Št. 74. V Trstu v saboto 15. septembra 1883. Tefcaj V Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »▼ itoil Md. »EDINOST« izhaja Škrat na teden vaako aradc in aabatt o poludne. Cena za vne teto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta % pld. KO kr. — Posamezne številke ne dobivajo pri opravniltvu in ▼ trafikah » Trati po K kr., ▼ Barloi in ▼ A|dav|gial po kr. — Naročutnt, reklamacije in ineerate prejema Oprav« lit ve »vla Zoata 5. * Vel dopiii ae poSiljajo UradftHHva • vla TarrentB* »Nuova Tlpografia;. vaak mora biti frankiran. Rokopisi oraz posebne vrodnoati ae ne vračajo. — Inieratt (razne vrste naznanila in poalanic«) a^ zaraiunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami ae plačuje za vsako besedo 2 kr. Cesarjeva zahvala. Ljubi grof Taafe l Kakor vsi Moje hiSe tikajoči se veseli dogodki, napolnil je tudi ce-sarjeviču nastopniku, dragemu Mojemu sinu, od nebes podeljeni dar hčere srca zvestih Mojih narodov z veseljem in Sivim sočutjem. Mnogoštevilne patrijotične in lojalne izjave deželnih zastopov, občin, drugih korporacij, posebno pa tudi obilne ustanove in drugi dobrodelni Sini. katerim povod je bil navedeni dogodek, pričali so Mi v največje Moje zadostilo, da se ljubezen in zvesta udanost, katero Jaz in Cesarica vsak £as nahajava v takej sreč povzdigu-jočej meri, skaznje tudi Mojima otrokoma cesaijeviču nastopniku in ce-aarjevičini. Z ganjenim srcem izrekam za to Svojo, cesaričino, cesarjevičevo in cesarjevičino presrčno zahvalo ter Vam naročam, da to takoj vsestransko razglasite. Na Dunaji, 9. septembra 1883. Franc Jožef s. r. 12. september 1683. (Dalje.) Po smrti junaSkega Solimana je nastopil njegov sin Selim II., pod vlado katerega je glasoviti Don Juan D'Au-stria, poveljnik združene kristijanske flote, -v pomorskej bitvi pri Lepantu 1. 1571 turSko pomorsko moč skoraj da ne uničil. To je dalo kristijanskim vojakom velik pogum, ker so bili uže obupani in so vedno mislili, da so Turki nepremagljivi. Za njim je nastopil turško vlado njegov sin Murad III., kateri seje 20 let vedno vojskoval z Avstrijo brez posebnega uspeha; za njim pa je sedel na prestol njegov sin Mohamed III., krut barbar, kije svojo vlado oskrunil s prelivanjem krvi Se cel<5 nedolžnih otrok. Vstaja podonavskih Slovanov, katero je podpirala Avstrija, razburila ga je tako močno, da je 1. 1596 sam peljal turSko vojsko na Ogrsko, tam prisvojil si Erlavo in avstrijsko vojsko pod poveljniStvom nadvojvode Maksimilijana popolnoma pobil. A Avstrija se zarad tega ni udala in vojna je trajala dalje. — Še •le Mohamedov sin, Ahmed I. je sklenol leta 1606 s cesarjem Rudolfom II. mir, kateri je bil Avstriji Se precej ugoden. Po sultanu Ahraedu I. ni bilo veČ časa nobenega po vojaSko odgojenoga in odločnega sultana; odgoja potomcev Osmana je bila jako mehkužna, ženske intrige in umori v Serail-u so značili propad junaSke dinastije; Jani-čan, neka telesna garda sultanov, postali so mogočni, in so odstavljali in postavljali vladarje prav po izgledu rimskih Pretorijanov. Vsled tega so evropske države dobivale vedno več poguma in Benečani so napovedali Turkom pod vlado vnuka Ahmedo- vega, Mohameda IV. vojno ter so Turke leta 1656 v Dardanelah popolnoma pobili, tako sicer, da je nastala nevarnost za glavno mesto TurSke, Carigrad. Zgubila je Turška uže veČ dežel in evropske vlasti so se uže na vse kriplje pripravljale, da Evropo osvobode turSkega jarma. Ali Se ni bila utonila zvezda Osmanov. Turčija je imela Se vedno veliko materijalnih sredstev in izvrstne vojake, katerim je le manjkalo strogih in nadarjenih voj-skovodjev. Ker pa sultani sami niso podedovali duha in poguma Solimana II., nastala je potreba, da jih namestujejo namestniki ali veliki vezirji. To dostojanstvo je priSio pod slabotnimi sultani do take veljave, da je sultan navadno bil le senca vlade, a vezirji so prav za prav vladali in so bili po nekakem vice-sultani. Prav ta naredba pa je Se enkrat vzdignola TurSko do stare slave, kajti po nesrečnej bitki z Benečani, postal je 75 letni Mohamed-paSa iz slavne rodbine Kdprili, katera je dala kesneje TurSki Se več dobrih vojskovodjev in državnikov, veliki vezir in ta 75 letni starec je s železno strogostjo in celd krutostjo zopet uredil državo in vojsko in zopet zapodil be-nečansko floto iz Helesponta. Za njim je dobil vezirsko službo njegov sin Ahmed, človek boljSega srca in posebne državniške sposobnosti. Avstrijska vojska je v tistem času prodrla v Erdelj; da jo izžene, postavil se je Ahmet Kdprili na čelo močnej vojski in 1. 1662 prodrl naOgersko. Avstrijski general Montecuculi je sicer leta 1(564 to turSko vojsko dobro pobil, pri vsem tem pa si je Ahmed v nadaljnej vojni prisvojil na novo dve Ogerski trdnjavi. Prav ta Ahmed Kiiprili seje vojskoval kesneje tudi več let proti Poljakom, in posrečilo se je tadaSnjemu poljskemu kralju Ivanu Sobieskemu, da je reSil čast poljskega orožja, katera je v začetku vojne močno trpela; toda pri vsem tem je moral ta kralj podpisati mirovno pogodbo s Turki 1. 1676, vsled katere je Poljska zgubila Podo-lijo in en del Ukrajne. Ta Ahmed, kateri je turSko moč na vse kraje zopet zdatno razSiril, umrl je Se mlad in za njim je nastopil na vizirslem stolu Kara Mustafa, ohol in neznosen Človek. Sultana Mohameda IV. sr.'ča je došla po vezirjih, a proSla je s tem vezirjem, kajti njega slabotna vlada je bila uzrok, tla se je hetraan Kozakov v Ukrajni, do tistih dob TurSkej pod-ložnej, leta 1667 vrgel v naročje Rusom, ti pa so priliko porabili, napovedali vojno Turkom ter jih v treh bitkah zaporedoma popolnoma pobili. Feodor III. je bil prvi vladar ruski, ki je začel od tiste dobe napredujoče ruSenje Turške in ko so bili Turki lota 1681 primorani sklenoti mir z Rusi, morali so zadnjim odstopiti mnogo dežel okolo Črnega morja in Rusi so si s tem odprli vrata na Črno morje ter začeli ono politiko, ki denes dajo i Turčiji zadnje smrtne udarce in bo še le potem dovršena, kadar v Evropi utoni polumesec, in postane Črno morje popolna last velike Rusije. Na Ogrskem je mej tem časom rastla nezadovoljnost proti vladi Leopolda I., ker je tam držal mnogo nemških vojakov in uradnikov, ki so z ljudmi kruto ravnali in si dovoljevali različnih samovlasti. Vsi prvi pleme-nitaši Ogrski so se združili v zaroto proti cesarju, posebno pa grofje Zrinski, Nadasdi, Rakoczy. Prva dva so cesarski vojaki na tihoma ujeli, proti Rakoczy-ju, ki je v naglici nabral okolo sebe nekoliko ustaSev, pa je cesar poslal generala Špork-a, ki je Rakoczj-ja prognal; a Zrinski, Nadasdi, Frankopan in Tatenbach so bili v Dunajskem Novem mestu obglavljeni, kakor izdajalci in tadašnji prvi minister cesarja, knez Lobkovitz je začel proti Ogrom neusmiljeno postopati. Ker se je dokazalo, da so bile vse prve rodbine Ogrske zapljetene v zaroto, zato je cesar izjavil, da so Ogri zgubili vse stare privilegije in starodavno njih ustavo. Treba je omeniti, da je bil cesar Leopold tisti čas tndi v vojni z mogočnim kraljem francoskim, Ljudevitom XIV., s katerim pa je sklenol mir. A ta kralj pri vsem še ni miroval, ampak dražil je na eno stran Ogre, na drugo pa Turke proti cesarju, in ker so bili Ogri hudo razkačeni, vzdignoli so se v letu 1674 v resnici; mladi ogerski plemenitaS po imenu Tokeli je stopil na čelo ustašem, kateri so cesarsko vojsko proti njim poslano v prvej bitki do dobrega potolkli, TiJkeli-jeva moč je rastla, k malu je imel 20.000 mož, in francoski kralj je na Pol skem po svojem poslaniku nabral 6000 prostovoljcev, katere je poslal ustaSem na pomoč. Ker pa se je Ljudevit XIV. pri vsem tem še vedno bal, da cesarski zaduSć upor, nadražil je sultana Mohameda IV., da je imenoval mladega Tokeii-ja vladarjem srednje Ogerske pod turško višo oblastjo (ta je dal kovati uže svoj denar, na katerem je bilo čitati »Ludovicus rex Galliae proteetor et patronus Hungariae), in cesarju Leopoldu napovedal vojno. Cesar in njegovi ministri, katerim je vse to nenadoma prišlo, bili so v najveČej zadregi. Po mnogih dogovorih so cesarju zagotovili pomoči volilni knez bavarski, volilni knez saksonski in še nekateri manjši južnonemški knezi ; ali najvažnejše je bilo to, daje cesar pridobil na svojo stran vitoSkega kralja Poljskega, Ivana Sobieskega in to k ljubu vsemu nasprotnemu prizadevanju francoskega kralja in k ljubu temu, da je bila Poljska od nekdaj zaveznica Francoske. Cesar je imenoval uže iz prejšnjih vojn slavnega vojvoda Karola Lotringskega poveljnikom cesarskej vojski, katero je cesar z vso silo mogel pomnožiti na nekaj nad 30.000 mož. i Vse drugačne priprave so delali Turki, in veliki vezir Kara Mustafa, svak zamrlega Ahmeda Kdprili je bil uže 3. maja 1683 z 300.000 možmi v Belgradu. Pri Oseku se je združila ta velikanska moč z vojsko T6keli-ja. Pri Rabu je bilo vojno posvetovanje in Kara Mustapha je sklenol, da ide kar naravnost na Dunaj, da iz Avstrije napravi turški paSalik in turške konjske repe nasadi na cesarki grad v Beču. Kakih 40.000 mož pusti pri Gjuru, da mu varujejo pozicijo, nad 80.000 mož je poslal pod poveljstvom Tokeli-ja v zgornjo Ogrsko, da zasedejo rožun, sam pa je marširal z nad 200.000 mož kar naravnost proti Dunaju in vojvoda Lotringskega kar pred seboj podil; strah in groza se je po-prijela vse Avstrije, povsod po Štajerskem in Avstrijskem, kder so Šli Turki, požigali so vse, otroke morili, ženske omadeževali. Zmešnjava in trepet na Dunaji je bil nepopisljiv, cesar in ves njegov dvor je ubegnol v Inomost in bhzo 80.000 prebivalcev onih krajev, kder so šli Turki, zbežalo je pred njimi v druge kraje in tudi v Beč, kacr se je mesto tako napolnilo, daje mestni poveljnik ukazal mestna vrata zapreti in nobenega več pustiti v mesto. — 12. julija so bili uže prvi turški konjiki pred Dunajem, kder je vojvoda Lotringski pustil le 10.000 mož posadke, z drugo vojsko pa se pomaknol na Moravsko, da tam pričakuje zagotovljene pomoči Nemcev in Poljakov. 14. julija je uže Kara Mustafa stal z vso svojo mogočno armado pred Dunajem in mesto obkolil ter začel delati rove za naskok. Dunaj je bil v največem obupu in toliko kakor zgubljen. (Konec prihodnjič). Politični pregled. Notranje dežel«. Cesar je 12. t. m. pri obedu, pri katerem je bil tudi spanski kralj in spansko poslanstvo, napil ruskemu carju Aleksandru, katerega gou je bil ta dan. Na dan dvestoletnice, kar je bil Dunaj otet, pel je dunajski vrhovni škof Te Deum v cerkvi sv. Štefana, vpričo cesarja, nadvojvodov, ministrov, mestnega svetovalstva, mestnih uradnikov in vseh cerkvenih knezov Cizli-tavije. Ob 11. dopoludne pa je sprejel cesar cerkvene kneze, katere mu je predstavil dnnajski vrhovni škof. Opoludne pa je položil cesar zadnji kamen dozidane mestne hiše, katerej je pred desetemi leti položil vogelni kamen. Bila je sijajna slovesnost, katere so se vdeležile vse visoke in imenitno osobe. Cesar je pri tej priliki naglašal, v kako hudej stiski je bil Dunaj pred 200 leti, kako je krščanstvo zmagalo, ter izrekel svoje veselje nad tem, da se Dunaj lepo razvija ter ga dičite umetnost in učenost. Potem se EDINOST. ii >i ji ■ je ee«r napotil v historično razstavo, katero je odprl in natanko ogledal. Pri banketu, kateri je priredilo dunajsko mestno svetovalstvu v spomin doziilanja mestne hiše in h kateremu je bilo povabljenih 630 osob, napil je dunajski župan cesarju, njegov namestnik Prix tujim gostom, župan mesta Rima mestu Dunaju, stavbeni svetovalec GrObner zidarskemu mojstru Schmidtu in ta dunajskim meščanom. Ker dunajski očetje niso hoteli napraviti ljudske veselice, napravilo jo je ljudstvo samo, katerega se jo nad 30.000 zbralo v praterju in po svojo veselilo. Obhajala so je dvestoletnica tudi na Kahlenbergu pri Dunaju, od kodar je poljski kralj Sobieski stopil z svojo vojsko pred Dunaj ter Turke s tem plašil, da je okoli tega griča vojake večkrat peljal, da so Turki mislili, da ima kralj ogromno armado. Odkrila se je na Kahlenbergu spomenska plošča. K Sobieskijevej svečanosti v Krakovi je prišlo silno veliko ljudstva. Po črnej maši so deputacije položile jako mnogo vencev in cvetic na So-bieskega grob. V govoru, s katerim je deželni maršal odprl historično razstavo, naglašalje civilizatorični značaj otetja Dunaja, bobijeskega junaštvo je neizbrisljivi historični dokaz skupnosti poljskega naroda s zapadom. Vladni komisar v Zagrebu je volitve v občinski svet za negotov čas odložil. V občinskega sveta posvetovanji pa so je sklenolo poslati deputacijo komisarju s zagotovilom, da za ohranitev miru hoče skrbeti občinski svet. Minister Tisza pa je poklical v Budimpešto čislane zaupnike narodno stranke, grofa Pejačeviča, barona Živkoviča, deželnega zbora načelnika Krestiča, MihaloviČa in Šrama, da se z njimi dogovori zaBtvan pomirjen j a. V Zagrebu je 8. t. m. bilo zopet precej nemirno; mej ljudstvom sc je namreč raznesla vest, da je judovski trgovec Sachs rekel: vsak peti Hrvat mora viseti; vsled tega mu jo razjarjena množica pobila okna; to se je zgodilo tudi pri treh judovskih palačah na Jelačičevem trgu. V kavani Hein-bach, luknji za igralce, razbili so vse mize in stole ter kavanarja dobro pretepli. Pripoveduje se, da so tuji antisemiti ljudstvo ščuvali. Vojaštvo je mir storilo in več ljudi so zaprli. Občinski svet je zbran vsak dan. Vladni komisar je izdal proglas, s katerim prepoveduje vsako zbiranje i naroča roditeljem, obrtnikom in trgovcem, naj čujejo, da se ne bodo otroci in delalci po ulicah klatili. Hišna vrata se morajo zapirati ob devetih, kavane in krčne pa ob desetih. Tudi občinski svet je izdal proglas, v katerem objavlja vladnega komisarja proglas ter naznanja, da vojaki, predno nabrano množico na kakem trgu, ali ulici razženo, dad6 trikrat znamenje, da mirne meščane obvestijo. — Iz GUne in Petrinje pa se poroča o jako ozbiljnih praskah v teh krajih ; vojaki so mej zbrano množico streljali in pripoveduje se, da je dvajset kmetov mrtvih in mnogo ranjenih. Ogerski državni zbor je sklican na 27. septembra. Najprej bo volil poslance v delegacijo, potem pa pride na vrsto hrvatsko praŠanje zarad katerega bodo gotovo vroči boji. — Hrvatski deželni zbor, ki bi se bil imel odpreti 23. julija, pa se je zborovanje na prve dni meseca septembra odložilo, ne more se sklicati zarad sedanjih razmer. Vnanje dežele. Na Bolgarskem je sklicano veliko narodno sobranje. Knez tega ni hotel storiti, ali ruska generala Sobolev in Kaulbars z ruskim diplomatičnim opravnikom Joninom sta ga k temu primorala z ultimatumom, da se mora samovladarstvu odpovedati in na zadnje v šestih mesecih sklicati narodno sobranje, da preustroji deželno ustavo. Knez se je iz početka branil, a vsled poslanice iz Peterburga vendar podpisal dekret, s katerim se sklicuje narodno sobranje. Pariški časnik «Patrie» trdi, da je bila osnovana zarota v ta namen, da spanskega kralja umore, ko je bival v Parizu, da je pa policija prišla zaroti na sled in hudodelstvo ubranila. Postava veljavna za pokneženo grofijo Goriško In Gradiško, s katero se izdaje cestni policijski red- S privolitvijo deželnega zbora pokne-žene Moje grofije Goriške in Gradiške ukazujem tako: I. Določbe \oper e estne poUodbe. g 1. Vsaka nalašč ali po zakrivljeni nemarnosti prizadeta poškodba ceste in k njej spadajočih stvari, kakor cestnih robov, stranskih in podpornih zidov, pobočij in drugih zidovin v obrambo ob cestah in mostih visečega sveta, brambenih kamnov (paračajev), cestnih jarkov in vabljene, mostov, kažipotov, znamenj vsake vrste, krajeplsnih tabel, mitniškib zav6r (Šrang), mitnic in na njih obešenih predpisov in tarif, dreves v drevoredih na cestah nasajenih in dotičnih podpornih kolcev, — za kolikor ne spada pod določbe občnega kazenskega zakonika, smatra se kot prestopek cestne policije in se kaznuje po g 19 pričujoče postave. Krivec mora vrh tega povrnotti prizadeto Škodo in plačati ali zagotoviti jo nemudoma, kakor jo odloči občinski načelnik. § 2. Prepovedano je na cestah in na k njim spadajočih prostorih pasti živino, nastavljati zapreke in nesnago, vtešnje-vati in zutapljati ceste, ali zavirati na njih prost odtok vode. Vse, kar se potrosi v namen, da se odstranijo navedene nepriličnosti, in stvari postavijo zopet v poprejšnje stanje, pojde na račun krivca. % 3. Kedar se orjejo njive tik ceste, ne sme se na cesti obračati oralo in vanj vprežena živina. § 4. Drevesa, čoki, orala in druge enake stvari ne smejo se vlačiti po cestah, razun kedar so te se snegom pokrite. g 5. Prepovedano je naglo voziti po mostih, kateri niso narejeni iz samega zidu. g 6. Koles ni drugače zapirati, nego s coklo ali zavornico (žlajfom); zavornice pa ni nikdar tako trdo pritisnoti, da se popolnoma zapio kolesa. Kolesa se smejo samo takrat zapirati z verigami ali z lesenimi zavorji, vtaknje-nimi mej kolesne kline, kedar je poledica na cesti. § 7. Kedar bo tovorni vozovi obloženi z več kakor 2500 kilov blaga, morajo biti platišča njihovih koles vsaj 10 centimetrov, pri vozovih s 5000 kilov teže pa vsaj 15 centimetrov Široka. Določbe tega paragrafa obveljajo še le v enem letu po tem, ko se razglasi ta postava, in ne zadenejo kmetijskih voz. II. Določbe za varnost občevanja. § 8. Občevanje po cestah ne sme biti nikdar zavirano ni po dnevi ni po noči. Vsaka zavira se ima odstraniti na troške onega, ki jo je zakrivil. $ 9. Vozovi, v katere ni vprežena živina, ne smejo se puščati na cestnem tiru. Kder ne more biti vsled kake neprilike drugače, ima se preskrbeti potrebno nadzorstvo in po noči svečava. Pri gostilnicah imajo se postaviti vozovi v stran cestnega tira in po noči raz-svetiti. Tudi vozovi, kateri so po noči na potu, morajo imeti prižgano luč. g 10. V vozove se ne sme nikdar vpreči več živali vštric nego dve. $ 11. Ni dopuščeno, da se vozita po cesti dva voza privezana drug k drugemu. Za tovorne vozove se pa lahko obešajo ročni vozovi in taki, ki se pošiljajo kot blago, in tako se smesta tudi voziti v zvezi mej seboj dva tovorna in dva prazna kmetijska voza. Občinske oblastnije smejo dovoliti za določene vrste voz nadaljne izjeme, ako jih zahtevajo krajne razmere. § !2. Blago na tovornih vozovih se ne sme raztezati nad 2 metra, 50 centimetrov širokosti, razun primerjjeja, ako ena sama naložena stvar presega to širokost. Ta izjema velja tudi za kmetijske vozove, obložene sž senom, slamo, trsjem in enakimi pridelki. V tak i h izjemnih slučajih pa mora priekrbeti voznik, da pozvedo proti njemu napotjeni vozovi o pravem času, da se jim bliža njegov voz. Sedeži ne smejo na nobenem vozu segati čez voz ali čez naloženo blago. S 13. V senf vprežena živinajmora biti previđena s kraguljami ali si zvončki. g 14. Praviloma se imajo vozovi, ko se srečajo, na desno umikati drug druzemu. Kedar kateri voz druzega doteče, mora se sprednji na zahtevo tako ogniti, da gre oni lahko na levi strani naprej. § 15. Voznik ne sme zapustiti svojega voza. niti leči na nj, dokler so živali vprežene. Tpreiene živali, ki so brez vajeti, mora vedno na strani spremljati voznik. § 16. V obljudenih krajin je prepovedano pokati z bičem; to je prepovedano tudi, ko se srečajo drugi vozovi ali črede. Prepovedano je, blizo ceste streljati z možnarji. postaviti brijarje in ogenj blizo ceste netiti. § 17. Kupci cestnega grušča naj se tako postavijo, da ne zavirajo svobodnega občevanja. S 18. Dotičnim občinskim načelnikom je za to skrbeti, da vrede s posebnimi določbami, kako se bodo smele črede in kako razvezana živina sprehajati po cestah. III. Oskrbovanje cestne policije in kazenske določbe. § 19. Prestopki tega policijskega reda, kolikor jih ne obsega občni kazenski zakonik, kaznujejo se z globo od 1 do 10 goldinarjev, ali, kedar prestopnik ne more plačati, se zaporom od 6 do 48 ur. Globa se mora koj plačati ali pa za« gotoviti. § 20. V slučajih omenjenih v g§ 6, 7, 9, 10, 11, 12, 13 ni dovoljeno potovati po načinu nasprotnem dotičnim določbam dalje, nego do tistega najbližega kraja, kder se more odpraviti neprilika. g 21. Cestno policijo so dolžni oskrbovati županijski načelniki na vseh cestah in potih v dotični županiji. g 22. Občinski načelnik ima oblast izdavati take posebne cestno-policijske določbe, ki bi se kazale v katerem kraji sem ter tija potrebne, n. pr. prepovedi, da se ne sme po kakem v slabem stanji naha-jajočem se mostu voziti s tovornimi vozovi, koji so više naloženi nego z določeno težo. Take določbe zadevajoče državne ali skladovne ceste imajo se hitro naznaniti dotičnemu okrajnemu glavarstvu ali cestnemu odboru. Kazni, ki s« nalagajo prestopnikom teh določeb, ne smejo presegati po § 20 ustanovljene mere. Pritožbe proti tem določbam ne ustavljajo izvršitve. g 23. Prestopniki določeb tega policijskega reda in cestno-policijskih določeb, kijih izdaje občinski načelnik (g 22), imajo se ovajati ali oziroma izločevati najbližemu županstvu za kazensko ravnavo. Kedar občinski načelnik v glavnih stvareh pozvć prestopek in poglavitne okoliščine — naj se je godil prestopek tudi v kaki drugi občini — razglasi in izvrši sodbo, in če se zahteva, potrdi to pismeno stranki. Pritožbe proti sodbam občinskega glavarja razsojuje politiška gosposka. § 24. Nadzorstvo in varstvo cest (g 1.) in občevanj po njih, (g 8.) sta izročena posebno organom cestne uprave, onim krajne in poljske policije in c. k. žandarmeriji. Kogar ti organi ustavijo zastran ka-cega prestopka cestne policije, ta se mora nepogojno udati njihovim poveljem. Služabniške organe '•estne uprave in krajne policije ima politiška gosposka za njihovo službovanje v prisego vzeti. — Oni morajo nositi kako znamenje in so, kedar opravljajo svojj službo, enakovrstni organom postavljenim za javno varnost. § 25. Globe stekajo se v zalog za uboge tiste županije, v kateri se je naredila sodba. Končne določbe. § 26. Zgorej navedene določbe veljajo za občinske ceste le, za kolikor so potrebne z ozlrom na načelo, da se imajo občinske poti tako narejati in vzdrževati, da bodo za vozove, kakor so v občini navadni, prikladne. Po tem takem imajo občinski zastopi oblast, določati z ozirom na krajne razmere za vse ali za nekatere občinske ceste, nahajajoče se v dotičnih žnpanijah, še druge izjeme od pričujočega reda. g 27. Občinski načelnik ima oblast določiti za vsak primerljaj posebe, kako daleč od katere javne ceste se imajo graditi nove stavbe, da le ne više od 3 metrov. g 28. Ta postava zalevatudi državne ceste, za kolikor ni po obstoječih postavah in predpisih drugače določeno. Dopisi, Iz Hojama, 9. septembra. Kako Slovani v Trstu napredujemo in se zavedamo svoje narodnosti, to pričajo razna društva, katera se snujejo, in veselice, katere se v mestu in v okolici tako pogostoma vrše. Lep doka/; narodne zavesti nam kaže domača veselica, katero so napravili ro-janski rodoljubi dne 8. t. m. v gostilni pri Bole tu. Rojančani so nam naznanili v cenjenem listu »Edinosti« št. 71, da napravijo besedo z igro in petjem, ali kaj .t tacega, kar smo tam videli, nismo nikoli pričakovali. Naj mi bode torej dovoljeno, da por* mogočosti spregovorim o tem, kar sem pri rojanskej veselici videl in slišal. Pri vhodu je bil lep pozdrav z na-rodno-barvanimi črkami: »Dobro došli!« Prostor je bil odiČen ei zastavami in z baloni večinoma v narodnih barvah ; napravljen je tudi bil primeren oder. Ljudstva se je toliko nabralo, da je bil ves prostor napolnjen. Ob polsestih prikoraka openska godba. Pevci in godci sedejo za mizo in prične se radovanje; vrstilo se je zaporedoma petje in godba. Godci so kaj dobro godli, posebno dopa* dalo se nam je, ker so godli večinoma narodne in patrijotiČne komade. Tudi rojanski pevci so se posebno skazali. Omeniti moram, da se ti pevci odlikujejo posebno radi lepih in prijetnih glasov, radi tega jih hočem rojanske slavce imenovati. Začetek prave veselice pa je bil še le okolo sedme ure. Tu hočem navesti, kako so se vrstile glavne točke veselice. Deklamacijo »Dobro došli« deklamo-vala je Antonija Požar kaj izvrstno. »Morje Adrijansko« so morali pevci na obče zahtevanje ponoviti. Dvogovor »Bo-jomir in Ljudmila« sta kaj dobro govorila Anton Požar in Ančika Bole. Vilharjevo šaljivo igro »Poštena deklica« so igrali: France Mihelič (Boter FerlugaJ, Ivanka Mihelič, soproga (Tinlca, šivarica), Anton Bremic (Gospod Kikelj), Frančiška Primožič (gospa Kiklja), Anton Požar (gospod Kokelj), Ančika Bole (gospa Koklja). Igralci so vsi kaj dobro delali. Posebno Fozomost pa je vzbudila mlada ženica vanka Mihelič, katera je svojo nalogo tako dobro vršila, da si bolje misliti ne moremo. Pridenem naj Se, da je ta mlada ženica ona, ki je 1. 1878, ko je naš nepo-zabljivi oče, rajnki dr. Bleivveis, obhajal svojo sedemdesetletnico, bila v Ljubljani in mu poklonila v imenu okoličanskih Slovencev prekrasen cvetlični šopek. Kvartet so izvrstno peli Kojančani: Miče Bole, Jože Bole, Miče Ferluga, Jože Ferluga. Gosp. Miče Bole pozdravi občinstvo, zahvaljuje se mu, da je počastilo rojansko veselico, dalje opomni napredka tržaških in okoličanskih Slovencev. Konečno zaori trikratni »živijo« na našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I. In na visoko obitelj, čemur je ljudstvo z ogromnimi »živijo »-klici pritrjevalo. Petje in godba pa ste se še dalje vršili. Veselica je bila sploh prav živahna, vsem se je z obraza brala radost in zadovoljstvo. Vršila se je brez najmanje pi-čice kaljenja miru. Ko je nekoliko občinstva odšlo in se nekoliko prostora pokazalo, začel se je ples. Sukalo se je vse, moški, žmske, staro in mlado. Trajala je veselica še po polu noči. Velika čast in hvala za to gre posebno Boletovej družini, vesellČnemu odboru, rojan8kim pevcem, openskim godcem, ker so se tako sposobno vedli, da se malokateri tako, zatorej naj bodo priporočeni občinstvu. Pozabiti pa ne sinemo tudi g. Franceta Brandolina, ki napravlja tako lepe umetne ognje in pa še prav po ceni. Rojančani I S to veselico ste si pridobili veliko časti in hvale, torej le pogumno naprej, potezajte se in delujte za narodno stvar, napravijajte še take veselice, ker one vam blažijo srce in bistrijo vaš um. Živeli Rojanci! V Bazovici, 8. septembra. Jutro je bilo jasno, na vse zgodaj je uže vihralo mnogo zastav, in naznanjalo, da ima biti danes kaj veselega tukaj. Precej ob 7. uri zjutraj je bila sv. maša, po končanej sv. maši bila je slovesna zahvalnica, zapel je čast. gosp. župnik »Te Deum« in pevci so zapeli zahvalno pesem, zatem pa še »cesarsko himno«, da Bog ohrani in obvari novorojeno nadvojvodico, in s tem se je končala sv. maša. Popoludue uže ob 3. uri se je začelo zbirati ljudstvo od vseh krajev okoli ozal-šanega prostora in željno pričakovalo početka veselice. Ob 4. uri ne daleč od namenjenega prostora, sliši se godbe glas, ljudstvo je bilo zdaj vse na nogah, zdaj se prikaže črno-rumena zastava, za njo godba, potem bela-modra-rudeča in za njo vaški pevci, kateri so šli na vrh Ključa sprejemat tržaškega »Sokola«, na poti so Ricmanjski pevci pojoč mimo nas korakali na omenjeni prostor; ljudstvo jih je pozdravljalo z »živijo«klici. Za tem se prikaže čez hrib tudi vrli »Sokol«, kder so čakali naši pevci z godbo in z dvema zastavama. Tukaj stopi naprej Hažem, pevovodja vaškin pevcev, in pozdravi goste z temi besedami : »V imenu bazoviških rodoljubov vam zakličem: »Dobro došli I« Živijo 1« Zdaj zagrmi ljudstvo trikrat »Živijo I« potem stopi v vrste in godba zaigra »Naprej«, mi pa smo veseli korakali na omenjeni prostor. Mej potjo so tudi pevci zapeli Ear koračnic. Za nekoliko časa pride tudi lolinski vrli pevski zbor, katerega smo tudi veselo sprejeli. EDINOST. Zdaj stopi na oder gospod Urbančič in navdnšeno pozdravi na stotine doŠlih gostov. Za tem zapoj6 vsi pevci »U boj« in godba zaigra hrvatski »Stopaj«; zdaj stopi na oder domaČi pevski zbor in poje »Hrvaticam«, kitero pesem so morali ponavljati ; za tetn zaigra godba »Rado ide«; zdaj stopi na oder Ricmanjski zbor in zapoje »Jadransko morje«; i za njim vrli Dolinski zbor in poje »Danes tukaj, jutri tam«; godba zaigra še nekoliko slovanskih in potem zapoje domači zbor »Primorskim Slovencem«; nazadnje zapojd vsi zbori »U boj«; ljudstvo pa jim je z rokoploski in »živijo«-klici pritrjevalo. Deklamacija in dvogovor se ni vršil, ker nam je magistrat to prepovedal. Zdaj zaigra godba in ljudstvo se začne vrteti v južno - slovanskim »Kolu«, mej plesom so se prižigali bengalični ognji v narodnih barvah. Krasno je bilo videti besede »Živijo Fran Josip i. 1«, napravljene iz bengaličnih ognjev, postavljene na visokem drogu. Proti 9. uri trobi rog, ki naznanja odhod »Sokolov«; zberejo se skupaj »Sokoli« in pevci in korakamo skupaj z godbo in zastavami do gostilne gosp. F. Smrdu. Pred gostilno stopimo v kolo in zapojd vsi pevci »U boj« in še nekoliko druzih narodnih pesmi, tu pozdravi gospa Z. Smrdu naše »Sokole« in pevce in jim Eonudi kozarec dobrega vina; cesta je ila razsvitljena z bengaličnimi ognji. Ker pa je bil uže čas odhoda »Sokolovega« prišel, morali so hitro oditi, spremili so jih pevci z godbo in petjem do zunaj vasi, potem se veseli ločili mej »Živijo«-klici; ljudstvo pa se je vračalo nazaj na veseličnl prostor, kder sino se zabavali do polunoči. Zdaj stopi zopet na oder g. Urbančič in se zahvali vsein pevskim zborom in obiskovalcem veselice, ter konča govor z besedami: Bog živi in ohrani nain presvetlega cesarja Franc Jržefa I. in vso Habsburško rodbino / Godba zaigra in pevci zapoj6 skupaj cesarsko himno; potem je ljudstvo trikrat zaorilo »živijo!« in s tem se je končala veselica. Ljudstvo je mirno o išlo zadovoljno i a slišali so se pogovori, da v zgornje] okolici takšne veselice Še ni bilo. M Urasa, 26. avgusta*). (Odgovor gosp. dopisniku iz lovirja v zadnjej Uev. »Soče*.) Dovolite, g. urednik, da spregovorim nekaj besedic na dopis iz Povirja v zadnjej številki »Soče«. Gospod dopisnik pravi: »Nahajajo se v sežanskem okrajnem glavarstvu' občine, namreč Sežana in Komen, ki imajo po štiri učitelje, oziroma učiteljice, in nobeden teh učiteljev ali učiteljic ne podučnje više od 50 otrok. Občine Mrče in Povir, ki spadate pod to šolo, štejete okolo 1400 prebivalcev in 152, reci: sto petdeset in dva otroka, kateri redno šolo obiskujejo, in plačujete v šolski zalog nad dvanajst stotin forintov, imajo pa samo enega bolnega učitelja itd.« Nadalje pravi: »Tudi letos je bil naš učitelj meseca maja in junija celih sedem tednov bolan, in naši otroci so bili ves čas brez šole. Ali je to prav, da okrajni šolski svet pušča otroke brez vsega podučavanja? Vsak stan, naj ima kakot'šno službo si bodi, dobi v času bolezni namestnika; ali ne bi se bila mogla iz Sežane pošiljati pomoč, ker Povir je samo pičlo uro od Sežane oddaljen.« Na to odgovarjam, da je istina, da imata Sežana in Komen vsak po štiri učiteljskih močij, to je, po dva učitelja in dve učiteljici, a to zbog tega, ker sta imela oba kraja za štirirazrednico postavno število otrok in, kakor je razvidno iz komenskega letnega poročila, ima Komen za Ust učiteljskih močij zadostno število mladine. To je sicer res, da je brojil letos v Sežani I. razred 60, II. razred 52, III. razred 55, in IV. razred 84 otrok, skupaj 201 otrok. Iz t^ga je tedaj razvidno, da ima gosp. dopisnik prav, trdeči, da ima vsak učitelj ali učiteljica premalo otvok in bi se v Sežani s trirazrednico prav dobro izhajalo, ako bi pa šolski prostori temu ugajali. V Komnu je pa število šolskih otrok ogromnejše. I. razred je brojil v tem šolskem letu, kakor nam svedoči izdano šolsko poročilo, 440 otrok, in vis. c. k. deželni šolski svet- je bil primoran, vpeljati v tem razredu poludnevni pouk. II. razred je imel 65, lil. razred 71, in IV. razred oo otrok. Razvidno je, da g. po-virski dopisnik ni povsem temeljito podučen. Pa kar Lukec ne zna, pouči se Luka. r Res je, da na podlagi 11 postave od 14. maja 1869, bi imela biti šola v Povirju — dvorazrednica, ako ima 152 solo obiskavajočih otrok. Pa to za sedaj, zbog v »Soči« od c. k. okrajnega šolskega sveta navedenin uzrokov, ni bilo mogoče. P" dopisnik naj se tedaj potolaži, Če mu povem, da Povir ni »unicum« mej občinami na Krasu, ki ima pri tolikem Številu otrok le enorazredno šolo. Lokev (Gorgnale) ,mil nad 170 otrok, a je vendar le enora/.rednica — da-si je tamošnji icrajni šolski svet uže večkrat prosil za Radi mnozega gradiva zakasnolo. Ured. railirjenje Bole. pa prošnja se je zavrnola z enaeimi razlogi. Pri tej priliki naj g. dopisniku povem, da imajo še druge občine na Krasu radostno število otrok za dvorazrednico, in hočemo, nekoje tudi za trirazrednico, a so vendar le enorazrednice. Zakaj? no, uzroki so vam znani. Te vasi so: Brestovica, Dutovlje, Gorjansko, Kostanjevica, Lokev, NabreŽina, Rodik, Štanjel, Stijak, Zgonik. Vsaka teh občin ima nad 100 otrok. V teh občinah bi imela biti vsled navedene Šolske postave vsaj dvorazredna ljudska šola. Naj bode tedaj g. dopisnik s tem po-tolažen. spominjajo se na pomenljive besede : Solatium est, socios habere do-lorum. Glede tega, da je bil vaš g. učitelj sedem tednov bolan in da je bila mladina v tem času brez pouka, nekoliko ste vsaj vaščani sami krivi, ker se niste za to pobrigali. Jaz menim, da bi bil g. župnik, ki je še mlad in krepak mož, proti odškodnini lahko g. učitelja nado-mestoval. Vsaj tako se je godilo v Šti-jaku, ko je to poletje g. kaplan dva meseca bolnega g. učitelja nadomestoval-eo ipso, da ne zastonj, a proti odškod-, nini. Tako bi se bilo tudi v Povirju lahko zgodilo. Da bi pa hodil g. učitelj sežanski v Povir učit, to nikakor ne gre, kajti učni načrt za štirirazrednico je bil izdelan in to določeno snov treba je vzeti. Da bi pa g. učitelj iz Sežane v Povir hodil, trpeli bi po takem obe šoli, to je, sežanska in povir&ka. In »unter zvvei Uebel n wahlt man das kleinere«, in vsled tega je trpela le povirska šola. Iz vsega tega je razvidno, da bi bilo najboljše, da bi za časa bolezni gospoda učitelja g. župnik šolo prevzel, a slavni c. k. okrajni šolski svet ga v to siliti ni mogel. 12 Bole«, 11. septembra. Leto in dan je, kar je bil naš trg tako srečen, da je imel v svojej sredi Nj. c. k. apost. veličanstvo FRANCA. JOŽEFA I. Da, ta dan je bil za nas eden najlepših in najpomenljivejših dni Jživenja, preljubeznivi oče in cesar je bil mej svojimi otroci, zvestimi Bolčani. V ta visoki in trajoči spomin si je vzidal v svojo hišo, gostilno »Pri pošti«, c. k. poštar, g. Alojzij SorČ marmorno spominsko ploščo: Tu v tej hiši imeli so Nj. veličanstvo cesar FRANC J0ZEF I. visoki dvor dne 11. in 12, septembra 1882 povodom 5001etnice mesta Trsta. V trajajoči spomin postavil: Alojzij Sort, c. k. poštar. Razkritje te »spominske plošče« bilo je danes popoludne v navzočnosti mnogo občinstva prav slovesno. Patrijotični govor, pesmi, grmenje možnarjev poveličevali so zdatno navdušeno slovesnost. ŽIVI O FRANV JOŽEF I. I Iz koperskega »kraja* 13. sept. Vaš čislani list »Edinost« prinesel je v 71. štev. notico pod naslovom »Tajnik v Dolini«. Tukaj je bilo omenjeno, da so v koperskem okraju tri čisto slovenske občine, dolinska, dekanska in pomjanska, da bi se valed tega In vsled odlokov občinskih zastopov moralo v njih slovenski u radovali, pa da se ne uraduje in da so temu krivi gospodje tajniki. Sliši se, da je ta notica do srca segla nekim gospodom tajnikom, pa ne da bi se spokorill, da bi se zboljšali, da bi tako delali, kakor hočejo občinski zastopi, ampak da bodo sedaj še hujši, in da bodo pri volitvah delali proti izvolitvi slovanskih mož za deželne poslance. Ne znam, ali je to res, da so to rekli in da bodo tako delali. Za slučaj, da je res, pišem ovih par vrstic. Nikakor ne bode škodilo. Županije ali občine imajo svoja opravila. Občinarji volijo občinski zastop, koji odločuje in nadzoruje občinske koristi. Občinski zastop voli nadžupana in svetovalce, koji imajo opravljati občinska opravila. Da jih morejo laglje opraviti, ustanovi občinski zastop posebne uradnike, — njihovo plačilo, in način njihovega imenovanja. Mej te uradnike, plačane, spada tudi občinski tajnik. Tajnik, izvoljen od občinskega zastopa, odvisen je neposredno od nadžupana. Ta ga more odstaviti od službe začasno. Stalno odstaviti tajnika od službe ima pravico oni, koji ga je imenoval, namreč občinski zastop. V teh malo besedau napisanih na podlagi občinske isterske postave, vidi se delokrog občinskih tajnikov. Oni so uradniki, služabniki občinski. Nje imenuje, nje plačuje, nje odstavlja občinski zastop. Odvisni so, kakor vsak služabnik od svojih gospodarjev; od nadžupana, svetovalstva in zastopstva. Tajniki nekih slovenskih občin ko-perskega okraja, kakor da ne znajo tega ali nečejo znati. Morda je sama neveljavna praksa temu kriva. Nadžupani pridejo uredno samo enkrat v tednu v občinski urad. Sest dni v tednu je tajnik sam v uradu, in s tem se lahko smatra on več gospodarjem urada, nego nadžupan. K temu so neki nadžupani malo vešči v pisavi. Oni so skoro prisiljeni, pouzdati se skoraj povsema tajniku. Kar tajnik stori, to je prav storjeno. V resnici neki tajniki se ne smatrajo odvisnimi od nadžupana, svetovalstva, zastopstva. Oni mislijo, da so oni nad nadžupanom, svetovalstvom in zastopstvom. Oni mislijo, da so nad vso občino, da so prvi občinarji. Slišite samo to-le: V nekej občini so bile volitve zastopa. Na te volitve so vplivali i Lahi iz Kopra. Tajnik je nnpravil liste mož, koji se imajo izvoliti. Bili so izvoljeni večinoma. kakor je on Želel. Sploh se sedaj pravi, da ni zastop volil tajnika, ampak da je tajnik volil zastop, svetovalce in nadžupana. Do tega je uže prišlo. Vse narobe. Ta isti tajnik ceni ohčinarje, koji ga vzdržujejo, prav toliko, kolikor kapuzove glave. V Čas volitev pravi namreč, da se občinarji tako po ceni dobe, za nekoliko soldov, kakor kapuzove glave. Ta isti tajnik misli, da ima pod soboj tudi duhovnike, služeče v tej občini. Ni temu dolgo, kar je pravil, da so duhovniki nekdaj nosili kratke hlače, da sedaj nosijo dolge, in da je treba na to delati, da zopet kratke obujejo. ali da jim one, koje nosijo, podstrižejo. Tedaj ta gospod tajnik je uže tako prevzeten, da bi hotel zmanjšati moč, ugled, čast tudi gg. duhovnikov. Gospod tajnik! Slišal sem nekdaj govoriti starega očeta o svojem vnuku, la vnuk je bil poslan v šole, pa ni dobro opravljal svo-jjh rečij, ampak se je pečal z drugimi. Šolo je moral zapustiti, lotiti se drugih opravil. A nikder ni mu šlo dobro. Stari oče je vzdahnol in rekel: Uže večkrat sem slišal, da ni tako slabo, ako se človek z vinom vpije, kakor, ako se vpije s kruhom. Od vina se hitro strezni, pa teško od kruha. Ta stari izrek, koji gre od roda do roda. lahko bi se i na tega tajnika obrnol. Ta bil je šel iskat sreče v Italijo, mej italijansko vojsko. Povrnol se je in po milosti bil sprejet. Prišel je v občinsko službo dovolj ubog in slabo oblečen. Sedaj mu je dobro, oblekel se je, na-ija se, in najedel se je, napil se je, ka-or kaže, s kruhom. Ali sekedaj strežne? To je odvisno od občinarjev, osobito od občinskega zastopa. A ker se neki grozijo, da bodo delali proti izvolitvi slovanskih poslancev, ker je slovanski list »Edinost« neke resnice o tajnikih naznanil, na to odgovarjam samo par besedi. Poznamo Slovane, kojl volijo te poslance, in poslance same. Ne volijo jih zalo, da bodo resnico skrivali, da bodo pregrehe enega ali dru-zega občinskega uradnika pokrivali, da bodo nepostavnosti in nepravilnosti branili. Ne, ne, prav narobe. Stranke slovanske in njihovih poslancev naloga mora biti: z resnico na svitlo, pregrehe v službi stoječih mož, koje Škodijo občinstvu, morajo na dan in popraviti se. Vse se mora po postavah in pravilno delati. Resnica in pravica mora biti in gotovo je njihovo geslo. Pod tem geslom morejo oni zmagati in propasti, ali tega gesla se oni nikdar ne nikomu %a ljubo gotovo ne odpovedi. Slovanska stranka s geslom resnice in pravice prej ali pozneje mora sd svojimi poslanci zmagati, kakor v koperskem, tako tudi v drugih krajih Istre. To »prej ali pozneje« je odvisno od ljudstva, o tem namreč, ali se bode ljudstvo dalo varati več ali manj časa od njegovih sovražnikov. Večina ljudstva v koperskem okraju se uže dvakrat v kratkem času ni dala prevariti. Domače in razne vesti. Cesarski darovi Cesar je podaril občini Bergud v Volovskem okraju 200 gld. za zidanje šole in občini St. Po-laj v Sežanskem okraju 100 gld. za nove zvonove. Cesarska odlikovanja. Pre-s v i tli cesar so z Najvišim odlokom dne 9. septembra, spregledavaje dotične takse, podelili: Dostojanstvo tajnega svetovalca'. Knezu in Škofu v lavantitiskemu v Mariboru, dr. Jakobu Maksimilijanu Stepisch-neggu. Vetiki križ Franz Jožefovega reda : Knezu in škofu v Gradcu, dr. Janezu Zvvergerju, in knezu in škofu v Ljubljani, f Ku-Šar; c. k. lajtnant in grajšČak v Vipavi, grof Karol Lanthieri; ravnatelj kranjske obrtne družbe, Karol Lukman; prvi ma-gistratni svetovalec, Ludovik Perona; občinski župan v Krškem, Viljem Pfeifer; graščak v Tolstem Vrhu, Karol Rudež; župan^ v Kamniku, dr. Maksimilijan Samec ; župan v Kranji, Karol Savnik; dekan na Vrhniki, Martin Šlibar. Zlati križ za zasluge s Arono: Župan v Kočevji in deželni poslanec, Jožef Braune; stotnik vatrogascev v Ljubljani, Franc Dober-let; sekcijski inženir pri južnej železnici, Anton Giirke; predsednik obline družbe v Ljubljani, Anton Klein; župan v Gorenjem Logatci, Matija Milavec; župan v Dolenjem Logatcu, Adolf Mullev; naduči-telj in vodja mestne šole v Ljubljani, Andrej Praprotnik; posestnik tovarne v Ljubljani, Gustav Tonnies; posestnik tovarne v Rudoifovem, Anton Vertačič. Zlati križ \a zasluge: Župan v Vipavi, Karol Dolenc; župan v Gočah, Štefan Habe; Župan v Radovljici, Franc Hudo-vernik; spovednik v nunskem samostanu v Loki, Matija Jeriha; okrajni zdravnik v Črnomlju, Anton Paulin ; soproga profesorja zdravilstva dr. Schiffrerja v Ljubljani, Celestina Schiflfrer; učitelj na vad-nici, Ivan TomŠiČ; nadučitelj in župan v Cerkljah, Andrej Vavken. Sreberni križ za zasluge s krono: Nadučitelj v Šmarji, Janez Borštnik; župan na Ježici, Ignacij Cunder; župan v Domžalah. Matej Jane-žič; lekarni provizor v Ljubljani, Gašper Kozina; učitelj v Železnikih, Jožef Levič-nik; župan v Ilirskej Bistrici, Aleksander Ličan; župan v Črnem Vrhu, Janez Pe-ternel; župan v Spodnjem Zemonu, Jožef Potepan; prirednik na deželnem muzeji v Ljubljani, Ferdinand Schulz; župan pri Mariji Devici v Polji, Luka Strah; župan v Gorjah, Jurij Žumer. Srebrni križ za zasluge: Vpokojeni sluga v Litiji, Janez Badjura; nadzornik v posilni delalnici v Ljubljani, Jožef Dobnikar; stavec v Ljubljani, Janez Lindtner; deželni uradni sluga v Ljubljani, Jožef Seiko; mestni civilni stražnik v Ljubljani, Mihael Schu-ber: vpokojeni sluga okrajne sodnije v Rudoifovem, Janez Sobetz. —„Razun teh je še mnogo odlikovanih na Štajerskem. Odlikovanja. Nj. vel. cesar je podelil voditelju deške vadnice v Gorici, g. Ant. Hribarju, zlati križec za zasluge — in to v priznanje g. Hribarjevih zaslug na Šolskem polju. Uže davno nismo nobenega odlikovanje pozdravljali s takim veseljem, kakor pozdravljamo odlikovanje gosp. Hribarja. — Ni treba, da rečemo, zakaj, to zna vsak. kdor tega gospoda neutrudljivost, človekoljubnost in čist značaj pozna. — Zatorej pa čestitamo iz srca ne le v svojem, ampak gotovo tudi v imenu večine slovenskih narodnjakov na Primorskem. TržaSke novosti. Tržalki župan se je odpeljal vtorek 11. t. m. na Dunaj in je bil prisoten pri slavnostih 2001etnice, odkar se je Dunaj rešil Turkov. Cesarsko zahvalo avstrijskim ljudsvom, kakor jo prinašamo na čelu lista, jil ostal Tedno tak. kakorlen je bil v začetku, in da bi nam plačal 207 goldinarjev, katere nam je unesel. A naravno je, da lista, katerega lastništvo je prava »fata morgana«, in ga nobeden Človek ne pozna, in kateri v zadnjem času tako piše, da je v nevarnosti vsako podstrešje, pod katerim se nahaja, iz čisto materijalnih razlogov, da molčimo o gnjusu, ne bi mo«la več tiskati naša tiskarna. Menimo, da jasno govorimo. „Taftblauov" sodelalec, katerega so Iredentarji pobili, g. Brebmer, je uže popolnoma ozdravil in je včeraj sam aretiral onega, kateri ga je prvi malinol po glavi. — Zove se Cremaschi, doma je iz Milana. Iz tega se vidi, da ima italijanska »Iredenta« v Trstu svoje agente. Slavjaaaska čitaonica. Nekoliko članov ovega družtva podvzeti če v nedelj u jedan izlet u Prošek. Koji se želi pridružiti, neka dojde v nedelju na 41/, uri posp. na staciju, od koder će se z vlakom ob 5. uri do Mirainara, a od tam peš v Prosek. Povratek po volil peš ali vozeč, kakor bode večina odločila. Izkaz porotnikov za 1. I§84 bode javno razpostavljen pri magistratu od 23. do 29. t. m.; vsakdo si ga lehko ogleda in se mora proti njemu pritožiti, ako najde kako nepravilnost. Porotna sod olja. Dne 12. t. m. je bil obsojen Ambrož Ascoli iz Milana na 2 leti težke poostrene ječe, ker je svojemu gospodarju ukradel Čez 700 gld. — 13. t. m. je bil obsojen mizar Dominik Fazzini iz Trsta na 6 let težke ječe, ker je bil zatožen sleparije in poskušene tatvine. — 14. t. m. pa je bil obsojen Ferdinand R> nner iz Gradca, uže večkrat kaznovan zarad sleparije, na 4 leta teške ječe, ker je v Trstu več ljudi osleparil. 1'ollcljftko. Zaprla je policija deklo Lucijo R., ker je gospodarju pokrala pohištva v vrednosti skoro 300 gld., potem nekega mornarja, ker je po Trstu sleparil, in več potepinov, ker se niso mogli ska-zati, da imajo zaslužek. „Coftp. list" goriški je prinesel v 8. svojej številki te-le podučljive članke : 1. Slovenskim kmetovaicem 1 — 2. Vino-rejcem 1 — 3. Dober kis iz vina. — 4. Kako zamoremo prav veliko grozdje dobiti ? — 5. Kmetijske drobnosti. — 6. Reja kuret-nine na Francoskem. — 7. Poduk svilo-rejskim pozorovalnicam. Listnice uredništvi. Trem gospodom dopisnikom ii Kobarida. — Priobčili smo od 4 prejetih dopisov le enega, in kur se skoro vsi vrte okolo ene in tiste stvari, je menda s tem vsem Štirim ustreženo. Gosp. M. K. v P. - Pride tudi Vaše; a preobloženi smo z dopisi in vsi dopisniki nas pritiskaio. — Vaši dopisi so nain vedno ljubi. — Zarad V. je treba za letos Še odložiti, letos smo uže vsi vpehani od samih slav-nosti in troškov, narod ne more toliko nakrat. Gosp. V. v Kopru. — Dobra misel; govorili smo s predsednikom in on se ujema. Preskrbite par govornikov, nekoliko udov v kraju, kder želite zborovanje, in nasvetujte dntvni red, pa bo. Gosp. J. J. v Podgradu. — V »Edinosti« ni prostora za dopise, v katerih so skriti napadi na može tacega značaja, kakor je oni, kateremu so po vašem menenjl 21.-22. sept. 188C «kreluta zrastla*. Mi vemo, da so mu uže prej in da Vam ne zrastejo nikdar tako. --Glavna zaloga pridobi se na drugi način, ne z napadi. — Svetujemo Vam tudi. da se ogib1 Ijete prijatelja P., ker sicer lahko pridete v nevšečnosti. Gosp. A. G. v Kobaridu. — »Edinost*, • Naša Slogu«, »Imparziale» in «Staffetta» tiskajo in uredujejo se v naŠej tiskarni. — »Solobardi* smo podpisali "Laufpass«, ker nočemo, da bi pri nas iredentovske kozle premetavala. Radostno priobčimo črtico. Borano porodilo. Tendenca kurzov je trdna; pri vsem tem malo prometa. Le ogerska renta je vsled homatij na Hrvatskem nekoliko zgubila na veljavi. Dunajska borna dne 14. septembra. Enotni drž. dolg v bankovcih 78 gld. 20 kr. Enotni drž. dolg v srebru 78 • 55 • Zlata renta......99 » 50 » S'/, avst. renta .... 93 » — . Delnice narodne banke . 835 » — « Kreditne delnice .... 292 » 75 « London 10 lir sterlin . .120 » 25 • Napoleon.......9 » 50 « Le za poskušnjo znižana cena črnemu vinu od 48 na 44 soldov liter priporoča se gostilničar »A.1 cocchiere« v via Media št. 530/581 za Inštitutom druga ulica. Pravo in najbolj Se črno istersko po 44 soldov, belo vino in mdSkat po 48 soldov. 3—1 S6 spoštovanjem Franjo Bulec, gostilničar. Dijakom! V solidnej slovenske) družini dobita 2 dijaka stanovanje in hrano po jako u god n ej ceni. — Oglasiti se je v naŠej tiskarni Via Torrente št 2 3—3 se je preselil 24. avgusta na Corso st. 30. v tretje nadstropje. Priporoča se posebno za bolezni maternice, začetek jetike, ali za bolezni, za katere imena sami bolni ne znajo. Zdravi vsak dan zjutraj od 8 do 10 ure in popoludne o i 2 do 4 ure. 4-3 Alojzij Majer-jeva trgovina piva v steklenicah v Ljubljani priporoča izverstno ex-portno marcoo pivo iz pivovarne bratov Ko-zler-jev v zabojih po 25 in 50 steklenic. Garantira se šest mesečna obstojnost tega piva. 24 2 r UstanoTljaao 17«9. PA 2 Albert titft Samassa V* c. kr. dvorni zvonar fabrikant stroje? in gasilnega orodja v Ljubljani. Ubrani zvonovi z upravo. Vsake sorte gasilnice Izvrstne sestave za obSine, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori vozovi za vodo, vrtne Škropilnice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. Crkveni svečniki in druge priprave Iz brona. Sesalke in orodje za vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega in kovanega Železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. — po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke. 12-~ m gasi tU 193. BTlIlO. ) na W m IH Tržno poročilo. Kava — vedno boljša kupčija in više cene. Prodalo se je te dni 6000 vreč Rio po gld. 42 do 60. — 400 vreč Santos po gld. 48 do 62, — Java stane uže gld. 69 do 76, — Portoricco gld. 90 do 114, — Ceylon gld. 92 do 136, Sladkor — ml ihova kupčija; cene Še vedno gld. 29'/* do 311/,. za sladkor v vrečah. Sadje — malo kupčije, cene nespremenjene. Olje — cene vedno visoke, tendenca dobra. Jedilno stane gld. 40 do 44, namizno gld. 70 do 83. Petrolje — cena trdna na gld. 10'/.. DomaČi piidelki. — Fižol iskan. Ru-deči gld. 14, — bohinec gld. 15 in viSe.— Masi«, gld. 92 do 99. Žito — v slabem obrajtu, cene se pomikajo nazaj. Les — vedno po starih cenah, in še precej itskan. Seno — dobro konjsko gld. 1.10 do gld. 1.30. Kraljica vsih lekov. S1 Deset let velikanskega uspeha, čudodelne zdravilne moči, je ta lek dobro poznan ne le v cesarstvu avstr.-oger. ampak {tudi na lnostran-[skem. Jako po ceni, je [znak dobrodelnosti ■in pomoči v človeškem trpljenju In se nahaja v kajžici ubožca, kakor tudi v palači velikega bogatina. Spremljevana po priporočbah najuSe-nejših zdravnikov, in po neskončnem številu spričeval, se odlikuje zaslužno mej tolikimi zdravili, o katerih tako pohvalno govorć Četrte strani časnikov. Kraljica vseh lekov je Franz'sche Esseat, napravljena po Gahrlelu Picoo-lft-u, lekarničarju v iJublJani, kateremu se pošiljajo naročbe, in katere se izvršujejo točno proti povzetju. Gosp. G. Piccnlt, lekarničar v Ljubljani. Podpisani spričuje čisto resnico, da ji tinktura Franz'sche Essenz spoštovanega gosp. Piceoli-a, lekarničarja v Ljubljani visoko obrujtana od mnogih bolnikov tudi drugih bližnih far zarad nje čudodelne in hitre pomoči in nenavadnega UBpeha, tako sicer, da ga ni dneva, da ne bi prišel kak bolnik k njemu v Fianono in ga prosil, naj mu prooa kako steklenico te čudodelne esence, katero on vedno ima pri rokah za svojo in rabo družine. Fianona 3. oktobra 1882. Anton Wlassich, župnik-kanonik. UŽe mnogo časa zdravim mnoge bolezni z najboljšim uspehom le s čistili. Predpisujem tudi Vašo Franz'sche Essenz, katera razun nje znane uspešnosti, ima tudi prednost, da prouzročuje obilna izpraznenja brez da bi kaj dražila Črevesje. Trst v oktobru 1882. Zaloga v Trstu v lekarnah: F§raboschi (Corso), Leitenburg (Piazza S. Giovanni in Giardino pubblico), Prendini (Palazzo Mo-dello). 20-15 Dr. Pardo, praktični zdravnik. Na vsa prebivalce Avstro-Oiersk Nujni oklic! Zarad podedovalne razdelitve bo dediči 121 let obstoječe trgovske hiše Ivan Karol Kunzschmidt v seji dne 1. junija t. 1. *kle-noli, da dajo v najtrn dosedanje prostore s 1. novembra 1883 in prodajo vse v zalogi nahajajoče se razno blago po ceni, kar stanejo le surovine dotičnin izdelkov, torej Mkoro zastonj, da bodo le mogli prostore sprazniti do 1. novembra. To le blago je še v zalogi: 4500 ženskih košulj iz najfinejšega angleškega Sifona s pravimi švicarskimi vezenim: ušitki, resnično umetne vezanje, po gld. 1.50 komad in gld. 16.50 tucat. 1500 ženskih nočnih korsetov prav iste baže, prav dolgih in po V9ej dolžini všltimi Švicarskimi vezeninami, naje-legantnejše napravljenih, prava krasota za vsako damo, komad gld. 150, tucat po gld. 16.50. 5600 spodnjih kitelj iz najfinejšega naravnega platna, okrašenih sč švicarskimi svilnatimi portami po gld- 140 komad gld. 15»50 tucat. — Iste iz rudečega kretena, komad gl. 1.50, tucat gl. 16.50. 3560 moških kušutj iz najfinejšega angleškega Sifona, čveterojebnata prsa, gladka ali vezljana različnih mer okolo vratu, po gld. 1.50 komad, ali gld. 16.50 tucat. Košulje za gospode po najnovejšem kroju in pari&ki fasoni 1 imajo na jezičku c. k. orel in nadpis «k. k. auschl priv. Patent* krasota za vsacega, stanejo le gld. 1.80, tucat gld. 19. 1500 tucatov pregrinjalnih garnitur iz da-masta z vtekanimi slikami cvetic itd obstoječih iz prta in 12 tavajolov po gld. '2.85, neobhodno potrebno za vsako hišo, po neizrečeno nizkej ceni. 2000 turških brisalnlc, vsak komad posebej denjen, z rudečimi dolgimi franžami, prekrasno blago, tucat gld. 3.75. 2000 velikih ženskih fačolov za čez rame iz najfineje berolinske volne z dolgimi franžami v raznih barvah, kakor belih, rujavih, drapanih, kariranih, turških. komad gld 1 20, tucat 12.50. 400 pled-ov za potovanje najtežje baže, jako velikih, najfinejših z temnim robcem in bogatimi franžami, kateri so rabljivi kot najlepša obleka še cel6 po 20 letnej rabi, 1. vrste poprej gld. 15, zdaj le gld, 5 85, 2. vrste poprej gld. 12, zdaj le gld. 4,85 komad. 400 preštepanih odej (koltrov) v perzijskih in Indiških barvah in slikah, z volneno podstavo gld. 3 komad. Odeje iz najfinejšega volnenega atlasa, kompletne za največo posteljo, v vseh barvah: rudeče, modre, rumene, zelene itd. z najfinejšo volneno podstavo, poprej gld. 12, zda) le gld. 6.85 komad. — Odeje iz najfinejšega kašmira v vseh barvah, poprej gld. 10., Zdaj le gld. 5.40 komad. 5000 tucatov prestralj iz dobrega teškega platna ža vsako, še tako veliko posteljo komad gld. 1.35, tucat 15. 350 garnitur francoskih pregrinjal obstoječih iz dveh posteljskih pogrinjal in enega pregrinjala Za mizo z kravatami iz barŽuna, krasno delo in stane vsa garnitura, to je vsi 3 komadi skupaj le gld. 7.50. Vsak odjemalec blaga v vrednosti najmanj gld. 15.— na enkrat dobi remu-neracijo, ali brezplačno eno švicarsko uro iz francoskega pozlačenega brona Plastika z dol po verigo; ža natančnost se Janijti 2 leti. Naročbe proti gotovem denaru (po poštnej nakaznici ali pa s povzetjem po c. k. pošti) je treba pošiljati na 3—3 Erbschafts-Vervvaltung Rabinovvicz, Wien, II Schiffamtsgasse Nr. 20. Sejm v Tolminu 7.a živino, poljske pridelke, gospodarsko in kmetijsko orodje, sta-cunsko blago i. t. d. drži se na Sv. Matevža dan 21. septembra in na Sv. Jurija dan 23. aprila vsako leto. Županstvo v Tolminu 1. sept. 1883. Telegram iz Ogerskega! Zaradi smrti zastonj -m 1470 žepnih ur* Lastnik ene največih trgovin z urami je nedavno umrl in je v svojej oporoki svojim dedičem dal strogo povelje, da porabijo pokretnine in nepokretnine na svojo korist, mej tem ko so primorani v proti ognju sigurne; kasi shranjenih 1470 žepnih ur proti plačilu srebrnega pokrova, potem troškov za reguliranje inmočno pozlačene verižice iz double-zlata tiartvatl, da bode tako vsa- k«mu prilika dana, da se preskrbi s prefino regulirano žepno uro glavne vrste, in ker je uže samo srebrno pokrovo, izvrstno reguliranje in veriga iz doubie-zlata skoro toliko stala, kolikor se zdaj praša za celo uro, le v svojo lastno korint, ako naroči kolikor prej in kolikor več ur mogoče, ker je gotovo, da bode mala zaloga k malo pošla. Sč spoštovanjem DedlSl. Te-le ure so v zalogi: 509 kointdav žepnih ur na cilinder iz najfinejšega francoskega double-zlata, ali pa močno posrebrnenega nikla, fino graviranih in giljoširanih, z močno pozlačeno verižico, zlata fasona. fino na minuto repasiranih. Vse skupaj le gld. 4.60; iste iz pravega l31otnega srebra po c. k. uradu za punciranje poskušene in močno pozlačene le gld. 6 50. Iste ure na cilinder iz teškega, pravega 14 karatnega zlata po c. k. uradu za punciranje poskušane, poprej gl. 45 , zdaj pa za smešno ceno oa le gl. 16. 356 «r na »Idro iz najfinejšega francoskega double-zlata, ali močno posrćbrnenega nikla, fino graviranih in giloširanih, na 15 pravih rubinov, z natanjč- _*__ -*---'------tn lrra Drtrt V*. skušenih po c. k. uradu za punciranje in močno pozlačenih le II gl. 275 Vfashlngtlianaklli remontolr ar iz močno posrebrnenega nikla ali double-zlata, navijajo se brez ključa, z mehanično pripravo za kazala, z plošnato Sipo, kazallšem iz emaila in kazali za sekunde, reguliranih na sekundo, najizvrstnejša ura sveta. Cena s krasno verižico vred le gl. 8.30. 250 irebrnlh remontolr ur iz teškega 13 letnega srebra, potrjenega do c. k uri»du za punciranje, navija se brez ključa, z mehanično pripravo za kazala, plošnato šipo, emailirano kazališče in s kazalom za sekunde reguliranih na minuto, najizvrstnejša ura sveta. Poprej gld. 25, zdaj za smešno ceno od le gld. 13 Da vse ure gredo natanjčno, jamčim 5 let. NAZNANILO. 24. avgusta 1883 našlo se je gf tajne predaloe "^EJ v omari za blago, katerega rabi le dedič in v njem je bila ta-le prava zlatenlna Vsa ilatenlna le poskuiena po o. k. uradu za punciranje in okrašena a ponarejenimi žlahtnimi kameni In briljantl. Vsi kamni imajo vsled izvrstnega brušenja lepšo svitlobo, nego pravi in je ta resnica bila potrjena uže po stoterih zlatarjih in strokovnjakih, kateri so te čuda videli in tudi nakupili 217 protonov Iz pravega zlata, o ponarejenimi briljantl; v vseh velikostih, pravo 6 karatno zlato In finej baržunovej škatljici, komad le gld. 3.75. 184 parov uhanov iz briljantov ali gumblo, iz 6 karatnega pravega zlata s krasnimi briljantl v (inej baržunovej škatljici, par le p;ld. 3.75. 222 parov uhanov iz pravega zlata punciranega na 6 karatov z najlepšimi koralami, sfe Skatljico le pld. 1.50 par. 164 medaljonov iz močnega, pravega lHlotnega srebra, po-skušenega po c. k. uradu za punciranje vsak komad druge krasne oblike, Rraviranih in emaU tiranih, razen tega tudi močno pozlačenih, ko. mad le gld. 3.60. Iste iz francoskega double-zlata s ponarejenimi briljanti le gld. 2.50. Naročbe po pošti, kakor tudi teleprafične, katere se izvršujejo proti povzetju, ali _ pred-pošiljatvi dotičnega zneska, naj se pošiljajo na IGNAZ B03F*.0"W*, Postyen na Oflerskem. 3—3 Stiskalnice ža vino 10—10 (Prešanje.) nsijnovejfie sisteme, trebajo le malo prostora. odtiskujejo s podvojeno hitrostjo, net'0 popreSnje stiskalnice; so jako ročne, trdne in za trajnost napruvljeoe, se izdelujejo v vsih velikostih za pri- vatne. kakor tudi za več* producente, kakor posebnost. Poroštvo, spričevala n;id 1C00 uže oddanih tiskuInic. Narise in cenike n» vsako pračanje brezplačno in franko. Grozdne mline, najnovejše konstrukcija. Naročbe o pravem času zaželene. Dunaj II. Pniti'istrasse 66. ovarna v Frankobrodu n. M. PH. MAYFARTH