P. b.b. Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt VESTMK IzhajavCelovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov za Jugoslavijo letno 2500 dinarjev LETNtK XLH. CELOVEC, PETEK 30. JANUAR 1987 ŠTEV. 5 (2312) Ceiovško iboMvnnje v podporo dvojerični šo!i: V vprašanju dvojcHčne šo!e ho Avstrija po!aga!a i:pit svoje :re!osti „Na demonstraciji 31. januarja na Dunaju bo mednarodna javnost sodda o tem, atije Avstrija res pripravtjena zagrešiti tako sramoto, kot bi bita točitev šot na Koroškem,'je dejat udeteženec iz Švice. Drugi diskutant je poudarit: „V vprašanju dvojezične šote bo Avstrija potagata izpit svoje potitične zreto-sti." In sptošno mnenje med udeteženci se je gtasito: „Ne bomo sprejeti nobene rešitve mimo nas." To je te nekaj značitnih izpovedi, ki jih je bito stišati na mogočnem zborovanju minuti teden v Cetovcu. Pozivu obeh osrednjih stovenskih organizacij ter Nadstrankarskega komiteja za obrambo dvojezičnega šotstva na Koroškem je stedito okoti 1200 tjudi iz vseh detov Koroške (udetežbe tudi tisti obtikovalci javnega mnenja ne morejo zatajiti, ki so hoteti ati smeti videti te potovico tjudi!). Zbrati so se pripadniki obeh narodov v dežeti, med njimi pedagogi in drugi izobraženci, detavci in kmetje, očetje in matere, posebno števitno je bita zastopana mtadina, osebno najbotj prizadeta, ko gre za šoto. Gesto prireditve se je gtasito „Proti publiki točevanja - za kutturno in jezikovno raznotikost". Tej progra- matični izpovedi so vetjata izvajanja treh govornikov (povzetke objavljamo na2. strani-op.ured.), ki jih je občinstvo pogosto prekinjato z dotgo-trajnim ptoskanjem; dokaz, da so povedati, kar vsi čutimo, kar nas zadene in skrbi, kar hočemo in zahtevamo. In to so povedati tudi števitni diskutanti: Gre za resnično skupno vzgojo na Koroškem. Na sedanji dvojezični šoti so še mnoge potrebe po izbotjšanju. ne pa po odpravljanju in točevanju. Kaj takega, kar smo doživljali v času nacističnega nasilja, danes ni več možno - toda braniti se moramo že prvih začetkov krivice in nasitja. Danes gre za našo šoto in za njo moramo stati vsi enotno, zato naj bo naša protestna vožnja na Dunaj pravo romanje. Vsi, ki mislijo, ki jim je za mir in bodočnost, so na naši strani. V tem smislu je bit tudi sprejet poziv nemškogovorečim sodežeta-nom, naj se angažirajo v tem za nas vse tako pomembnem vprašanju: saj je ohranitev in izboljšanje skupne dvojezične šote vendar v interesu nas vseh, predvsem pa v interesu mladine in ne nazadnje v interesu naše skupne domovine (poziv objavljamo pose--bej). Načetne ugotovitve k vprašanju šote pa so zajete v resoluciji, ki je bita nastovtjena na pristojno vtado (besedilo resolucije objavljamo na 7. strani). ^ Zborovanje je zaključit mešani pevski zbor „Rož" z izbranimi pesmimi. Med njimi je brez dvoma imeta poseben odmev stara Puntarska; ne zaradi enega ati drugega izraza v beseditu, temveč kot simbolična izpoved, ki že stotetja spremlja zapostavljenega in zatiranega človeka v njegovem boju za pravico in enakopravnost - tudi nas koroške Slovence. PREBERITE na strani Točen „dnevnired" tn demonstracijo no Dunaju v soboto 31. januarja 1987 Surovo ravnanje: manjšino itjnvn stovenskih osrednjih orgnnitncij h resoiuciji deieinothorshih strnnk Osupli smo nad značilnim namernim preziranjem vseh argumentov za ohranitev in za izboljšanje skupnega pouka, ki pride do izraza v skupni resoluciji koroških dežetnozborskih strank, naslovljeni na avstrijsko zvezno vtado. Vse tri dežetne stranke se krčevito oktepajo točevatnega šotskega modela, čeprav zagovarjamo koroški Stovenci skupaj s števit-nimi pedagogi, znanstveniki, zastopniki cerkve in drugih organizacij, predvsem mtadinskih, ohranitev in izgraditev skupnega pouka šolarjev, negtede na dejstvo ati so prijavljeni k dvojezičnemu pouku ati ne. To surovo ravnanje koroških dežetnozborskih strank je usmerjeno proti slovenski narodni skupnosti in proti sožitju v dežeti. Svojo osnovo ima v zahtevah protimanjšinskih sit in v tristrankarskem paktu, ki je bit sktenjen teta t976 proti manjšini. Vprašujemo ati so stranke, ki se obnašajo kot tutke koroškega heimatdiensta in ne ravnajo v sktadu z mnenjem, ki se razvija v njihovi lastni bazi, sploh v stanju rešiti manjšinska vprašanja. Naravnost kot farsa pa izpade vabito deželnega glavarja Wagnerja zastopnikom koroških Slovencev na razgovore za tem, ko so se stranke že zedinite na točevatni model. Vrhu tega so utemetjeni dvomi ati je zagovarjanje politike točevanja v tastni dežeti (kot to deta dežetni gtavar) sploh še v sktadu z njegovo funkcijo predsednika delovne skupnosti „Alpe-Jadran". Vsekakor bo treba vtade in dežele, ki so zastopane v tej skupnosti, informirati o dogajanju na Koroškem. Ob takem razvoju imamo koroški Stovenci še več vzroka skupno s prijatelji iz večinskega naroda z demonstracijo 3). januarja na Dunaju odtočno protestirati in opozoriti avstrijsko in mednarodno javnost na nevzdržne razmere na Koroškem. Izjave zveznega kanclerja dr. Franca Vranitzkega, ki jih je podat v vladni izjavi o etničnih skupinah je možno oceniti kot izraz pozitivne volje, vendar je slovenska narodna skupnost napravita v že teta trajajočem in brezuspešnem diatogu z vtado preveč negativnih izkušenj. Od vtade je sedaj odvisno ati sledijo lepim besedam tudi dejanja. Za to ima v vprašanju manjšinskega šotstva prvo in najboljšo priložnost. Narodni svet koroških Stovencev Zveza siovenskih organizacij Liebe Lnndsieute! Auf der Protestversammtung zur Unterstutzung der gemeinsamen zweispra-chigen Schule in Karnten am 22. t. 1987 in Ktagenfurt/Cetovec wurde fotgender Aufruf an die deutschsprachigen Mitburger im Lande beschlossen: Die gemeinsame Schuie hat in Karnten eine tange Tradition. Wir Kartner Stowenen treten fiir den Frieden im Land, fiir Zusammenarheit der beiden Votksgruppen ein; wir sind vor attem fiir ein freundschaflti-ches und gteichberechtigtes Zusammenteben der jiingeren Generation. Wir sind uberzeugt, dati die gemeinsame Schute fiir eine konstruktive Zusammenarheit beider Votksgruppen in unseren Dorfern den grotlten Beitrag teisten kann. Daher appettieren wir an Sie, sich in dieser fiir uns so wichtigen Frage nicht indifferent zu verhatten. Wenn Sie fiir den Frieden im Land, fiir Zusammenarheit, fiir ein Zu-samenteben heider Votksgruppen eintreten - wir sind iiberzeugt, dat! dies die grobe Mehrheit unserer Landsteute ist -, dann unterstiitzen Sie unsere Bestrebungen fiir die Erhattung und Verbesserung der gemeinsamen zweisprachigen Schute in Karnten. fm fnteresse von uns atten, vor attem im fnteresse der Jugend und nicht zutetzt im fnteresse des Landes. Nehmen Sie an unserer Protestdemonstration in Wien teit und setzen sie sich iiberatt, wo Sie ieben und arbeiten, fiir das Zusammenteben der Vdtker und fiir den Frieden im Land ein. Rat der Karntner Stowenen Zentratverband stowenischer Organisationen 2 Živčni odzivi na soiidarnostno gibanje 3 O mednarodnem pisateijskem srečanju v Portorožu 5 Centraini sekretar SP6 Keiier: Manjšinsko vprašanje ni ie zadeva Koroške 6 Konferenca rektorjev avstrijskih univerz o manjšinah v Avstriji 7 Resoiucija, sprejeta na zborovanju 22.1.vCeiovcu 8 Zahomec: Koroško prvenstvo v smučarskih skokih !nnuš v radiu V nedeijo 1. februarja bo na regionat-nem sporedu koroškega radia od 9.00 do 9.45 ure oddaja ..Gustav Januš - njegove pesmi in njegova miselnost". Urednik oddaje (v nemščini) Horst Ogris. 6.30: odhod ..protestnega vtaka" s cetovškega kotodvora proti Dunaju; 10.30: prihod vtada na dunajski južni kotodvor, od tam s podzemsko žeteznico k zbiratišču pred Opero; 11.00: pri Operi zbiranje vseh demonstrantov, pozdravne besede pri-reditetjev ter zastopnikov sotidarnih strank, organizacij in komitejev; 11.15: odhod na Michaeterptatz pred patačo, kjer zaseda Konferenca o varnosti in sodeiovanju v Evropi, govori predstavnik narodnih manjšinv Avstriji; 11.30: odhod na Batthausptatz pred urad zveznega kanclerja, delegacija k zveznemu kaneterju, med tem govori predstavnikov Komiteja za obrambo dvojezičnega šotstva na Koroškem in organizacij koroških Stovencev ter drugih osebnosti, po končani demonstraciji takoj odhod na južni kotodvor; 14.00: z južnega kotodvora odhod vtaka nazaj v Celovec; 18.30: prihod vtaka na cetovški kotodvor. Vozni red vtakov in avtobusov zjutraj v Cetovec in zvečer iz Cetovca objavljamo na 4. strani. Gre za našo šo!o - gre za naše pravice zato jutri vsi z nanfi na demonstracijo na Dunaju Pot demonstracije na Dunaju: Karntner StraBe-Graben-Kohhuarkt-Michaeterptatz-BaUhausptatz ZSO pri SZDL Siovenije — V sredo je obiskata Repubtiško konference SZDL Stovemje detegacija Zveze stovenskih organizacij na Koroškem pod vodstvom predsednika Fetiksa Wiescrja. Stevitna detegacija, v kateri so biti čtani Izvršnega odbora ZSO in predstavniki organizacij. ki so čtanice ZSO, je informirata Repubtiško konferenco o aktuatnih vprašanjih koroških Stovencev in njihovih aktivnosti za ohranitev dvojezičnega šotstva na Koroškem. tnformirati so o uspešno izvedani manifestaciji, ki sojo skupaj z Narodnim svetom koroških Stovencev in Komitejem za obrambo dvojezičnega šotstva na Koroškem pripraviti pred dnevi v Cetovcu, kjer seje zbrato več kot tisoč tjudi, ter o pripravah na demonstracijo za ohranitev šotstva na Koroškem, ki ho zadnjega dne tega meseca na Dunaju. Predsednik SZDL Stovenije Jože Smote je poudarit potrebo po čimvečji enotnosti med pripadniki stovenske narodnostne skupnosti na Koroškem o vseh vprašanjih, ki zadevajo cetotno narodnostno skupnost. Dejat je. daje prav akcijska enotnost koroških Stovencev še kako pomemben etement v borbi za zagotovitev narodnostnih pravic, ki so stovenski narodnostni skupnosti na Koroškem priznane z avstrijsko državne pogodbo. Predsednik ZSO dipi. inž. Feiiks Wieser: Še je čas, da se upremo načrtom točevanja „Zadnja teta uspešno branimo skupno šoto; izdatati smo kopico konstruktivnih predtogov, voditi nešteto razgovorov, poudarjati, daje skupna šota šota demokracije, šota prijatetjstva, šota enakopravnosti. Toda tristrankarski vrh novembra 1986 na Dunaju je pokazat, da so odgovorni potitiki v dežeti očividno gtuhi in stepi za vse pedagoške, didaktične, sociotoške in druge stvarne argumente ter so pripravtjeni sprejeti mode) pedagoške komisije teh strank." Tako je v svojem govoru deja) predsednik Zveze siovenskih organizacij dipi. inž. Feliks Wieser. Opozori) je, da je bii modei ..pedagoške komisije" izdeian brez sodeiovanja koroških Siovencev, daje to po enotnih ugotovitvah siovenskih organizacij, komiteja za obrambo dvojezične šoie, pedagoškega združenja dvojezičnih učiteijev ter strokovnjakov zato nespre-jemijiv. Zavedati se moramo, je nagiasii predsednik ZSO. da grozi skupni dvojezični šoii resna nevarnost. Prav tako pa moramo vedeti, da odiočitev še ni padia, še je čas, da se upremo načrtom ločevanja. Kajti danes gre za šoio, jutri bo na vrsti cerkev in pojutrišnjem narodnostni proporc. „To ni kompromis, to je pot v geto, pot v karavanški apartheid! Zato se moramo združiti ter skupno in enotno pokazati sovražnikom demokracije, da smo močni, da nas je veii-ko. Pozabimo prepire in se o odprtih sedaj pa bodimo enotni in odtočni v obrambi šote." Govornik je spomnit, da smo Sto-venci v svoji zgodovini odvrniti že neštete napade, zato bi biia prava sramota, če bi obupavaii danes, ko imamo več demokratične podpore v Avstriji kot kdaj koii prej. Od dežeine in zvezne viade zahtevamo, da zavrneta vse poskuse iočevanja in se zavzameta za izgradnjo skupne dvojezične šoie. Vlado opozarjamo, naj ne sprejme nobenih odiočitev mimo in proti siovenski narodni skupnosti; žeiimo z viado odprt in pošten dialog, kjer naj previadajo pedagoški in strokovni argumenti. Apetiramo pa tudi na podpisnice avstrijske državne pogodbe, naj od avstrijske vtade zahtevajo, da mora v smistu svojih obveznosti podvzeti vse potrebno za zaščito, obstoj in razvoj naše narodne skupnosti. Na koncu je predsednik ZSO pozvai vse, da se udeležijo tudi protestne vožnje na Dunaj, kjer bomo skupno z demokrati iz vseh avstrijskih zveznih dežel opozoriti novo vta-do, da v interesu demokracije in miru ne sme popustiti nacionatističnim sitam „Povedaii bomo viadi, da žeiimo tako koroško domovino, kjer bo viadaia enakopravnost, da žeiimo dežeio pravice in miru, ne pa dežeio siepih in giuhih poiitikov, ki ne znajo drugega kot šteti giasove in računati odstotke. Na Dunaj moramo iti enotno vsi, ki nam je pri srcu usoda našega naroda. Gre za skupno šoio, za šoio demokracije in prijateljstva!" cetovške univerze model ločevanja in vprašanjih pogovorimo pozneje, Zborovanje v Cetovcu je s pesmijo zakijučit mešani pevski zbor „Rož" pod vodstvom zborovodje Lajka Miiisavijeviča. Predsednik NSKS dr. Matevž Grde Namen iočevatne poiitike je asimiiacija Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc je na začetku svojega govora odločno zavrnil neresnične izjave avstrijskih in predvsem koroških politikov, češ, da je člen 7 državne pogodbe že izpolnjen. Menil je, da prav sedanja razprava o šolskem vprašanju najbolje dokazuje, da take trditve niso resnične. „Ne le Haiderjeva FPČ, temveč tudi obe veliki stranki še vedno podrejata politiko zahtevam nemških nacionalistov," je dejal govornik. „Taka politika pa ne more odgovarjati interesom Koroške in Avstrije. Kdor mešetari s človekovimi pravicami - in manjšinske pravice so človekove pravice -, kdor mešetari s temi pravicami za volilne glasove in se sprijazni s kratkoročnimi uspehi, ta se sprijazni tudi z dejstvom, da s tako politiko spravlja nemir na Koroško, spravlja oba naroda v konfrontacijo in v borbo." Za ločevanje otrok v šolah ni nobenega stvarnega argumenta, je naglasit predsednik NSKS in niti Heimatdien-stu niti svobodnjaški stranki ni uspelo dobiti vsaj enega strokovnjaka, ki bi zastopal mnenje, da je ločevanje šolarjev iz znanstvenega vidika pravilna pot. Iz tega je razvidno, da gre za politično zahtevo, da gre za slabšanje pozicije slovenske narodne skupnosti, ki naj bi v konfrontaciji, ki bi nastala iz take potitke apartheida, kot šibkejši del dolgoročno jasno podlegla. „Samo to, se pravi nadaljnja asimilacija slovenske narodne skupnosti, je politični namen ločevanja šolarjev na dvojezičnem ozemlju; to je cilj, ki pa se mu moramo odločno upreti." V tem smistu bomo z našo demonstracijo na Dunaju opozoriti avstrijsko vtado, opozoriti pa bomo tudi udeteženke konference za varnost in sodelovanje v Evropi, ki zaseda zdaj na Dunaju. Opozorili jih bomo ne le na šolsko vprašanje na Koroškem, ampak splošno na asimilacijsko politiko Avstrije. V tem mednarodnem aspektu pa je treba videti tudi boljše izglede za našo borbo, saj si Avstrija, ki je v zadnjem času utrpela veliko škodo na svojem ugledu, ne more privoščiti nadaljnjega slabšanja svojega mednarodnega položaja s tem, da bi sprejela zakon o getoizaciji koroških Siovencev, zakon, ki vsebuje jasne elemente apartheida. „Tako zadržanje bi namreč zadalo Avstriji nov udarec v mednarodni javnosti, tega pa si Avstrija v današnji situaciji ne more privoščiti. Zato pričakujemo od velike koalicije na Dunaju, da bo zastavila vse sile za porast mednarodnega ugleda naše države in da tega ugleda ne bo tvegala na račun kratkoročnih volilnih interesov koroških strank. Z vero v bodočnost bomo napolniti posebni vlak, ki nas bo peljal na Dunaj, kjer bomo avstrijski in mednarodni javnosti razkrili naše skrbi, obenem pa tudi jasno izpovedali, da smo narod, ki noče umreti." Univ. prof. dr. Peter Gstettner: Dvojezična šoia koristi nam vsem Univ. prof. dr. Peter Gstett ner, ki je govori) za Nadstrankarski komite za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem, je predvsem poudaril, da pri sedanji razpravi ne gre te za ..manjšin-sko šoto" in za ..vprašanje Stoven-cev", temveč gre za skupno obrambo skupne dvojezične šote in za skupen protest proti potitiki točevanja. „Ta politika ločevanja se je kot lazeč strup že ugnezdila v možgane in srca mnogih sodeželanov ter je razklala občinske sobe, šolske razrede in družine. Ker že vidimo posledice te uničujoče politike, je ne lunno trpeli in tudi ne o njej molčali. Tukaj je žal vedno spet potreben glasen protest, da nam ne bo treba kdaj pozneje iskati mučnih izgovorov, če nas bodo naši otroci spraševali: Kje pa ste bili, ko je bila dvojezična šola izpostavljena napadom, ko so izginili dvojezični napisi, ko so odštevali slovensko manjšino? Ali takrat res nič niste vedeli, nič slišali, nič videli in nič napravili?" Najmanj, kar moremo napraviti, je dejat prof. Gstettner, je to, da ne dovotimo, da bi nas koroški potitiki in njihov dnevni tisk točevati na pridne, ki so pripravtjeni na kompromise in na točitev, ter na hudobne nasprotnike apartheida, ki gredo na cesto. Skupno in sotidarno se moramo boriti za ohranitev dvojezične šote, skupno vzgojo moramo brezkompromisno braniti kot neomajen det avstrijske šote. Kajti dvojezična šota na Koroškem koristi nam vsem in nikogar ne zapostavtja. Zato tudi ni naktjučje, da proti tej obtiki pouka s strani staršev nikdar ni bito pritožb, dokter ni nacionatno-pohtična agitacija KHD-ja preptašita nekaj staršev in predvsem nekaj nemškonacionatno naravnanih dedov. „Mislim, da je tukaj tudi pravo mesto in prava priložnost, da mi nemškogovoreči našim dvojezičnim, slovenskim sodeželanom enkrat izrečemo besedo zahvale, da tako dosledno vztrajajo pri dvojezični šoli. S tem ste, dragi koroški Slovenci, nam omogočili, da skupaj z vami razvijamo strpnost in medsebojno razumevanje. Številni naši otroci so po tej poti postali dvojezični in uspehi skupnega pouka koristijo nam vsem." Sociatni uspehi dvojezične vzgoje in skupnega pouka pomagajo tudi zavarovati mir v dežeti, uvetjavili so se kot zaščitni nasip proti hujskaški gonji KHD-ja in pridruženih organizacij, je dejat govornik. Zato misti-mo, daje te uspehe vredno braniti, da se jim ne moremo odpovedati v interesu mirnega nadatjnjega razvoja in skupne poti obeh narodnih skupin na Koroškem. Mirotjubni Korošci ne dovotimo, da bi nam kdo uničit to šoto - ne kako društvo desnoradikat-nih narodnostnih fanatikov, ne kako društvo večnovčerajšnjih nemških nacionatistov, še posebno pa ne gospodje, ki se hočejo uvetjaviti ter kot voditni potitiki skušajo svoje boje za obtast in svoje votitne strategije voditi na naših hrbtih. 2 Štev. 5(2312) VESTNIK 30. januar 1987 Predsednik SZDL Stovenije Jože Smote: Še večjo skrb Stovencem v zamejstvu Repubtiška konferenca SZDL Stovenije je imeta prejšnji teden tetno programsko sejo. Obširno poročito je podat predsednik Jože Smote, ki je najprej govorit o natogah, ki se postavtjajo v zvezi z gospodarsko stabitizacijo. Pri tem je ztasti poudarit „bitko z inftacijo", ki bi morata potekati v znamenju gesta „Smrt inftaciji, svoboda razvoju in ustvarjatnosti". Potrebo ustvarjatnosti in razvoja je predsednik Smote nakazat tudi v zvezi z zunanjepotitično dejavnostjo. Dejat je, da Jugostavija ni te batkanska država, temveč je predvsem evropska država, ki mora prav s svojo neuvrščeno potitiko dajati več pobud pri reševanju evropskih probtemov in si zagotoviti botjše mesto v cetotnem evropskem prostoru. Posebej gtede Siovencev v zamejstvu je tovariš Smote nagtasii: „Še večjo skrb bomo posvečali zaščiti in razvoju Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. V okviru jasno opredeljene politike skupnega slovenskega kulturnega prostora so danes vse možnosti za vsestranske stike s pripradniki slovenske manjšine izven meja Jugoslavije ter za vsebinsko obogatitev kulturnih in drugih tokov." Prav tako pa bodo, kot je dejat predsednik SZDL, tudi v prihodnje namenjati posebno skrb utrjevanju enakopravnega potožaja in vsestranskemu razvoju pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji. Žvični odzivi na sotidarnostno gibanje ..Slovenska narodna skupnost na Koroškem je že desetletja podvržena permanentnemu asimitacijskemu pritisku. Ta razvoj je dosegel za nadaljnji razvoj narodne skupnosti že grozljiv obseg" - to jc zapisano med drugim v resoluciji, ki so jo sprejeli udeleženci protestnega zborovanja 22. januarja v Cetovcu. Kaže pa, da so se prav ob tej pasaži razvneti duhovi uradne koroške politike, seveda - kako bi bito drugače pričakovati? - šele potem, ko je KHD razvpit svoje mnenje: „Take izjave, kot na zborovanju 22. L škodujejo ugtedu države." V „Kteine Zeitung" se je v tem trenutku izkazat spet glavni urednik Stritzl, ki je že kar dan po zborovanju ponudit prostora dežetnim politikom. Tako je „smet" dežetni glavar Wag-ner izjaviti, „da Slovenci niso izpostavljeni asimitacijskemu pritisku, ko pa je manjšinska zakonodaja dobra, kot nikjer drugod", drugi predsednik dežetnega zbora Uster (VP) je tahko podtikava) stovenskim organizacijam, „da pedagoškega modeta sptoh ne poznajo" (kaže, da te on ni poučen, saj bi morat vedeti, da sta osrednji organizaciji izdetati že obsežno stališče k temu modetu!) ter „da s takimi protesti vzbujajo prej averzije", dežetni poslanec FP Schretter pa je smet seveda najbotj zagrometi: „S tem spravljajo Slovenci razdor in konftikte med tjudi ." S tem pa je bit protimanjšinski tro-strankarski pakt spet ustoličen in manifestiran, tisti, ki menda motijo mir med narodoma, so biti identificirani v obtiki tistih, ki dejansko s stvarnimi argumenti opozarjajo na grozeče postedice točevanja tudi za ugted dežele in ki se borijo za resnično enakopravnost in mirno sožitje. Toda očitno vsaj dežetni glavar niti s tem še ni imet dosti. Kar so biti prej ktici na prireditvah KHD in KAB: „Weg von Wien", je zdaj očitno hote) nadatjevati pod gestom: „Mi smo mi, pa vse botje vemo, zato nas vaše mnenje nič ne briga." Saj drugače ni mogoče razumeti Wagnerjevega napada na vodjo frakcije južnotirot-ske tjudske stranke Frasnettija. Kaj je Frasnetti zagrešit? Nič kaj drugega kot predstavniki tudi nekaterih drugih južnotirotskih strank in sindikat-nih zvez: v okviru tiskovne konference Komiteja za obrambo dvojezične šote v Boznu je pač poudarit, da „naj manjšina sama odtoča o tem, kaj hoče", hkrati pa je avstrijsko potitiko do manjšin v dežeti označit kot „re-striktivno". tn to Wagnerju zadošča za navat na južnotirotskega pohtika: „To izraža pač tisti, ki ima že od nekdaj posebno btižino do Stoven-cev". Kot bi bit to greh... Vsekakor pa se da te reakcije videti tudi kot živčen refteks na dejstvo, da je sohdarnostno gibanje in aktivno nastopanje za pravice koroških Sto-vencev po vsej Avstriji zajeto tako široke plasti ljudi, kot še nikoti poprej. Nenazadnje pomeni tudi dejstvo, da so rektorji vseh avstrijskih univerz skteniti zavzeti se za enakopraven razvoj manjšin in za skupni pouk, tudi močno klofuto vsem ini-ciatorjem in propagatorjem točevatne politike. Saj prav tu postaja jasno, kako stepo sledijo te nacionatističnim zahtevam, ne pa spoznanjem znanstvenikov: Tako očiten ta razdor še nikoti ni bit. To je prav gotovo nov moment, nova vrednota našega upora, in vetja ga utrditi: ena možnost bo demonstracija na Dunaju, druge pa bomo morati še izrabiti. Npr. z odtoč nim nastopanjem napram dežetni in zvezni vladi, ne pa s kompromisarstvom. Samo tako bomo tahko sptoh uspeti v naših zahtevah, se pravi, da bomo kratkoročno ohraniti skupno šoto, dolgoročno pa izterjati vse naše pravice, ki nam gredo po čtenu 7 ADP in po mednarodnih konvencijah. -ma Sekretar Sindikahie zveze zagovarja UNIOR Deželni sekretar koroške Sindikalne zveze Gerhard Hausenbtas je pred kratkim opozorit pred absolventi cetovške sindikatne šole, da je najvažnejša natoga sindikatistov zagotavljati v podjetjih - ne gtede na to, od kod so tastniki podjetij -sociatna in stužbenopravna dotočita, ki gredo vsem nastavtjencem in delavcem. Hkrati pa je Hausenbtas povedat tudi zanimive statistične podatke. Tako je priznat, da brez inozemskih podjetij oz. brez udetežb inozemskega kapitala v raznih firmah, Koroška na področju detovnih mest sptoh ne bi mogla več eksistirati. 23 odstotkov vseh zaposlenih deta na Koroškem v podjetjih, ki so v inozemski tasti, kar 40 odstotkov pa v podjetjih, kjer imajo inozmeske družbe ati posamezniki večino detežev. V tej tuči je treba videti napade na jugostovansko podjetje UNtOR kakršne sta startah VP in FP v dežetni vtadi, ko je što za odobritev 4,5 miti-jona šitingov visoke subvencije; saj sta prav iz nacionalističnih vidikov protiviti nasetitvi UNIORja v Borov-tjah. Hausenbtas pa je ob isti pritiki spregovorit tudi o UNtORju in ugotovit, da nacionatnopotitični argumenti ne smejo ovirati naselitve v takem kraju, prav tako kakor tudi deta Družbe za podpiranje koroškega gospodarstva ne. Lffn; -projfo po gas/M ..Koroi^a 79R6 - Aia/ /až jpff /zp/o^a?" Peter Gstettner Ločitev je poiitična ne moremo je utemetjevati s pedagoškimi argumenti! Ko! kaže, so se vse tri koroške deže!nozborske stranke že zedinite (v sktadu s tristrankarskim sporazumom, ki so ga skte-nite) za „šotski mode) koroške pedagoške komisije" - očitno brez razprav in ne da bi si priskrbete dodatna izvedenska mnenja in predtoge ati da bi vsaj upoštevate tiste, ki so že znani. Vsekakor se ,,priznavanja" k temu „modetu" kar vrstijo. Tudi ..Koroški Heimatdienst" in „Ahwehrkampferbund" sta s to rešitvijo zadovotjna - kar ni čudno, saj so predstavniki obeh društev v komisiji pridno pomagati. „Koroška pedagoška komisija" v bistvu predtaga mode) točitve otrok, ki se učijo stovensko oz. dvojezično, od tistih, ki se učijo nemško. Če je k stovenskemu pouku prijavtjenih najmanj sedem otrok, naj bi nastati novi, čisto nemški paratetni razredi; če je prijavtjenih manj kot sedem otrok, mode) vsaj za gtavne predmete tudi predtaga prostorsko točitev. Prva runda potitičnega pokra z zveznimi obtastmi o tem, kdo bo ptačevat enojezične (..nemškokoroške") učiteije, kijih bo treba na novo nastaviti, in o potrebni novi pravni ureditvi je bita še pred votitvami za državni zbor. Druga in zadnja runda je predvidena za začetek t. 1987. Če bodo koroške dežetno-zborske stranke „svoj mode)" uspete uvetjaviti, bi bita na vtadni ravni potrjena nešteta podtikanja, obračanja, potre-snice in taži, ki jih v ..koroškem šotskem konfliktu" razširjajo zagovorniki točitve. Danes še ne moremo oceniti, kako bo nemškonacionatna in manjšini sovražna agitacija in reakcionarna demagogija vptivata na vedno večje izvottjevanje avstrijske demokratične pravne države. Zagovorniki iočevanja trdijo: (V be.sčv/t/M frtAfve //