InseratI s«> sprejemajo in valji tristnpna vrstH :
H kr., Jo so tiska lkral, i •»	o
1- n n n n - n
1 ^ n n n n	u
l>ri večkratnem tiskanji s« ovna primerno zmanjša.
Rokopisi
»u n« viafajo, nefrankovan« pisma so no sprejemajo.
Naročnino piejema opravništvo (aine nistrucija) in eknj edicija na H arem trgu ti. št. Iti.
Kongres
je Bklenjcn. Evropski mir je rešen — za nekaj času. Odločnemu posredovanju Ilizmarka so imamo zahvaliti , da so se zadeve mirno raz-vozljale; „bodite pametni, in mirno se pogodite, kdor ne da miru, ga bom jaz prvi vdaril ', na ta način je z grožnjami in mirnim prigovarjanjem dosegel, da so se porazutneli diplomati v vseh stvareh, akoravno so na kongres s skrivnimi, morda vse drugimi nameni prišli.
Vendar si ne smemo domišljati , tla se diplomati razidejo kot prijatelji. V Rerlinu sicer jih Rizmarkova veljava nekaj v strahu obdrži , da si ne upajo sloge kaliti; brž pa, ko stopijo na domača tla, začeli bodo na tihem riti zoper tiste točke hrlinskega miru, ki niso povšeči. Skoraj vsi narodi so z dijilo-mati in s sklepi kongresa nezadovolmi. [tali jani zavidajo Avstriji Hosno, češ, Avstrija se zopet poveča, nam pa se še zedinjena Italija ne dii, ker ostanejo laške Tirole še vedno pod Avstrijo ; vsled tega k«; množe po Italiji protiavstrijsko demonsti acije.
Kakor laški, tako tudi francoski diplomati nobenega dobička domu ne princHi. Z nejevoljo gledajo Eranco/je, kako se angleška oblast v sredozemskem morji vedno bolj vtrjuje : ne zadovoljni, da imajo Gibraltar in Malto, |m> grabili so zdaj šociperski otok, 111 morda bodo v kratkem segli tudi po Egiptu.
Angleži so največ upih, zato so tudi največ dosegli: kjerkoli jo Rusija od|enjala, pri silili so jo k temu Angleži; tako se je Rolga-rijtt razdelila in južna polovica Turkom prepustila ; tako so se Angleži na južnih bregovih balkanskega polotoka ubranili bolgarsko iu ruske trgovsko konkurence. S posedenjem ci-porskega otoka pa so dobili lepo postajo, iz katere vsak trenotek lahko posežejo v turškoj
Po poitl	prejemali velja :
/a eelo leto	. 10 gl. — kr
r.a polleta	, , f> _
/.a četrt lota	. . 'J f,()
V administraciji velja:
lo leto , . S gl. 40 kt;
Za
r.a pol leta . . rit eetrt let«
V Ljubljani veij/i no kr. več
I „ 10 .. . '■i u m ,'i-na liom pošiljali 1 na leto.
Kravji dolini
zadeve. Vendar angleški listi s temi vsjtelii niso zadovoljni.
Rizmark za Nemčijo nič ne zahteva; pa težko je verjeti, da bi hotel on brez dobička usiati, ko sr vso masti iz turške zapuščino; morda nas bo že v kratkem iznenadil s kako nepričakovano terjatvijo; zato nikakor ne-nitiino u/roka, brez skrbi gledati v bližnjo bodočnost.
Rusija je mnogo tega dosegla , kar si je bila naprej vzela; vendar Rusi niso zadovoljni, ko vidijo, kako si zdaj drugi med seboj delijo, kar so Rusi s svojo krvjo priborili ; peče jih v srce, da delo osvobod|onja kristjanov ni dovršeno vkljubu tolikim žrtvam iu zmagam, tla velik kos Rolgarijo v turških krempljih ostane tla se Armenci niso osvobodili, jezi jih, da se Evropa obnaša, kakor bi bila Rusija njej podložna, ter bi brez njenega dovoljenja še ma-zinca ganiti ne smela.
Najbolj zadovoljna sme še Avstrija biti, ker jej pripade brez boja lepa Rosna, ki je več vredna, ko vse to, kur so Rusi dobili, več ko pusta Resarabija in oni delt Armenije s Karsom, Ardahnnoni iii Hntiimom. Vendar našim Madjaro-Neincem še to ni zadosti, m pravijo, če že kaj vzamemo, morali bi vzeti poleg Rosne še Srbijo, Albanijo, ('rnogoro, Riiinunijo iii Macedonijo. Nezadovoljna je tedaj tudi Avstrija.
Nezadovoljni so Srbi, Črnogorci, ker so premalo, in Grki, ker niso nič dobili, Rtnnunci pn, ker morajo Dobrudžo za Re-arabijo vzeli Tako so s sklepi kongresa vsi narodi nezadovoljni ; rekli smo koj i/, počotka, da se bodo ali sprli, ah pa se bo osnoval kak gnjil kompromis, in tako se je zgodilo.
Da ta dogovor, ki se bo berlinski mir imenoval, nema v sebi pogojev stalnosti m trd-
Vrndniitvo jo
štev. 26.
l/haja po trikrat ua teden in sicer v torek, četrtek iu soboto
nosti, mora biti vsakemu jasno. Zato z vzhodnim vprašanjem še dolgo nismo pri koncu. Evropa se bo št; dalje oboroževala iu pripravljala na veliko svetovno vojsko, ki se bo vnela v dveh, treh letih, ali pu še prej.
Rlaga je misel princa Oldenburga, ki je predložil kongresu spomenico, da naj državniki odrešijo Evropo presilnega vojaškega bremena, ki spodkopujo blagostanje vseh narodov, a žalibog, on iu vsi enakoinisleči se bodo prepričali, da človeštvo ne najde miru, dokler se bodo gojile strasti namesto krščanske vernosti.
Društvo „Etlinost'' v Trstu.
(Poziv.)
Politično društvo „ Edinost" je [to priložen h novih pravilih razširilo svoj delokrog čez vse Primorsko ; ono bode torej po najboljši moči širilo narodno zavest in vsakovrstni na|iredek ter se potezalo za pravice Slovencev v Trstu iu okolici, 1111 Goriškem in v Istri. Podpisani odbor vabi in prosi toraj rodoljube po vsem Primorskem, posebno pa čast. duhovščino po Istri, ki je edina zanesljiva pomočnica ondotniin zapuščenim Slovanom, da v prav obilnem številu pristopijo k temu važnemu društvu ter mu po mogočosti dosti udov mej prostim narodom pridobe.
Novi udje naj se pismeno jirijavljajo pred-sedništvu v Trstu
V Trstu, 11. julija 1878.
O d bo r pol it. d r u štva „ E tl i n o s t."
I'nn ilu polit. <Ii'iihI%u ,tf<liuo*t" 7,11 B"i-imoi**ko«
lini' in sedež društvu. § t. llstanovlja se za celo Primorsko deželo, spadajoč pod tržaško namestništvo, po-
Vladari iz roilovinc Romanovih.
Mihajlo Fcodorovič
(Iti 1:1- 1G48.)
(Konee.)
Spisal J. Steklarni.
Po smrti llermogena jo ostala stoliea moskovskega patrijarha prazna šest let, ker so pričakovali i/, sužuosti očeta gosudarjevega. Po dcuhuskf 111 primirju so pustili Poljaki Eila-reta 1/. sužnosli. Ko so je on bližal stolici, prišel mu je nasproti skoraj ves moskovski narod n nirom 1111 čelu. Mihajlo se je naklonil očetu do zemlje iu ravno to je storil tudi hlnrot, oba sta dolgo molčala ter prelivala solze radosti. Eihiretu so ponudili precej čast patri-arško, ali on se je, kakor je bila sploh navada dolgo branil te težko službe. Na zadnje jo je pa vendar sprejel ter je bil posvečen za patriarha I. Kili). Eilaret, ki jo bil jako izveden v političnih zadevah, imel je od zdaj odločilen vpliv na ujiravo državno; on jo učvrstil moskovsko samovlado, ki je bila za časa nemirov jako oslabela ter je bil do svoje smrti (I. lMIl)
edini voditelj Mihajlov. Na državnih ugovorih sta bila po navadi upisana obadva, oče in sin, namreč: Gosudar car 111 veliki knez cele Rusije Mihajlo Eeodorovič in veliki gosudar, sveti patrijarh moskovski in vse Rusijo Eilaret Ni-kitič."
V notni n j c j upravi sta gledala pred vsem, tla se uvede red v državnem gospodarstvu, Iii jo bilo za časa brezvlado popolnoma razpalo. Vsled nemirov in velikih vojsk je bilo mnogo vasi pa tudi celili mest propalo. V mnogih po-krajinnh so prebivalci radi neprestanih nopri-jateljskih napadov tako osiromašili , da niso mogli uič več davka plačevati, lluda nadloga so bili tudi činovnioi, ki so narod plenili, kolikor se jo dtilo. Da se slabi red v pobiranju davkov odstrani ter temelj položi pravičnemu davku, odredila je vlada, da se sestavijo zem-Ijiščino knjigo (piseovija knigi); činoviukoiii pa se jo strogo zabranilo jemati od siromašnega naroda podarite (posulii). Nekolikokrat, sta sklicala Mihajlo 111 Eilaret tudi državni zbor kterega sta poprašovala za svet, kako bi se mo-
gle vse tu zapreke odstraniti. Na teh zborih (zemskaja duma) je mogel vsaki član svojo mnenje izraziti, potožiti se 1111 krivice iu predloge staviti, kako bi se moglo siromašnemu narodu pomoči. Proti koncu Mihajlovega care-vanja se je začela Rusija vendar vzdigati iz poprejšnjega nereda in život državni zopet prav razvijati, kajti ne samo notranje stanje se jo popravilo nogo tudi izvanjski odnošnji so postali bolj ugodni. Tako sla podpirala Mihajlu Suh Abbas 111 angležki kruli Jakob I v jiolj-skoj vojski z denarji. Ko jo pa angležki poslanec kralja Jakoba I., John Merili, poprosil cara za brezc.olni prevoz blaga angleških trgn-cev po Volgi v Perzijo, ni iiiii car tega do-/volil jio svetu ruskih trgovcev. Za Mihajla so prišli prvi francoski poslanci na moskovski dvor.
Proti koncu Mihnjlovo vlade bi se bila skoraj vojska s Turki vnela; povod temu so bili Tatari in Kazuki. Moskovska vlada je še vedno dajala kanu in odličnejini murzoni darove, da jih tako odvrne otl napadov. Ali vso to ni nič pomagalo. Vsaki čas so pridrli Kriniei
litiško in bralno društvo z imenom Edinost'• in se sedežem v Trstu.
Namen di~uštva. §. 2. Namen tega društva je, da budi in širi narodno zavest in razni, posebno pa gospodarski poduk in omiko mej slovenskim ljudstvom na Primorskem, da brani narodne in vse druge pravice omenjenega ljudstva in s kratka, pospešuje materijalue in duševne koristi njegove v državnih, občinskih, cerkvenih šolskih in gospodarskih zadevah.
Pripomočki društva. §. 3. Pripomočki v dosego društvenega namena so ti-le :
a)	Shajanje udov v društveuej sobi k čitanju in prijaznim pregovorom;
b)	zbori društvenih udov, v kterih se bodo obravnavale društvenemu namenu primerne reči, posebno volitvene zadeve, prošnje, adrese, in sklepale resolucije;
c)	časniki in razne knjige, ki bodo shranjene v društvenej sobi udom v poduk in kratek čas;
d)	zabavni shodi ali besede za omiko in vedrenje duha;
e)	sklicevanje ljudskih shodov (taborov) pod-milim nebom in javnih občnih zborov po vsem Primorskem po namenu §. 3. postave od 15. nov. 18G7 drž. zak. št. 135;
f)	po mogočosti tudi izdajanje posebnega društvenega časopisa.
Kdo in kako more postati družabnik. §.4. Kedor želi vstopiti v društvo, oglasi se pri odboru. Ta odločuje z nadpolovično večino v tajnem posvetovanji, kedo se sprejme, kedo ne.
Enako sklepa odbor, če gre za to, da se kateri ud izključi iz društva, pa nij dolžan, povedati dotičnih razlogov. Maloletni možje, ženske in ptuji državljani ne morejo biti udje tega društva.
Pravice udov. §. 5. Vsak ud ima pravico v društvenej sobi čitati društvene časopise in knjige, sme se vdeleževati vseh društvenih shodov, zborov in razgovorov, pri zborovanji sme govoriti, nasvete dajati, predloge staviti in pri sklepih in volitvah glasovati.
Dolžnosti udov. §. 6. Vsak ud ima dolžnost, po svoji moči pospeševati in podpirati društvene namene (§. 2.), ravnati se po zborovih pravilih in odbo-rovih sklepih, ter naprej plačati f. 1. vstopnine
in potem 10 soldov na mesec, da se pokrivajo društveni stroški.
Prostovoljni doneski se hvaležno spre-jemljo; vplačani doneski pa se ne vračujejo.
Daljnim ali pa resnično revnim udom se vstopnina in mesečnina zniža, prva celo odpusti, ali pa se jim bo društveni časopis po znižani ceni, če mogoče tudi brezplačno na dom pošiljal, o čem sklepa odbor.
Volitev predsednika in odbornikov.
§. 7. Občni zbor voli izmej udov društva predsednika in 9 odbornikov ; predsednik in saj 4 odborniki pa morajo stanovati v Trstu ali pa v tržaški okolici.
Odbor voli izmej sebe, jiodpredsednika, tajnika in denaruičarja, katere 3 osebe morajo stanovati v Trstu ali v okolici.
Občni zbor pa voli tudi 9 namestnikov, katerih 4 morajo stanovati v Trstu ali okolici. Ako je kak odbornik zadržan, da ne more priti k seji, mora to naznaniti predsedništvu saj 2 dni pred sejo, da ono namesto njega pokliče v sejo namestnika, ki ima potem v seji vse pravice odbornikov.
Odborniki in njih namestniki imajo nalogo, da zvedo potrebe svoje pokrajine ali vasi in jih naznanijo odboru, da jih pretehta in če je potreba, postavi na dnevni red občnega zbora.
Poslovanje in dolžnosti odbora.
§.8. Oibor sprejema ude, (§. 4.) sklicuje zbore in shode, (§. 10.) vreduje notranje zadeve, izvršuje sklepe občnih zborov in jih razglaša po časnikih, vabi goste v zborovanje, gospodari z društvenim premoženjem, in ko odstopi, daje od vsega tega odgovor občnemu zboru; predsednik ali njegov namestnik zastopata društvo tudi pri gosposkah in tretjih oaobah.
9. Da spoluuje te svoje dolžnosti, shaja se odbor na predsednikovo vabilo v skupno posvetovanje in sklepa z nad polovično večino glasov. Pri enakem številu glasov odloči glas predsednikov ali njegovega namestnika. Da odbor lehko sklepa, mora biti nazočib saj pet odbornikov.
Občni zbor in njegove pravice.
§. 10. Redni občni zbor mora biti saj enkrat na leto in sicer meseca oktobra; v tem občnem zboru odbor položi račun in poročilo o svojem letnem delovanji. (§.8.) Izredni občni zbor mora biti, ako to zahteva 6 odbornikov, ali pa tretjina družtvenikov.
Zborovanje je v družtveni sobi, ali pa v ka-
terem koli kraju Primorske dežele, kar določuje vsakikrat odbor.
§. 11. Sejam zborov predseduje in jih vodi predsednik, če je on zadržan, njegov namestnik; kadar pa nobenega teh dveh nij k seji ali k zboru, predseduje najstarši odbornik.
§. 12. Občni zbor ima pravico voliti odbor, (§. 7.) sklepati o zadevah, katere ugajajo društvenemu namenu, pregledovati letni račun, kakor tudi opravilna poročila odstopivšega odbora (§. 8 ), prenarejati pravila in razdru-žiti društvo ter sklepati, kaj se ima v tem slučaju storiti z društvenim premoženjem.
§. 13. Kot pregledovalce računov izvoli občni zbor 3 ude, ki niso bili odborniki v pre-šlej dobi odborovega poslovanja.
Da zbor veljavno sklepa , mora biti pričujočih saj 20 udov; le če gre za društveno razdruženje, treba, da je nazoča polovica udov in morate to potrditi dve tretjini vseh pričujočih udov.
Vpeljavanje gostov.
§. 14. Odbor ima pravico vpeljati v društveno zborovanje polnoletne može kakor goste, in z dovoljenjem predsednikovim se smejo vdeleževati obravnav, vendar ne smejo ni glasovati ni voliti. Vsak gost se ima vpisati v posebne za to določene bukve.
Spominjska knjiga.
§. 15. V spominjsko knjigo se zapisuje vse, kar se godi pri sejah in zborih, insier: predmeti govorov, stavljeni nasveti in sklepovanja o njih, dovršene volitve in vse druge za društvo imenitne dogodbe, tako, da bodo te bukve družtvena kronika (zgodovinske bukve). To knjigo vodi tajnik.
Kdo sme v društveno sobo in k društvenim veselicam f
§. IG. V društveno sobo smejo k branju zahajati le udje in vpeljani gostje.
§. 17. Zabavne shode ali besede napravlja, napoveduje in vodi odbor, katerih besed se vdeležujejo udje z rodbinami in vpeljani gostje.
Sodnija o prepirih.
§ 18. Ako nastane mej družabniki prepir, razsojajo o tem izvoljeni sodniki. Vsaka stranka društvenikov izvoli dva družabnika za sodnika, in če se ti ne zedinijo, izvolijo si nad sodnika, kateri konečno razsoja.
Izstop in izključenje iz društva.
§. 19. Kedor stopi iz društva, mora to naznaniti odboru en mesec poprej.
v moskovsko gosudarstvo ter zaplenili vselej mnogo prebivalcev, ktere so potem razprodajah v sužnost. Ravno tako so pa tudi Kazaki dohajali v Črno more ter tamkej turške zemlje nadlegovali in po moru ladje lovili. L. 1637 so sklenili Kazaki vzeti Azov, važno turško trdnjavo na ustju Dona. Pripeljavši seboj 1000 zaporožkih Kazakov, vzdignejo se Donci 21. aprila proti Azovu. Vseh skupaj je bilo 4400 ljudi. Ravno takrat je šel skoz njihovo zemljo v Moskvo turški poslanec Grk Kantakuzen in ker so opazili, da obči s Azovci, so ga ubili. 18. junija so imeli Kazaki Azov že v svojih rokah , poubivši vse prebivalce razun Grkov in oalobodivši vse vjete kristjane utaborili bo se Kazaki v Azovu ter poslali sporočilo v Moskvo o tej novi zmagi. Car je odgovoril: „Vi ste grd čin storili, ker ste turškega poslanca samovoljno ubili; nikjer se to ne godi, da bi se poslanci ubijali, in Azov ste vzeli brez naše carske dozvole." Sultanu pa je car pisal: Kazaki so osvojili Azov s prevaro, oni so že od zdavnej razbojnici pobegli sluge ter
ne poslušajo nič več naše carske zapovedi ; vam, bratu našemu, se tf ne treba jeziti na nas zato, ker so Kazaki poslanca ubili in Azov osvojili, kajti oni so to storili brez naše dozvole, po samovolji, in mi gotovo ne stojimo za takimi razbojniki ter nočemo radi njih imeti kake prepire; pobite vse, če jih le morete; mi pa hočemo z vašim sultanovim veličanstvom v čvrstej ljubezni in zvezi živeti." Ali težko se je bilo ogniti prepirov s Turki: v jeseni so Krimci opustošili moskovsko Ukrajino in kan je pisal v Moskvo, da se je ta napad dogodil na povelje sultanovo radi osvojeuja Azov*. Perzijska vojska in smrt sultana Murata niste dolgo dopustile Turkom vzdigniti se proti Ka-zakom. Še le v maju 1. 1641 se je vzdignil sultan Ibrahim pod Azov z 200.000 možmi vojske; ali Kazaki so se z veliko hrabrostjo in odvažnostjo borili, odbili 24 napadov ter prisilili Turke, da so se morali brez vspeha vrniti.
Kazaki so poslali v Moskvo vest o velikej
I svojej zmagi pa tudi o žalostnem stanju svojem: „Mi smo nagi, bosi in gladni, pisali
so oni: tudi hrane, smodnika in svinca nam manjka, in vsled tega se hočejo Kazaki raziti, a mnogi so tudi ranjeni." Oni so prosili1, da bi gosudar sprejel od njih Azov. 3. januarja I. 1642 je sklical Mihajlo zbor iz celega go-sudarstva ter ga vprašal, če more gosudar radi Azova s turškim sultanom vojsko začeti iu od Kazakov Azov prevzeti. Če zbor na to pritrdi, mora se država za to vojsko jako pripraviti z vojaki, s hrano, orožjem, Bmodnikom in svincem, ali od kod zato denarja vzeti ? Svečenstvo je odgovorilo, da bode rado po-moglo z denarji, kolikor se bode dalo. Dvorjani in deca bojarska so odgovorila, da oni radi v vojski služijo, da je treba Azov vzeti, kar se pa tiče pobiranja denarjev, naj gosudar izbere od vsakega stanu po dva ali tri ljudi, ki bodo pobirali po vsej državi dobro-voljne prineske, in če ne bodo dosta denarjev zbrali, naj se vzame blagajna patrijarbova, pa tudi drugih duhovnov in samostanov. Ravno tako naj se pobira davek od kupcev in kmetov. Ali bojari pri tem niso pozabili pritožiti se
Iz društva se izbriše , kedor bi društvu uečast delal , enako se izbriše oni , kateri s plačilom 3 mesce zaostane in na ponovljeni odborov opomin dolga ne poravna.
Kedo podpisuje društvena pisma.
§. 20. Pisma, naznanila in zapisniki so veljavni, kadar jih podpiše predsednik ali njegov namestnik s tajnikom vred.
Denarničar.
§. 21. Vse dohodke prejema denarničar in izplačuje vse stroške; on veljavno podpisuje pobotnice; veDdar pa ne sme nič izdati brez odborovega sklepa. Vsake tri mesce mora denarničar v odborovi seji poročati o stanju denarnice.
V	Trstu, 5 maja 1878.
6028 I
V	zmislu 9 in 10 društvene postave od 15. novembra 1867 spričuje se, da politično društvo ,,Edinost'1 za Primorsko v Trstu zakonito obstoji na podlagi predatoječih spremenjenih pravil.
V Trstu dne 7. junija 1878.
Za c. k. namestnika: Fozzi.
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. julija.
Avstrijske dežele.
Avstrija je s Turčijo sklenila odbojno in vdarno zvezo ter ji zagotovila evropska posestva, če ji Turčija prepusti Bosno. Tako se glasč najnovejša poročila , ki se nam pa zde malo verjetna, ker bi prijaznost Turčije Avstriji pač malo pomagala proti mogočni in trdni zvezi Rusije, Nemčije, Italije, Srbije in črnegore. Dogovori zastran Bosne med Tur čijo in Avstrijo še niso dognani, vendar se sploh poroča, da Se turška vojna avstrijski ne bode ustavljala in da ji bode poveljnik izročil turške trdnjave.
Graški mestni odbor hoče deželnemu zboru izročiti prošnjo, da bi Gradec imel namesto dosedanjih štirih, 8 poslancev v deželnem zboru.
Poljski listi naznanjajo , da so Rusi pri Ruskem Ilusiatinu napravili tabor za 15000 mož in da se je zbiranje vojakov v tamošnjem kraju že pričelo.
na carske činovnike, kako oni nemilosrdno in krivično davke pobirajo ter podarke spreje-lajo. Narod na ta način osiromašuje, oni pa si zidajo lepe hiše , kakoršnih do zdaj v Ru-Biji še ni bilo viditi. Javno v zboru so izpovedali, da so oni do zdaj od teh ljudi več pretrpeli nego od samih busurmanskih napadov. Ravno tako so se potožili tudi kupci, da so vsled poslednje poljske vojske strašno mnogo izgubili pri svojej trgovini), kajti vso trgovino bo prevzeli tujci, a od njih pa so vojvodi samo davek zahtevali. Iz vseh teh odgovorov je bilo razviditi, da se ne bi mogla vspešna vojska proti Turškej podvzeti, ker Rusi so imeli čisto premalo sredstev; iu vrh tega je bila trdnjava Azov skoraj popolnoma porušena ter se ne bi mogla dolgo držati. Tedaj zapovd car Kazakom, da zapusti Azov. Pred Bvojim odhodom so Kazaki celo mesto pokončali.
Mihajlo Feodorovič je bil dvakrat oženjen. Od druge svoje žene Evdokije Strješneve je imel sina Alekša. 12. junija 1. 1645 je umrl gosudar; eden izmed bližnjih bojarov, Nikita Ivanovič Romanov je razglasil prvi to vest ter prisegel šestnajstletnemu careviču vernost. Za njim so to storili vsi dvorjani, potem Moskva in vsa Rusija.
Ogerskim hloveneem v Sobot-skem okraju svetujejo v , Slov. Gosp.", da naj popustd državnega poslanca Harkanija, ki v Pešti živi in se masti, pa za volilce slovenske ne mara, ter naj izvolijo za svojega zastopnika g. Imreta Avgustiča, ki je v svojem listu „Prijatel" dovolj dokazal, da je zmožen biti spreten zagovornik svojih rojakov. S tim nasvetom se tudi mi strinjamo, in mu bode pritrdil vsak Slovenec, ker je res že skrajni čas, da se začno bolje gibati in zavedati Slovani na Ogerskem , da bode oholega Madjarjenja v Transli že skoraj konec.
IlrvntNki sabor bil je 13. t. m. slovesno sklenjen; ban je prebral dotično kra-jevo pismo , v kterem Nj. Veličanstvo saboru izreka svoje pripoznanje za njegovo triletno delovanje. V pismu do bana kralj zapovč , da naj se vrede volitve za prihodnji sabor in o pravem času naznani dan, kterega da naj bi se novi sabor sošel. V seji 12. t. m. je Folne-govič hudo grajal nejasno vzhodno politiko Andrassjevo, ter bana vprašal, je li naloga mobiliziranih hrvaških polkov, da izvrše prisego dauo pri kronanji o celoti dežela sv. Štefana? Ban ni naravnost odgovoril , vendar pa je izrekel upanje, da se bodo varovale hrvatske koristi na vzhodu.
Vnanje države.
Kongres jo imel 12. t. m. kratko sejo, v kteri se je pogodba še enkrat prebrala in določila. Mirovna pogodba ima ravno toliko članov, kakor pogodba Sanštefanska. Rusija je neki zahtevala tudi Bajazid v Armeniji, pa angleški pooblaščenci so se temu upirali. 13. t. m. je bil slovesen obed pri kraljeviču, ki se je pooblaščencem zahvalil v imeuu svojega očeta, da so se mirno porazumeli. Andrassy je imel včeraj, Beaconsfield pa danes odriniti iz Berlina. — Nekaj angleških vojakov je že došlo na ciperski otok.
Izvirni dopisi.
■z Stare Loke, 14. julija. (Šolar-čka utonila.) Danes smo pokopali dva šolarja, Antona Kalan-a in Franceta Omana. V petek 13. t. m. popoludne sta se iz šole domu grede na travniku, kjer se je od dežja v jami voda nabrala, kopala in utonila. Fanta Jurij Berčič, in Franc Šifrar sta ju izvlekla iz vode, pa bilo je že prepozno. Dasiravno je bila zdravniška pomoč hitro pri roki, ni bilo več moč ju oživiti. Pač silno potrebno je tedaj paziti in gledati, kje da se otroci kopljejo.
lar. Trsta 11.julija. (Z Bogom fantje!) doni po krčmah; žalostno si roke stiskajo, ravno ko oddam pismo , in jutri zvečer bojo že v beli Ljubljani domači fantje. Žalostno pogledujejo na gorenske snežnike, treba bo od njih vzoti slovo in potem odriniti na jug v Bosno. Dolgo časa smo slušali lepe slovenske melodije domače godbe, a zdaj bo pusto v Trstu zarad godbe. Veseli pa nas in tolaži, da pride rezerveni domači polk v Trst svoji k svojim. Tržaški Slovenci imamo vedno borbo; po vsem svetuje znano, da se od liberalne stranke magistrata ne more skoraj nič dobiti, njemu je v prvi vrsti polaščevanje okolice na srcu, za kar z vsemi petimi dela, da doseže svoj namen.
Kadar je kaka fara v okolici izpraznjena po raznih vaseh, si ljudstvo želi duhovna, ki bi bil Slovenec in uljuden gospod, pa vselej se primeri, da magistratova stranka ponuja in vsiluje, da bi kakega svojih na farni stol po-.-adila, ki bi za njo delal. Ravno zdaj je izpraznjena fara v Križu, in čuje se, da se sili nek G. iz Istre, kar bi gotovo ne bilo v prid slo-
venskemu narodu, ker je ta gospod odpadnik in hud podpiratelj laške stranke. Občno me-nenje se pač sme izraziti v listih; če bi vse molče gledali, ne Bmeli bijsej za narodne šteti treba je tedaj povzdigniti glas v prid naroda. )uhovni so ohranili narodnost pred ponemče-vanjem in polaščenjem in na duhovne se ozira z zaupanjem priprosti kmetovalec, kajti vpliv župnikov je vspešen. Zatoraj si tudi v Križu želijo duhovna, ki bode ugajal našemu narodu mej kterem živi, in upamo, da ona gospoda, itera ima stvar odločiti, ne bode prezirala te opravičene in spoštljive želje. Okoličan.
©«I Savinje, 12. julija. — (Mestni zastop celjski in kapela sv. Elizabete. — Hranilnica in novo pokopališke. — Raznotere reči.) Nekdanji mestni bolnišnici celjski, tikoma za farno cerkvijo in gimnazijo, je prizidana lepa kapela v čast bv. Elizabeti, kjer se je svoje dni služba božja za gimnazaijalce obhajala. V novejši dobi se opravlja v njej redoma le še za to kapelo vstanovljena siovesna sv. maša v god sv. Elizabete. Zadnji čas je pa mestni odbor celjski zaporedoma dovoljeval odličnejšim rodbinam, da so smele mrliče v to kapelo prenašati, kjer se jim je priredil mrtvaški oder, da so na njem do pogreba ležali. Temu se je nstavljalo cerkveno predstojništvo ter prosilo vis. čast. ordinarijat, naj po c. kr. na-mestiji mestnemu vradu nedostojnost takega ravnanja v tej kapelici razkaže, in naj se ubrani v prihodnje prenašanje mrličev v to kapelo, ker ima mesto 3 mrtvašnice, kamor se lahko prenašajo mrliči, če jih rodbina noče doma obdržati do pogreba. O tej zadevi je imelo mestno starešinstvo uni dan svojo raz-iravo. Sklenilo je pa: Ker je kapela del mestne ubožne hiše, ne pa kakšna podružnica, ker imajo lastniki z vso pravico delati, kar se jim spoljubi, ker se le redko kedaj mrliči ua mrtvaški oder v to kapelico prenašajo, in ker, če se to tudi kedaj zgodi, se s tem nobeno skrunjenje ne dela, (Čujte: mestni Očetje celjski razumevajo tudi cerkveno pravo I) — ker se nadalje tudi duhovniki v cerkvah na mrtvaški oder postavljajo (kje neki?): z ozirom na to mora mestni odbor kakor oskrbovalni urad za premoženje nbožnih se temu ustavljati, da bi se mu kratile pravice do te kapele, Ne vem, kaj bo c. kr. namestnija ukrenila. Pa gotovo je, če hoče mestno starašinstvo iz te kapele napraviti kostenjak, se več ne bode spodobilo, v njej opravljati sv. mašo. —
Celjsko mestno starešinstvo išče že več let primernega prostora za novo pokopališče, kerdozdanja mirodvora sta mu preblizo mesta. Poskušali so že na tem in onem kraju, toda nikjer jim ni kazalo; slednjič vendar v domači fari in občini niso primernega prostora najšli, temveč sklenili so napraviti veliko in krasno pokopališče v ptuji — teharski fari in občini. Temu se pa ondašnja soseska na vso moč ustavlja, češ: „Skrbite za svoje mrliče sami, in obdržite jih doma." Pritožba teharske občine se še ni rešila. Celjski mestni zastop je tudi v štatutah za to novo pokopališče določil : da se morejo vsi merliči brez razločka vsaj v 3 urah po smrti prenesti v posebne dvorane (Todtenhallen), ki se bodo postavile na novem pokopališču.
Ta drakonični sklep je med mestnim prebivalstvom vzbudil občno nevoljo, in kakor čujem, ga c. kr. deželna namestnija v Gradcu tudi ni odobrila, temveč posameznim strankam na voljo dala, da smejo s svojim ranjkimi delati, kakor jim ljubo: če jih hočejo do pogreba doma obdržati, se jim po sili ne smejo
iz hiše jemati. — Za to krasno novo pokopališče pa bode treba tudi nekaj šteti; toda od kod denarjev dobiti, ker so mestne denarnice le prepogostoma prazne! Tu je prav lahko pomagati: Čemu pa imamo mestno hranilnico; ona nam je že toliko tisuč posodila nam bo ja tudi še teh bornih 12.000 for. dala, kterih ravno potrebujemo. In res: mestna hranilnica je obljubila mestu za napravo novega pokopališča posoditi 12.000 for. iu sicer brez obresti, če se ji kapital v 20 letnih obrokih povrne.
Tu se spominjam, da je bilo lani ob tem času po Celju muogo govorjenja o zidanju novega tako potrebnega zvonika pri nemški, nekdanji minoritovski cerkvi. In takrat se je raznesel glas , da hoče hranilnica celjska v ta namen darovati več tisuč for. iz svojega reservnega londa. Čislan ud celjske hranilnice je tudi stavil predlog, naj se za dozidauja novega zvonika dovoli 8000 for. Toda večina se je ustavljala rekši, da nima dosti denarjev. Kako, ali so zdaj v tako kratkem času, črez pol teta, že tako obogateli? Pa se ve: takrat bi se bilo imelo — vsaj tako nekako posredno — nekaj storiti za kinč in slavo hiše Božje; to pa vendar ni moderno!
„Slovenec" je pred več mesci objavil nedostojno in škandolozno obnašanje 2 avskul-tantov okrajne sodnije celjske v cerkvi sv. Jožefa v god sv. Jožefa 19. marca t. 1. Naj objavi tedaj tudi kazen, ki je dolotela ona 2 gospodiča. C. kr. nadsodnija v Gradcu je namreč spoznala, da sta ona dva mladiča za vseluj nesposobna, opravljati ktero koli cesarsko službo. To je gotovo prav primerna, zaslužena in nikukor ne preostra kazen. Iz te kazni so menda vendar tudi spoznali tisti listi, ki so ona dva mladiča skušali oprati vsake krivde ter pisali, da le samo zunaj cerkve sta se omenjenega dne nekako dobrovoljno obnašala, v cerkvi se pa nič nedostojnega zgodilo ni — lahko pravim — so spoznali, da se jim je krivo poročalo. Tako stroga kazen njiju ni mogla zavoljo dobrovoljnega obnašanja zunaj cerkve zidati! Če ste resnicoljubni, dajti tudi vselej resnici spričevanje !
Domače novice.
V Ljubljani IG. julija.
(Vojaki domaČega Kutinovega polka) so v nedeljo 14. t. m. proti večeru odrinili po železnici proti Sisku. Sorodnikov, znancev in prijateljev se je bilo pri odhodu zbralo silno veliko iu marsiktera solza se je zablisketala pri slovesu. Pretekle dni je ravno tje odrinil Leopoldov polk, ki jc na Zidanem mostu skupaj zadel h škofom Strosmajerjem, ter ga pozdravil z veliko navdušenostjo. Godba je svi-rala nekaj narodnih pesem, in škof je vojakom podelil sv. blagoslov. Iz Zidanega mosta se je škof odpeljal v Slatino, vojaki pa so odrinili proti Zagrebu, kjer so jih njihovi rojaki z veliko radostjo sprejeli in pozdravili.
(Računski sklep banke „Slavije" za leto 1877) nam kaže, da ima banka 3,052.142 gld premoženja. Škode je izplačala v letu 1877 v vseh oddelkih 593.992 gld. Po teh številkah je ,,Slavija" jako aktivna in trdna zavarovalnica, kar nas tem bolj veseli, ker slovanske sovražnike močno v oči bode ta institut, ki kaže, da Slovan tudi v materjalnem oziru napreduje, ter se ua lastne noge postavlja. ,,Sla-vija" ima svoje zastopnike že po vseh avstrijskih deželah.
(Valvazorjeve kronike) prišel jo jiretekle dni na svitlo 36. suopič, ki obsega pričetek X. knjige, v kteri se popisujejo knezi in voj-
vodi kranjski. V tem snopiču Be nahajajo tudi 3 podobe, ktere pričajo, da si gg. založniki in tud tiskarna Krajčeva v Novem mestu na vso moč prizadevajo vstreči občinstvu. S tem snopičem so so mnogim gg. naročnikom razposlale tudi platnice za I. zvezek, ki bo tako krasne in okusne, da bi čast delale najizvrst-nejšim in najbolj sloveči m zavodom. Cena jim je 2 gld., kar glediS na vnanje veliko slabeje enake jzdelke gotovo ni previsoko.
(Čitalnica v Bizaviku) je veselico, ki bi se bila imela 14. t. m. vršiti, preložila na prihodnjo nedeljo, ker je 14. t. m. vse spremljalo odhajoče domače vojake.
Razne reči.
—	Cesar so darovali po toči poškodovanim v Gradiškem okraju 4000 gld, za povekšanje šole v Grižah pri Celju 200 gld., za novo šolo v Digošah pri Mariboru pa 300 gl.
—	Na novomeško gimnazijo pride za profesorja g. Gustav Stanger, dozdaj su-plent na terezijanski gimnaziji dunajski.
—	Razpisane so 3 učiteliske službe v Krškem na meščanski šoli (dve z 800 gld 1. plače) in uč. službe v Dolini, Jesenici, Št Jan-žu, Št. Juriju pod Kumoin, v Starem trgu pri Poljanah, Proloki, na Vrhu, v črnomlji in Dragatušu. Dalje služba poštnega ekspeditorja v Tupaličah.
—	Ustrelil se je v Gorici 8. t. m. Franc Klun, računarski feldvebel tamošnjega Weber-jevega polka. Pravijo, da jo račune slabo vodil in si vsled tega vzel življenje-
—	Vojak prišel je na odpust obiskat svojo mater ; komaj ga mati vgleda, brž vpraša vsa vesela: „kaj jia zdaj hočeš, da ti prinesem, piva ali kave?" On pa odvrne: „Da, za jirvo žejo prinesite piva in potem prodno bo kava kuhana, pa lahko prinesete malo vina."
Poslanica.
Odgovor gospodu interpelautu v listu „Slovencu" dne 9. julija t. 1.
Vi me vprašate javno, za koliko časa sem milost zadobil, da se je ua moj nasvet v mestnem zboru ustavil šuuder z zvončki pri prodaji premoga po ulicah itd.
Prvo Vas, bodite že kar koli hočete, opozorim, da me nikdar več na ta način ne interpelirajte in svojega imena ne skrivajte, kajti moje načelo je: Pošteni ljudje si v oči gledati smejo. Čemu drugače delati ?
Da Vam pa vender odgovorim, Vam povem, da sem storil svojo dolžnost, da bi se ulično razgrajanje pri prodaji premoga, ako ne odstranilo, vsaj omejilo. Gospod župan je isti-nito prepovedal, da sc ne sme [pred 8. uro zjutraj, in tudi potem le primerno, le toliko zvoniti, da občinstvo sluti prodajalca.
Tako se je nekoliko časa godilo, zdaj jm se premogar menda no briga več za županovo prepoved. Kar se tiče petkratnega /vonenja v eni uri pred šolami, naj to reč g. mestni odbornik Pirker, kateri je obenem tudi nadzornik ljudskih šol, v roke vzame; kar pa zadeva cestni rojiot krog prestolno cerkve, prosim, obrnite se v prvi vrsti do višje cerkvene oblasti.
So ve da premogar bi rad zarad konkurence veliko prodni, jaz pa mislim , da kaka lepo doneča piščalka bi ravno takošnji vspeh imela, vsaj lepši glas bi bil , kakor jo glas kravjega burovža, posebno ako je ubit.
Sicer jm prodajalci drv nimajo signalov, ravno tako tudi ne peki za kruh, mizarji za mize, ali čevljarji za čevlje; pa morajo tudi
davke plačevati in živeti. Izgovor: Je tudi v drugih mestih tako, je jalov iu prazen. Čemu tedaj monopol za nektere, da smejo ljudi strašiti in dražiti ?
Toliko za odgovor na stavljono interpelacijo.
V	Ljubljani 9. julija 1S78.
J o s i j) It e g a 1 i,
mizarski mojster in mestni svetovalec.
Poslanica.
V	petek po šesti uri zvečer se je pripeljal naš domači polk Kuhnov iz Trsta po desetletnem bivanji v Dalmaciji no Tirolskem in v Trstu. Vidil jo Ljubljano in svojo rojstno deželo le momogrede, ker v nedeljo se jo zopet odpeljal proti Sisku, kjer ga čaka prva praska v Bosni. Gotovo bi se bilo spodobilo da bi bil polk naj zvestejših vojakov po dolgi ločitvi in zarad izročenega mu trudapolnega nevarnega dela, slovesno sprejet. In res ljudstva vseh stanov je hitelo prav mnogo na kolodvor ter h rabe vojake toplo pozdravljalo. Ali hudo nas je bolelo, in čuli smo marsiktero opazko, da od naše mestne gosposke in mestnega odbora ni bilo ne duha ne sluha. Pač smo videli mestnega župana z množico; če je pa iu koliko je storil za pozdrav domačih sinov, tega nam ni znano.
Ali bi se ne b lo spodobilo, da bi bil odbor glavnega mesta toliko zaslužni polk cesarsko vojne, kteremu tudi vojni gospod Njih veličanstvo presv. cesar Franc Joži f naj veče zaiijianje skazujejo ter mu vnovič težko nalogo izročujejo, vsaj slovesno jiozdravil, če že druzega rii hotel storiti? Ali bi se bilo to zgodilo iz domoljubja ali le na videz, to nam ni nič mar — to je njegova reč —, pa toliko čutila za spodobnost iu ča-.t mesta bi se smelo od odbora Ljubljanskega mesta vendar le pričakovati ! In glejte, tudi tega nima, kar Nemec „takt", Latinec pa „deconim'- imenuje. No, znabiti se vam posreči s tem , da potujočim ptujcem proti ledenemu morju svoto žuljev slovenskih davkoplačevalcev darujete 1
Eden v imenu drugih.
Eksokutivne dražbe.
17. julija: 3. Debeve iz Razdrtega, v Senožečah. 3. Ljubič iz Sjiodnjc Slivnico, 2. Ahlin iz Boštanja, 2. Hoznikovo pravice v Stožiei, vsi v Ljubljani. .'). Bajuk in Skof v Metliki. 2. Kovn-vaus iz Zeleno travo, 2. Stonovic v Litiji, i. Opeka iz Dolenje vasi, 1. Snidaršič iz Vlake, 3. Zn-laznik iz Cirkovske vasi, Mrainor iz Selšeeka, 1. Lenimi iz Planine, 1. Jerina iz Gorenje vasi, vsi v Logatcu. 1. Prime iz Grosuplja, 1. Derglin iz iz Laniša oba v Ljubljani.
Umrli so:
Od 1. do 10. julija: Marija Rozman, go-stinja 64. 1., za krčem. Fr. Voneina, gostač 73 I., vsled stavoBti, Matej Debelak, berač, 70 i., zu prehlajenjcm. Jožef Zotlor, gostač 83 1 , zu sužico. Katra Oolešnik, gostinja ,r>.'J let., zu vnetieo oliisti. Jurij Slabe, del. 48 I., na rakom v želodcu. Jožef ItedeiiHek, kofij. o. 5 1., Urša Nudler, kram. 42 I., za jetiko. Jakob Orehclc, tečaj .'i3 I.. Marija Fei-tel kroj. ž. 2G I., Franc Marinčie, sodar 2ti,, vsi za jetiko. Vsi ti v bolnišnici. — Od 12. do 13 julija: Marija Loos, želez. port. ž. 65 I., za jetiko. Ana Tambornino, Ida. pos. h. 10 1., zu vtri-plj. možganov. Erncstina pl. lloffern-Saalfcld 9'/a I., zu ošpicami.
Dijak,
zmožen lepe pisave, želi ob šolskih počitnicah kje kako pisanje dobiti.
Kdor ga potrebuje , nai blagovoli pnpra-šati jio njem v ključaničar.ikih ulicah št. 3. v drugem nadfstrojiji.	(1)