokom utrjene prednje postojanke ob mostišču pred Tutrakanom,
"Bolgari so osvojili mesto Dobric Bolgarsko konjištvo je razkropilo več rumunskih bataljonov.
"Nemški povodni zrakoplovci so spuščali bombe na Konstanco (v Ru muniji ob Črnem morju) in tudi na ruske vojne ladje. Naši zrakoplovi so bombardirali v Bukurešt in petrolejske zavode v Ploestu z dobrim uspehom.
Bolgari podijo Rumunce.
Berlin, T>. sept. — Poročilo velikega glavnega stana o bojih z Rumunci se glasi:
, POTEGNE GRŠKO Z ZAVEZNIKI?
m -
I bitje francoskih napadov na desnem jbiegu reke Meuse, verdunska fronta.
Zeppelinke nad Londonom.
London, 3. sept., 2 zj. — Brodovje zeppelink, uradno opisano po generalu z Vaje zanesljivega vira poročajo, da | prench kot "večje nego je kdaj poprej ■ je grška vlada sklenila seči v vojno.
SENAT RAZPRAVLJA VAŽNO VPRAŠANJE,
Pogodba za nakup danskega zapadno-indijskega otočja se ima odobriti. ' 1
Senator BoraK zoper nakup.
Pet reservnih letnikov grških baje že poklicanih k zastavam.
napadlo Anglijo", je priplulo nad vzhodne okraje in'nad London kmalu po polnoči.
Napadu je sledila velika bitka v. zraku. Ena ogromnih nemških zrako-plovnic je bila z izstrelkom užgana in
je telebnila na zemljo kakor velik I Otočje bi služilo za opirališče v obram-komet.	I	bo Panamskega prekopa.
Ena zeppelinka zbita.
London, 3. sept. — Trinajst zeppe- Washington, D. C., 5. sept. — Se-I link se je udeležilo napada nad vzhod- natski odsek za zunanje odnošaje je
la v vsakem oziru za zanesljivo sma-1 ^f	ffiSŠ	Potrditev nakupa dan-
Ena izmed njih je bila zbi-|skeSa zapadno.nd.jskega otočja za ce-
no 25 milijonov dolarjev in pozno po-
vlasti.	i topovi in zrakoplovi. Napravljena ško-1 poldne .predložil v izvrševalni seji
Iz enakega vira je bilo tri dni pred da ni bila tako velika, kakor je je bilo Ubranemu senatu'svoje poročilo. Se-rumunsko vojno napovedjo proroko- pričakovati z^ ozirom na število zra-1 natQr sherman> predsednik odseka, je vano, da se je Rumu ni j a odločila za koplovnic. vojno.	ški >n en
Druga poročila ponavljajo možnost | enajst moških in žensk in dvoje otrok. |tev pogoclDe. važnih razvojev na Balkanu glede nadaljevanja nemško-bolgarske zveze".
Washington, D. C., 5. sept. — V tukajšnji ii diplomatskih krogih je dospe
travest, da Grecija v kratkem pose- Londonu.
ze v vojno na strani ententnih vele- ta in ostali dve sta bili prepodeni
Lahi v Albaniji.
London, 6. sept. — Italijanske čete I neustavno prodirajo iz Valone v no-
Za in zoper.
Vkljub temu ni gotovo, ali bo kupna pogodba odobrena še v tem kongresnem zasedanju. G. Stone sam je menil, da v slučaju resne opozicije ne bi bilo ničesar prigovarjati proti odlogu.
"Ultimatum".
Amsterdam, 5. sept. (Čez London.)
"Koelnische Volkszeitung" je baje objavila sledečo brzojavko iz Berlina: "Vprašanje, ali naj osrednji velevla-sti pošljeta Greciji ultimatum, se je,	.	- -	-	-
raipravljalo danes v političnih jerogih |	UpraVC m podp,raj° | otočja po pogojih, kakor sta jih dola
državnega glavnega mesta.
♦•Časnik baje smatra privolitev grške
tranjost Albanije, tako poročajo na
Exchange Telegraph Co. iz Aten. Ita-1 Senator Borahje eden tistih, ki ne lijani dalje marširajo v severnem Epi- prjp0ročajo nakupa zapadnoindijskega
. . . i ______1 _ I ~ ..nvni.n I O^/Irviro in I ■ v .	... • t	... . 1
obrtna dela.
Poštni rop brez konca.
Berlin (brezžično v Sayville),
5.
sept. — Danski glavni poštar naznanja, da je britanska vlada, proti svoji I obljubi, zaplenila vse poštne stvari [danskih ladij "Ceres" in "Bonia".
Cadorna izmišlja zmage.
R"n, čez London, 7:45 zv. — Več davnih postojank avstrijskih na Punti del Forane, na čelu Rio-Felizonske doline v zgornjem Boviju, so osvojili v soboto zvečer oddelki laške pehote, a,P'ni in radovoljniki, pravi danes izdano laško uradno naznanilo. Silni avstrijski protinapadi so bili odbiti.
Nič novega.
Berlin, 6. sept., brezžično v Sayville.
Dne 4. septembra je dunajski glav-ni stan objavil sledeče poročilo:
"Italijansko bojno torišče: S te fron-tc "i izporočiti ničosar."
Cadorna se bo zmočil.
Rim stan
6. sept. — Italijanski glavni
se pritožuje, da neprestano dezi	.. „
in v„, , -• t	-k Fundul-Moldove.
vmes celo sneži, lo pritožbo iz
Ljuti boji v Galiciji.
Berlin, 5. sept. (Čez London.) — Veliki glavni stan je naznanil danes o dogodkih na vzhodni fronti:
"Fronta bavarskega princa Leopolda: Položaj je neizpremenjen.
"Fronta nadvojvode Karla: "Prišlo je na raznih točkah do trdovratnih bojev. Nemški bataljoni so prepodili sovražnika, ki je jugovzhodno od Brzezanov ponovno podjel protinapade. V zadnjih dveh dneh so avstro-nemške čete dovedle 2 častnika in 259 vojakov na neranjenih ujetnikih.
"V Karpatih so se razvijali na več točkah mali spopadi. Jugozapadno od Žabja in blizu Šipoha se vrši boj. Močni sovražni oddelki so bili odbiti s težkimi izgubami jugozapadno od
ra*a današnje poročilo vojnega glav-ne<5» stana.
Ruska fronta.
Rusi tiščijo naprej.
Berlin, 6. sept. — Ruske čete, pravi danes izdano uradno naznanilo nemškega velikega glavnega stana, so po-
erlin, 4.
„ ....... ,. sept. (Čez London.) -'tisnile nazaj sredisce fronte nadvoj
°8odke na vzhodnem bojnem torišču vode Karla med Zloto Lipo in Dnje-°P!suie danes objavljeno uradno po- *trom v Galiciji.
°J-ilo takole:	! Petrograd, 6. sept. — Ruske čete so
j "Ruske prizadeve jugovzhodno od včeraj osvojile avstro-nemško utrjeno '^tska so se izjalovile.	1 postojanko v okraju dolnje reke Go-
'^rniada nadvojvode Karla Franca: rodenka v smeri Haliča v Galiciji in
vlade v zahteve ententnih zaveznikov z.; prelom nevtralnosti, oziroma za o-pi ?titev njenega nevtralnega vedenja | in omenja, da se državni kancelar dr. vr n Bethmann-Holhveg posvetuje z veditelji parlamentarnih strank o polo ;aju.
Čisto tiho.
\tene, 3. sept., čez London, 5. sept., za cesnjilo. — Porpčajo, da je bilo pet rezervnih letnikov čisto tiho sklicanih j k , zastavam.
Francoski in angleški poslanec sta m- dogovorila z grško vlado v svrho, da - olajša napetost zaradi prijetbe
reins ih agentov po francoskih in bri-. -..........., . . ...
. piskih tajnih policistih". Po sklenje-ble(! b°J«n>' da bl utegnlle "lef ■ Jni <lo.uoiu ure vzame "rškil oolici- uprave ob pričakovanem napadu »»
, " , • . . .' . , . , j ustavnost zakona tudi dokazovati, ja nalogo da prime in izzene iz dežele 3 , .,	.	, . ; ., .
vse osebe, ki se imajo prognati, brez «' btl velJave,n ze zato* ker je bl1 pod" nadaljnjega vmešavanja tujih veie. I P>*an v nedeljo.
vlasti.
čili danska in Združenih Držav vlada, in prejkone ne ostane nem, če se dene stvar jutri na dnevni red.
"Sedem branikov trdnjave Tutrakan. 1**» dogovoru prevzame rrrška^olici- |wprave ob pncako\aiRin napadu vštevši oklopne baterije, smo vzeli z naskokom. Severno od Dobrica so naši hrabri bolgarski tovariši pognali močne oddelke Rusov in Rumuncev v beg."
Makedonska fronta.
Solun, 4. sept., čez Pariz. — Bolgarske čete so podjele nov napad na makedonski fronti zapadno od Ostrovega jezera. Francoski vojni glavni stan je danes naznanil, da je bil napad odbit po Srbih. Znatno delavnost so razvijale patrole na frontah ob Strumi in Dojranskem jezeru, in vmes so tu-patam grmeli tudi topovi.
Na Danskem.
Kodanj (Kopenhagen^, 5. sept., čez London. — Mogoče je vendar še, da bodo na sestavo koalicijskega ministrstva naperjena pogajanja uspela. Za ta slučaj se ne razpišejo nobene splošne volitve, in vprašanje o prodaji V drugič podpisal.	[Danske Zapadne Indije na Združene
Države bi moral odločiti plebiscit na Washington, D. C., 5. sept. — Da Danskem ;n na treh prizadetih otokih, zavaruje zakonitost Adamsonove pred- Christopher Hage, začasni finančni loge, po kateri je bila odvrnjena želez- minister, utegne postati prvi minister, niška stavka, je predsednik nocoj pod- Ž njim na čelu koalicijskega ministr-pisal naredbo v drugič. To je storil stva bi minister ža zunanje stvari Sca-
venius ostal v ovojem uradu.
ter uplenjenih 12 topov in 50 strojnih | pušek.
5,000 Nemcev ujeli Francozi.
Villa vodi v bitki.
Chihuahua City, Mex., 4. sept. — Francisco Villa, poveljujoč krdelu od 300 do 400 mož, je napadel vladne čete pod gen. Elizondonom včeraj na gričevju vzhodno od Sateva in razvila
Konvencija J. S. K. J.
Deseto glavno zborovanje Jugoslovanske Katoliške Jednote se začne v Evelethu, Minn., prihodnji ponedeljek, dne 11. septembra zjutraj ob poldeveti uri (in ne 4. sept., kakor je bilo pomotoma citati zadnjič na tem mestu).
London, 4. sept. — Najkrvavejši spopad ob reki Somme izza pričetka.	^	od zq_
zavezniške ofenzive se vrs, na obeh | ^ ^ ^^ Ilgube na obeh straneh
Zapadna fronta.
London, 4. sept., 2 zj. — Britancem se je s sodelovanjem Francozov posrečilo včeraj osvojiti del vasi Ginchv in celo vas Guillemont, kakor je pozno snoči uradno naznanil vojni glavni stan.
Pridobili so na ozemlju tudi vzhodno od Monquetske farme ter ujeli več sto Nemcev.
Pariz, 3. sept. — Vasi Forest in Clery-sur-Somme ter vpe nemške postojanke med tema točkama so osvojili Francozi in Britanci v skupnem napadu, po silni topniški pripravi. Ujetih je bilo več nego 2,000 Nemcev
bregih reke, kakor pravi uradna brzo-jaka iz Pariza.
Francozi so zopet napredovali v "krvavi bitki" vzhodno od vasi Forest, severno od reke, in na jugu so uspešno napadli razne postojanke ob fronti pol trinajste milje od Barleaux do Chaulnesa.
Pettisoč Nemcev je bilo ujetih severno in južno od reke Somme med zadnjima dnevoma, dočim sta bili vasi Soyecourt in deloma Vermandovil-lers vzeti z naskokom.
Francosko poročilo tudi naznanja napredek na desnem bregu reke Meuse (verdunski odsek) v okraju Fleury, a podrobnosti boja niso navedene.
"Bremen" se bliža.
London, 6. sept. — Semkaj je do-
so bile težke; Villovci so izgubili ka- spela vest, da se nemška trgovinska kih 150 mož na usmrčencih, ranjencih I submarinka "Bremen" sme pričakovati in ujetnikih, in skoraj istotolike so bi- L največ desetih dneh v kakem ame-le izgube vladnih čet, ki so štele do rjškem pristanu, prejkone v New Lon-500 mož. Carranzovi vojaki so se u- ,jonUj Conn, meknili v mraku v Santa Ysabel, ko se je Villa umeknil v dobro utrjeno postojanko.
Villa zopet grozi.
El Paso, Tex., 5. sept. — Dočim je
BREZ SKRBI
i pošljite denar skozi naše posredovanje v staro domovino, ker kljub vojnim zaprekam, se naše pošiljatve izplačajo
bil Francisco Villa šc pred nekaj dnevi vedno točno.
nad sto milj oddaljen od najjužnejše- Kljub temu, da ne dobite pisma od ga opirališča ameriškega ekspedicij- svojcev iz stare domovine, ker je bilo skega vojnega zbora v El Vallu, Chi- morda isto na onem parniku, ki je pri-huahua, je danes po semkaj dospelih šel v roke Angležem ali Francozom, se poročilih na čelu močnega ^krdela, ka- ni treba bati, da denar ni na varnem, tero cenijo na 1,500 mož, samo še 55 Bodite brez skrbi! Dokler vidite naš Britanci so tudi napredovali severno I m;ij jv,žno od tega kraja, ko se mu je I oglas v listu, ni nobene nevarnosti, od reke Somme in osvojili nemške 1 posrečilo, po svojih nedavnih vojaških £e bi bila kakšna nevarnost, bi mi to trdbe na eni in treh petinah milje v I uspehih prodreti v Santa Clara Canyon. v ];stu objavili, povprečni daljini 800 jardov, pravi u- Pravijo, da oddelek Carranzovih čet radno poročilo danes popoldne. Ujeli ))0(j vodstvom generala Elizondo "za-
Britanci tudi napredovali.
DANSKO PRODAJA ZDRUŽENIM DRŽAVAM ZAPADNOINDIJSKO OTOČJE.
žav<)t0l<e St' Thomas, St. Croix in St. John v Manjših Antilih, ki so danski, bodo prejkone kupile Združene Dr--. c » $25,000,000. To bo dalo deželi izvrstno pomorsko opirali.šče za obrambo Panamskega prekopa. Sedaj slu-Q ,() svtho Guantanamski zaliv na Kubi. Slika je prizor na otok^ St. Thomas, največjem v skupini otokov. Vajanju glede nakupa je čitati gori med brzojavkami na tej strani.
so 800 Nemcev,
Berlin priznava resnost položaja, J toda pravi, da so Nemci obdržali vse svoje postojanke na obeh straneh potoka Ancre in zopet pridobili ozemlje | izgubljeno blizu Mouquetove farme.
Novi francoski uspehi.
Pariz, 5. sept. — Francoske čete so osvojile vas Ommiecourt, Hospital-farmo, Rainnettsko liosto in del Mar-rierske lioste ter napredovale v drugih okrajih severno od reke Somme, kakor je naznanil vojni urad nocoj.
Južno od reke Somme je besnela ljuta bitka ves dan. Francozi so osvojili linijo nemških aakopov in odbili vse protinapade, število ujetnikov izza nedelje je 6,550 in uplenjenih topov 36.
Tudi Britanci so napredovali blizu va-i Combles in drugod.
Berlin priznava izgubo.
Berlin, 5. sept. (Čez London.) — Velika bitka na fronti ob reki Somme na Francoskem, pravi danes izdano u-radno naznanilo nemškega velikega glavnega stana, se nadaljuje. Južno od reke se Nemci branijo na fronti o-semnajst milj široki, ki jo zavezniki naskakujejo. Nemci priznavajo izgu bo. vasi Chilly
slednje" Villovce.
Fairbanks obveščen o nominaciji.
Indianapolis, lnd., 31. avg..'— V drugič v svojem javnem življenju je 110 naravnost v Avstrijo.
Mi garantiramo vsako pošiljatev, da
bo sigurno sprejeta, ali pa vrnemo denar, kadar se nam dokaže, ali če se sami prepričamo, da denar ni bil izplačan, radi enega ali druzega vzroka.
Po Wireless (brezžičnem brzojavu) pošljemo denar v staro domovino, in
danes Charles Warren Fairbanks sprejel republikansko nominacijo za podpredsedniški urad Združenih Držav v govoru, ki ga je imel na trati pred svojim domom. Izjavil je, da se stri nja z vsakim stav platforme, kazal je na resnost časa, ki da zahteva res zmožno vlado, razpravljal je podrobno tarifno vprašanje in potrebo močne trgovinske mornarice ter se doteknil nazadnje posredno po-greškov, ki jih je napravila sedanja vlada v gospodarjih vprašanjih in zunanjih stvareh, zlasti v Mehiki. Njegova izvajanja so bila živahno odo-bravaua.
Iz vseh delov dežele so prišli odlični zastopniki republikanske stranke, da se udeleže preproste slavnosti. Biv-
Ako ni pomote ali posebnosti, je
denar prejet v 3. do 5. dneh. Včasih
se pa tudi za delj Saša zakasni.
Vsak brzojav, akotudi ima manj kot
ijavi. j*., j"" "''""Ig besed, stane $4.50, če pa je več kot •kom republikanske	'	;	ie . .
'6 besed, se računa po 65c od vsake
besede in številke posebej.
Mi imamo v tem oziru najboljšo zvezo in najstrožji sistem, ker naš namen . je zadovoljiti vsakogar, ki se posluži našega posredovanja. Danes pošljemo v staro domovino: 5 K za.. .$ .90 25 " ... 3.75 50 " ... 7.00 100 " ... 13.50
Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki
250 K za..$ 34.00 500 " .. 67.50 750 " .. 101.00 1000 " .. 135.00
ši guverner Eberhardt, Minnesota, je Lkoro popolnoma zastonj, poštnem ali
predsedoval obvestilnemu odboru m predstavil senatorja Shermana, Illinois, ki je g. !;airbanksa uradno obvestil o nominaciji. Govori so bili primeroma kratki. Vsi so izražali prepričanje, da prinese november republi-Naznanilo zatrjuje od-' kanski stranki zmago na volišču.
ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar.
AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek,
1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL
Joliet, 111., 6. sept. — Drugo glavno zborovanje Družbe sv. Družine se 'je začelo v Jolietu včeraj, dne 5. septembra, in sicer v šolski dvorani sv. Jože fa. V,si glavni odborniki in navzoči društveni delegatje so se zbrali iS minut pred 8. uro zjutraj, nakar so skupaj odkorakali v slovensko cerkev, kjer se je služila slovesna sv. maša. Zborovanje se vrši v znamenju prave bratske ljubezni in v najlepšem redu, tako da je pričakovati najboljših uspehov. Zborovanja .se udeležujejo sledeči gg. glavni odborniki: Predsednik George Stonich, podpredsednik John N. Pasdertz, tajnik Josip Klepec, za pisnikar »Anton Nemanich ml., blagajnik John Petric; nadzorniki, Anton Kastello, John J. Stua, Nicholas J. Vranichar; porotni in finančni odbor niki, Stefan Kukar, Josip Težak, Math. Ogrin. Nadalje sledeči gg. delegatje: Za društvo št. 1, Joliet, 111. — Josip Klemenčič, Štefan Štukel, Josip Ger-sich, Johp Gersich, John Barbich Leopold Melkovich, Louis E. Simo-nich, Frank Pire, Math Štukel, John Pruss; za dr. št. 3, La Salle, 111. John Jerich; za dr. št. 4, Bradley, 111. — zastopa John Štua; za dr. št. 5, Ottawa, 111. — Josip Medic; za dr. št. 6, Waukegan, 111. — Frank Grom, Frank Jappel; za dr. št. 7, Madison, 111. — zastopa Jos. Klepec; za dr. št. 8, Rockdale, 111. — Valentin Fajnik ml.; za dr. št. 10, So. Chicago, 111. Anthony Motz; za dr. št. 11, Pittsburgh, Pa. — George Weselich, John Balkovec; za dr. št. 12, Joliet, 111. — Math Vidmar. Gg. delegatje iz zunanjih krajev so našli v Jolietu gostoljuben sprejem in so bili vsepovsod veselo pozdravljeni.
—	Novo šolsko leto se je začelo že včeraj, koj prvi dan po Delavskem prazniku, v vseh šolah jolietskih, tako tudi v naši slovenski župnijski šoli sv. Joiefa. Med počitnicami so bile vse sobe naše velekrasne župnijske šole nanovo pobeljene, tako da bo naša številna deca še rajši hodila vanje pridno poslušat svoje dobre učiteljice, naše velezaslužne čč. šolske sestre, ki nam odgajajo deco v vrle fante in dekleta, ponos naše slavne fare.
—	Gdčna. Theresa Nemanich, kot izborna gledališka diletantka znana hči g. Antona Nemanich, ki se je vrnila zadnji teden domov z dvotedenskih počitnic, je imela mile goste iz Chi-caga v svojem domovanju, 1015 Ray-nor avenue. Med gosti, ki so prišli v nedeljo zvečer, so bile gdčne. Marie Petru, Ella in Marie Valha, graduiran-ki iz Notre Dame, Ind.; nadalje gdčni. Marie Kraus in Marie Widmar, ter gg. Louis Lindaur, Guido Petru, organist cerkve sv. Prokopa v Chicagu, in Joseph Valek; in poleg teh sta bila v zabavni druščini gg. Joseph in Anton Nemanich ml., brata gostiteljice. Vsak večer so se kratkočasili z vokalno in instrumentalno glasbo. Mili gostje so se vrnili v Chicago v ponedeljek zvečer ob 8:25.
—	Na obisku so bili te dni pri družini Jos. Avsec, 205 Stone street: G. Frank Ambrož, njegov sin Valentin in liči Frances Ambrož, ter g. in ga. An-tou Žitnik, vsi iz mesta Wenona, 111.; nadalje g. in ga. Nicholas Rački (rojena Ambrož) iz mesta Toluca, 111.
—G. Ignac Česnik iz Willarda, Wis., se je mudil v Jolietu med zadnjim ter-nom, ko je potoval po opravkih v Thomas, W. Va. O tej priliki nam je naznanil veselo vest, da se bo njegova dražestna hčerka Mary Česnik omoži-la. Sredi septembra bo poroka. Ženin je Slovenec. Več še nismo izvedeli.
—	Slovensko dekle — kraljica Delavskega dne. Kako že pravi pesem? " Zalo ko rožica, srca pobožnega, bistre glave je Slovensko dekle. Dokler človeški rod ima po zemlji hod, bode slovelo Slovensko dekle." Že v tretjič se je zgodilo v Jolietu, da je bilo za kraljico Delavskega dne izvoljeno "solnce deklet", to je, slovensko dekle: pred kakimi petimi leti gdčna. Košičkova, predlanskim gdčna. Ma-rentič iz bližnjega Rockdala in letos pa gdčna. Frances Čulik, pridna hči g. Franka Čulik, znanega slovenskega trgovca, 507 N. Bluff street. V soboto zvečer je bila Zaključena tekma med četverimi dekleti za prvenstvo in čast kraljice Delavskega dne. Izid pre-štetja glasov je marsikoga razočaral, namreč vse tiste, ki so upali na zmago gdčne. Sweeney, rodom Irke, ki je imela še v petek največ glasov. Veselo iznenadil pa je izid naše slovenske fante, kajti zmagalo je v tekmi zopet slovensko dekle. Ko je stopila zma-galka na platformo pred Grand-tea-trom ob N. Chicago cesti, kjer je bil izid glasovanja naznanjen, je bila od velike množice zbrane mladine burno pozdravljena. Izid tekme je bil sledeči: Frances Čulik, 48,768; Cfara Sweeney, 29,695; Angela Darin, 10,775 in Gladys Pacey, 4,210. Zmaga naše mlade rojakinje je bila torej zares sijajna, kajti dobila je več glasov, nego vse tri ostale tekmovalke skupaj. — Venčana za kraljico Delavskega dne in vladarico delavskih unij za 1916 je bila zmagalka gdčna. Frances Čulik y ponedeljek popoldne v Dellwood par-
ku, kjer se je vršil uradni piknik Delavskega dne. Godba je igrala in velikanska množica ljudstva je veselo pozdravljala venčano kraljico, ki je dobila kot nagrado za svoj trud krasno srebrno namizje, vredno $150. Tudi njene tekmovalke so bile obdarjene. Venčal je kraljico predsednik Ray V. Allan od Central Trades and Labor Councila, in sicer z vencem iz svežih cvetic. Kako pravi pesem? "Venček na glavi se bliska ti 'z kitice rožic zelenih, Slovensko dekle!"
K dopoldanski pocestni paradi delavskih unij hočemo le omeniti, da je bila velika in impozantna po številu unijskih delavcev, ki so korakali ponosno in samozavestno, kakor se unij-cu spodobi. Največja parada je bila to, kar jih pomni zgodovina Delavskega dne v Jolietu. Sami unijski delavci so bili v paradi, in nosili so nebroj znakov z napisi: "No open shop here." Župan Barber ni bil v paradi, ker si je nekaj navskriž z linijskimi delavci; in zato ni bilo tudi drugih mestnih uradnikov, niti mestnih ognjegascev itd. Ampak vkljub temu je bila parada impozantna in velikolepa, kakor omenjeno. Med parado je bilo povoljno vreme, a koj po paradi dež, ki je opral ceste, da ni bilo prahu popoldne, ko je zopet sijalo solnce in vabilo ljudi v park.
Še nekaj. Da se ni vozila kraljica v paradi v posebnem vozu, je vzrok sledeči: Pripravljen je bil krasen "kraljevski" voz s četverovprego. Pa ko so spremljevalke "kraljice" vprašale voznika, ali je "union man", je odgovoril, da je unijsko karto pozabil doma. Vsled tega je bil voznik s "kraljevskim" vozom vred odklonjen., In za "kraljico" in njene spremljevalke so brž poslali po drug voz, ki pa žal ni bil "kraljevski". To je bil vzrok, da se naša "kraljica" ni vozila v "kraljevskem" vozu, in nič druzega ne.
—	Nesreče. Dve osebi sta bili u-smrčeni in osem je bilo ranjenih vsled raznih nezgod v Jolietu in okolici od sobote zvečer do včeraj. Avtomobilske nezgode so zahtevale največ žrtev. Med mrtvimi je Mihael Istvanič.
Mihael Istvanič, kakih 45 do 50 let star, stanujoč pod h. št. 912, rodom Hrvat, je menda po nesreči padel v reko Desplaines in utonil. Njegovo truplo so našli blizu Jackson streeta včeraj (torek) ob 6. uri zjutraj. Zadnjikrat so ga videli v ponedeljek zvečer v Chicagu, kamor je šel z nekim svojim sorodnikom v nedeljo popoldne. Pri utopljencu v žepih so našli $2.10. Pokojnik je bival v tej deželi 14 let in je nazadnje delal v tovarni Illinois Steel-družbe. Zapušča ženo v Avstriji in dva otroka, Johna in go. Barbaro Balačič v New Brightonu, Pa. Več nam ni znanega. N. p. v m.!
—	James R. Bentley, rep. kandidat za državnega poslanca (representative), je bil kot okrajni supervisor eden tistih, ki so največ pripomogli, da se je zgradila okrajna bolnišnica (county hospital) na okrajni farmi za jetične in slične revne bolnike; in poleg tega nikakor ni kandidat kake tajne protipivske zveze. To pomnite in — ga volite!
SLIKE IZ VOJNE.
(Iz "Slovenca".)
Springfield, 111., 5. sept. 1916.— Gospod urednik: — Blagovolite sprejeti naslednje vrste v Vaš cenjeni list.
V torek, dne 5. sept. se je otvorila Slovenska župnijska šola Sv. Barbare s sedmimi razredi. Slovenskih, hrvatskih in slovaških otrok se je prijavilo skoraj sto, dober narastek nad lanskim letom, ko jih je bilo samo 66. Letos so namreč došle sestre iz reda Dragocene Krvi iz Alton, Illinois. Razun slovenščine bodo sestre podučevale tudi hrvaščino in nemščino. Bratje Hrvatje, ki stanujejo blizu, so se letos šole in cerkve tesneje oklenili, ker je ena sestra Hrvatica. Z ustanovitvijo župnijske šole je obstoj Slovenske žup nije v Spritlgfieldu osiguran, osobito, ker tudi Slovaki, katerih je 25 družin, sedaj dokaj pridno prihajajo, odkar slišijo božjo besedo p(i pozni maši v svoji materinščini.
F. S. Mažir.
Ottawa, 111., 5. sept. — Slavno uredništvo A. S. in glasilo D. S. D., Joliet, 111. Prosim Vas, priobčite par vrstic v A. S. Bil sem namreč v La Salle, 111., 4. septembra, na Labor day ali delavski praznik, in sicer na veselici, ko so blagoslovili novo društveno zastavo društva sv. Družine št. 3, spadajoče k D. S. D., Joliet, 111. Povem Vam tudi, da mi je zastava jako dopadla, ki je zdaj kras in ponos društvu. Prvič sem se pogovarjal z Rev. Šalove-nom, in vidim, da imate dobrega dušnega pastirja; in dobro skrbi za svoje ovčice, njemu izročene neumrjoče duše. Ja, še nekaj bi bil kmalu pozabil, da je pevsko društvo "Slovenija" prav lepo pelo in zaslužijo res pohvalo, samo žal, da so mi imena pevcev in pevk neznana. Le tako naprej, Slovenija! V slogi je moč. To je častno in lepo. ko je v slovenski naselbini pevsko društvo. Na misel so mi prišle besede: Tu doin je moj, tu rad bi živel vekomaj I	Frank Žagar.
Junaki med umiranjem.
Neki angleški bojni poročevalec o-pisuje sledeči ginljiv prizor: V čakalnici nekega velikega pariškega kolr dvora leži več ranjencev na slami. Ca: kajo, da jih prepeljejo v bolniš.iico. Eden med njimi strašno stoka. Pestra mu hoče prevezati rane, a jo odkloni in reče: "Prosim hitro izpcvernika'" "Ali je kak duhovnik tu?" vpraša sestra. Neki drugi vojak, ki je tudi nevarno ranjen, z veliko težavo pocuka sestro za rokav: "Duhovnik sem," komaj izpregovori, "nesite me k njemu, lahko mu podelim odvezo." Sestra se obotavlja. Ranjeni duhovnik je namreč po granati tako poškodovan, da najmanjše premikanje lahko povzroči njegovo smrt. A slaboten glas ji odločno prigovarja: "Znano Vam je, koliko je vredna rešena duša. Eno uro več živeti se ž njo ne more primerjati!' Duhovnik-vojak izkuša vstati, česar ne more. Neso ga k tovarišu, katerega izpove. Ko mu podeljuje odvezo, je tako slab, da ne more sam napraviti z roko križa, pomagati mu mora sestra. Po sv. izpovedi se oba zgrudita: iz-povednik in izpovedanec, in um je ta roko v roki.
Časnikarstvo v francoskih zakopih.
Francozi so se v svojih okopih kolikor mogoče udobno udomačili. Poleg premakljivih streh, (ci jih branijo dežja, in jarkov, po katerih se odteka voda, so si zdaj omislili celo svoj lisi. List je sicer samo hektografiran, ima pa mnogo navdušenih odjemalcev. Prinaša dokaj natančen popi- vojnih dogodkov, poleg tega pa prinaša tudi vesti z ostalega sveta, večinoma v hu-moristični obliki. Listu je ime: "Mali kolonialec", ker ga izdaja neki naselbinski polk. Kako je z paročnino, nam ni znano.
V flandernski hiralnici.
Nemški poročevalec piše s flandern-skega bojišča:
Porabili smo kratek nočni bojni premor, da pridemo bliže k Vp^rhu. Stražna služba je sedaj tod silno stroga in vsak hip se je ostro gla>ilo v voz: "Kdo tu?" Kmalu so -e tudi zopet oglasili topovi, kajti tema iti zanje nobena ovira. Kjer je v kmtrikih hišah gorela luč, so jo gotovo prižgali vojaki. Kajti prebivalcev v teh krajih ni več. Samo v Mossledeju so ostale usmiljene sestre. Redovnice vodijo drugače hiralnico, kjer strežejo :-turim možem in ženam do njihove srečne smrti. Sedaj ,so isto krščansko ljubezen izkazovale bolnim nemškim vojakom, pred štirinajstimi dnevi -o pa stregle bolnim Angležem. Vsak. kdor je vstopil, je dobil gorko kavo tii kos mesa. Mlada, ljubka redoynica nam je smehljaje pripovedovala, da že 14 dni ne spi drugače, nego na stolu. "Saj ne morem k počitku," je menila, "ker vedno trkajo tudi ponoči in je treba, da je voda v kotlu vedno gorka. Sicer je pa včeraj granata zadela našo hišo in odnesla polovico moje postelje, torej s posteljo itak nič ni." Uro preje, nego smo dospeli, je udarila granata v samostanski vrt, toda redovnice se za vse to niso menile. Skrbele so le za gorko kavo in prosile častnika le za to, da bi tudi za njihove starce in starke preskrbel mesa. Sestra, kateri je granata razdrqbila posteljo, mi je naročila pozdrave za svojega očeta, gostilničarja pri Ostende, ter mi ob tem povedala svoje krstno ime: Klementina. ' Prišel je vojak in zahteval od sestre Klementine volneno odejo. Začudeno in žalostno ga je pogledala in rekla: "Ako hočeš, da eden mojih starčkov v tej mrzli noči zmrzuje, potem ti jo lahko dam!" Vojak ni rekel nič, se,obrnil in šel, da se zarije v slamo.
Iz strelskih jarkov na zahodnem bojišču.
"Corriere della Sera" objavlja nova mikavna poročila iz življenja francoskih vojakov v strelskih jarkih. Neki častnik piše, da so njegovi vojaki v u-trdbah napravili kopalnico, ki je čisto moderno opremljena. Cela stotnija se lahko zjutraj v toplem tušu izkoplje. Prišli so vsi generali, ki so občudovali naše razkošje. Imamo tudi brivnico, gradi se malo varietetno gledališče; neki vojak artist prireja s .svojim psom predstave. jDivjačina, ki bega med našimi in sovražnikovimi strelskimi jarki, povzroči niarsikak veseli dogodek. Nekoč smo zajca sprejeli z ognjem z obeh strani. Pričeti bi se bil moral boj za žival, a v nemških strel--.kili jarkih ,se je klicalo: tabak! tabak! Streljanje se je ustavilo. Neki Francoz je šel po zajca in je položil na mesto, kjer je ležal zajec, zavoj tobaka, po katerega je prišel mirno neki Nemec. Trenutek potem pa ni smel nihče več pokazati svoje glave iz jarka. Za kratek čas se strelja tudi v tarčo. Kak Francoz vzdigne čepico na puški, iz sovražnikovih jarkov seveda vedno streljajo na njo. Kakor hitro krogla zadene čepico, dajo Francozi znamenje z lopato ali s krampom, da je bila čepica zadeta. Da se vojaki zavarujejo pred nočnimi napadi, posii-jejo tla pred jarki z izpraznjenimi škatljami za konzerve, ki ropotajo. Večkrat zaide kak zajec ponoči med škatlje in vsi začno streljati ua njegovo senco.
Boji v zapadni Flandriji.
Nemški vojni poročevalec piše iz Bruegge z dne 2. novembra:
Od jutra do večera sem stal pred
flandernsko vaško krčmo, kjer se cepijo ceste na pet strani, predvsem pa v Ypern in Dixmuiden, za katera divja borba že 14 dni. Trume nemških ranjencev, ki gredo na kolodvor v Rou-lersu, odkoder jih vozijo v domovino, prihajajo tod mimo. Večinoma so lahko ranjeni, in sicer na levi roki. To je ravno roka, ki se vidi iz strelskega jarka, ko se naravna puška. Ranjenci pripovedujejo, o izredno umetno in močno zgrajenih angleških strelskih jarkih. Angleži so svoje jarke pokrili s cementom in klopnimi ploščami, a kljub temu se niso upali v prve vrste. Tje so poslali svoje zaveznike, Francoze. Tudi ujeti Francozi, ki so šli mimo mene, so potrdili, da so njihovi angleški bojni bratje zelo previdni. Zadnje dni da sploh niso videli nobenega Angleža več. Pripovedovali so tudi o velikih francoskih izgubah, kar gotovo ni bilo zlagano. Kajti naši in-fanteristi so mnoge v naskoku vzete strelske jarke našli do vrha napolnjene z mrliči. Strojne puške, šrapneli in granate, to so orožje v tej bitki, ki je bila 1. novembra še skoro ravno tako neodločena kakor pred štirinajstimi dnevi. In to- in onstran je prišlo v rabo novo strašno orožje: leteče mine. Ta raznesni izstrelek ne trosi samo dinamitnih drobcev, marveč razširja tudi strupene pline. Videl sem narednika, ki je vsled take mine postal gluh in slep. Na videz ni bil nič poškodovan in zdravnik je gojil nado, da bo mrtvično živčno stanje kmalu prešlo. Letečih min se sedaj v strelskih jarkih mnogo bolj boje, nego vsakega drugega ognja.
Poročnik, ki je rešil celo stotnijo.
Dne 13. oktobra ob 6. zjutraj so zapazili, da je pričela Drina nekam čudno naraščati. Od minute do minute so se izsušeni mrtvi rokavi Drine kakor tudi njenih pritokov, napolnili z deročo vodo, ki je bila na nekaterih mestih 4.5 m globoka. Vsled tega nenavadnega poplavljenja'je bila četrta stotnija nekega bataljona popolnoma odrezana in je bila kar na mah do boka v vodi. Le požrtvovalnosti bataljonskega adjutanta, poročnika Jurija Labaša, se je zahvaliti, da je bila stotnija rešena. S par pijonirji je na deskah priveslal k stotniji, pomiril oba oficirja in moštvo in jim povedal, da se že dela vse potrebno za njih rešitev. Poročnik je nato hitro izdelal plov in napravil preko stare Drine pet metrov dolgo brv, preko katere je bilo mogoče prepeljati celo 30 zabojev municije. 8 do 10 mož je poročnik sam pripeljal na varno. Trije so padli v vodo, a so jih še pravočasno rešili. Poročnik I.abaš toliko časa ni miroval, da je bilo vse v redu.
Bodite usmiljeni z reveži!
V zoologiškem vrtu v Lainsu se delajo okopi, kakor v vsej dunajski okolici. Vrhovno nadzorstvo ima stotnik. Nekega dne je prišel k njemu delavec, ki je zaradi svoje sposobnosti bil določen za delovodjo onega oddelka, in je prosil za en dan dopusta. Stotnik je vprašal delavca, zakaj potrebuje dopust, in ta mu je povedal, da mora poiskati stanovanje za svojo rodbino, ker mu jo je hišni gospodar vrgel na cesto. Stotnik je poklical službeni avtomobil in se odpeljal z delavcem k njegovi rodbini. Tamkaj je že cela tolpa pobalinov obskakovala kup delavčevega pohištva, ki se je že nahajajo na ccsti. Stotnik je stopil k hišnemu gospodarju in ga vprašal, zakaj je vrgel delavca na ulico. "Ker mi ni plačal najemnin" " — "Potrpite ž njim," je dejal stotnik, toda gospodar je odgovoril, da hoče imeti svoj denar in da ne mara delavca v svoji hiši. Stotnik je potegnil iz žepa listnico in vprašal, koliko je delavec dolžan. "Dvajset kron." Stotnik je plačal dvajset kron hišnemu gospodarju, se obrnil k delavcu in rekel: "Sedaj morete zopet nazaj v stanovanje." Toda hišni gospodar se je odločno uprl, češ, naj gre delavec kamor hoče, da ga ne sprejme več v svojo hišo. "In zakaj?" je vprašal stotnik nevoljno. "Zato, ker sem jaz gospodar!" — Stotnik ni rekel nič, vsedel se je v avtomobil in se odpeljal. Komaj pa jc minulo 24 ur pa je dobil hišni gospodar na podlagi zakon;* o vojnih dajatvah poziv, naj pride kopat okope, in za njegovega prvega predstojnika je bil določen — na cesto vrženi delavec!
OBISK PRI AVSTRIJSKEM BRODOVJU.
Pod vodstvom mornariškega častnika sem si ogledal pomorska branila neke adgjske Ivike. V čolnu, ki je hitro kakor blisk rezal brazde v valove, sva prekrižala skoro celi zaliv ter se ob izlivu Sdobbe približala tudi italijanskim obalnim postojankam brez nevarnosti, kajti megleno vreme jc ob dajalo najino ladjico s kopreno. Z juga je pihal "široko", morje je bilo vzburkano, semtertje je dež ošvrknil morsko gladino. Plitvi čoln naju je ponesel tudi preko minskih polja, vsled katerih je ladijski promet v zalivu popolnoma ustavljen, a tudi vožnja ribiških bark omejena na samo pravo pristanišče., Le posebno izurjenim pilotom so znane plovne struge med labirintom min. Peljala sva se tudi nad italijanskim minskim poljem, ki je prirejeno na zelo kompliciran način in krije mine/dragocene kakor biseri, kajti vsaka priklenjenih min stane več tisoč lir. Ta denar je pa A pravem pomenu besede vržen v vodo, kajti naši mornarici so te zvite naprave
v vseh podrobnostih znane, tako da enega teh nevarnih rakov za drugim hladnokrvno polovimo. V bližini italijanske obale, daleč izven zaliva, za-gledava naenkrat kvišku prištrleti nekaj metlišču podobnega. Bil je periskop podvodnega čolna. Ko sva bila že čisto blizu, je priplaval na vrh. Iz line je stopil mlad mornariški častnik. Precej sva ležala poleg podvodnega čolna na krovu in s častnikom kramljala.
Potem sva se poslovila. Ogledala sva si še več obalnih branišč, na po-vratku pa sva obiskala pomorske letalce, da bi videla tudi pomorska letala. Eden vodnikov pomorskih letal, ki naju je( sprejel, se je bil malo prej vrnil s poleta v Benetke, kjer se je maščeval, ker so bili italijanski letalci bombardirali odprti Trst. Pravil je, da so v črni noči po enournem poletu prispeli nad Benetke, ki jih je pokrivala trda tema. Nobena lučica jim ni izdajala položaja. Temna senca Markovega stolpa jim je bila kažipot. Tako' so letalci kmalu našli, kar so iskali, namreč arzenal, električno centralo in kolodvor. Na areznal je udarila 50 kilogramov težka bomba, na drugi objekt so vrgli samo zažigalne bombe. Že prvi met je zadel, in takoj so švignili štirje ognjeni stebri proti nebu. Neko skladišče je začelo goreti s plamenom. Tudi ostale bombe so zadele, kamor so bile namenjene, ter povzročile hude požare. V hipu pa se je vzbudilo mesto v divjem strahu, in za-bliskato se je na tisoče luči. Deseto-rice reflektorjev so pričele preiskovati prostor nad mestom s svetlimi šopi; zlasti ostro je obsvetljeval žaromet iz Tre Porti naše letalo, a v zmedi ga menda le niso opazili. Streljali so, kakor da bi znoreli, a na slepo, kajti niti en šrapnel se ni razpršil blizu hi-droplana. Hidroplan je po uničujočem delu odletel in se po polnoči vrnil v svoje stanišče.
Uvoz kitajskih las v Avstrijo.
L. 1900. je znašala uvozna cena las v Avstrijo 7,800,450 K. Povprečna vrednost meterskega stota las je bila 2930 K. Kot uvozna dežela pride skoro izključno v poštev Kitajska. V Avstrijo so uvozili leta 1910. 1604 met. stotov las iz Kitajske, iz Italije 508, iz Francoske 170 in iz Rusije 95 met. stotov. Vsled kuge na Kitajskem morajo pač obračati oblasti največjo pozornost uvozu tega blaga.
Zahvala.
Tem potom se zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali do zmage v tekmi za čast kraljice Delavskega dne. Zahvaljujem se vsem, ki so mi najmanj pomagali, in tistim, ki so imeli knjige, namreč gdčni. Rosie Jaklich, gdčni. Sophy Colarič (moji šestrični),' gg. Jerry Lavrič in Tony Bolte, ter zlasti še čč. gg. duhovnikom, ki so prišli k pogrebu pok. Rev. Father Tomazina.
Zmage nisem pričakovala in sem bila jako presenečena po dobitvi iste. Še enkrat hvala vsem!
Joliet, 111., 5. sept. 1916.
FRANCES ČULIK.
JAMES R. BENTLEY, republikanski kandidat za državnega poslanca.
Mr. Bentley se priporoča vsem slovenskim in hrvatskim delavcem za volitev. On se ponaša s svojim dobri® delovanjem, kot supervisor iz New' Lenox občine. On je deloval na to. da je okrajni odbor odobril predlog za novo okrajno bolnišnico. On je pogovoril dovolj supervisorjev iz deze-le, da se je sprejel ta predlog in okrajna bolnišnica uresničila, in da se i?ts sezida v kraju, ki bo priročen delavcem, ter da se bo delavce zdravilo ,a) vzdrževalo na okrajne stroške.
Mr. Bentley vedno gleda za pravic delavcev in pravi, da 8 ur delati na da" je dovolj za vsakogar.
Ako hočete "Square deal" volite & James R. Bentley, ki zna potrebe \)ai' stva in stoji za osebno svobodo, tef
ni kandidat vodopivskega trusta.-
-M
Nič strahu, če zmanjka papirja-
"The American Newspaper Publishers Association" je pred tremi te" poslala vsem svojim članom brzojav' s prošnjo, naj zmanjšajo število stra"1 svojih časopisov. Če se ta kriza sM ša celo tako močno, da bode najv«c)£ / zmanjšanje potrebno, bo tako nesreč j. mirno prestalo vsaj eno zdravilo. E" vrsta bi zadoščala za isto v vsakeI" časopisu: Trinerjevo ameriško vilno grenko vino. Nebroj ljudi vf< da to zdravilo najzanesljiveje in naj hitreje olajša zapeko, omotičnost, » canje, glavobol, izgubo trdne slabost, bolezni želodca in droba 1 ' in tisti, ki so se prepričali, kako uč"1 kuje Trinerjevo ameriško zdrav' grenko vino, so njegovi najboljši P^1
poročniki. V lekarnah. Cena * * *
Triner's Liniment je pravtako sovit. Imejte ga vedno pri roki
revmatizem, nevralgijo, bolečine
hrbtu in vratu, izvinke, otekline Cena 25 in 50c v lekarnah, 35 i"
po pošti. Jos. Triner, izdelujoči
mik, 1333-1339 So. Ashland ave., ^ cago, 111. — Adv.
Pri vojakih.
ite
Mušič, kako je to, da imate en „
«ir
velj osnažen, drugega pa le na P1
Vojak: "Oprostite gospod korp ^ pri tej hudi vročini mi je pri dr"® sline zmanjkalo."	.
_--am
H
S u
SE

KAKI (ZBORNI LINIMENT
ima veliko število uporab v vsaki hiši. Nikoli ne poteče dan ne da bi ga kaki član imel pri* liko rabiti.
Severn's Gothard Oil
(Severovo Gothardsko Olje) je taki liniment ter se že rabi preteklih 35 let- Izkazal J0 svojo vrednost pri zdravljenju
REVMATIZMA, NEVRALGIJE, IZVINJENJ, OTOLKLJAJEV, OTEKLIN, OTEKLIH ŽLEZ, OKORELIH SKLEPOV IN MIŠIC, KRČEV, BOLEČIN IN BOLESTI.	Cena 26 in 50 centov-
rduko Olj« no Je lakar.nlo *elo »"^I'k? 1» porabljonju SevorovouaCJotnar"!*-) Jo porabila pol »teklonloo, »o bol®«"*
Cltnjto sledeje plapio: "Hovorovo Ootharduko MoJh ima J« i molu Initio boletlno v noguh toda Kn Olju »o boi«£lne poatalo manj hudo In ko popolnoma Izginilo."
John Mlkulaatlk, Rfd. No. 1. Box Ml, Iron Mountain.
Mlok
Kuplto Sovorovo Pripravka v lekarnah. Ako Jih no mor«to dobiti, naročilo Jlb od nttu. Zavrnit« uadoracatltvo.
W. F. SEVERA CO
IPoslsL-msite 3STovo
Old Lager
•H^V STEKLENICA Je BOLJŠA in okutmejAa pijača, kot katero drugo l»if0'
-IZDELUJE GA-
Joliet Citizens Brewing C0,
Oba telefona 278 Dobite je VNeh boljših salonih v Jolietu
TURKE MORAMO PREMAGATI !
Po predavanju ranjenega vojaka spisal E. Sprostranov.—Poslovenil A. B.
Bila je temna noč. Gosti oblaki so Pokrivali makedonsko obzorje. Zvečer nam je poveljnik dejal: "Fantje, bodite bodri! Jutri se vrši odločilna bitka. Sovražnik je utabor-jen'na ugodnejših postojankah, kakor smo mi. A prepričan sem, da ga pre-ženemo in mti pokažemo, kdo je bul-garski vojak. Ta zver sovražna mora občutiti našo pest. Turki naj spremijo, da nimajo pred iseboj plašljiv-«v, ampak junake, kateri se z zavednostjo bore in umirajo za svobodo svojih podjarmljenih bratov in za sla-vo domovine."
Se več navdušenih besed nam je Polagal na srce naš priljubljeni poveljnik.
Prične se daniti. Jutro je megleno. Videti je, kakor da bi svinčeno zagri-nJalo zakrivalo solnce. Mrzla^ vlaga nam je zmokrila plašče. Streljanje se Prične na obeh straneh. Približujemo se polagoma sovražnim postojankam. Nepregleden dim napolni celo dolino. Grmenje topov se sliši nepretrgano. Poveljnik se vstopi pred naš oddelek 2 golo sabljo v rolti in gromko zakliče: . "Napred, na nož, momčeta (fantje)!"
On poleti naprej pred nami. Og'lusiteljni "hura" se razlega po Ce'i okolici in odmeva po bližnjih lo-Brzo hitimo naprej. Ravno do-sPe prvi redovi do turških okopov, se 1111 Podvije noga. V škornje mi priteče nekaj toplega in nato padem na o-braz. Tovariši drve preko mene. Kaj Se Je godilo potem, ne vem. Ležal sem dolgo časa nezavesten, aJ'i ko ,se prebudim že ni bilo videti nobenega tovariša v bližini. "Hura" s'iši iz daljave; streljanje iz topov buči kakor ob hudi uri.
Kje sem? Kaj se je zgodilo z me-n°J? Ali sem ranjen?"
Poskušam vstati, a ne morem. "Rešeno, ranjen sem! Kam?
Ah, vražji Turki, vi ste krivi, da sem 0stal izven vrste!"
V daljavi ise še vedno nadaljuje boj. ykoli mene frčijo krogle in se zariva-,0 v blato. Začnem tugovati.
"Jaz ne morem izpolniti dolžnosti do domovine, ne morem v sovražnikove okope, da bi ga pomagal izgnati iz utrdb! Kaj naj storim? Neusmiljena s°vražnikova krogla mi je preprečila to toliko zaželjeno delo." Silna bolest mi prešinja srce. ^ veliko težavo, upiraje se na roke, Se vsedem. Obleka mi je vsa mokra krvi in vlage. Na nogi občutim, da skeli na štirih mestih. Ako le niso kosti zdrobljene?" , a misel^iju; napolni z grozo, ka' ^ Počnem brez noge? Ah, za-ni sovražnikova krogla ubila?" duhu vidim samega sebe brez no-sedečega na malem vozičku, kate-p^ v'ozi moje dete. O, nesreča! Pod-eitl si z r0k0 „iavo ;n pričnem brid-
ko. Plakati.
milost'j'vi! Zakaj si me zapu-jj • Zakaj nisi dopustil, da bi mi fogla prebila srce namesto noge?" lolina misel mi prešine pomrače-
"Ai; •
^ H "i najbolje, usmrtiti se? . agrabini puško, katera leži ob mo-31 strani.
7.
perem vse svoje moči, da bi pre-^skušnjavo.
p 'aga in mraz sta me napravila po-"oma otrplega. Trepetal sem po ..j? životti. s[ hi le mogel do glavnega stana!"
omislim. Vzamem puško, oprem Ccmnani° in začnem vstajati. Zasto-čilQ "olestno, vendar ,se mi je posre-» n'soNbtat''	znamenje, da kosti
■ iažarZtlr°'J'jene' Kakšna radost mi
se
njene! na obuazu.
"H	w
žižltj^'®	"e 1'ode treba vo-
Pred n.......
otro . °enu se mi pojavi moja zena,
"iani''. majka! Mila majka! Spomi-
0(1 Se- kako tužno se je poslavljala
p'ak l"0' sem odhajal na vojno. Ni
Dre,. -a> ^jti bala se je, da bodem jaz
''Id- Žaloval'
na,ni'' sjnko, ne boj se! Bog je. za lit i k'r.jti pravica je naša. Treba je Priv.j|'.za blagor bratov. Ali ni na-Kris(li 'stotako naš Odrešenik Jezus
Spnaš!ca 'najka! in	se preteklih dni. radost
' Kcn]St m-C nav<laje Pri teh mislili.
naJ gre, v katero smer?" 'očn0 MlJe topov se je slišalo neraz-dolin' G'edam okoli
_	cbe. Hribi in
'J°niičem se po časi naprej 4	bolečine občutim.
V ''alj,,!1 ®c zK°di, kar hoče, jaz moram Tut-e)^,, mP»k če me sreča kakšen '•on, ' Ta misel me splaši. Mu PujkoP4c glavo prestrelil. Dvignem "' napolnim.
mojo glavo, jo lahko zadrži telečnjak. Skrijem se pred kroglami po zgledu ptice noj, ako jo zasleduje lovec.
Polagoma poneha brenčanje krogel. Jaz zopet vstanem, hoja mi je mučna. Obuvalo se napolni s krvjo.
"Kaj storiti? Najbolje bo, ako si spustim sam kroglo v glavo!" Ta grozna misel me zopet obide. "Razume ise, najbolje bo tako," — potrjuje mi neki notranji glas, "drugače te dobijo divji Turki v roke in.."' Predstavljam si v duhu, kako mi bodo iztaknili oči, odrezali noge, roke in preparali trebuh. O groza!
"Proklete zveri! Ali je bilo treba te vojne? Ako bi se bili Turki oglasili ter dali krščanskim prebivalcem pravice, katere so zahtevali, ne bi se prelivalo toliko človeške krvi, ne padalo bi toliko ranjenih in mrtvih, niti na strani Turkov, niti na naši strani.
Strašna otožnost me prevzame in nehote se mi potočijo solze po obrazu. Brezmejna zloba me začne dušiti:
"Te zveri je treba uničiti! Turki niso dostojni za nikakršno življenje! Morajo umreti, ali pa jih moramo toliko oslabiti, da nam ne bodo zamogli več škodovati! Hočem še živeti, a ko ozdravim, se vrnem zopet na vojno pod našo slavno zastavo k našemu junaškemu poveljniku!"
Na naslov Evrope izustim mnogo nelepih besed:
"Ti kulturni 'barbari' dajejo Turčiji potuho, dajejo ji življenje, jo krepijo; no, ako umirajo krščanski Bal-kanci, ljudje s poštenim mišljenjem narodi, kateri lahko dokažejo, da imajo pravico zahtevati samoupravo in svobodo, ako je treba pomagati tem k napredku, tedaj ti 'barbari' nočejo slišati ničesar. Kateri zaslužijo večjo grajo: Civilizirani evropejski 'barbari', ali nekulturni divji Turki?"
Velika duševna muka me teži, a tudi telesna ni manjša. Naslonim se ob neko drevo, sesti ne morem. Da bi šel naprej, nimam moči. Poskusim se sezuti čevlja, a ni mi mogoče. — Torej bom pač umrl.
Vreme je bilo mračno in vlažno. Ni deževalo, a moj plašč je bil ves moker od meglene rose. Od daleč zapazim neko človeško postavo. Pripravim puško.
"Ako je Turek, mu izpustim dušo, naj bo kar hoče. Ne predam se mu ne, da bi se potem on z mojim življenjem igral."
Človeška postava se naglo približuje.
"Ni Turek. Jasno vidim, da je bul-garski vojak. Ali naj ga pokličem: Ne, čakal bom še malo; ako pride bližje, mi ne bo treba kričati!
"Ha, to je Mirčo, moj bratranec! Mirčo!" Pokličem ga, a solze me za-duše, padem nezavesten.
Po kratkem času me Mirčo sezuje z eno roko, druga mu je bila ranjena, izsiplje strpnjeno kri in me zopet obu-je z veliko težavo. Dvigne me in podpira, kolikor more. Tako sva počasi nadaljevala pot. To ni bila hoja, ampak vlačenje naprej.
"Jaz ne morem dalje," rečem Mir-ču. "Glej ,tukaj nekega osla," vzklikne on radostno. Zares, mali osel se pase ob bregu, az se upiram na puško in čakam, Mirčo odhiti in privede krotko žival.
Ti sedeš na osla," reče on, "da te ponese do lazareta." Težak nasmeh mi prešine obraz. "Kako ga naj zajezdim? Ne morem niti prestopati, ne sesti, a on mi veli, naj zajezdim osla."
Mirčo je razumel rtioj tužni nasmeh. "Ne boj se! Jaz ti že pojiiorem, da ga zajezdiš," mi reče Mirčo tolažljivo.
Pripelje osla do mene, ga ljubko poboža, ter me začne počasi in oprezno spravljati nanj. Nisem jezdil, ampak ležal, obrnjen na prsi na oslovem hrbtu. Ta krotka žival mi je došla v veliko pomoč.
Čez nekoliko časa zakliče Mirčo veselo:
"Rešeni smo! Sanjtarcil" "Res, dva sanitarca z nosilnico sta se bližala. Vzameta me z osla in rahlo položita na nosilnico. Odneseta me brzo daleč od bojnega polja. Mirčo je hodil peš poleg nas.
"Hvala Bogu, sedaj se zdravim. Štiri rane se hitro celijo. No, bomo li premagali to turško zalego? Koliko žrtev so nas že stali, koliko krvi, koliko mladeniških moči! Treba jih je pobiti! Uničiti jih hočemo, da nastane mir, radost in sreča v naši lepi domovini, nadarjeni z vsemi prirodnimi darovi!"
RS
n,ož in žclia
u •. 1 1 r'bli
Ležem zopet Srečata me dva ne-
:jz»a, ako nista Turka?"
a se mi naglo. Na hrbtu
V"?'. i'leJ li nad Turke? Blizu so, ''o
Ah, ^sedali odideta svojo pot
*Cdkaj bi
'ni ne pomagala naprej?
"O* na>l Turki: "Ofe1 P*i! Torej š
»gnaniv- lore' " "i*0
Na
Jetit,»ačnejo frčati krogle okoli Niabaiani «c na neki opuščeni
' Krn^0"0" dalje' Lcžcm na v moki-6 kar ubijajo okoli me-
Zs teiir„0ialemUo; Pokr'iem *' K'-
lc to ra " , m- Kako naivno I Zdaj »»vidim. Ako pade krogla
DVOJE JUNAKOV.
(Vojni kurat Leop. Turšič.)
Noč, hladna in neprijazna, dasi tiha irf brez šepeta kakor grob. Ne žvižga po vasi fant vesele popevke, ne blešče okna v temo, ne odmevajo koraki samotnega poptnika ,niti pes se ne ogla si izza hiše. Zvezde, sicer razposajene s svojim sijem, boječe trepečejo. Strah jih je gledati v to pusto, zoprno noč; boje se, da je ne bi & svojo slabotno svetlobo vzbudile in vznemirile Gorje, če se to zgodil Potem začne noč od vseh strani bruhati srd in jezo griči brizgajo v dalje ogenj, ki je v njih skrit; zažari nebo v krvavih bar vah, posveti se tU, posveti tam ognjeni blisk, poln groze in strah\i, in grom sledi gromu. Iznad na videz speče va si bruhne plamen; nastane krik in jok prebivalcev, tuljenje še preostale živi ne; glasovi se mešajo in poje z ognjem v grozoto sodnega dne. — Taka je
na bojišču vznemirjena in razdražena noč.
Tiha in neprijazna kakor noč je tudi cesta, ki se vije v strmih ključih nad vasjo. Pred par dnevi še je bila vsa živa. Topovi so drdrali po nji noč in dan, škripali vozovi, rezgetali in prhali konji; prihajale in odhajale čete raznih vrst, živa veriga, segajoča kdo ve odkod in kdo ve kam. Kakor bi se sramovala danes cesta, da mora voditi v sovražnikove postojanke...
Za grmovjem nad vasjo se nekaj zgane in nalahko zaškriplje sneg. Prikažejo se temni obrisi človeških postav. Šest, sedem jih je. Počasi, previdno merijo korak za korakom navzgor — patrulja, ki gre opazovati sovražnikove pozicije. Povečini ;so mladi fantje, novinci, ki še niso mnogo izkusili svinčenega ognja. Prišli so še-le pred kratkim. Niso boječi, a vendar jim je tesno pri srcu, ko morajo bloditi v tej neprijazni noči okrog v vedni negotovosti, v vedni nevarnosti, zdajpazdaj poči iz zasede sovražni strel in temu ali onemu uniči mlado življenje. In prvemu strelu sledi drugi, tretji, cela množica. Noč se vznemiri in razdraži. Zajokala bo doma uboga mati, ko izve novico o njegovi smrti, zastokala bo sestra ob izgubi ljubljenega brata, mrko bo gledal pred se oče-trpin, ko pride žalostna vest... Domovina, povelje, dolžnost!... Čedalje opreznejši so koraki. Počasi, komaj slišno lezejo navzgor v strmi klanec in vsaka stopinja je morda bližja ismrti. — Razkrope se in posamič stopajo dalje. Zapihlja mrzel veter; leden je in jim mete drobni sneg naravnost v obraz. Zganejo se na postavah beli plašči, v katere so zaviti, in njihovi robovi .plapolajo v neprijazno temo. —
Naprej, le naprej!... Pridejo do gostega grmovja v zadnjem ključu ceste. Glej, v dalji sto, dvesto korakov ognji... — Trinajst, štirinajst, petnajst ognjev, ki so dobro skriti za grmovjem in zakopi, da ne odseva njihov žar v dolino. — Sovražnikove prednje straže!....
"Naloženo povelje je izvršeno, naša pot končana!..."
Nehote urneje bijejo srca. Tesneje se fantje zavijejo v plašče in sedejo v sneg, da si odpočijejo. Strma pot jih je utrudila.
"Zdaj vemo, do kod segajo sovražne pozicije," šepne četovodja. "Poveljnik kompanije bo lahko vesel, ker naša pot ni bila brezuspešna."
"Jaz za svojo osebo sem pripravljen iti še nekoliko dalje," pristavi mlad, pogumen korporal. Bil je pred tednom še navaden prostak.
"Zakaj? Tega ne obsega povelje, vpraša vodnik. "Čemu se brez potrebe izpostavljati v nevarnost? Naša naloga je rešena."
"Ali vendar bi bilo dobro, da vemo .-saj približno, tudi sovražnikovo moč, zlasti moč prvih straž. Če smo že tu, akaj ne bi tega poizvedeli? — Sicer je pa najbolj varno, da grem isam. Vsak naj mi da še par patron, da mi jih ne zmanjka ob morebitnem spopadu. Na svidenje! Ne bojte se zame!"
Odide v stran, varno stopajoč za gostim, dovolj visokim grmovjem. Zavest, da izvrši nalogo, ki si jo je dal sam, ga žene dalje; pogum mu vliva korporalska čast in pohvala, ki jo prejme od predstojnika.
Grmovje .se konča; nastane v njem daljša vrzel. "Kaj zdaj? — Naprej v stran!" Ognji sovražnik postojank se mno-že pred njegovimi očmi...
Naenkrat poči strel... Drugi, tretji...
'Jezus, zadet!" šepne polglasno mladi junak in se zgrudi v mehko sneženo pernico.
Ostala patrulja čuje strele. Vsi se boje za pogumnega korporala. "Ali je padel?"
"Kdo ve? Ničesar nismo slišali ra-zun strelov." "Uide, kakor že večkrat." "Ali gremo pogledat?" Nekaj jih odide za njim. Pok, pok! — Pok, pok, pok! — Sovražnik vnovič strelja. "Ali naj streljamo tudi mi?" "Bog varuj! S tem vzbudimo in alarmiramo sovražnika in naše."
Čemu siliti v nevarnost? Če ni zadet, bo kmalu za nami. Vrnimo se, sicer še poročila ne morem prinesti poveljniku stotnije," opominja četovodja.
Zavijejo jo zopet nizdolu. V daljavi, s široko raztegnjene fronte se uži-gajo bliski z votlim grmenjem. — Neprijazna, mrzla noč .se drami...
Večkrat postoje; skrb jih je za pogumnega Jožeta. "Ali se vrne?" "Gotovo bi se že bil..." "Šel bi nazaj in ga poiskal." "Gotovo je bil zadet..." Jožeta ni. Poizvedovalna patrnlja se počasi vrača v dolino in potem na grič v svoje zakope.
Četovodja stopi v votlino poveljnika stotnije. V zemljo izkopana jama, pokrita z deskami in vejevjem. Nad-poročnik sedi na ležišču in bere star časopis. Pred njim brli s slabim svi toni sveča. Nestrpno je že pričakoval da se vrne patrulja. Ura je tri; vendar jo je dočakal.
Četovodja javi, kar je poizvedela patrulja.
"Dobro ste opravili. Hvala vam Pravite, da ste enega izgubili?"
"Da, korporala, ki je avanziral pretekli teden. Najbrže je mrtev. Rad bi ga bili rešili, a je bilo nemogoče ker je sovražnik začel srdito streljati.
"Kdaj je bilo to?"
"Okrog polnoči, gori v zadnjem
ključu ceste. Nekaj se nas je odpravilo ponj, a smo se radi ponovljenega ognja morali vrniti.
"Junak je bil, pravi junak! Škoda ga je," pravi nadporočnik. "Takih fantov potrebujemo. Kdor gre ponj, dobi nagrado. Spodobi ise, da ga tudi po vojaško pokopljemo."
"Zdaj? Pozno je že, gospod nadporočnik."
"Le poprašajte! Naj se prostovoljno oglasijo!"
Četovodja gre poprašat in več se jih oglasi, da bi šli po padlega junaka, med njimi star, 44 leten rezervist. Vsi pridejo pred nadporočnika, ki je v resnici vesel tolike požrtvovalnosti. Stari rezervist se oglasi:
"Gospod nadporočnik, bolje je, da gre en sam, in jaz sem pripravljen iti1 sam. Ni mo za nagrado in je tudi ne maram, a grem zato, ker vem, da storim dobro delo. Tudi ni tako nevarno, čre grem sam."
V nekaj minutah je rezervist že pripravljen. Majhne sani vozi za seboj. Tovariši so mu natanko popisali mesto, kod naj išče. Ne trepeče mu srce, ko leze navzgor, višje in nižje...
Jožetovih stopinj ni še zabrisal veter in lahko jim je sledil. Nobenega šuma ne sliši s sovražnih postojank. Tudi ognja že ugašajo.
Mrzel je junakov obraz. Žila ne bije in obleka je že zmrzla... Mrtev...
Polahko ga naloži na sami in zavije nizdol.
* * *
v
Solnce je ravno pogledalo izza sovražnih postojank in spuščalo prve žarke v prebujajočo se noč. Tedaj se je vršil pogreb padlega junaka. Vsa kompanija molče zre v novoizkopan grob. Iz dalje ,se oglašajo topovi in njihov grom nadomešča pogrebne zvonove ...
Oče naš, kateri si v nebesih... Zakopljejo ga in vrh groba postavijo križ:
Jože Skubic, Slovenec iz Horjulja,
padel junaške smrti 3. II. 1915. Drugemu junaku, ki ga je spravil v dolino, je ime: Valentin Gregorčič iz Družinske vasi pri Beli cerkvi. Taki so naši junaki.
ljajo in nimajo živcev. Ruska konjenica ni za nič.
"Pa Varšava?" ga vprašam.
"Naše čete stoje, kakor sem rekel, pred Varšavo; zadnji boji iso se vršili pred Varšavo. Obleganje se še ni začelo. Ovojitev Varšave ne bo delala posebnih težav. Utrdbe so zastarele in so jih hoteli že podreti, če se ne motim."
Prava slast je biti na čelu taki vojski. Od generala do zadnjega moža je vse polno zaupanja.
Pri katerem narodu so žene najbolj potratne?
Za obleko izda največ Angležinja. Za njo pride Američanka, ki kaj rada kupuje drage klobuke in drage kamenje. Japonka je istotako razkošna v obleki. Njen pas n. pr. mora veljati 100 kron, sicer ga ne mara. Glavnike ima vse obsejane z dragimi kameni, istotako uro, in nič nenavadnega ni, ce stane ena njena obleka po 2400 K. Manj potratne so Francozinje. Delajo si kolikor mogoče obleko same. Za Francozinjami pridejo Nemke, Ho-landke, Švedinje, Danke, naravnost skromne iso pa Rusinje. Kar se tiče Slovenk, je treba priznati da so zadovoljne s priprosto obleko, le če pride kako dekle v mesto, hoče biti gospodična in se lipša in navleče nase, kolikor premore ali ne premore žep.'
Slovencem in Hrvatoi
naznanjujemo, da izdelujemo ia pt dajamo fine cigare:
-Lutra 10c-
Minikin 5c Mike's Best 5c
Michael Kochevar,
ChicagOj Phone 1689-L Northwestern Phone 809
1208 N. Scott St.
JOLIET. ILL*
ViKM\\%\\llV\V/#/imi
| CHARLES D. DIBELLi
^ ADVOKAT—LAWYER
Soba 508 Woodruff Bldg., Joliet
--:CHICAGO PHONE 298:-
JOSIP
Spolarich
Cor. Hickory & Marble Sts., Joliet, III.
URAR IN ZLATAR,
Popravljam vse vrste stenske in žepne ure in zlatnino. Vse delo jamčim. — Prodajem vse vrste ure in zlatnino, zlasti fine poročne prstane dobite pri meni ceneje, kot kje drugje.
KAJ PRIPOVEDUJE HINDEN-BURG.
Znani pisatelj Viktor Hahn priob-cuje v nemških časopisih naslednji dopis z dne 15. oktobra:
Deležen sem bil redke sreče, da si tega sijajnega moža od blizu pogledam.
V avtomobilu znanega berolinskega zdravnika smo izza zadnje ograje iz bodeče žice pri krakovski trdnjavi dospeli v ono Poljsko, za katere osvobo jenje iz stoletnega ruskega barbarstva se bori avstro-ogrsko vojaštvo. Sneg in dež bijeta na avtomobilova okna; po pustinji brije vzhodnik. Zdi se, kakor bi bili na bojišču. Na to nas spominja tudi crknjen konj ob cesti. Morje blata se zgrinja krog avtomobila, kakor bi ga hotelo požreti. Trije avtomobili so zaostali. Tu in tam smo videli vojake, kako z mrzlično naglico zasipavajo jame na cesti, ne da bi se menili za strašni .snežni metež. Videli smo kolone ujetnikov; mnogi med nji mi so bili apatični in podivjani, drugi zopet so dobro izgledali.
'Kdo izmed vas zna nemški?" jih vprašam.
Eden se oglasi. "Kaj ste v civilu?" "Gledališki igralec!" "Kje?"
"Na dvornem gledališču v Petro gradu!"
"Kakšno razpoloženje je v ruski vojski?"
"Preje je bilo dobro; sedaj se je poslabšalo. Kar se mene tiče, bi naj raje umrl."
"Zakaj? Saj ,se vam ne bo nič zgodilo."
"Ujetnik je izpostavljen zasmehu Sedaj tu med Nemci, kasneje pa do ma še vse huje." Kolona avtomobilov krene dalje. Potem smo zopet srečali ujetniške transporte. Tisoče in tisoče. Za nji mi vozovi z ranjenci. Hrabri vojaki nam navdušeno kličejo in se zahvalju jejo za naše pozdrave. Zidje: starci, mladeniči, odrasli možki, ženske, troci. Zopet kmečki voz. Avtomobi li z darovi. Potem zopet ranjenci in ujetniki. To je vojna posetnica.
Končno ismo dospeli v "Hindenbur govo" t. j. v njegov glavni stan.
Ob 4. in pol me je generallajtnant grof Schlippenbach spremil k vrhov neinu poveljniku vzhodne armade, ge neralobristu pl. Hindenburgu.
Veselili smo se, da smo našli tega moža v najboljšem razpoloženju.
"Meni se izvrstno godi!" se nasmeje pl. Hindenburg. "Včeraj so naše čete pred Varšavo zopet potolkle nekaj ru skill armadnih zborov tako temeljito da je bilo pravo veselje."
Pl. Hindenburg je pripovedoval dalje živahno, veselo, radostno. Od tega se sme v današnjem času priobčiti le nekaj. Razložil nam je svojo taktiko, potem avstrijsko in končno rusko. Obširno nam je opisal, kako je bilo v Vzhodni Pruski, ko ga je cesarjeva milost poklicala, in kaj se je zgodilo pri Tannenbergu in mazurskih jezerih.
Slavil je Avstrijce, ki da ,so vstrajni, hrabri, žilavi. Ravnokar so bili med Sano in Vislo pognali Ruse v vodo.
Rusko topništvo dobro strelja, seveda strašno razmetava municijo. Pehota ni ravno slaba; ljudje stoje, stre-
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zope' ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E K North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke.
Kadar imate kaj opravite s sodnijo obruite se lc meni.
g Govorimo slovenski jezik.
$ Kolektujem in tirjam vsako vrstne dolgove. Alipa se oglasite pri
fi M. J. TERDICH, 1104 CHicagO St- g
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne sloga ter pošilja denar na vse dele ivtta.
"9"
Kapital in preostanek 4300,000^06.
I0SIP I/LE
%J Javni Notar 1% z 101<
PEC
lOlet. skušnjo
izdeluje vse pravno in postavnoveljavne listine za vse slučaje. Ce vam kdo plačo garnižira; če potrebuje otrok certifikat za delo; če imate kako drugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini se obrnite na mene 1006N. Chicago St., Joliet, 111.
Rojaki in rojakinje! Kadar imate kaj rroške ali ženske obleke ali perila za očistiti in gladiti, ne pozabite na našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik.
Office and Works, 302-304 Walnut St Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814.
Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne in delo garantiramo.
E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpred»ed*ik HENRY WEBER, kaiir.
Dr. Richter's Pain Expelltr
zoper revmati-zem in trganje bolečine in o-trpneiost členkov in mišic.
Pravo zdravilo )• v zavoju, kakorSnega vidite na sliki.
Zavrnite vsak ztvot, ki ni zapečaten a An-hor Trade Mark.
25c in 50o vseh lekarnah ali pa piiit« ponj naravnost na
Fid liter
& Co. 74-80 Washington Street New York.
A. Nemanich,St.
A. Nemanich, Jr.
Chicago Phone 'i 57 5
A. Nemanich & Son
B^hstk:
Real Estate Insurance Loans Renting
Y lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po
=3%=
in jamčimo absolutno varnost.
Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi.
Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali drugi poškodbi.
Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stocks. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše.
Izvršujemo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, kon-zervatorji ter v vseh enakih zadevah.
i /V	-STRANI OBSEGA-
4jUVeliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane driavljaa poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov iirom Amerik« dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi emel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, t«r se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Amerikanski Slovene
Ustanovljen L 1891.
Prvi, največji in edini slovenski katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slevensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol \eta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj »e pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brez plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. m
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and t be Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
10.	sept.
11.	" 12.	"
13.	"
14.	*'
15.	"
16.	"
Nedelja Imen. Marijino. Pondeljek Prot in Hijacint.
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Macedonij, škof. Virgilij, muč. Povišanje sv. kr. Nikomed, muč. Ljudmila, vdova.
TRINAJSTA NEDELJA PO BIN-KOŠTIH.
Kdo žanje nehvaležnost?
Prav grdo nehvaležnost je žel naš Gospod pri dogodku, katerega nam sporoča današnji evangelij. Čudežno je ozdravil deset gobovih mož one strašne bolezni, ki j*; bila tako huda in tako poniževalna. Ali ni bila torej vsih ozdravljenih dolžnost iz -rca se zahvaliti nebeškemu dobrotniku? Kdo bi si mislil, da tega ne bodo storili? Pa le en sain se vrne in se zahvali Gospodu. Ta nehvaležnost boli Zve-ličarja, ki otožno vpraša: "Ali ni bilo deset očiščenih: kje pa je drugih devet?" Tudi dandanes je prav mnogo nehvaležnosti na svetu. Poglejmo, kdo žanje največjo nehvaležnost?
Brezdvomno žanje največjo nehva ležnost Bog. On je naš največji dobrotnik že glede našega natornega življenja. Za vse, kar smo in kar imamo, ,se imamo zahvaliti le Bogu. Vsaka kaplja naše krvi, vsak dihljej, katerega storimo, vsak grižljej, katerega zavžijemo, vsak solnčni žarek, ki nas krepi, vsak kos obleke, ki nas greje, je dobrote božje dar. Ali niso dobrote, katere smo od začetka našega življenja do danes od Boga sprejeli, tako neštevilne, kakor so neštevilna zrnja peska ob morskem obrežju?
Pomisli nadalje vse dobrote, katere nam je skazal Bog z ozirom na našo neumrjočo dušo. Spominjam te, dragi bravec, le na tri reči in sicer: na jasli, križ in altar. Jako kratke so te besede, toda koliko dokazov neizmerne božje ljubezni do nas obsegajo v sebi! Beseda jasli nas spominja, da je večni Sin Boga Očeta postal ubožno in slabotno človeško dete iz ljubezni do nas in da je to dete bilo v mrzle jasli položeno. Beseda križ nas spominja vsega tega, kar je pretrpel Jezus za nas, da nas je rešil večnega pogubljenja. Beseda altar nas spominja na priču-jočnost Gospodovo mej nami v zakramentu sv. Rešnjega Telesa, v katerem je Jezus vedno, noč in dan pripravljen deliti nahi največje milosti, ako le hočemo. Kako hvaležni bi morali biti Jjubemu Bogu za vse te neskončne dobrote. S kraljem Davidom bi imeli klicati: "Hvali, moja duša, Gospoda, in nikar ne pozabi vsih njegovih dobrot." Tako bi imelo biti. V resnici pa smo Bogu tako malo hvaležni za vse to! Da, mnogokrat zlorabimo prav božje
dobrote, da Boga žalimo in greh na greh kopičimo.
Drugi, ki žanje nehvaležnost je sv cerkev. Tudi ta je naša velika dobrot niča. Ona nam da pri sv. krstu nad naravno življenje milosti, hrani nas kruhom božje besede in pravim tele som našega Gospoda Jezusa Kristusa Ona nas krepi, ako oslabimo in nas ozdravi v zakramentu sv. pokore, ako zbolimo na duši. V najvažnejših tre nutkih našega življenja nam stoji sv cerkev zvesto na strani in spremlja nas na poti v večnost. Da, ko bomo že davno od vsi pozabljeni in ko nihče več ne bo molil za nas, se bo sv. cer kev še spominjala nas v svojih moli tvah. Kljub temu pa je mnogo katoli čanov cerkvi nehvaležnih. Ako se za bavlja zoper cerkev, nimajo poguma, da bi se potegnili za njo.
Cerkev pa ni le dobrotnica posamez nih ljudi, ona je velika dobrotnica člo veške družbe. Ona brani čast druži ne, svetost zakona, ona razširja omi ko, prostost in pravo človekoljubje Protestant Herder piše: "Bfez pape štva, brez katoliške cerkve bi bila Ev ropa že zdavno mongolska puščava. Toda tudi človeštvo cerkvi ni hvalež no, marveč krivično se sv. cerkvi očita da spodkopuje splošni blagor in da je sovražnica vsake države, omike in na predka. Da, nehvaležnost je plačilo sveta.
Prav pogostokrat morajo tud istarši žeti nehvaležnost. Brez dvombe so stariši za Bogom največji dobrotniki svojih otrok. Leta in leta se oče peha in trudi, da more pošteno preživeti, iz rediti in vzgojiti svoje otroke. Večkrat mu hoče opešati trudna roka, pa misel na družino mu daje novih moči, novega poguma. Pomisli nadalje kaj stori dobra mati za svoje otroke. Koliko ima skrbna mati posla z otroki, ko so ti še majhni in tako revni, da bi brez materine skrbljivosti niti par dni ne mogli živeti. Koliko žrtev prinese mati za svoje otroke, koliko ponočnih ur prebedi pri posteljci svojega deteta. Mati je, ki uči prva otroka moliti ona je njegova prva učiteljica, prva zgojiteljca, ona je vidni njegov angelj varuh. To in še mnogo več store sta riši, za svoje otroke — in vendar, kako velika je pogostokrat njih nehvaležnost, s katero plačujejo dobrote, katere so od svojih starišev sprejeli. Res je, da je hvala Bogu dosti dobrih in hvaležnih sinov in hčer dandanes; toda !ali jih ni morda prav toliko nehvaležnih, ki se prav nič ne zmenijo za svoje stariše? Koliko jih je, ki le malo kedaj privoščijo svojim starišem prijazno besedo? Koliko jih je, ki hočejo vse bolje znati in vedeti kakor stariši in so tim nepokorni! Veliko jih je, ki se svojim grdim ravnanjem in obnašanjem zabadajo bodeče trnje v srce dobrega očeta in skrbne matere! Kako nesrečni so taki otroci in kako malo šo skrbni za svojo lastno srečo, ki je brez spolnjevanja četrte božje apovedi nemogoča.	*
Ako imaš tedaj še stariše bodi Bogu hvaležen za to veliko dobroto in spoštuj jih. Ako jih nimaš več, moli za nje! Bodi pa tudi svoji duhovni ma teri sveti katoliški cerkvi hvaležen za se njene tebi skazane dobrote! Svojo hvaležnost ji najbolje skažeš s tem, da se je zvesto okleneš in držiš zlasti dandanes, ko ima sv. cerkev toliko za-gletih sovražnikov. Zlasti pa bodimo hvaležni Bogu, ki je naš prvi in naj ečji dobrotnik. Zahvali se, dragi bra-ec, vsako jutro, ko vstaneš in vsak ečer, preden ležeš k počitku, ljubemu Bogu za vse dobrote, katere ti je kazal. Ne bodi Bogu nasproti le berač, ki zaupno prosi, bodi marveč o-trok, ki se tudi hvaležno zahvaljuje. Vedi, da je vsaka zahvala najboljše priporočilo za novo prošnjo.
REV. JOS. POLLAK.
NEKAJ MISLI OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA.
Piše Rev. J. Plazuik.
Kaj je ladija, vsakdo ve. Zakaj se rabi? Gotovo ne zato, da bi se letalo z njo po zraku. Njen prostor je v vodi. Biti mora močna. Valovi jo premetavajo in se zaletujejo v njo, kakor bi bila njihova največja sovražnica. Močna in dobro urejena ladija pa pluje svojo pot naprej pod vodstvom skrbnega vodnika. Valovi pridejo, se zalete ob njo, razbijejo in izginejo. Potem pride zopet val za valom: vsak pa se razbije. Kje pa delajo take la-dije, da kljubujejo valovom? Med valovi? Smešna misel. Delajo jih na suhem, v ladjedelnici. Čemu mi pa govoriš o ladijah, saj še nisem do tega prišel, da bi si kupil ladijo? In tudi če bi jo imel, ali bi se v tovarno vozil z njo?
Le ne prehitro, prijatelj; nisem še skončal, četudi se tebi ne ljubi več poslušati. Če bi te vprašal, če veš kaj o ladiji, bi vedel veliko povedati. Vedel bi tudi, da ni mogoče ladije napraviti sredi morja. Imaš pa nekaj drugega, kar bo. tudi plulo po valovih, in sicer, po valovih življenja. T^o je pa tvoje. Človek se rad za tuje stvari bolj zanima, kakor za svoje. Vidi napake drugih ljudij, ne vidi pa svojih; vidi dolžnosti drugih ljudij, ne vidi pa svojih; vidi čednosti drugih narodov, ničesar dobrega pa ne vidi v svojem narodu. Tujcem bi poljubil čevelj, za rojaka bi ga porabil v namen, za katerega ni narejen.
Vzemi ogledalo v roke in se poglej! Ta obraz kaže, da časi, ki so šli mimo tebe, niso bili najboljši. Gotovo boš rekel;,Nikoli nisem imel nebes na zemlji. Veliko hudega sem vžil, dobrega
skoro nič. Tako se pač mučimo na zemlji. Morda si že tudi siten in nekoliko zadirljiv. Bodimo odkritosrčni napram samim sebi vsaj toliko, da bomo priznali napake svojih otroških let. Bil si vesel in nisi mogel razumeti, zakaj so bili stariši tako sitni včasih. S svojo otroško pametjo si delal načrte .kakšen boš, ko boš velik. Zmiraj dobre volje pri svojih otrocih, jim pustil vse, kar hočejo imeti. Sedaj pa si zrastel, pa glej! Morda še manj pustiš svojim otrokom, kakor so tvoji stariši tebi pustili. Kako pa to? Čisto naravno; ko si bil otrok, si mislil po otročje, ko si zrastel, misliš kakor mož. Viharji življenja pa so bili po obrazu in po srcu in izginila je brez-skrbnost.
Nikdo ne dvomi sam nad seboj, da bi ne mislil sedaj bolj pametno, kakor tedaj, ko je bil otrok. Vsakdo tudi vidi, da bi bil zavozil to ladijo svojega življenja, bi bila pripuščena sama sebi. Sedaj pa pridem na to, kar sem hotel poudariti. Sam veš, da bi bil izgubljen, če bi bil v svoji mladosti prepuščen samemu sebi, kakor vrabec na strehi. Vidiš, da otroške misli ne vodijo do cilja. Kdo pa pri vas gospodari? Oče in mati ali otrok?
Jaz skrbim za otroka, boš rekel. Delam cel dan, da ima družina kaj jesti. Vsaka stvar raste, če ima hrano. Človek pa ni rastlina. Poleg vidnega telesa ima še nekaj nevidnega. In ravno to, kar je nevidno, vlada to, kar je vidno. Poglejmo dva človeka; prvi je pošten mož, ki si s težavo, a pravično služi svoj kruh, drugi je morda vbija-lec. Kje je razlika? Oba imata roke, katere bi lahko pošteno delale ali pa vbijale in kradle; oba imata glavo in možgane, da bi lahko mislila dobro, ali pa slabo. Zakaj je tolika razlika med obema? Nekaj različnega se je godilo s tema človekoma v tem kar je nevidno. Večkrat pravi oče ali ma ti: Raje bi ga videl mrtvega, kakor da bi kaj takega storil. Če ni toraj tista nevidna stvar v pravem redu, bi pač marsikdo rajši, da bi še tega ne imel kar vidi. Iz tega moremo le to skleniti, da je pri človeku to več vredno, kar ne vidimo, kakor vidno telo. Imenujmo to, kar ne vidimo duh ali dušo, Stanje pa v katerem se ta duh nahaja vzgojo. Vzgoja toraj je tista reč pri otroku, katera je najbolj potrebna Morda me hočeš popraviti in me o-pomniti, da sem mislil reči učenje. Ne, tega nisem mislil reči. Učenjak je lahko najslabši človek na svetu. Vsi ameriški listi, posebno še nedeljski, nam kažejo, kako se zlorablja učenost.
Kje pa se otrok vzgoji? Doma in v šoli.
Če se ti ura ustavi, jo ne boš nesel h krojaču, da bi sešil morda zlomljeno pero. Nesel jo boš k urarju, kateri jo pozna, kateri jo zna zložiti in popra iti. Kdo pa je to napravil v člov.eku, kar je nevidnega? Gotovo ne tisti, ki ne zna. Tisti vedno več zna, ki kako stvar naredi, kakor narejena stvar. Če ta stvar rabi kakega prenovljenja, jo boš nesel k onemu, ki se na to razu me. Ali ti razumeš, kaj in kakšna je človeška duša? Ne, ampak samo Bog ki jo je vstvaril. Zato jo je treba pustiti pod njegovim nadzorstvom. Vzgojo je treba začeti z Bogom, kjikor hitro je duša zmožna te vzgoje. Kako bi pa ladja plavala po valovih, če hi ne imela prve podlage, to je trdnega dna. Taki ladiji so podobni otroci, kateri se niso ničesar preje naučili o svojem Bogu, predno so prišli v šolo.
V katero šolo pa boš poslal svojega otroka? V ono, kjer se otrok vzgoju-je. V Ameriki imamo različne šole. V nekaterih učijo šolske sestre. Take šole imenujemo farne šole. Poznate jih dobro. Poglejmo si nekoliko njihovo delovanje. Zjutraj zgodaj jih že vidimo v cerkvi zahvaljujoče se svojemu Stvarniku za dobroto, da jim je dal pravico, da smejo zopet priti v Njegovo bližino. Med spravno daritvijo prejmejo Boga samega. Čez kake pol ure jih že vidimo pri delu, pri katerem ostanejo cel dan. Vzamejo si le toliko počitka, kolikor ga rabijo za okrepčilo. Proti večeru jih najdeš zopet v cerkvi. Prosti čas po večerji uporabijo, da zmolijo svoje molitve in se pripravijo na učenje drugega dne. Po trudapolnem duševnem delu je zaslužen počitek sladak. Tu vlada 'mir in red. Tu ni sebičnih misli. Čelo njihovo življenje je posvečeno Bogu in bližnjemu.
Imamo zopet javne šole. Dekle ni bila za nobeno rabo. Bila je po plesiščih in veselicah do pozne noči. Doma niso imeli denarja, da bi jo zalagali. Morda se bo dobila kaka učiteljska služba. Njena vera je v modo in veselice. Šolski vodja je bral nekaj nemških filozofov; bere zraven tega pa vse članke v nedeljskih listih, kar je pisanega o veri. Našel je nekaj, kar ni nikdo zgubil. Da ima človek dušo. Kot vzgoja otrokom se daje nekaj, kar Amerikanec dobro imenuje "Intellectual garbage". Drugod zopet najdemo študente, katere so vrgli iz katoliških kolegijev zaradi slabega obnašanja. "A little knowledge is a dangerous thing" se posebno tu pokaže. Ljudje se jih na stanovanja boje. Zopet drugje so dobre katoliške učiteljice in učitelji. Če bi pa spregovorili besedo o veri, bi bilo vpitje po celi Ameriki in ostavljeni bi bili.
Vsakdo uči to. kar sam zna, kar sam dela. Nikdo ne more dati tega, kar sam nima.
Katera šola je toraj prava? Katoliška. Kdo je gospodar doma, otrok ali oče in mati? Če sta oče in mati, bosta vedla kaj je prav in ne bosta posl&ala
otrokov nasvet. Katoliške šole so prave vzgojevalnice in učilnice.
Na svetu so dobri in slabi ljudje. Nobena stvar ni dobra, če nima svojih sovražnikov. Če bi bili sovražniki katoliških šol zraven, ko se zida šolsko poslopje, bi ne bilo treba ne apna, ne cementa in ne vode plačati. Nič ne de. Spoznanje in kesanje pride o pravem času.
Naj se otrok navadi drugje preje, potem ga bomo pa že poslali v katoliško šolo. Če bi ti ladijo gradil, ali bi jo šel graditi na sjedo morja, češ, da se navadi vode. Ladija se trdno zgradi na suhem in dobro preišče; potem se je šele izroči valovom. Otroka se vzgoji od prve mladosti in ga vzgaja, dokler ni trden in preizkušen v varnem pristanu, v
katoliški šoli.
VSENEMŠKA POLITIKA NA BALKANU IN NJENI PROTIVNIKI.
K boljšemu umevanju raznih vzrokov sedanje evropske vojne utegne pripomoči tudi naslednji članek, ki je bil objavljen v celjskem "Narodnem Dnevniku" z dne 2. nov. 1909 pod zgornjim naslovom. Članek se glasi:
Angleška je imela dolgo časa v Carigradu glavni in odločilen upliv. V zadnjih letih Abdul-Hamidovega sul tanovanja, osobito od tedaj, kar je nemški cesar Viljem obiskal Carigrad in sultana, pa je prevzela to nalogo Nemčija, ki je umela svoj vpliv izra biti na najraznovrstnejše načine. Med drugim je dobila koncesijo za gradnjo velike železnice od Bospora preko Ma le Azije in Mezopotamije do Perzij skega zaliva. To je najkrajši pot do angleške Indije. Angleška sedaj zelo obžaluje, da je dopustila gradnjo te železnice — in zasleduje zelo pridno vsak korak .Nemčije na Turškem. Seveda ta železnica ni edina pridobitev Nemčije v Carigradu: nemški kapital se je povsod ugnjezdtt, zidajo se nemške šole, utrdile so se trgovinske zveze in Nemčija je že vedela izrabiti različne neumestne prepire Avstrije z bal kanskimi državami, da si ni osvojila samo "turškega, temveč največji del vsega balkanskega trga.
Viljem je vtepel Abdul-Hamidu ide jo za panislamizem, naslikal mu vso veličastvo kalifa vseh muslimov. Od slej je Abdul-Hamid pridno gojil to fiksno idejo — a še pridnejše jo je izkoriščala Nemčija proti Angleški, ki ima v Vzhodni Indiji okrog 60 milijo nov mohamedancev — in povrh tega še mnogo miljonov v Egiptu in ostali Afriki. Nemška je hujskala mohame-dance tudi v Alžiru na Moročanskem, tako, da bi kmalu došlo do vojske s Francosko in ostalo Evropo. Angleška je v svojem ogorčenju na Abdul-Hamida in njegovo bratenje z Nemčijo podpirala na vse načine Mladotur ke, dokler niso vzeli sultanu prestola. Ker pa se je Anglija zaračunila tudi pri Mladoturkih, ki niso nič manj odkriti prijatelji Nemcev kot je bil Abdul-Hamid, je stopila v zvezo z Rusijo in začela popolnoma nov pravec svoje politike: začela se je upletati v slovanske namere na Balkanu in tudi v Av-strjii z odločnim protinemškim stremljenjem.
Ker so Angleži spoznali Madžare za avantgardo nemške politike, one Madžare .katere so doslej o vsaki priliki podpirali, so se začeli živo zanimati za domače razmere na Ogrskem in angleška poblicistika je celemu svetu glasno pripovedovala "viteške" čine Be tj arov. Dočim je pred nekaj de-etletji angleška javnost komaj vedela da so na svetu Slovaki, Srbi in Hrvati, pozna danes najnatančnejše njihove politične in kulturne razmere. Grof Mailatli in drugi madžarski aristokrat-je so se zastonj trudili ovreči obtožbe Seotus Viatorove, tSeadove in dr.
Osobito pozornost pa je vzbudilo na Angleškem zadnji čas, dvoje člankov, katere so angleški listi doslovno priobčili. Prvega iz poluradne "Oesterr. Rundschau", kjer se strastno piše proti Ru-iji in njeni sedanji politiki. Zanimive so nekatere podrobnosti v član ku: L. 1904. je zahteval šef avstr. generalnega štaba baron Beck, da prepusti Rusija ves zapadni Balkan s Sr-bij o in Crnogoro vred sferi in uplivu avstro-ogrske monarhije. Ruski general Kuropatkin da je takrat ta načrt odobril. — Objcdneni spominja članek da je že princ Evgen savojski priporočil Avstriji to politiko in da je v isto svrho 'sklenil cesar Jožef dogovor z rusko carico Katarino. Isto svrho je imel tudi dogovor s srbskim kraljem Milanom in povzdignenjem Koburške dinastije ha bulgarski prestol.
Drug članek, katerega je angleško časopisje ponatisnilo in mnogo komentiralo, je zagledal beli dan v berlinskem dnevniku "Der Tag"v Napisal ga je profesor Albrecht Wirth. Ta znameniti gospod je izdal 1. 190S. zgodovino Azije in vzhodne Evrope, v kateri je zapisal trditev, da je bilo za Nemčijo le dobro, da so zadržali Ruse Mongoli, Jugoslovane pa Turki v napredku; tako so jih pripravili za za-sušnjenje Nemcem.
V omenjenem članku graja Wirth vse nemške poštenjake, ki menijo, da sme Vscnemčija obsegati le Nemce in se protivijo osvojenju držav z nenem-škirii prebivalstvom, Posebno je gra jal avstrijskega palamentarca Stein-wetiderja, ki se je protivil aneksiji Bosne, Nemci, da so poklicani podedovati Avstrijo, in čemu sp torej proti
Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, ft
Podpredsednik:.,.................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet, 14
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau Atrh Brooklyn, N. Y.
Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev") 8 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
viti, ako osvaja ta več in več zemlje? Nikakor ne more biti v interesu Nemcev, ako bi se ojačili Slovani od Jadranskega do Črnega morja; bil bi to nepremagljiv zid za prodiranje Nemcev proti jugu do Egejskega morja, kjer leži njihova bodočnost. Posebej je treba najprej zdrobiti Srbe in Hrvate, potem zmaga nad ostalimi ne bode težka.
To politiko nalagajo torej Vsenem-ci Avstriji za svoje usluge ob času a-neksije. Saj je sam nemški kancelar Buelow izjavil v nemškem državnem zboru, da dela Avstrija v Bosni nemško politiko.
Ni čuda, da se Angleška opravičeno zanima za vse te pojave, ki niso samo izmišljotina prenapetih šovinistov tem več cilj vsenemške državne politike, kateri sledi slepo in pokorno tudi avstrijska. Prišlo je celo tako daleč, da bodo morali avstrijski davkoplačevalci pokrivati ogromne stroške za ojačenje avstr. vojne mornarice, ker Nemčija želi močne opore tudi na Jadranskem in Srednjezemskem morju. Vsi ti dor godki so vplivali tudi na sestanek ruskega carja z italijanskim kraljem, katerega so aranžirali v Londonu in katerega posledice bi naj tvorile novo orožje proti vsenemški hegemoniji.
Premlad!
Bonaparte je bil star šele šestindvajset let, ko je dobil poveljstvo francoske armade v Italiji. Prijatelj mu reče pri odhodu: "Za poveljnika armade si še veliko premlad." "Bom pa prišel star nazaj," je bil točni odgovor.
LOKALNI ZASTOPNIKI(ICE) "A. S."
Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca.
Cleveland, O.: Jos. Russ in Leo* Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O- Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakovick Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerick Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: John Rade?. Iron Mountain, Mich.: Louis Bttct Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, HI.: Anton Kastello in J*' kob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričaf-Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Leta"-Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljan®6, Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, III.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. ' So. Omaha, Neb.: Frank Kompare-Stambaugh, Mich.: Aug. Gre go rick Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St, Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj ni®*" mo zastopnika, priporočamo, da *' zglasi kdo izmed prijateljev našega l1' sta, da mu zastopništvo poverim0. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini.
Uprav. "A. S.'
WM. D. HALL
REPUBLIKANSKI KANDIDAT ZA
AUDITORJA.
Prvotna volitev 13. septembra 1916

0
For County Auditor CHARLES A. NOBLE
ROBERT W. MARTIN,
kandidat za republikansko nominacijo za državnega pravdnika.
Mr. Martin je bil rojen in vzgojen tem okraju. Zdaj končuje prvi termin v tem uradu. Razne slučaje, ki o prišli v njegove roke, je spravil v red v splošno zadovoljnost.
On pozivlje vse volilce, da njegovo letovanje presodijo in če pronajdejo, da je vestno in nepristransko vršil svoj posel; se priporoča, da ob prih. volltvi 13 cptenihra naredite križ pred njegovim imenom. Sicer nima protikandidata, a vendar je prav, če se glasuje zanj v znamenje odobravanja njegovega poslovanja. — Adv.
k
Volite la
flledill
NlcCormick
republikanski kandid®1 za nominacijo za
Congressman
AT LARGE
On je v politih za to, da mu je mogoče kaj dati, ne za to,
koliko mu v | a j mu je
mogoče
prejeti.	J
Družba
sv. Družine
'^»INJENIH državah
»SVBBNE AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET. ILL.
Vstanovljena 29. novembra 1914
Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž: Pa., 5. apr. 1916
.) <?U*»!NO
GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA .SEDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
fctdsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111
Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. ^Pis.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: 1- Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
Stephen Kukar, Joliet, 111.	Josip Težak, Joliet, 111.
Math Ogrin, N. Chicago, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, III.
' KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) * ^teremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. 4®>or®. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa
pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritož-** naj pošljejo na 1. porotnika.
PRISTOPILI ČLANI (ICE).
K'društvu št. 1, Joliet, 111.: Frank Čohil, Jos. Jelenich, Anton Živalj, Martin Konda, Jacob Judnich, Frank Sterbentz. K društvu št. 3, La Salle, 111.: Rev. Francis Šaloven.
p ^ društvu št. 8, Rockdale, 111.: Nicholas Jovanovich, Stephen Klobučar, eter Majnarich, Anton Lucic, Duje Radich, Peter Sili.
društvu št. 11, Pittsburgh, Pa.: Mary Satovšek, John Golobich, Mich-v. ^unich, Nicholas Spisich, Andrew Bitenc, Jos. Zunich, Frank Benec, ) ' lcfl°las Adlešič, Magdalena Kapele.
Joliet, m., 7 sept _ Društvo Sv. ^ _"'Je bo imelo svojo mesečno sejo v jj^ e Popoldan v navadnih prostore i~'an'ce so naprošene, da se te d(."l . °''kor mogoče polnoštevilno u-n ^fe> ker bo več važnih posebnosti Revnem redu.
in dekleta, katere še niste pri pri,e^mu društvu, imate zdaj lepo t O2.nost, pristopiti k našemu lepo pr? 0cemu podpornemu društvu, ker
. !toPnina v društvo je še vedno
w°sta j
Sestrskim pozdravom,
Mary Stefanich, tajnica.
ZA PRIDRUŽITEV RU-KO"pOLjSKE GALICIJI.
ski z iT" f!?'en" zagovarja Straszevv-da sc RJvecj'm prepričanjem možnost, v eno *u.sk°-Poljsko združi z Galicijo itionar, 'zavno telo v okviru avstrijske da je	Velik del poljskega naro-
b^^vo,*« in srečen pod habs-RuS|<0 p Zez'om; če bi se pa vse vse t(tn bi"- 0 združilo v Galicijo, po
»a
bil
<vm°St0jno4t-
a v narodnem oziru doseže-
Avstrija bi
_______m. s pri-
-«a 'J°. ^°'iske postala dokaj moč-Hvet'lla °Jaska moč bi se povečala, a ,0v4'a rja k' se znatno boljše zava-r«n So l^Usija bi tako postala neva-tlrežit Tudi za Nemčijo bi bila ^»arr naJboljša. Po vojski se bo * Va brez dvoma še bolj zvezala Polish ,J,0' a ta zveza bi obsegala ves Sb0(i2lVeIi — 20 milijonov ljudi. — H v In. zadovoljna Poljska bi bi-i^odtt'	najboljša bramba proti
e8a n taki Poliski ne bi bil° n°-
POMAGAJMO REVEŽEM
V SLOVENSKI DOMOVINI!
Ali ste že kaj darovali v naš sklad za slovenske begunce ter vdove in sirote padlih vojakov slovenskih? Ni-karte pozabiti nanje!
Darove sprejema: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111.
Mora biti le zmota in zato bo poizvedoval. Glede vprašanja zastave pa je armadno poveljstvo to vprašanje že načeloma rešilo, ko naroča, naj se stavi tozadevne predloge. Vlada vsled preobilega dela med vojno teh predlogov še ni mogla staviti in dokler ni odločil vladar, ostane prejšnje stanje in se mora razobešati črnožolta zastava kot prapor armade. Za časa uprave raznih etapnih poveljstev v Srbiji se je marsikaj zgodijo, kar ni bilo prav in je graje vredno. Toda pri končni rešitvi bodo veliki interesi upravičene želje Ogrske gotovo izpolnjene. Poleg vojaškega guvernerja bo kmalu visok ogrski uradnik imenovan za civil nega guvernerja. (Klici na levici
Morda gosp. Thalloczy) Talloczy je
pravi Madžar, ki je zaslužno deloval v
Bosni. V Srbiji sedaj urejujejo upra vo in po razgovoru z vojaškim guver-I nerjem je grof Tisza prepričan, da se izpolni vsak upravičen ogrski interes.
■> ker v •	...........
-i ^ se znali Poljaki upirati
^ obw^vi in uporabiti vso moč,
!Jc'ji, | '>r°stora intrigam in ruski agi-Paki "
s tem tudi Nem-!So mogli za njihovim hrbtom Mov, k eti, 'n delati. Odnošaj Poltjo, ,itCr.' bi ostali P°d nemško o-»V s' H118'« Straszewski podobnim eHci jn ,e razvil med avstrijskimi covir;i ,nem^kini cesarstvom. Meja
f? -tik°V-, Torej> b'^a sev.	S1 Popolnoma zava-
5 t>r'dru-tr?VZ,,odno ">cjo, tedaj tre-
2,t> Rusko-Poljsko Galiciji.
V ITALIJANSKEM GLAVNEM STANU.

C
m
ClJA V AVSTRIJI PROTI— OGRSKI.
tr*!?. ^zinreszanovi

pravi v .svo-
^Oo- felaciii Y"~.......'""" .*
u8i v	da trezni patriotični
del° Ogrske v vojni
Ni v
tjvj^^O r«« •• "	v v ujm
v Pret 1J-° ami,ak wdi honorirajo jaV|, večini avstrijskoogr-t!'t': °SrsVa mncWa rastc agitacija bit Ti«ia • ' Mi,listrsk' predsednik k spa>la VH reke1, .da okl,Pirana Sr-SK Toaa "Krško interesno področ-V^GOč c'Rrajskega poveljstva 'lA^ošni S,U,ki samo 2 Ogra. Pa
1i strijci Urade 80 zasedli Hrvati 0gri "e' V ORlasih
'o ' tla s0 *Une' tovornik se prito-,r4*obesj|,r>azarske zastave, katere
"oy'Obesil	zastave, katere
ffij ods,raniuaKOVitC °grske "te> S Belj
in nadomestili s čr-
t'f«i{0<ls<ranil j,ko poveljstvo jc 3,eK '»o srednji grb in nabilo

fQf
Si!* takili I,!® ?<lvrni1' da je sprav-„ 'rraaai,j v razgovor med r«k PB e",U^no. Kar je g.,-">f> k°ntror • Srbi'c' ""»ram le Wit, lc'iah m'ratl in '>0 dosedanjih
" lc dtTom!m r,eii' da
0 «45 ičfr*^'**-
stareL "«dnjega in zopet-«rba ne ve niče.W.
Neki sotrudnik lista "Giornale d* Italia", ki je nedavno obiskal italijanskega vrhovnega poveljnika, opisuje sledeče italijanski glavni stan:
Nastanjen je v stari palači iz 16. stoletja. Okna so obrnjena proti nekemu parku in proti umetnemu bajar-ju, kjer plava nekaj rac. Lesena ograja, pred katero koraka straža, brani vstop nepoklicanim. V palači je popolnoma tiho, do 50 častnikov dela nad zemljevidi in piše. 17 ur na dan delajo ti častniki neprestano, ki tvorijo možgane armade. Cadorna stanuje s svojim adlatom generalom Porro dveh priprostih, a čednih sobah. Delati prične že ob šestih zjutraj. Dopoldne se pripelje avto, oba generali-sima se podasta na take točke bojne črte, ki si jih morata ogledati. Nepoznana se pripeljeta v najsprtdnejše postojanke, kjer izstopita in opazujeta z daljnogledi boj. "Boljše pol ure o-sebno opazovati, kakor pol dne pro-učavati zemljevide," je nedavno rekel načelnik generalnega štaba nekemu častniku, ki jc, ko ju jc pozdravil, prosil, naj si zbere varnejši prostor, ker ga sicer Avstrijci kmalu zapazijo. Po takili izletih, ki jih večkrat na dan napravi, prične Cadorna zopet delati. Njega in štaba ne sme nihče motiti. Vstopiti smejo lc osebe s posebno važnimi poročili. Proti večeru se zbirajo poročila iz vseh točk, razdele se nova navodila četam. Generalisimus se po da nato v jedilnico, kjer je skupno ž njimi, Obed je skromen, sledi mu dvourni razgovor. Včasih pride v ta krog tudi kralj. Točno ob desetih gre vse spat in pogasc vse luči.—("Slov.")
Evripides in Arhelaos.
Znameniti grški tragik E)vripides je bil poklican k makedonskemu kralju Arhelaju in ta ga prosi, naj ga spravi pestiik v zvezo * kako osebo v svojih tragedijah. "Bogovi naj te obvarijo, da bi bil kedaj predmet žaloigre."
K!
SHialiišfiMgBifi
m
RAZNOTEROSTI.
» m s m s MMis m m s s »
Do 2240 m globoko
so navrtali zemljo pri Čuhovu v okrožju Ribnik v Šleziji. Začeli so z delom pred desetimi leti; odprtina je široka začetkoma 44 cm, nazadnje pa samo S cm. Temperatura je sledeča: v globini 602 m 28 st. C., pri 1160 m 50 st., 1267 m 60 st., 1583 m 70 st., 2090 m 80st., 2221 m pa. pa 83.4 st. C.
velikih mestih naravnost prezira ma-žarsko književnost. Nihče ne kupi knjige, ki je dražja nego 1 K, vse čita le politične liste in zatorej ra?pošilja-nih brošuric novih mažarskih književnikov niti v mestih ne poznajo, vse knjige ki se pošiljajo na ogled, se vračajo in ta nemarnost vedno raste. Bu-dimpeštatisTa trgovci prodajo največ tujih knjig, zlasti nemških. Ako bi v Budimpešti prepovedali nemško književnost, tri četrtinke knjigotržcev bi moralo zapreti svoje prodajalnice.
Kako stavijo v Ameriki.
Pod tem naslovom je pred štirimi leti poročala mariborska "Straža" sledeče: V Ameriki se sedaj povsod vidi mnogo ljudi, ki jih mora vsakdo smatrati za blazne. Bile so volitve, stavili so zaradi volitev. Amerikanci sploh grozno radi stavijo. Stavijo na vse, največ pa na izid volitev. Ravno tako je bilo tudi pri ravnokar skonča-ni volitvi predsednika! Ko so se ljudje srečavali, si niso rekli: Dober dan, temveč: Na koga stavite? In stavil je vsakdo. Stavili so za take zneske, da jih marsikdo sploh še ne more plačati. V takem slučaju se mu odpusti plačanje tega zneska, za kar pa mora napraviti kako — drugo neumnost. Ali pa tudi kar naravnost za to stavijo. Kdor izgubi stavo, mora cel dan hoditi v kaki smešni obleki, popevati o sebi smešne pesmi, ali kaj sličnega. Policija pozna ta narodni običaj in je tako razumna, da ga trpi. Tako je bilo dan po volitvi videti moža, ki si je na ho-dišču kapitola v Was'hingtonu postavil malo ognjišče ter kuhal jajca in jih cel dan zastonj razdajal. Drugi se je trudil nesti v ravnotežju na vilicah jajce. Privrženec Taftov se je moral na otroškem kolesu voziti pred predsednikovo palavo ter venomer klicati: Sreča, da je zmagal Wilson! Neka učiteljica, ki je stavila na Roosevelta, mora zdaj celo zimo hoditi v belih plesnih čevljih. Takih neumnosti je vse polno. Vršila so se že pred štiri mi leti in vršila se bodo zopet čez štiri leta.
. Učenjak in tat.
Abbe Molieres (ne pesnik) je bil reven mož, tuj vsemu svetu, pečal se je samo s študijami o Descartu. Ni imel služabnika in je pisal ter čital v postelji, ker ni bilo drugega pohištva, odet s plaščem in čepico na glavi. Nekega jutra sliši trkanje na vrata. "Kdo e?" "Odprite!" Potegne vrvico in vrata se odpro. "Kdo ste?" "Dajte mi denarja!" "A, že vem, vi ste tat!" 'Tat ali ne, denar sem!" "Ali je res, da potrebujete denarja? Poiščite tu notri." Stegne vrat in mu pomoli levo stran .svojega plašča. Tat išče. Saj ni tu nič denarja." "Gotovo ne, tu je ključ." "Ta ključ?" "Da, tale, vzemite ga." "Ta ključ?" "Da, tale, vzemite ga." "Imam ga." Sedaj pa pojdite k onemu predalu in odprite." Tat odpre drug predal. "Vraga vendar, pustite ta predal pri miru, ne premetavajte mi mojih listin. Ali bo konec? V drugem predalu je denar." "Tu je." "Vzemite ga in zaprite vendar omaro." Tat vzame in zbeži. "Gospod tat, zaprite vsaj vrata! Vraga! Ni jih zaprl. Ti grdoba Treba je, da vstanem. In pri tem mrazu. Bes ga lopi!" Abbe mora vstati, zapre vrata in gre zopet na delo, ne meneč se za to, da mu morda ni ostalo, s čimer bi plačal kosilo.
Pozabil je na poroko.
V Londonu se je lanske božične praznike v St. Pavelski župniji, Beut-fore, pripetil slučaj pozabljivosti, ka-koršen se dogaja pač zelo redkokdaj Dogovorjeno je bilo, da ise je imel na božični dan poročiti neki mlad par. Ob 9. uri je res prišla v cerkev nevesta s svojimi sorodniki. Toda ženina ni bilo od nikoder. Družba je torej počakala. Ali ker ženina le ni bilo, poslali so nekega človeka, naj ga gre iskat. Res je dobil ženina, ki je sedel pri mizi in ppvsem mirno zajtitrkoval. Po svoji navadi je ob 6. uri vstal, šel na svoje delo, in popolnoma pozabil na poroko. Med tem, ko je nevesta v cerkvi jokala, se je ženin v vsej na glici praznično oblekel, vzel kočijo ter ukazal vozniku, naj čim hitreje možno vozi, in končno je prihitel v cerkev, kjer se je srečno poročil z izvoljenko svojega srca.
General na straži.
Po dolgi in krvavi bitki pri Arcole je Napoleon ponoči preoblečen kot nižji častnik si ogledoval taborišče. Dobil je stražnika, ki je bil utrujen zaspal. Vzel mu je puško iz rok in stra-žil dve uri namesto njega. Prišel je korporal z drugim vojakom in spečega I zbudil. Nemalo začudenje, ko vidi vojak častnika s puško v rokah, še večji pa strah["ko spozna vrhovnega poveljnika. "General, izgubljen sem", za-1
Alkohol in otroci.
Ni je bolj žalostne prikazni na svetu, kot če otrok pije opojne pijače, in ni ga večjega sovražnika otroka kot je tisti oče in tista mati, ki otroka sili, da pije pivo, vino ali celo žganje, čeravno dobro ve, da otroku prav za prav nobena teh pijač ne diši, ampak se lc sili, češ, da je potem bolj "možak" in manj' "otročji". Zdravniška znanost je dokazala, da je veliko število slaboumnih, jetičnih in epileptič-nih (padavičavih) tako nesrečnih le radi prezgodnjega pitja alkoholnih pijač. Alkohol zastrupi nežno telo, u-ničuje nežne tkanine možgan in mozga, vpliva slabo na srce, ledvice, jetra in želodec itd., provzroča živčne slabosti. Posledice se navadno ne poja vijo takoj, ampak strup poC|isi deluje da se vleče slaboten in boiehen rod dolga leta.
Gosli za 125,000 frankov.
Francoski časopisi poročajo, da je znameniti umetnik na gosli Willy Bur mester, kupil pred nekoliko dnevi neke gosli Stradivarijevega izdelka iz leta 1717. za 125,000 frankov. Kako dragocene morajo biti te gosli umetniku To je njegovo edino in največje imetje, a poleg tega tudi nova reklama za njegove koncerte, ki mu bodo nekoliko priredbah dvakrat toliko prinesli, kot so ga gosli veljale.
Radi slabih romanov
sta postala dv<1 mladostna Holandca v Amsterdamu tatova. Roparski roma ni so jih tako preslepili, da sta ukradla neki veletrgovski hiši 1700 holandskih goldin. S to potnino in vsakovrstnim orožjem, da bi mogla ustrajati v vseh bojih in nezgodah na preriji, sta se po dala prek Berlina in Dunaja v Trst Tujska policija je postala v Trstu na njiju pozorna, ker sta se zelo plaho vedla in ker sta govorila neznani ho landski jezik. Hitro sc je izkazalo, kako in kaj. 1'ri njima so se našli 1900 kron, orožje in oni list "Nieuwe Groninger Courant" iz Amsterdama je bil objavil tatvino in okolnosti To so sadovi čitanja slabih knjig.
Maiarska inteligenca in knjiievnost
V mažarski akademiji so se nedavno pritoževali, da mažarska inteligenca v
kliče. "Ne," pravi Bonaparte, "pomiri se, tovariš. Lahko si razlagam, da po takih naporih, kakor smo jih imeli mi, koga premaga spanec in to tudi opravičim. Samo to te prosim, ljubi moj, da si drugič izbereš prikladnejši
Glavar rodovine.
Napoleon je kazal že v mladih letih, da bo nekaj posebnega in rodovina je pričakovala mnogo od njega. Ko je bil njegov oče na smrtni postelji, je stric Lucijan poklical Napoleona in njegovega starejšega brata Josipa ter
rekel temu: "Ti si najstarejši, ta pa" in pokazal je na Napoleona, "je glavar rodovine."
Židje v Avstriji bogatijo čimdalje bolj.
Nad 70 odst. vseh avstrijskih akademikov je Židov, ravnotako 75 odst. so-cialnodemokraških voditeljev. Četrtina kraljevine Češke je tako ali tako last rodbine Rotšild, dobra tretjina ogrske dežele je v židovskih rokah.
For County Auditor CHARLES A.NOBLE
V
CHARLES At NOBLE,
kandidat za navaden drugi termin za okrajnega auditorja.
Republikanskim volilcem: —'
Ako verujete, da sem sposoben; če verjamete, da sem pošten in zvest; in ako verjamete, da imam trdno voljo za gpolnovanje svojih dolžnosti, potem sem prepričan, da ne boste odklonili moje ponudbe za drugi termin.
Svetujem, da greste na volišče prihodnjo sredo in volite za me.
CHARLES A. NOBLE, okrajni auditor.
V	soboto 9. septembra 1916 bo
ELIKA OTVORITEV
nove prodajalne
za ženske in otroške obleke in perilo.
I. STEINER
(Dry Goods and Millinory Store)
N. Chicago St. nasproti slov. cerkve.
JOLIET, ILLINOIS
NAZNANILO!
V	soboto dne 9. septembra, se otvori naša nova prodajalna ženskih in otroških oblek. Imamo Teliko zalogo ženskih in otroških oblek, kakor: sukenj, kril, jopičev, bluz, spodnjih oblek, nogavic, klobukov, isto« tako imamo veliko zalogo rjuh in blanketov za postelje ter vseh drugih potrebščin, ki spadajo v našo stroko.
Naše cene so prav primerne, a blago pa je najboljše vrste, kar ga je mogoče dobiti.
Imam sedemletno skušnjo take trgovine v Jolietu, zato je občinstvo lahko prepričano, da bom po svoji najboljši moči poskušal zadovoljiti svoje odjemalce.
V soboto bom dal vsakemu, ki pride
v prodajalno, lep kos steklenine (cut glass) I. STEINER.
Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino
POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ-
POPOLNOMA PREPRIČAN
-DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATTE-
ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, v primernem času.
V stari domovini izplača denar c. k. pošta
100 kron pošljemo zdaj za $13.50
MI GARANTIRAMO VSAKO POŠILJATEV
1 ' \ _,_
Pisma ia pošiljatve naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
BANK DEPT, JOLIET, ILL.
Malo življenje.
POVEST. ^ p SPISAL DR. FR. DETELA.
(Dalje.)
"A s Štefanom se Rozalka nič kaj ne razume," pravi mati.
"Kaj to! To se s časom vse poravna. Zakoni, ki se preveč zaželevajo, mnogokrat niso dosti prida."
"Kaj pa, če bi vendar na onega mi sliia?"
"O, seveda! Prepametna je, in on tudi premoder. Časi je celo osorna proti njemu, da sem jo že pokaral."
"Naj Bog obrne, da bo prav!" je sklenila mati in opazovala od zdaj natančneje mlada človeka; a nič poseb nega ni mogla opaziti.
Štefan pa je ležal doma bolan, in Juri ga je obiskal takoj drugi večer.
"Saj meni ni nič," je dejal bolnik. "Zdrav sem kakor riba, a me r^e puste iz pustelje. Jutri pa že pridem gori."
"Počakaj še malo, da boš trdnejši,' mu je prigovarjal Juri.
"O, kaj se menim! Tako ti povem, Juri, pa ne da bi se bahal, kleče si tipam vreči tistega zabavljivega Dolin-ca; samo da bi se s hrbtom kam na slonil."
"Enkrat mu bodeva že pokazala. Le potolaži se!"
"Ali mu bodeva? Tako je prav. Če sva midva vkup, koga se pa bojiva? Kaj?" "Kaj bi se bala!"
"Ha, saprmušč! Naj le pride, kdor hoče: midva sva dva. Veš, Juri, jaz imam tebe rad." "Jaz pa tebe tudi." "Boš videl, kako bova lepo gospodarila na Strmi peči. Saj mislim, da bom kmalu gori, morebiti še letos. Ob nedeljah pojdeva pa časi v Dolino pogledat z Rozalko. Malo mora človek piti, da je bolj hud. Potlej bova pa videla, če se naju bo kdo lotil. Prav lepo bo, boš videl če se ne priženiš pred kam. Kaj?" "Ni še sile. Za to je še čas." "Zdaj mi pa še povej, kako sem prišel snoči domov!"
"I, lepo. Jaz sem te spremil." "In nisem nič nerodnega govoril, Juri? Kaj? Da bi bil zabavljal ali ka-čorsibodi?" "Nič. Kaj bi zabavljal!" "Veš, malo sem bil vinjen, pa ne zelo; samo toliko, da sem bil dobre volje, pa nič več. Oh, kakšen je bil pa Ožbe! Kakor slama; kaj? Tako trdega še nisem videl. In kako je vpil! Kaj je že govoril? Nič več se ne spominjam. Nad teboj je prav kričal. Pa se nista razprla?" "O ne!"
"Pa Rozalko je imel v misli. To še vem. Kaj je pa dejal, pa ne verti. Tako čudno se mi je potlej sanjalo," pravi Štefan in drg^ie glavo z roko, "prav čudno! Veš, kakor bi ti hotel gospodariti gori na Štrmi peči."
"Jaz? Kaj ti hodi na misel! Meni se kaj takega še rte sanja ne."
"Ha, ha, saj je res neumno. Jaz sem že .skoraj ženin, in Rozalka se menda nalašč nekoliko protivi. Ali nisem dobro izbral, Juri?" "Bolje ne bi bil mogel." "Res je to. Jaz tudi tako mislim in rad jo imam, in kar nič hudo ji ne bode pri meni."
Drugi dan je prišel Štefan zopet v vas, bolj bled ko navadno, in Rozalka je bila posebno vljudna proti njemu. Zato je bil tudi Štefan vesel in je mnogo govoril. Rozalka mu je pomagala; a kadar je začel govoriti o ženi-tvi, in to mu je vedno in vedno prihajalo na jezik, je njej zastajala beseda, ali je pa izkušala govor drugam obrniti. Štefan pa ni odjenjal. "He, mati!" je dejal. "Kdaj napravimo svatov-Ščino, kdaj?" Kadar hočeta," se smeje mati. "No, Rozalka, govori!" priganja Štefan.
"O jaz se še nisem nič naveličala dekliškega stanu."
"A jaz sem se že. — Oh, oče, poglejte, kako je sitna!"
"Pa res je," pravi ta. — "Toda, Štefan, uživaj še nekaj časa fantovski stan! Potlej ti bo še hodil na misel, ko pridejo skrbi in delo, in pomisli, da mati bolje kuha nego žena. Pozdravi se tudi še malo; bolehen se mi vidiš."
"O seveda! Kar recite, da bo kmalu poroka, pa boste videli, kako bom potlej zdrav!" Tako je govoril venomer Štefan, kadar je prišel v vas. Tolažili so ga •z obljubami; le Rozalka mu ni nič obetala, zato je bil Štefan tudi po pravici hud.
"Povej vsaj kak čas, naj bo že, kadar hoče!" jo je silil; a nič ni hotela reči in nič povedati; le to je dejala, da čakaj. Slabe volje je bil Štefan. "Meniš, da si sama ti na svetu?" se je liudoval. "O vem, da ne!"
"Pa se tako držiš kakor one, kakor star kolovrat!"
"Tvoje primere so kakor iz Svetega pisma," se je smejala Rozalka.
"Kaj ni res? Ti misliš, da sem nate navezan in da nobene druge ne poznam. Hi, Rozalka, če bi jaz hotel—' "A tako, Štefan?" se zavzame poredna Rozalka. "Pri drugih tudi ogla-riš? Glejte, glejte! Dobro, da vem. Zdaj se moraš pa vendar izpokoritil" 1 "Rozalka, bodi pametna in poslušaj me!"
"Saj te že celo popoldne, a ne poveš nikdar nič novega. Zmeraj iste lita-
nije." Tako je šlo naprej in naprej, in nezadovoljen se je vračal Štefan domov. Doma pa je bil pust kakor prisad in se jezil na vse ženstvo sploh in. na Rozalko posebej. Mati mu je hladila srčne rane. "Nič ne maraj, Štefan" je dejala. "Nebo ti dolgo nagajala. Toda nikar se ne jezi! Jeza ti škoduje; zato si vedno bolan."
"Kaj imate vedno ta bolan pa bo lan!" se je hudoval Štefan. "Nepre nehoma moram to poslušati. Kamor grem, povsod slišim: Oh, kako si bled! ali si bolan? kaj pa ti je? Vsaj doma me pustite pri miru!" In vzel je klobuk in pozno v noč šele je prikaš ljal domov.
Ubogi Štefan! Nič ga ni veselilo več. Redkeje je hodil k Pečarjevim in tam je večkrat samo Jurija poiskal. V njegovi druščini je bil rad, njemu je tožil svoje težave, njega je izpraševal, kaj Rozalka o njem govori in kaj drugi, kaj bi ukrenila, da bi Rozalki ugajalo, in če je res tako bolan videti. In Juri, čigar odločno govorjenje in moško vedenje je Štefan vedno občudo val, ga je znal najbolj potolažiti in mu zopet navdehniti novega poguma. Kako možato pa je tudi govoril Juri! "Štefan!" mu je dejal, "nikar si ne greni življenja! Kaj bi vzdihoval kakor otrok, ki se šibe boji! Kaj nisi fant? Poglej hribe tod okoli pa dolino spodaj! In če se ti poljubi, porečeš: danes grem sem in jutri tja; pa greš, zato ker si prost. Boga zahvali! Zakon te pa zveže od vseh strani."
"To je že res," je odgovoril Štefan, "toda Rozalka je zalo dekle."
"Da malo takih. Pa meni se skoraj zdi, da nas imajo dekleta tem rajše, čim manj se menimo zanje."
"To je pa gotovo!" vzklikne Štefan in koraka ponosno proč, ne da bi bil izpregovoril z Rozalko, ki se je čudila, da' ima toliko časa mir.
A komaj je bil Štefan doma, ga je minul ves pogum. Glavo je podprl z rokama, zrl pred se in kadil in z nikomer ni govoril. "Kaj ti je vendar?" ga je vpraševala mati. "Nič."
"Kaj se držiš tako?"
"Ker se ne znam drugače."
"Glej ga! Kako pa govoriš z menoj, Štefan?"
"Oh, pustite me pri miru!"
"Zakaj pa nisi ostal dalje časa pri Pečarjevih?"
"Zato ker nisem hotel."
"Kaj pa poreče Rozalka?"
mor jaz stopim, tam je konec miru in veselja. Starše sem zakopal v žalost; Premca in sina njegovega sem spravil v zapor in zdaj sem prišel sem gori srečo razdirat. Tudi on ni bil več srečen. Rad bi bil videl — vsaj zdelo se mu je tako — da bi Rozalka vzela Štefana, da bi bilo vendar enkrat vsega konec. A če je dalje časa na to mislil, mu tudi ni bilo všeč, in sam ni vedel, kaj bi želel. Dekle bo nesrečno, je dejal sam pri sebi, ker ga ne mara. Začel je Rozalko milovati in miloval jo je tako dolgo, da je ni privoščil Štefanu. Komu pa? Ni si upal odgovoriti, da samemu sebi in le sebi. V glavi se mu je vrtelo pri takem premišljevanju. Proč ga je gnalo, proč, in sklenil je le do Božiča še ostati. Počasi so mu tekli dnevi, in čudne sanje so ga mučile ponoči.
XVIII.
Solnce je bilo zašlo na kresni večer, in le svetlo obrobljeni oblački visoko na nebu so še naznanjali, kod se je odpeljala zlata luč. Blede zvezde so se jele prikazovati na nebesnem oblo-ku. Tiho je prihajala ljuba noč in na-lahko kakor mati, ki se boji, da bo zbudila speče dete, razgrinjala temno odejo črez trudno življenje, za nočno svetiljko pa si je prižgala zvezdic brez števila. Večerni hlad vabi ljudi iz zadehlih hiš; v gručah sedeč se pomenkujejo med seboj, a ne tako glasno kakor podnevi, zakaj priroda počiva in se ne sme buditi z nepotrebnim vriščem. Vse glasne stvarce so potihnile, in tiho plahutajo krog hiš netopirji, boječ se motiti vesoljni mir. Le slavec še prepeva, ker ne more zaspati, in zakesnel rogač robanti mimo nas kakor pozen pivec, ki se vrača iz krč me domov.
Naenkrat zablešči velik ogenj na 'griču; kres se je prižgal: Iz vse vasi so bili znosili drv, da se je nakopičila silna grmada, ki zdaj gori. Više in više raste plamen, do neba sega žar in in rdeči vso okolico in temni svetle zvezde; kroginkrog pa stoje fantje in dekleta in vriskajo in pojo. Kmalu se okrase vsi hribje s kresovi, in otroci si jih kažejo in ugibljejo, kje gori ta, kjer oni.
Tam na najvišji gori, kdo ga tam zažiga? Tam ga pa žge divji mož. Suhega štorovja je bil nanosil velik kup in divji ogenj je naredil in kuril bo vso noč. Tako govore otroci in pazljivo in plaho gledajo kres, ki gori na Strmi peči, in temu in onemu se zdi, da razloči v blišču groznega moža. A predaleč je, oči ne sežejo do tja, kjer praznujejo Pečarjevi in Simonovi sv. Janeza večer. Zraven mogočnega ognja stoji Juri, v rokah pa ima velik kol, s katerim popravlja grmado, da ne udari ogenj črez mejo. Razen starega Simona je družina obeh hiš zbrana okrog ognja, in tudi Ožbe je prišel
Alpentinktura za moške in ženske lase od katere takoj preneha jo lasje odpadati in v šestih tednih krasni in gosti l11Sje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $3. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Poniado; lonfek $2. — Imate li sive lase? Rabite takoj AVahčič Brusil tinkturo, od samo ene flaše postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma naturni,kakorSneste v mladosti imeli; 1 naša $1.75, —\Vahčič Fluid kateri odstrani reumatizem, trganje ali kostibol v rokah, nogah in Verižicah. popolnoma v Sili dneh: flaša 2 dol.SOc. — Kurje oci ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 centov. Za potne noge rabite Kneipov prašek, pije pot. odstrani slabi duh in ozebline, baksa 75c. Elsa žauba zaceli vsako rano. opekline, bule, turove, grinte, kraste, lišaje v najkrajšem Času, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti tožaubo vsaka družina v hiši. če želite iineti čisto belo in mlado lice se umivajte z VVahčič "Tar Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah požc v pismu pošlje. Zavsedrugo pišite po cenik, katerega pošljem«astonj.
JACOB WAHČIČ
6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
ig
M @j
i i
JOHN
N. W. Phone 348
:.:Slovenska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet, 111.
John Grahei
...G-ostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino b® fornijsko vino, dobro žganje in
trii*:
najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki prem* I
G. Svetlicich
J. Horwath
'•Kaj se menim zanjo! Naj reče, kar od Sv Florijana scm. gtefan sedi za_
I mišljen na tleh s pipo v ustih, poleg edina je razumela njegovo njega pa poskušata Ueklici zapeti; a nič
hoče.
Anica
tugo, zakaj tudi njej se ni godilo bo lje. Jurija ni in ni; on služi rajši, nego da bi bil njen gospodar. Ali pa si je izbral drugo. Da, da! Rozalka, ona je vzela bratu nevesto in njej ženina. Tako je premišljevala deklica, in kar jo je najbolj poniževalo, to je bila zavest, da mu je ona šla takorekoč naproti in da je njena bila prva beseda. Kako mora biti pač njegovi ošabnosti po godu, da ga tako iščejo, da se mu tako ponujajo. Solze žalosti in potrtega ponosa so ji silile iz oči pri takih mislih. Nič več ne mislim nanj, tako je sklenila, a kolikokrat na dan je prelomila svoj sklep! Sama zase je trpela in v neprestanem delu vtapljala nemirno hrepenenje mladega srca. Kdo bi ji pač mogel pomagati in kdo bi jo razumel? Z vso ljubeznijo se je oklenila svojega brata Štefana, in tega so njene besede najbolj potolažile in pomirile. Če je šivala zraven njega in mu prigovarjala tako ljubo in tako zvesto in dejal: "Anica, samo ti me imaš rada. Oče se jeze nad mano, da nisem za nič, mati me karajo, da sem tako otročji, in nimajo zame drugega kakor kamilic in bezgovega cvetja; sama ti me razumeš in mi govoriš prijazno, dasiravno se jaz zmeraj zadi-ram nad teboj. Oni Pečarjevi pa naj govorim, kakor le moreni; vse je zastonj; kakor bi ob skalo butal. Pa naj le ostane moška, jaz ji ne bom kadila zažigal."
"Boš videl, Štefan," je dejala Anica, "vse se bo še poravnalo; vse bo še prav, in vesel boš še."
"Ali misliš, da bo? Oh, ne bo ne!"
"Bodeš videl!" je trdila sestra, da?i sama ni verjela svojim besedam in jo je bolelo srce, da mora s praznim u-pom tolažiti brata. A bala se je, da ne bi huje zbolel in ji ne i)mrl, on, ki bi imel biti enkrat njena edina podpora.
"Oh, Štefan!" mu je dejala zopet. "Pusti za nekaj časa pipo. Videl boš, kako ti bo dobro delo!"
"Edino veselje mi hočeš vzeti," je tarnal Štefan, "kakor mati. Drugega tako nimam na tem svetu."
"Štefan, ali nimaš sestre, ki te ima rada?
"Če me imaš rada, me pusti s tem pri miru!" In sestra ga ni prosila več, in Štefan je kadil in kašljal dalje.
Tako >e je bilo v kratkem času inno-go izpremenilo na gori. Več ni bilo slišati veselega petja in vriskanja, kakršno je bil našel Juri na novem domu; glasni smeh je umolknil, in prešlo je tisto prijazno, neprisiljeno občevanje, ki je kakor ostanek brezskrbne otroške dobe poprej ogrevalo srca. Juri je dobro zapazil to izpremembo. — Moja roka je vmes, si je dejal. Ka-
jiirja ne gre po sreči. Ožbe prižiga naprej in naprej tobak in pripoveduje, kakega pomena je današnji večer, kako moč ima praprotovo seme in kako cveto zakladi v skalovju, in vpleta vmes dogodke svojega življenja, ki spravljajo poslušalce v smeh. Čaro-krasen je razgled z gore. Dokoder drži oko, za kresom kres, visoko in nizko na vseh straneh. Juri je bil ves zamaknjen, in živo mu je stopil v spomin tisti čas, ko se je med vaško mladino veselil krog -domačega kresa.
Ogenj je že ugasoval, ko se je poslovil zgovorni Ožbe in vsi drugi se napotili domov. Le Juri je še ostal in moril žerjavico, da je veter ne razpiše in ne raznese v gozd. Tako prijetna je bila noč, da se mu ni mudilo do mov. V temi so svetile kresnice krog njega, in gorak veter je šumel po lahkem listju. Juri je gledal pojemajoči kres v Dolini in mislil na svoj dom. O Božiču, je dejal sani pri sebi, o Božiču se vidimo zopet! A prijetnih čuvstev mu ni zbujala ta misel"; goro bi vendar nerad zapustil, goro in pa 1'ečarjevo družino, kjer je tako zadovoljno in mirno preživel ta čas. Naj bode, kar hoče! je dejal in korakal počasi proti domu.
Prišel je mimo hiše in se ustavil pred hlevom; ni se mu še ljubilo spat iti.
Ko tako gleda v temno noč, zasliši naenkrat urne stopinje od Simona sem. Radoveden stopi naprej i« napenja oči, ki pa ne morejo ničesar razločiti. Ali Štefan kaj išče? pravi sam pri sebi in se postavi sredi pota, da bi ga prestregel. Zdaj, zdaj pride do njega. Štefan ni. Juri se hoče u-mekniti, a prepozno je; kakor bi mu odrekle noge pokorščino, ostrini na mestu.
"Juri!"
"Rozalka!" se začuje v tihi noči, in lahki vetre odnese glasove črez hrib in dol. Kakor megla izgine prikazen mimo strmečega Jurija, ki stoji in gleda in premišljuje. Ali je ona prijela njega za roko ali on njo? Ali jo je res pritisnil k sebi? Ali bode nemara huda? Vse to mu roji po glavi in se mu zdi kakor sanje, kakor prijetne sanje. Dolgo ni mogel Juri zaspati in vedno si je ponavljal čudni prigodek.
Ko se pa drugi dan spogledata z Rozalko, pobesi ona oči vs? rdeča in se nasmehne. Juri je bil srečen; mislil ni ne na preteklost,, ne na prihodnost, ne na Anico, ne na koga drugega razen Rozalke in skrival je svojo srečo kakor skopuh svoj zaklad. Le Rozalki je govoril o njej, ker je rada poslušala in ni pravila nikomur.
(Nadaljevanje na 7. strani.)
THE CAPITOL BAR
405 CASS ST., JOLIET, ILL.
Edina slovenska-hrvatska gostilna ' osredju mesta.
Kadar se mudite na vogalu N. Chicagf in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst.
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225.
—
i Oscar J. Stephen
8obe 201 ln 208 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
g JAVIM | NOTAR
S*
DOBRODOŠLI I
Metropolitan Drug Store
N. Chicago 4 Jacksom Sts.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI +
"BELLADONNA" 0BLI2I
U oub a bata« n rama m.
S Kupuje in prodaja zemljišča 3Š v mestu in na deželi. £ Zavaruje hiše in pohištva pro-g ti ognju, nevihti ali drugi po-
ffi škodbi.
g|S Zavaruje tudi življenje proti S nezgodam in boleznim. H; Izdeluje vsakovrstna v notar-
!sko stroko spadajoča pisanja. S
Govori nemiko in angleško. ^
WWKWKWXK^W^KSiili^WXM!«
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway
JOLIET, H-1
Garnsey, Wood & LennoJ
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba teL 891.	JOLIET, &
Mi hočemo tvoj den&f ti hočeš naš les
REVMATIZMU KROMCSTI BOLESTI . KOLKU BOLEST« . ČLENKIH NEVRALOH, PROT1NU OTRPLOSTI M&C SLABOTNEM KRIŽU
SLABOSTIH t &ENWH PLJUČNIH IN PRSNIH HRAZENJU » ŽIVOTU VNETJU OPRSNB PREHLAJENJU BOLESTIH > LEDJU BOLESTIH » KMŽII
hudem kasuu
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
Če boš kupoval od nas, ti bomo f" lej postregli z najnižjimi tržnimi" nami. Mi imamo v zalogi vsakovf' nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mebb trdi les, lath, cedeme stebre, desk šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ^ blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, ogla« pri nas in oglej si našo zalog o I bomo zadovoljili in ti prihranili ^
l
w. JT. LYO^
Naš office in Lumber Yard na vCI DES PLAINES IN CLINTON ST
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL.
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in lika posojila pojdite k
A.SCHOBNSTEDT&CI
203 Woodruff Bldg. Oba tel. ■ Joliet, 111.
BOJ ZA ŽIVLJENJE!
Boj za življenje, ki je vsak dan težavnejši, če ne uničujoč, je tudi toliko bolj mnogim nevaren, kateri n® mislijo na sebe, postanejo toliko brezbrižni, da pustijo v nemar svoje telo in zdravje. Nasledek takem0 nerednemu življenju je ta, da so popolnoma izrabljeni; temu sledijo neprebavnost ter telesna in duševna onemoglost. Taki slučaji potrebujejo takojšnjo pozornost in najboljše je, da se takoj začne rabiti
Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■ Grenko Vino
ki bo uredilo neredno delovanje prebavnih organov od preobloženja povzročenega radi kateregakoli ka, ker odstrani iz prebavnega sestava vso nepotrebnost in
zboljša okus, prepreči zastanje,
urejuje prenavljanje, okrepča telo.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino uredi delo prebavnih organov, zato se ga naj rabi sti v sulčaju, če čutite
izgubo okusa, težave po jedi, napetost, zlobno sapo, kosmat jezik,
koliko in krče, neprebavnost, 1 bledost,
nervoznost, telesno slabič*
Pomirilo bo vaše spanje in pomoglo opravljati vaše dnevne pos,e'
Stari in slabotni ljudje bi morali vedno imeti to zdravilo priročno in je stalno rabiti. Ženske, k nadlegovane s slučajnim glavobolom in drugimi nadležnostmi, naj rabijo TRINERJEVO AMERl»K ZDRAVILNO GRENKO VINO.
Cena $1.00. Dobite Je v lekarnah.
JOSEPH TRINER,
IZPELO VATELJ. 1333-1339 South Ashland Ave.	CHICAGO,
jJt
Za otekline, rane, otrple členke, protin, livčno bol in jetrno nadlogo, je Trinerjev Liniment lek. Izdelane milice ribajte • Trinerjevim Linimentov. Cena 25c In 50c v lekarnah. Po polti 3Scin
Slovensko Katoliško
Marije
(S.C.M. B. Society of
®«tanovljeno 15, avgusta 1909
^ PITTSBURGH,
Samostojno Pod. Društvo
Vnefcovzete
St. Mary's Assumption)
Organizirano 2. aprila 1910
PENNSYLVANIA.
GLAVNI ODBOR:
tednik:...................FRANK ROGINA, 36-48 St., Pittsburgh, Pa.
^Predsednik:....MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa.
, ^ik:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa.
kpisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa.
p.Wjnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR:
Jeseph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNI ODBOR: Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa.
Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa.
*°'B'5ki obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. , Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111.
VJ
* Ptsma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa
Porotnika.
°iaki| Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim. *ečja družba — Boljša podpora.
Društveno Geslo: "V slogi je moč,"
wmmmMmwmwmMmmmmm^MMmammmmMMmmaammmmmmmmmMMmummmmmmMmmmmf^
LJUDSKA BANKA
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu
mf,tfg
H fžltl iltliCa piSeZHV?iinnVice
in Države Illinois.
Nad 12,000 najboljših ljndi t Jolietu ima tn vložen denar. Fod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
MALO ŽIVLJENJE.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
''»immmmmmmmBmmrmtmmmmmmmtmmmmmmtmmmMmatmammmmmmmmmmmrmmmmmaamtmmmmma^
SLAVNOZNAN1
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Neg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
^ELO PIYO
T° SO naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
0 Joliet Slovenic Bottling Co.
13 N.Scott St.	Joliet, 111
^lefoiii Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344
He
staa Hranilnica Ljubljanska
Ljubljana, Preiernova ulica it. 3.
največja slovenska hranilnica \
vonc.
e*» leta 1915 je imela vlog.......................K 48,500,000.—
"e8a zaklada ..................................K 1,330,000,—
^Prejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
°dbltka. Hranilnica je PUPILARNO TARNA in 8tojl pod kontrolo c. kr. deželne vlade.
v»rCevanje iiua vpeljane Učne domače hranilnike.
ji
^ I«njljiiča in poslopja na Kranjskem proti 5)4 odstotkov, od iUl)s'te pa proti S'/i odstotkov obreatim in proti najmanj tri-Stolkov odplačevanju na dolg.
"Kako, da si tod prišla tako pozno?" je vprašal.
"Simonove sem spremila. Kako pa to, tla si ti tako pozno zunaj čakal?"
Juri se je smejal, da se je vse tako lepo primerilo, in Rozalka je bila dobre volje kakor nikdar prej, in nič več ni zasmehovala Štefana, temuč vedla se je proti njemu tako prijazno in tako dobrosrčno, da je bil mladenič ves vesel in da je Rozalko še mnogo bolj ljubil kakor poprej. Samo Anica je tiha ostala v glasnem veselju, in če so jo vprašali, zakaj je žalostna, se je silila v smeh, v grenki smeh izgubljenega upa.
Postrežno naključje pa je po desetkrat na dan pripeljalo Rozalko in Jurija skupaj; povsod sta se srečavala. In koliko sta si imela povedati! Od-škodovati se je bilo treba za polletni molk, in kaj se je moralo vse premisliti in preudarki! Najnavadnejše reči so se jima zdele tolikanj važne, da si nista mogla nikdar vsega dopovedati. Da bi le zmeraj tako ostalo! je dejal Juri sam pri sebi, in da bi službo kate-rikrat pustil, na to ni mislil nič več. Le kadar ga je Rozalka povprašala po njegovih starših in govorila o njuni zvezi, in kdaj da misli stopiti pred o-četa, takrat mu je upadlo srce, da je umolknil. Ona pa je mislila, da se boji, in mu je prigovarjala, da ga imajo oče radi, da se bodo dali pregovoriti, ker že vedo, da ne mara za Štefana; naj bode torej pogumen, zakaj čim dalje se bo odlašalo, tem težje bo izpregovoril. Juri pa ji je ustavljal govorjenje, češ, da se nikamor ne mudi in da je zdaj tako srečen, da si ne želi nikake izpremembe. A po celih tednih sreče in veselja lotevale so se Jurija tudi otožne misli, kadar je pre-udarjal, kaj bo iz vsega tega. Toda lahko njegovo srce ni hotelo prenašati žalosti; opustil je vsa premišljevanja o bodočnosti in živel tjavendan v srečni brezskrbnosti.
XIX.
Tako je mineval dan za dnevom, in bogata jesen je že delila svoje darove, ko je vznemirila nekega večera posebna prikazen preproste naše znance. Na nebu je zableščala velika repata zvezda, ki so jo več noči zaporedoma z radovednim strahom ogledovali v Dolini in po hribih okrog.
"K nam jo pridite gledat!" je vabil Ožbe, ki je bil prihitel k Pečarjevim pripovedovat, kaj da pomeni ta zvezda. "Pri nas se lepše in razločneje vidi, ker smo na višjem vrhu."
Še isti večer so se zbrali na trati pred cerkvico in s tiho grozo so se čudili žareči bakli, ki se je raztezala daleč po nočnem nebu.
"To ne pomeni nič dobrega," je raz lagal Ožbe. "Zapomnite si moje besede! Nesreča se bliža, in vojska bo."
"Bog nas varuj!" so vzdihovale žen ske; in noben moški ni ugovarjal Ož-betovemu prerokovanju razen Štefana, ki je trdil, da so to babje vere, da se on ne boji ničesar. Zavračala ga je mati, naj ne govori tako prešerno in ne izzivlje božje jeze. Juri pa je molčal, ker so ga bile pretresle besede šentflorijanskega proroka, a ko mu je domov grede Rozalka skrivaj stisnila roko, je hitro poza,bil vso strahoto in se zopet vdal najljubšim svojim mi slim, in noben oblak ni več temnil, nobena repatica več plašila njegove sreče.
Tudi Štefan ni več priganjal k ženi-tvi, trdno prepričan, da ima Rozalka srce le zanj; vidno pa je hiral, tako da je Matija večkrat zmajeval z glavo in dejal svoji ženi: "Štefana bo vzela zima, le zapomni me!"
Milo se je storilo marsikomu, kadar se je fant ponašal s svojo močjo
"Pojdiva vozove vzdigovat!" je dejal časi Juriju, in če ga ta ni poslušal, se je moško nasmejal: "Aho, bojiš se, da te ne bi prekosil."
In trudil se je in pehal po nepotrebnem z vzdigovanjem težkih bremen, da mu je pot polival obraz. Kadar pa ni mogel več, je sedel zasopel k drugim in dejal: "No, pa pravijo, da sem bolan."
Smrt pa ne izbira dosti, in nihče ni tako zdrav, da ne bi mogel umreti pred bolnikom na smrtni postelji. Velika nesreča je zadela družino Pečarjevo. Bilo je lepo jesensko popoldne, ko sta Matija in Juri otepavala orehe; mati in Rozalka sta pa pobirali.
"Pustite oče," je dejal Juri, "jaz jih lahko sam oklatim!"
"Na to-Ie drevo še grem," pravi oni, "ki je tako pripravno. Bomo prej končali, ker se hitro zmrači."
Stari mož zleze v drevo. Ko je prilezel že dosti visoko, se iztegne s pre-klo, da bi dosegel orehov na konvu vejevja. Pri tej prtei se mu zlomi veja, za katero se je bil prijel in ki je bila po viharju nalomljena. Mož pade na trda tla, a prileti tako nesrečno na glavo, da si zlomi tilnik. Na silni krik obeh žensk skoči Juri z drevesa in ne-se nezavestnega moža v hišo. Močili so ga z mrzlo vodo, brizgali mu jo v obraz, drgnili ga po rokah in ogah, a oživel ni več. Juri teče po Ožbeta k Sv. Florij «niu, u tudi Ožbetovo priza-de vanje in vsa domača zdravila niso pomagala nič.
"Le bi bil takoj pri rokah," je menil Ožbe, ''nemara bi dalo kaj storiti. — Ali pa tudi nič. Repata zvezda ima svoj pomen in svojo moč."
Matija je bil mrtev, in žalost se je naselila na Strmi peči. Simonovi so prišli žalovat; Juri pa je tiho opravil svoje delo, pote mje »el v gozd, se
naslonil na drevo in se zjokal kakor otrok. Kdor je poznal poštenega moža, vsak ga je čislal, in kdor je čul vest o njegovi smrti, je dejal: Škoda ga je!
Šimon je šel v Dolino naznanjat nesrečo duhovnemu gospodu in zdravniku in preskrbet pogreb, zakaj štel si je v dolžnost očeta nadomestiti zapuščenim ženskama. Ožbe je naredil krsto. Prvi dan so dejali Matija na mrtvaški oder, drugi dan so ga kropili, kar je bilo prebivalcev v bližini po pogorju, tretji dan so ga pa vzdignili in nesli na dolinsko pokopališče, in žena in hči sta ga spremili do groba. Juri pa je/taval po svojih opravkih, in sultan je hodil za njim in se mu prilizoval, a ker ga on ni pogladil z roko in ne pohvalil, je legel na tla, stisnil gobec med prednji nogi in me-žal.
Tako nenadoma je bila prišla nesreča, da je krepki ženi pobrala za nekaj dni vso zavednost, in če bi ne bil Šimon tako skrbno vse urejal in Juri tako marljivo opravljal pomnoženega posla, bi bilo šlo pri hiši vse navskriž. Ker je umrl Matija brez oporoke, se je lotila gosposka zapuščine. Šimon je bil izbran za varuha in vestno je zastopal hišo pri vseh priložnostih; lastnica posestva pa je postala Rozalka. Zdaj se bo morala skoraj omožiti, je mislil Šimon in je bil preverjen Štefan. A žalost ob očetovi smrti je tako polnila njeno srce, da ni bilo prostora drugim mislim in čuvstvom. Vr-hutega je bila tudi jezna na Jurija. Ko je namreč Šimon iskal nosilcev umrlemu sosedu, je določil tudi Jurija; a ta mu odreče naravnost svojo pomoč. Šimon se obrne na Rozalko, ki ni verjela, da bi bilo to mogoče; toda tudi njej odbije prošnjo tako odločno, da je bila globoko užaljena. Hitro ji je vzkipela vroča kri, in z gorkimi besedami mu je očitala nehvaležnost. A nič ga ni genilo; ona pa tudi nobene besede ni več izpregovorila z njim "Še do Božiča!" je dejal Juri žalosten sam sebi, "potem pa gremo po svetu.'
Človeškega srca ne potare lahko no bena žalost. Bridko žalovanje po u mrlem možu in očetu se je izpremenilo polagoma v otožen spomin na blagega človeka, ki je prebil zemeljsko trplje,-nje in se zdaj nad zvezdami veseli. Razvedrilo se je Rozalki zopet čelo, in oči so dobile prejšnji mladi blesk.
Popolnoma je bila pozabila Jurija— vsaj njej se je tako zdelo — dokler je
pet let; kaj pa to? Potlej me pa po-1 Ako hočete streho popraviti po it ali
pelješ pred oltar." "Ali s kakšnim imenom, Rozalka, s j
kakšnim imenom! Ravno takrat se moram izdati. Zatorej, Rozalka, pozabiva, kar je bilo med nama; če ne, potegnem še tebe v nesrečo."
"Ti nisi torej nikdar prost pred postavo?"
"Nikdar."
"Pa Ožbe je vendar pravil, kako je ušel vojaščini. Malo let je bil na tujem in rešen je bil."
"To je bilo časi, Rozalka, a dandanes je, kakor bi se vragu zapisal."
"O Bog nas varuj j" je vzdihnila Rozalka in ga ostavila. Mislila je in mislila na vse strani, a nobene rešilne misli ji ni dal razum, in vdala se je v svojo usodo. Materi ni povedala ničesar o tej skrivnosti, sama je nosila svojo žalost in spomin prejšnjih dni. A nerad si človek prizna, da nima nobenega upanja več, in po nekaterih mirnih dnevih so se oglašale Rozalki zopet stare priljubljene misli, in zopet je ugibala in ugibala.
"Kaj bi se ti zgodilo," je odgovorila zopet Jurija, "če bi se jim sam podal?"
"Da, Rozalka," vzklikne Juri, "to je edina pot, ki nama šc ostaja."
"Toda hudo te bodo gotovo kaznovali, in zaprli nemara več mesecev?"
"Ne, zaprli me ne bodo," pravi Juri, 'ampak puško bom zopet nosil."
"In koliko časa?"
"Bog ve. Najmanj petnajst, nemara pa tudi dvajset let."
"O moj Bog! dvajset let bi te ne bilo nazaj!" je dejala Rozalka, in končan je bil pogovor. Zopet je premišljevala semtertja. Bolje črez dvajset let ko nikoli, si je dejala, in teh misli je bil tudi Juri, ko mu je zatrdila, da vzame njega ali pa nikogar. Ko je pa Juri rekel, da pojde, ga je zadrževala, naj vsaj to zimo še ostane, ko so tako zapuščeni.
"A če prej grem, se prej povrnem, je dejal Juri, ki je bil trdno sklenil Rozalki na ljubo povrniti se k vojakom, naj velja, kar hoče.
"Oh, samo sedaj še ne!" je tarnala Rozalka. "Nikogar nimava z materjo, ki bi nama pomagal." In s strahom je mislila na tisti čas, ko se bo Juri moral ločiti, in zdelo se ji je časi, da bi bilo bolje, če on ostane pri njih. Koliko deklic se ne omoži, si je dejala, zakaj bi se jaz morala! Bog ve, kaj se mu po svetu v tem dolgpm času
denar oglasite se pri
HOLPUCH ROOFING GO.
COMPOSITION FELT and GRAYEL ROOFERS
Asphalt Roofing Over Shingles.
Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Street! JOLIET, ILLINOIS.
JOSEPH ZUPANČIČ
Stara slovenska gostilna 1121 E. S. Grand Ave., Springfield, 111.
Bell Phone 7899. Točim fino Anheuser & Busch St. Louis pivo, domače vino in žganje ter dišeče smodke. Vsi rojaki dobrodošli!
vse njeno srce navdajala le žalost za | pripeti! Tolažila jo je nekaj časa ta
dobrim očetom in dokler je še živo čutila razžalitev, ki jo je bil prizadel mladenič. Kakor se je pa vračal mir v dušo, se je budil hkrati spomin osre-čujočih razmer prejšnjega časa, in je-la je premišljevati, če ni Juri morebiti imel posebnih razlogov za tako ravnanje. Sama trma ga je, ji je rekel ponos; če bi bil imel vzrok, bi ga bil povedal; a svojeglavnost mu je ubranila, da ni ubogal. Nasproti pa je zagovarjalo njeno srce. Bog ve, kaj mu je bilo prišlo na misel! Brez povoda bi me ne bil razžalil. Morebiti se mu godi krivica. In na misel so ji prišle ostre besede, s katerimi ga je bila oštevala, in kesala se je skoraj. Skrivnostno pa se ji je vendar zdelo to vedenje, in radovednost jo je gnala priti do konca vsej zadevi. Če je bil brez vzroka nepokoren, ga ne pogledam nikdar več, je sklenila, in pri prvi priliki, ko sta bila sama, mu je opone-sla njegovo razžaljivo vedenje.
"Rajnega očeta ši poslušal," je dejala, "meni in materi pa nagajaš. Ali te ni sram?"
"Nikar se ne jezi, Rozalka!" (je prosil uri. "Očitaj mi pa le, kar hočeš; vse sem zaslužil."
"Ali nisi tega prej vedel? Glej, tako rada sem te imela; zdaj te pa nimam nič več!"
"Prav imaš, Rozalka. Jaz tudi nisem vreden, da bi mi izkazovala svojo prijaznost. Najina pota peljeta narazen."
"To ti je šele zdaj prišlo na misel?'
"Dolgo sem že vedel, Rozalka, dolgo. Pa pozabil sem bil za malo časa, zdaj sem se pa spet spomnil in ne vem, kako bi dejal, ali da sem žalosten ali da sem vesel, da se obračaš od mene."
"Pred si se torej hlinil in legal?
"Ne hlinil, ne legal, Rozalka," odgovori Juri moško. "Kar sem ti govoril, je bila resnica, ki je ne utajim nikdar in ikomur. 2al pa mi je bilo večkrat, da ti nisem razodel vse resnice. Zdaj, ker si se spametovala, pa poslušaj, kaj ti bom povedal!"
In Juri ji pove, kdo je in kaj ga ča ka, če ga dobi pravica v pest, in zakaj se niora ogibati domačega kraja. Strme ga je poslušala Rozalka, in ko je končal, ni rekla nobene besede; dala mu je roko, vsa bleda in hitela proč. V izbo prišedši pa je objela njater, in obe sta jokali, vsaka nad svojo nezgodo. Govorila pa je zopet z Jurijem, malo, 6 vsakdanjih rečeh in prijazno; on pa se ni jezil, da mu je usoda tako naglo podrla zračne gradove. Bil je zopet miren, zakaj neprijetna skrivnost ni več težila njegovega srca. Če me nočejo več pri hiši, si grem drugam sreče iskat brez vse zamere, si je mislil. A ni kazalo, da bi ga hoteli odpraviti; le še bolj so se držali njegovega sveta in njegovih naredeb. In ko je enkrat sam zase stal in premišljeval Bog ve kaj, se mu približa Rozalka.
"Juri, ali pa nikakor ni mogoče, da bi se sprijaznil z gosposko?" ga vpraša.
"Jaz ne vem," odkima Juri.
"Sčasoma te bodo menda vendar pozabili?"
"Upam, da črez par let."
"Recimo, da čakava tri leta ali tudi
š;
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Telefon 101.	JOLIET, ILL.
W. C. »K)OI\EY
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
Joliet Steal Dye Hoese
Profesional Cleaners and Dyers
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
misel, potlej jo je pa zopet zavrgla.
Odkar je umrl Matija, je hodil če-šče v vas Ožbe, da je žalostne tolažil, kakor je menil. "Enkrat mora vsak umreti," tako je govoril. "Nekateri pride prej na vrsto, nekateri pozneje. Kaj bolje pa je kar na hitrem se preseliti v boljši kraj, brez vsega trpljenja kakor pa leta in leta mučiti sebe in druge. Kako tava ta Štefan okrog! Ali bi ne bilo bolje, da bi do svojega odmerjenega časa živel vesel in zdrav kakor nas kdo? Potlej naj ga pa pobere smrt v božjem imenu. Ej, mati, le verjemi mi," je prigovarjal jokajoči vdovi, "Matiju se zdaj bolje godi nego tebi in meni. On ne koplje več težke ilovice in se ne boji slabe letine; nas pa Bog ve kaj še čaka! Hudo zimo bomo dobili, hudo, vse kaže tako, in kmalu bode tu. Kdaj so že odletele lastovice, in kako trdno se drži listje drevja, noben vihar ga ne odtrga." Svojega najljubšega predmeta pa Ožbe tudi ni pozabil. "No, mati," je dejal, "ali misliš hišo res tako pustiti brez gospodarja? Ne bo dobro storilo, meni verjemi! Rozalka je že dovolj stara, in vsakega žalovanja mora biti enkrat konec. Kar je, to je in se ne da' predrugačiti; zato naj pa bo, kakor je božja volja! Mi pa se vese limo, dokler imamo še zdravje. Poglej, mati, Jurija! Ali ni priden fant, kakršnih se mora v zdanjih časih iskati, ali ni dober in pošten? Če ne bo imel dote, kaj pa se menite pri vas, ko ni treba nič izplačevati, nič zidati, nič popravljati." Tako je modroval O ž be, in če je mati omenila Štefana, je zini gnil z ramama in dejal: "Le vse po pameti in tako, da bo prav! Ta revež pa ni za kmetijo. Ali hočeš, da umr-jeta dva gospodarja v enem letu na Strmi peči?"
Rozalka je pač menila, da se še ne spodobi govoriti o ženitvi, a zavrnil jo je: "Kaj misliš, dekle, da jaz to za smeh govorim? To je resna stvar, ki se mora dobro premisliti."
Nekateri ljudje imajo pač posebno veselje in pravi nagon ljudi ženiti in piožiti, in tem se mora prištevati tudi Ožbe. Rad je omenjal, kako je tadva in onadva vkup spravil in,kako se jima dobro godi. V častno dolžnost si je tudi štel pri Pečarjevih vso reč do kraja izvesti. "Juri, le tiho bodi!" je dejal časi in potrkal fanta po rami. "Ti bodeš tod gospodaril; le zapomni mene in pameten bodi!"
In če je Juri ugovarjal, je bil mož hud. "Molči, ti pravim," je dejal. "Boš ti stare ljudi učil? Ne bo dolgo, in govoril boš vse drugače. Le stoj, šc Rozalki moram Štefana izbiti iz glave."
In Ožbe je izbijal deklici Štefana iz glave, da se je morala smejati. Ožbe pa si je mel roke, ponosno pogledoval krog sebe, in kadar je odhajal, je dejal: "Mati, le meni vse pusti vse narediti, boš videla, da bo prav!"
(Dalje prih.)
JEDEN AKER ZADOSTUJE.
Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte
GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg.	Joliet, 111.
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
<3|
V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
Chicago Telefon 4253.
Anton Kezele
HRVATSKO-SLO VENSKA
GOSTILNA
201 Ruby Street	Joliet, Illinois.
Vsi rojaki, Hrvati i Slovenci, so dobrodošli. Tu bodete dobro postrežem z najboljšo pijačo in smodkami.
Kadar se mndite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje postee&eni. Fino pivo, najboljSa vina in emodke.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
NAZNANILO.
Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nove prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na 1005 N. CHICAGO ST.
Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst.
JOS. LEGAN,
GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St.	Joliet, 111,
V Bagdadu
v Aziji je med 200,000 prebivalci kakih 60,000 židov; mnogo je Evropcev, zlasti Nemcev in Angležev, občujejo pa medseboj francosko, akoravno so tam samo štirje Francozi.
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SMODKE.
Sobe v najem in Lunch Room.
R	eferentovo poročil	0.
Spisal Juliani.		
I.
Advokat dr. Rak je imel v svojih mladih letih vedno važnih opravkov. Če ni čital v kavarni humorističnih časopisov, je sedel v gostilni "pri v-i joličnem nosu''.Ako ga pa ni bilo tam, je spal v svoji pisarni na elegantni otomani in smrčal v različnih akordih.
Kar se tiče njegovega ostalega življenja, omenim, da ni rad' zagovarjal — vsled neznanih vzrokov—ljudi pred sodnikom, temveč je vedno pošiljal tja koncipijenta.
In konečno se ni udeleževal — čuj-te! — političnih shodov — on, advokat, tečna in močna zaslomba javnega življenja, sploh države, naroda.
Vprašal se bo kdo, kaj je povzročilo, <la se je ogibal Rak shodov, kakor pogan cerkve?
Pred nekaj leti je kandidiral za dr-žavnozborskega poslanca kristalno čisti značaj s skrbno napisanim programom — gospod Plevnik. Ta mož je bil zelo priljubljen pri svojih agitatorjih. Obljubljal je namreč, da jim bo jzposloval pri ministrstvu mastne di-jete in celo izvrstno pokojnino.
Zato se je kmalu razvila na vseh oglih najživahnejša agitacija. Tu s pomočjo vina. Tam z denarjem. A pogosto tudi z vzvišeno krepkimi besedami izkušenih advokatov in drugih velezgovornih in veleuglednih mož.
Torej se ne bomo čudili, če je zašel tudi dr. Rak med Plevnikove agitatorje in sklical velik narodni shod.
Z neumorno delavnostjo je zbiral gradivo za svoj govor. V nemških prevodih je čital Cicerona in Demo-stena. Pogostokrat je stal pred velikim ogledalom, se učil različnih govorniških gest. Venomer je jedel "Cachou" ali "Menthol Lakritz" in pil gosja jajca. Sploh je ravnal tako, kakor ravna govornik v pravem pomenu besede, govornik, ki mu je mogoče z desetimi besedami rešiti domovino, državo, sploh vse.
In končno je prišel tisti dan. Že navsezgodaj je vstal dr. Rak in odšel v naravo. Krasno so pevali drobni ptički, čudovite melodije so se spajale v divno celoto. Tiho je hodil dr. Rak po gozdu in v glavi so mu brenčale posamezne točke velizvrstnega govora. In v duhu je gledal ogromno množico, ki mu ploska, vpije: Živio, in ga sili, naj on kandidira, ne Plevnik. A še dalje ga je ponesla domišljija, celo v daljni državni zbor. Tudi tu ima krasen uspeh. Oponira vladi. Ministrski predsednik ga kleče prosi usmiljenja, a on ne odheha. "Trd bodi, neizprosen, mož jeklen," grmi dr. Rak sam pri sebi.
Zdaj pa se začuje močen pok: v bli-iini je ustrelil lovec velikega kragulja. Dr. Rak se je pa prestrašil, se prebudil iz sanj — in zbežal domov: veni, vidi, fugi. Doma se je vlegcl pod svojo elegantno otomano in v razburjenosti zaspal.
Dovolimo zdaj našemu advokatu, da prespi svoj strah — in idimo na shod, ki ga je 011 sklical.
V	prostorni dvorani je zbranih veliko ljudi. Nebroj dolgolasih mladih ljudij. Nekoliko zagorelih, mišičastih delavcev. Nekaj obrtnikov. Precej žen z dojenčki. Precej obrtniških vajencev z viržinkami za ušesi. Sploh — v pretežni večini — sami ljudje, ki jim je politika potrebnejša, kakor kruh in sol.
Nekaj časa so čakali še precej potrpežljivo. Nekateri vajenci so umetno žvižgali krasne operetne arije. Več tnladinov se je zgraževalo nad nena-vzočnostjo imenitnejših deklet. 2ene «0 pa hvalile svoje dojenčke, kako so pametni: izgovarjajo "rak, rak, rak". Polglasno žvižgajo ugajajoče jim pesmi. Nevoljno gledajo prazen oder.
V	tem trenotku pa je prišel na shod parfumirani vladni zastopnik. Blazi-rano se je ozrl na oder in po dvorani. A ko je opazil, da ni nikjer dr. Raka je ukazal blizu stoječemu detektivu Hol--niesu, naj gre po njega.
Holmes je šel nemudoma na dom. V trenotku si je nažgal majhno pipico in ne pogladil po gladko-obritem, suhem, pametnem licu. Gosti oblaki knastrovega dima so kmalu zakrili iz-bornega detektiva.
Naenkrat se mu je zasvetila v glavi izborila misel. Hitro se jc preoblekel v denarnega pismonošo. Prilepil -i je rujavo brado in brke. Nataknil si je očala z navadnim steklom. Prepasal si veliko torbo — in jo napolnil s čre-pinjami skled, čaš in krožnikov, s katerimi so ga večkrat kepali v gostilnah razsrjeni pivci.
Tako izpremenjen je odšel na dr. Rakovo stanovanje — 111 krepko pozvonil.
Dr. Rak je imel med tem čudne sanje. V parlamentu je govoril o ogrski banki ter o svojem literarnem delovanju. Sprva so molčali poslanci, ki so ga obkrožali, kakor mravlje med. A tekom govora se začtijejo strašni medklici. Dva poslanca si odpneta vsled velike vročine manšete in ovratnika — in jih dobro zalučita dr. Raku v nos. Nekateri krasnokodri poslanci sname-jo v hipni razburjenosti svoje baroke in jih začno tlačiti Raku v usta.
Nastane strašen vriše. Predsednik zvoni. Pomaga mu nebroj podpredsednikov, tajnikov, zapisnikarjev in
odbornikov brez portfelja. Stenografi se v zabavo polivajo s tinto.
Tedaj se prebudi dr. Rak, začuje krepki glas zvonca in si pomane oči. Razburjeno pogleda, če ima baroke v ustih. Jih ne najde. Vsled tega po-tolažen je v trenotku pri vratih ter jili odpre.
Ko pa zagleda denarnega pismonošo, ki trese svojo torbo, polno cekinov in tolarjev, se zelo razveseli. Pismo-noša pa salutira in reče: "Ste vi dr. Rak? Za vas imam osemti-očpetstotri-indevetdeset kron." Nato seže v torbo in porožlja s črepinjami. A naenkrat močno zavpije preoblečeni Holmes in naglo potegne okrvavljeno roko iz torbe. "Tu notri — tu notri je sam vrag. Glejte, kako me je opraskal. Mogoče še izkrvavim. — Toda oprostite: zdaj vam ne moreni dati denarja. Če ste tako prijazni, idite z mano na pošto, kjer dobite denar!"
Dr. Rak ni dovolil, da bi ga pismo-noša vnovič povabil, temveč se ga je koj oklenil in že sta bila na lepi ulici.
Naš advokat je neprestano gledal melodično rožljajočo torbo pismono-še. Zato še opazil ni, kdaj sta zavila v veliko hišo in kako sta prišla po lepo okrašenih stopnjicah v prostorno dvorano, v kateri je zdaj že gromovito odmevalo ropotanje in piskanje.
Naenkrat so ga zgrabile močne roke in ga vzdignile v zrak med navdušenim vpitjem: "Živio dr. Rak, Živio!"
Prestrašeno je pogledal dr. Rak o-koli sebe — in glejte: pismonoše ni več videl, pač pa zelo veliko ljudi, ki so vpili: "Govorite! Živio-o-o-o-o!"
In zdaj je padla razburjenemu advokatu mrena raz oči — in spomnil se je, da mora danes tu govoriti. Med tem so ga že položile močne roke na oder, kjer je isedel vladni zastopnik.
Dr. Rak je poizkusil naglo zbrati svoje misli. Toda preveč je bil razburjen: že zaradi sanj, a ne malo tudi vsled pismonoše, ki se mu je prej kar naenkrat izgubil.
In v tej duševni zmedenosti je začel govoriti: "Če ne bo šlo vse tako, kakor bi moralo iti, hudujte se nad mojimi sanjami, ki so me ravno poprej mučile in so mi poslanci tlačili svoje baroke v usta ter so me hoteli zadaviti z manšetami in ovratniki, to je: z o-rožjem, ki uniči duševno največjega orjaka, in bi mene ne, ki se vendar, ne toliko vsled ponižnosti, kakor vsled resnicoljubnosti, prištevam k ljudem srednje vrste in zlasti vsled dejstva, da me je ravno poprej iskala, seveda tudi našla, a kljub temu se izgubita sreča, kar je, lahko bi rekel — si licet parva componere magnis — abstraktna, a vsled slučajev, ki niso več slučaji — konkretna nesreča — zato bi jaz glede pošte, ki je tu, ne radi sebe, ampak vsled nas, in bi se pismonoša kot tak, kot nositelj denarja, moral prilagoditi razmeram in času, a ker je pošta skrajno nevarna, predlagam z ozirom na njo resolucijo, da se denar ne pošilja, temveč nasi eventualno predloži ad usum delphini že eo ipso.ter se a priori verificira in bombardira!"
Že začetkom tega učeno-zmedenega govora so zbežali delavci in obrtniki iz dvorane in se držali z rokami za blavo. Vajenci so ostali v dvorani in so nervozno stavili ^rste v ušesa in usta. Žene so gledale dr. Raka: "Kake oči ima! Kako tolče z rokami po mizi! To je mož! Rojen govornik!" I11 gledale so svoje dojenčke: "Moj mu je podoben—tudi obnaša se tako!"
Dijaki so pa samozavestno pritrjevali: "Dobro! Čujte! Tako je! llaiiba! Pereat! Probatum est!"
Komisar je nekaj časa molče poslušal delovanje izborile retorične žile dr. Raka. A ko je začel advokat reševati težke filozofične probleme s pomočjo silovito učenih franz, je omedlel naš komisar.
Prebudil se je šele pri besedi: bombardira. Razburjeno je vzkliknil: "A-retirajte anarhista! Shod je razpuščen!'
Rečeno — storjeno! Mnogo detektivov je prihitelo, prijelo dr. Raka in ga odvedlo s stotnijo orožnikov pod poveljstvom junaškega ritmojstra Lili-kiky — v ječo.
V istem trenotku je lahko uvide! vsak trezno sodeči človek, da je komisar izredno talentiran državnik. Nemudoma je namreč šel na pošto in tc-legrafiral v prestolno mesto, naj pride brzojavno rabelj Mayer obešat a-narliiste, nihiliste in sploh Istovrstno kugo.
Zelo slabo bi se godilo dr. Raku, če bi ne bil njegov brat Rahagg dvorni svetnik v notranjem ministrstvu.
No — in vsled tega se je zgodilo, da so na višje povelje morali oprostiti strogi sodniki našega advokata.
In od tistega časa se ogiba Rak shodov, kakor žid vode in poštenosti.
II.
Kako. jc živel dr. Rak, sem omenil že v začetku povesti.
No, in nekaj časa je bil še precej srečen. A ko so ga duševni in telesni napori izpremenili v suhega človeka, se je začutil Rak naenkrat silno nesrečnega.
Prej je bil zdrav kakor riba v vodi. Zdaj pa je začel pokašljevati, a kljub temu ni opustil pijančevanja in kajenja.
Tedaj je pa prišel nekega lepega dne dvorni svetnik Rahagg na dopust k svojemu bratu dr. Raku. Silno se je razžalostil, ko je videl bolnika. Zelo >e je pa tudi razsrdil vsled nezdravih advokatovih razvad.
"Ali se ne sramuješ? Advokat si, pa tako neumen, da ne veš, kako škodljivo je pijančevanje in kajenjf! O — bedak! Res je, da to življenje ni vse! A vendarle ga ne smeš sam uničevati! Ali nič ne misliš? Kaj bo?"
Dr. Rak pa je žalostno pogledal sivega brata in mu rekel: "Tebi, o brat, zaupam, zakaj sem tako žalosten in čuden. Poslušaj!
Sanjal sem zlate sanje! Visoko sem letal v mislih, a poglej, kam sem padel v resnici! In to me boli. Jaz sem častihlepen. A ker vidim, da se ne morem več dvigniti, čepim rajše ' na tleh in čakam odrešenja."
Zamišljeno je utihnil. Rahagg pa je začel ganjeno govoriti: "Torej častihlepen si! Toda taki ljudje morajo biti delavni! Ali si ti? Ah, če bi te že ■srečala enkrat pamet! Obljubljam ti, da bi ti preskrbel službo referenta o javnih napravah in o zdravoslovju v našem ministrstvu — za deželo, v kateri bivaš!
I11 v slučaju, da bi pokazal svojo sposobnost, bi lezel hitro po lestvici — in kmalu bi postal sekcijski načelnik!"
Dr. Raku iso se navdušeno zasvetile oči: "Brat! Ti me rešiš! Ah, postati hočem drug človek! Neumorno bom delal!"
In tako se je zgodilo, da je dobil dr. Rak peti dan po odhodu svojega brata v prestolno mesto — od ministrstva "dekret, s katerim je bil imenovan za referenta z letno plačo deset tisoč kron.
Zelo vesel se je zaprl v svojo sobo in začel študirati raznovrstne znanstvene knjige različnih učenjakov. Vina ni več pil. Duhan mu je smrdel.
Delal je noč in dan. Čez par mesecev pa je poslal ministru sledeče poročilo:
"Vsled temeljitih, na dolgoletnih izkušnjah slonečih proučevanj, sem imel častno priliko priti do važnih, za človeštvo kot tako, a še bolj za ministrstvo, ki vendar vodi človeštvo in mu pomaga pri različnih rokoborbah za obstoj, neizmerno tehtnih zaključkov, s pomočjo dejstva, da se mi je posrečilo dognati najožje vezi, ki spajajo javno zdravoslovje v vseh delih, v vseh atomih in v vseh strokah z občnim blagostanjem države, in ker mi je bila usoda zelo naklonjena in mila, sem o teh vezeh dobro poučen in vpeljan v dobro umevanje posameznih kategorij, glede na naravne pojave nič zaostajajočih za prvimi pogoji k srečnemu razvijanju države in k pospeševanju duševnega in telesnega zdravja zvestih podložnikov, in ker mi je na ohranjenju teh pogojev neizmerno veliko ležeče/se drznem najudanejše trditi, da se zdravstveno stanje vedno bolj slabša, in z dovoljenjem ekscelen-ce navedem exempli causa, da se plju-valnikov sploh ne vidi, a če se jih, so v ostrem nasprotju z zdravstvenimi zahtevami, ki zapovedujejo napolnjevanje pljuvalnikov, visečih nad en meter visoko na stenah, z leseno bomba-ževino, a ker se to nič ne vpošteva in se sploh tell prepotrebnih uredb nikjer ne vidi uresničenih, si usojam najpo-nižnejše pripomniti, da se širijo infekcijske bolezni, kakor ogenj, če piha veter in vsled tega • je samoobsebi-umevno, da se širijo infekcijske bolezni tudi po posameznih hišah, ki so vse polne bolnikov, in sigurno ne morem trditi, da bi se vsled močnih pasatnih vetrov te kužne bolezni ne razširile in izpremenile vsaj vso našo monarhijo v veliko bolnišnico, kar bi značilo, da pada barometer javnega zdravstvenega stanja jako eklatantno, kar se lahko uvidi iz dejstva, da sem primoran poslati v hermetično dobro zatvorje-nili posodah nekoliko bacilov kuge, kolere, jetike in smrkavosti, ki sem jih kot vladni referent konfiscirial deloma v bolnišnicah, deloma v bakteri-jologičnem zavodu in muzeju, in pri tem opozarjam, da se mora skrbno paziti, ker sicer se utegne okužiti ministrstvo, prestolno mesto in še država, kar bi me navdalo z neizrečeno ža-lo, stjo, saj sem vendar dovolj jasno in evidentno poizkusil obrazložiti vso stvar, ki se tiče mojega referata."
I11 ko je minister prebral prvo polovico Rakovega poročila, se je močno razveselil in vzkliknil: "To jc strokovnjak! Se minister postane!"
Pri drugi polovici pa je začelo debelemu gospodu močno utripati bo-lehno srce. Pri točki o bacilih kuge se je zelo stresel in pogledal naokoli. 'A 111' jih mogel ugledati.
(Da se sporazumemo, omenim, da je prepisal dr. Rak ta odstavek iz nekega ruskega poročila in pozabil izpustiti' besede o pošiljatvi bacilov.)
Debeli minister pa se je zelo razburil. Oči so se 11111 začele vrteti. In zadela ga je kap na možgane.
Kmalu so prišli drugi ministri v sobo. Silno so sc prestrašili, ko co videli mrtvega ministra. A strah se je pa še povečal, ko so prebrali poročilo in razburjeno opazili, da ni bacilov v sobi. I11 začeli so diplomatično kombinirati: "Bog ve, če ni kak anarhist r.aztresel bacilov po mini-.tr tvenih sobah!"
Vsled te bojazni so nemudoma de-misijonirali in odšli z brzovlakom iz
prestolnega mesta.
* * *
Ko je zvedel dr. Rak te žalostne posledice, se jc tako razburil, da bi kmalu znorel. Toda še pravočasno ga je rešilo veliko pismo s sledečo vsebino:
"Ljubi dr. Rak!
Sporočili so Mi Moji udaiii služabniki, da S^e z nekim pismom razgnali celo ministrstvo! Kot neprijatelja vaše monarhije, s katero se hočem bojevati, Me to zelo veseli in Vas imenujem za ministrskega predsednika.
Zorži 1. r."
John F. Schluntz
Republikanski kaudidat za
okrožnega klerka
Mr. Schluntz ima dolgoletno skušnjo, ker je posloval v uradu okrožnega klerka, kot njegov pomočnik. Bil je vesten in točen v svojem poslu, pa tudi prijazen napram vsem, ki so imeli v uradu okrožnega klerka kaj opraviti, zlasti oni, ki so zadnjih deset let postali državljani.
Skoro vsi volilci ga poznate, ker ste gotovo imeli z njim kaj posla. Gotovo ga spoznate vrednega, da mu oddate svoj glas za kar se Vam vnaprej zahvaljuje.
Sedanji okrožni klerk je že zdaj skoro osem let v uradu in išče tretji termin. Dober uradnik naj bo izvoljen dva termina, a tri pa je odveč. Naj se malo uradnike spremeni, ni potreba, da bi samo eden za vedno ostal v uradu.
Zakaj bi ne dali komu drugemu prilike? Primarne volitve 13. sept. — Ad.
Rojakom priporočamo sledeče blage
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic), za.............
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $l0' S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10™
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ........................
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za...........................
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ................
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10,galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po...........................................
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v sl«ve*' skem jeziku na;
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinoi^
.$9,(0 . $12-00
I6.« ,0
7*
Rojaki in rojakinje širom Amerike ! Pristopajte k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse."
For County Auditor CHARLES A. NOBLE
Odbor za leto 1916.
Predsednik...........Gsorge Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik................John. Peiric.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
Nicholas J. Vranichar, John N. Pas-dertz, Joseph Težak.
To društvo sprejema rojake in roja kinje iz vseh krajev od 16 .do 55. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri pod' pisanem. Če mu ni mogoče osebno pri ti, naj mi piše za podrobnosti in navo' dila in pošlje $1 (en dolar), ta vsota se potem vračuna za pristopnino, da mu pošljem zdravniški list, pravila in drugo. Če ni kandidat sprejet, razun lastne krivde, mu vrnem vplačani denar.
Pisma naslovite na: JOS. KLEPEC, JOLIET, ILL.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskeg* papirja po nizkih cenah.
Chi. Phone 376 JL/ N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET, ILL
Naznanilol
Slavnemu slovenskemu in hrvatska mu občinstvu v Jolietu naznanjam, d> sem otvoril svojo
novo mesnico in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, kj«> imam največjo zalogo svežega in hega mesa, kranjskih klobas, vse vrst« gsocerije in drugih predmetov, ki sp* dajo v mesarsko in groeerijsko pod ročje.
Priporočam svqje podjetje vsem ro jakom, zlasti pa našim gospodinjam.
Moje blago bo najboljše, najčisteji« in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem
John U. Pasdertz
Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, III
pozor rojakinje'
Ali veste, kje je dobiti najbolj*'1 so po najnižji ceni? Gotovo)
Anton Pasdei!
■ ^
se dobijo najboljše sveže ,D : jene klobase in najokusnei'4
Vse po najnižji ceni. Pridi" poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra. pos naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati
... fOr
našej mesnici in grocenji , lu Broadway and Granit«
Chic. Phone 2768. N. W.
pboO®
Luka PleS
hrvatsko-slove^
GOSTIL^
• o,i(t
kjer točim najokusnejše PlV ' ^ mača in importirana igin,i
ter prodajem dišeče smo
Se vsem priporočam v o
bil'11
1014 North Chicago
St.,
-lie**
Naročite zaboj stekleni
novega piva, ki se imenuje
eagle exporJ
------jg
i
ter jje najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
S. Bluff St.. JoUefcJb
Ota telefon 405