gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti. sicer 1 fl. 30kr. Tečaj XIII Ljubljani v sredo 28. marca 1855 List Opomin gospodarjem $ Kakor se sedaj kaže, bode letos sila veliko go- razodela? Obojna merva se nam je tedaj pripravna zdéla za natanjćno kemijsko preiskavo. In kaj nam je ta senc in sadno drevje bo veliko škodo terpélo 5 če jih gospodarji ne bojo začeli že zdaj pridno trebiti. Ker pa en lenúh zamore škodovati celi vasi, je živa po treba, da bi c. k. kantonski poglavarji na to važno V 100 delih je bilo gnjilčnih redivnih stvari redivnih stvari brez gnjilca dobro domu veckrat prestravljene : mocene merve 73/ • /i 0 stvar svojo pozornost obernili in po županih dali spol novati tisto postavo, ktera veleva pridno oberanje škod ljivega merčesa. Tudi duhovni gospodje zamorejo o Vsih raztopljenih redivnih stvari 55 Y) 55 55 55 55 54 neraztopljive rastlinske žilke 32*/ rudninskih stvari v5/i 49® 10 365/ 10 "Vio 7°- 10 10 tem veliko veliko pripomoći, prav živo besedo naročajo, ako svojim faranom s da naj nobeden, kdor ima kaj drevja, ne zanemarja tega delà. Vémo, da je delo včasih težavno, al gotovo se splača in dobro se splača. Lepo tedaj prosimo: usmilite se ljubega sadja, da ga ne pokončá požrešna žival ! Saj smo že lani dosti skusili: kaj se pravi brez sadja biti. Cbelarstvo Kandirani cuker čbelna hrana skupaj 623/io 563 10 Razloček je tedaj 5 da je v zmočeni mervi memo une 5 ki je koj lepo suha domu spravljena bila 5 pri 100 delih 9 redivnih raztopljivih delov v zgubo šio. Ko se bo zmočena merva živini pokladala, mu še veliko manj tekniia zato, ker so se ravno naj bolj tečni in tedaj za živež naj več vredni deli po na makanji na dežji pogubili; kar se sladkih (cukrenih) bo pa delov tiče, gré po taki dolgi namaki tistega slad kora v zgubo, ki ga ima merva spervega v sebi. (Stockhardťs chem. Ackerm.) Bera želiš .A • m% » l^* # Kandirani cuker (kandel cuker, kterega v st a cunah za kašelj kupujemo) je po mnozih skušnjah po sebno dobra hrana za čbele, kadar jim. druzega ži ^^WllU MVMI l* M M M VA il MA 14 VWV/JV ^ I^W^Wl J HH ^«A Mii^^l» U I-------------77----------------------5 veža zmanjkuje. Rumeni kandirani cuker pa je bolji obertnij, kterih bi se lotiti utegnili kmetje pozimi, Govorili smo nedavno v „Novícah" od malih od belega, zato, ker se lože raztopi. Poklada se jim ali ko poljske delà prenehajo, da razun dohod v tacih koscih, kakor jih navadno v štacunah kupu- kov iz poljodelstva in živinoreje — tudi po tej poti Da pa kosci, kadar manjši postajajo, se po- si kaj prisluževali, ter svoj reven stan si poboljšali. 1 1 ' » j i 1 i # i v r TI /% J n M /n «« ^ Ia K-nl _ ^ I _____ __• 1 _ f 1__• 1 _ _ _J__• 1 _ _ jemo polnoma ne zdrobé in na tla ne padejo, naj se položé Povedali smo takrat od mnogih majhnih obertnij, pa na leseno ali drateno mrežico, ali naj se zavijejo s ne od vsih — to bi bilo tudi nemogoče; tukej hoćemo dostavljati, namrec govoriti od nekega opravila za pridne ljudi na kmetih, precej moćnim papirjem, v kterega se naredé kakor pa omenjenemu pomenku še nekaj bob velike luknje. Poglavitna skerb, kadar se kandirani cuker po- ktero je ravno tako lahko kot prijetno, padonašaven in tako, da ga množica panja objeti « * • i i t V 5 klada, naj je, da se položi tikoma čbelnega bivališča zamore; će je treba, naj se satovje enmalo okrajša. Na enkrat se ga dá v en panj pol funta ali pa tudi celi funt, in čez 8 ali m a v dar kaj gotovega na dom. Opravljati utegnejo to delo fantje pa deklice, posebno pastirji po ledinah in polji. To lahko opravilo ali ta mala obertnija je bera želiš. Potrebujejo namreč lekarji, zdravniki in panj 5 pa 14 dni naj se pogleda obertniki mnogo raznih zelin in trav, ktere ali pri ali ga je še dosti, ali ga je že zmanjkalo. nas rastejo, ali ktere od inostranskih dežel dobivajo. Tako se zamore vsak dan naj bolje preživiti, dokler ne pride čas, da si pridne čbelice same nabirajo svojo hrano. Tukaj hoćemo govoriti le od takih rastlin, ktere pri nas rastejo, ali od domaćih želiš in njih pojedinih delov: ker priprosti kmet utegne le domaće in njemu znane zeli nabirati. Nabiranje zelin pa ni težavno Razloček med suho spravljeno ali pa med tem°c lahko pa koristno je opfaviio. 5 veckrat zmočeno mervo Preteklo poletje smo imeli mervo (seno) natanko preiskati: dneh popolnoma suha domů spravljena 5 5 je vsaki drugi dan bil, 13 dní na birati zavolj dezja senožeti ležala, dokler je bila toliko suha Govorili bomo najprej od zdravilnih rastlin, po tem od nekterihželiš, ktere so obertnikom potrebne, in poslednjič omenimo še nekterih rastlin, ktere ljudjé rabijo za hišne ali tergovske potrebe. Ob enem druga je hoćemo povedati kdaj, kje in kako gré zelinje na priložnost dvojno eno, ki je bila v 5 da 5 pa tudi kako z nabranim ravnati, da se dobro jo je mogel gospodar domii spraviti. Obojna merva je bila na zlo enacih senožetih en dan pokošena, in sicer je druga zato tako dolgo na travniku obležala, ker ravno takrat, ko so jo hotli in zdravo hrani in tako spečati zamore. Mnogo želiš, kterih lekarji ali zdravniki potre buj ej o 5 raste ali po tako imenovanih botaniških vertih ali v ogradah posameznih gospodarjev. Kako te zelisa — -------------, -----, «v, j------- gojiti in rediti, uči vertnarija; tedaj se ž njimi le domů spraviti, se je dež tako ulil, da so jo mogli vertnarji pečajo; torej ne govorimo od rastlin, ktere spet razložiti in po travniku razmetati ; potem pa je po vertih rastejo in kjer se lahko tergajo. Vendar mnogokrat deževalo skoz 10 dni. rastejo vertnarske zeliša nesejane in neobdelane tudi drugej, po polji, gorah in planinah. Lekarji in zdravniki obrajtajo take poljske, posebno planinske zeliša še bolj, kakor vertnarsko urnetno iz-rejeno zelen jad: kajti perve imajo več zdravilne moči v sebi, kakor une, tedaj so kot zdravila tudi krep-kejše od unih. Take zeliša naj berejo tedaj ljudjé po kmetih! Marsikdo, ki rad zelišari, utegne prašati: ,,ka-košnih želiš potrebu jej o pak lekarji, da bi jih mi brali, pa donašali njim?" i^Rm f§ Odgovarjamo tole: Lekarji in zdravniki potrebujejo iz rastlinstva mnogo mnogo stvari. Til sem spadajo razne trave in zeline, cvetlice,lesovi, skorje, korenine, sadje, semena ali zernje, smole, med in v o— sek, rastlinske soli itd. Od posameznih teh — se vé da domaćih rastlin hoćemo tedaj nektere imenovati, pa le take, ktere kmetje poznajo, ktere po naših krajinah rastejo, ktere tedaj ljudjé lahko poiskati in brati zamorejo. Izmed vperja in trav so lekarjem in zdravnikom potrebne: Čantara ali svederc, čerlenka,divja cikorija ali pripotnik, metlika, pélin, beli slez, trubelika, voleja jagoda, čbelna ljubica ali m elisa, cveteči materi nejak, metica in poprova meta, m il o du h ali ožepek, ore-h ovo list je, močirna detelja, roman, ruta, šetrajka, babja dušica, vratèc, regrad, Veronika, je len o v jezik, pij u čni k, podbèl, rudeči naperstnik, rožmarin, slezica, kopriva, oméj ali urajnica, zobej, zob nik. Izmed cvetja in cvetečih zeliš: Bodeča borga, čudenica, male in velike ga milice, sivka, divji inak ali purpelica, majkina dušica, roman, vratèc, vertnice, bezgovo in lipovo cvetje, timjan, lučnek, modriš, ter-njolica ali černi glog in drugo cvetje. Izined lesov: Brinj e vina, hrastovo ohmetj e. Izmed skorij: Skorja divjega koštanja, volej ega koré li a,brestova in hrastova skorja, robině in tako dalje. Domaćih kořenin potrebujejo lekarji sila veliko. Take so: Broč, divja dina, gorec, čudenica, kolmež, beli slez, hren, križatica ali prostrel, metlika, praprot, kopitnik, torica, voleja jagoda, pripotnik, olant , oman al tolški korén, šteznik, zvišč, piri ka, čem e-rika, teloh, sladčič, gladiš, peteršilj, regrad, trebelika, divja vinika ali hostna čer-lenka, virh, zôbovec in še mnogo drugih korenin. Izmed sadja so lekarjem ugodne: Aptove in brinj eve jagode, bezgovo grozd je, suhe češplje, černe gloginje, maline, murve, ribizi. Izmed semen: Ber, koper, lesiček, o než, kum, čebuljice in seme podleskovo, lan,gorči ca, žobnik,nezreli laški ore li i, voden i poper, makovke in makovo seme, tičje proso itd. (Dalje sledi.) Starozgodovinski pomenki. iSIovenščina v starem času. Spisal P. Hieinger. 4. Kako je stala sedanja slovenska zemlja ob času Rimljanov ? '[; * {Dalje). X i't^^ j^ b) Panonija je bila v izhodu od Norika in Istrije; proti severju in jutru jo je mejila Dcnava, in proti jugu Ilirija z Dalmacijo in Liburnijo. Bolj natanko je tukaj prasati za mejo proti Istrii in Liburnii z Japidijo, ktero Ptolemej steguje do hribov „Mons A lb an u s" ali „Alb i u s" in „Baebii montes". „Mons Albiua" je Snežnik in drogi hribje pri Ložu in Cerknici, kteri se v severji s Hrusico sklepajo, v jugu pa konce proti horvaškemu Kl e k u pošiljajo; na tište hřibe tudi Schónieben namerja, ko govori od Japodov, med ktere zemljopisec Strabon tudi tisti hřib na ravnost postavlja. „Montes Baebii" so bribje, kteri gredó po sredi vojaške granice proti Dalmacii; tako terdi zgodovinar Farlati v svojem Illyricum sacrum, tako kaže zemljopisna stopnja, pod ktero jih Ptolemej stavi. (Če veljá Terstenjakovo razlaganje za „Babje s-ore", se s tem tudi snida véra od shodišća copernic na Kleku 1). Po takem je od sedaoje slovenske zemlje k Panonii spadala Štajarska ua izhodni strani od Plača in Pohorja, zemlja ogerskih Slovencov in Kranjska na dolenski strani z ljubljansko in verhniško okolico, která se je pa poslednji čas z Gorenskim vred k zdaljšsni 1 talii pristevala. Stanovavci poleg Drave so bili S ere ti, morebiti tudi še Serapilli, poleg Save in Kerke pa Lato bici. (Morebiti na La to bike še opominja skrivni 1 a-tovski jezik). Večje města v tem delu so bile: Petovio Ptuj, Rogando Rogatec, Noviodunum, pri Ker-škem, Praetorium Latobicorum, pri Trebnem, A e-mona Ljubljana, Na u p ort us Verhnika, ktero zgodovinar Veliej Panoncom prilastuje, dasiravno je bila izvirno tav-riško naselisče. Pozneji čas se je zemlja pod Dravo in poleg Save imenovala Savia, ter je imela lastnega oblast-nika in poglavno mesto S i scia, Sisek; k Savii je spadala Štajarska južnodravska in Kranjska dolenska 2). c) Ilirija z Dalmacijo, Liburnijo in Japidijo se je v severji dotikala Panonije, v izhodu Misije, v juga Macedonije; proti zahodu ji je bilo jadransko morje in Istrija. Japidija je bila severna stran Ilirije, ki se je pa poznejî čas pod imenom Liburnije gubila; primorska reka Ar si a, Raša, je deiala naravno mejo proti Istrii. Od slovenske zemlje, ako se njene meje jemljejo po g. Kozler-jevih naznanilih ;i), je pod Japidijo spadal del notranje Kranjske z ložko in cerkniško okolico in Pivko, in del se v erne Istrije, sedanje selišča Čičev. Tukaj na oběh stranéh hribov so stanovali Japodi, tukaj ste bile zavoljo boja z Rimljani slavne mesti Me tu 11 um, Metle in Ter po, pri L >žu. Mesta Tarsatica, pri Reki, Arrupium iu Ave odo, med Senjem in Siskom blizo Modruša, so žena horvaški zemlji iskati, kakor kaže Peutingerjeva tabla, in Antoninov potopiš 4). d) Italij a z Istrijo in Karnijo, ktera se je po-zneje v imenu Vrenecije gubila; ta del Italije se je v izhodu dotikal Ilirije, in v severji Norika. Naravno mejo proti Noriku so dělali hribje, kteri so se „Mons Ocra" ali „Alp es Juliae" imenovali, in so v širjem pomenu sedanje juliške in karniške planine obsegali, razun teh še „Wons Carusadius", to je Kras. Istrijo pa je od Karnije ločila sloveča reka Tim a v us pri Divinu, in Karnijo od VTenecije T i I a v e n t u s, Tagliamento, Temenica. Od sedanje slovenske zemlje je tedaj k Istrii spadal del notranje Kranjske z vipavsko in idersko dolino, iu pred ko ne z nekaj Krasom, in del severne Istrije s y y ' terzasko okolico, h Karoii pa goriška in svet furlan-skih Slovencov s kanalako dolino. V Istrii so bile mesta Ter geste, Terst, Aegida, Koper, in v Karnii Castra Ajdovšina. Zunaj sedanje slovenske zemlje pa so prav za prav že bile v Istrii se mesta Parentia Poreč, Pola Pule, Piquentum Buzet; potem od Japidije mesti Albona Labin, Flanona Flamin; in otoka Curicta 0 Ptolem. 1. II. 15. Strabo 1. VII. 2) Plin. „Hist, nat.« 1. III. 28. Ptolem. 1. III. 1. Veli. Pátere. 1. II. No titi a imperii oee id. 3) Koledarcek slovenski leta 1855, str. 45. 4) Ptolem 1. II. 17. Appian. bell, illyr. Tab. Pautingeriana ed. Scheib. Kerk y in Ap Křes ktera »e je svoj ćaa dragi Rim stela , Cevdat ali staro mesto #). To razlaganje saj po večjem kaže potem v Karnii : Aquilej in Fo r a m Jul y serene prošnje zasliši, že posije hitro do vroćih žarkov. kteri so kaj naglo do nje dospěli. nje eno pest kaj y Naglo se vzdigoe naša kaplja, ktera je že dolgo že-novega kaj viditi, in hiti nakviško. Da bi ji pa doigi di poleg Drave, Save in v jadranskem primorji ob čas ne bilo, so prijazni žarki več njeoih sestrić sabo od- da se s starim lela y casih Rimljanov ni vse spremenilo; z mejniki iu mest s h rib i in v o y peljali. Pa komaj se vzdignejo že zapazijo, da ena druge utegnilo ostati dami vred je se zmiraj kaj prejšnjih živ- ne vidijo. Pa vendar so se veselo dalje in dalje peljale CDalj sledi.) tako visoko, da se je vsim ze v glavi vertiio; dar niso dale počitka. „Visočeje, le še, le še pa si ven visoceje u y Kratkočasno berilo Kersting vidi s persti in sliši % roko. Lista.) Slepi so bile njih edine besede. Pa glej! kmalo potem pridejo do neke zračne reke ali toka, v ktero vse kakor žabe po-skačejo in se dalje odpeljejo. Zdaj se niso več nakviško, ampak proti severju peljale. Vidile so ptuje mesta io vasi, neznane dežele in otoke. Naša kaplja bi bila rada svoji Kersting j mo » dil v mladosti, dokler je se vi- tovaršici, ktera je tik nje plavala, svoje začudenje razo večkrat hoditi skozi Dodzemen hodnik. Od straha je delà večkrat mežal skozi S redé y pa je vidila ni. V starem stanovanji si ni nikoli mi In tù zapazi nekaj, kar mu slila, da je toliko suhega in toliko mest in vasi na zemlji, je pozneje, ko je bil oslepel, zelo na korist bilo. Namreč, V tacih mislih je že deleč proti severju připlavala in ni za- kadar koli se je v onem hodniku kaki tverdi stvari pribli pazila y ževal, občutival je vselej po celem telesu neko N da je že sooce blizo hriba. Ko je pa sonce popol prej poskušaje dognal je dotle da se v tami nikoli ob nič udaril ni najnaanjše nevarnosti 9 je pozneje v svoji slepoti sem tam hodil brez noma za vecerne hřibe se skrilo, ji je bilo kaj těsno pri kako je mraz", zdihne, „ko bi le do zemlje sercu. mogla „o, y doli je gotovo gorkeje! Ko bi bil le kak zelen germicek ali kaka krasna rožica tukaj 5 Kersting je v slepoti več sostavkov o gospodarstvu prenoćiti zamogla. Tako mi ni prestati! (i da bi pod streho spisal in citai je tipaje debelo tiskane knjige. Pismo je najpred dobro sam za-se otipal, in potle ga je gladko čital. Al da zelo tanek čut je naenkrat izgubil, io to ravno v Komaj to izgovori, se že začne proti zemlji pomikati s svojimi nevidljivimi sestricami. Kolikor nižje pride, toliko težje se čuti. Se deset korakov in ona sede na popek to jutro, ko je vid zadobil. Po njegovih besedah so mu neke rožice, ktera se ravno razcveta. Rada ji ta vrata postali persti hipoma kakor gluhi, in občutil je tako serbenje odprč, in vesela kapljica smukne v novo prebivališče se tam y kakor bi mu bile ravno pred rane zarastle. Vec dm si s perstmi nikake reci ni dotakuíti upal, in v jednomer jih je mel, in potem oni čut popoinoma izgubil. Dokler je slep bil, si je krátil čas tudi s tim, da je na vertu rože sadil, drevje čepil, klinčke presajal itd. ogleda, »i posteljo napravi in tiho zaspi (Dalje sledi.) Novičar iz raznih krajev Vsako jutro je obiskoval svoje drevesa in sadike, skerbljivo Ministerstvo denarstva je določilo, da naj se zastale jih je slatal, in je znal tipoma barvě na cvetji, in popke vplačila prostovoljnega deržavnega posojila ravno tako ekse na drevji natanko razloče^ ati. Pozneje ga se drugo zlo zadene da je glušel. Al tu je pazil y da razni glaso kvirajo, kakor v njem tudi različne občutke izbujajo. Zap tedaj svojo derzavni ali obcinski davki. Vendar naj politiške gosposke s podučevanjem in z živo besedo si pri-zadevajo, da ne bo potreba se tacih silnih sredstev v ta ženo, da mu celo abecedo najprej po versti na roko izgo- namen posluževati. Ako taisti, ki se je za ta dolg zave von y in potem brez verste. Pri vsakem glasu je obcutil za|, na kant pride, brez da bi bil vse poplačal nekaj posebne g?as i ko se je ponavljalo, kolikorkrat se je zagotoviiu ali kavcii seže. , naj se po Ako je vzrok neplaćanja nje as izgovoril. Po tem potu se je s časom naucil, da se g0va začasna nezmožnost, naj se nižje uradnije na vikše je s svojo ženo pogovarjal, ker je ona le njegovo roko oblastnije z nasveti obernejo, da bi mu bil zaćasen odlog vzela. pa nesla pred usta in počasi govoreč na nj o dihala. plačila brez ustetve zamudnih obrest dovoljen. Le pri očit- Ko mu je pervikrat abecedo pravila, bilo mu je pri glasu nem protivljenji se ima proti zamudniku po celi ojstrosti r 9 kakor bi se mogel zadušiti. Serce se mu skerci jame se na celem telesu tresti, zakřičí in strahoma spregovorí postave ravnati. Dalej je ministerstvo denarstva določilo y ah • da se na listih porabljene štempeljnove marke tudi tistikrat za Boga, kaj počenjaš z menoj? ln pozneje je ravno zmenjati smejo , ako ni po postavah zapovedani štempelj to občutival glasu ogibati tako y da se je zena, kolikor mogoce y tega na list pritisnjen bil. Ravno to veljá tudi, če pri listih s ali vsaj ga lagse izgovarjati morala. Dokler tacirai markami perva pisana čerta ne gré čez štempelj, ali je bil slep in gluh, bil je skoraj vedno vesel iu imel je prav razsvitljene misli če clo v kolek štempeljnove marke seže, ako niso drugac sumljive. Pomenki poslancov na Dunaji zavoljo pretresa Potopiš vodene kapljice. L Tamna noć je pokrivala nemirno morje kacene vode so škakljale, prekucoval Kaplj raz se , tulile, kregale in smejale se tudi vmes. Nekterim od njih je bila pa ze njih sorodna družina predolgočasna in te so si poglavnih podlag, na ktere bi se imel mir opirati, so vsaki drugi dan. Končani bojo 2. aprila z glavno sejo. Oba rusovska poslanca se pri tem zboru nek prav pomirljivega duha kažeta. — Na Dunaji se dokaj govori, da se bosta Kdaj jo naš cesar in pa francozki mesca aprila snidila. se ; jokale 9 kaj boljega želele. cerne oblake in tamno noč pregnalo. Dan napoči in kmalo je prijazno bo Napoleon v Krim odrinil, se nič ne vé, to je gotovo da ga francozka cesarica ne bo tje spremila. Ona noče, da bi ljudjé mislili, ako bi s svojem možem šla, da je to Tudi ni veliko časa preteklo, da je sonce že visoko na jasnem nebu stalo in nemirno ljudstvo tam doli v mokrem kraljestvu ogrevalo. Naša lahkoživka komaj gorkoto sončno začuti in jasni zrak le pot za kratek čas. Pa tudi Turki so se nek zlo pre da bo francozka cesarica k njim strašili, ko so zaslisali y f zagleda ral. y kteri se je kakor drugi ocean nad njo razprosti že zaželí v te daljne kraje podati se in bližej dobrot îjivega vira vsega življenja priti. S solznimi očmi zdihuj vas prišla. Kako jo sprejeti, ker jim njih vera prepove, žensko s tako častjo sprejemati, kakor cesarici gré Vse oči zdaj gledajo na novega rusovskega cara. Zanimivi je toraj odgovor, kterega je poslancom petrograških ple-menitnikov dal, ko so mu volitev poveljnikov deželske voj- proti soncu in ga usmiljenja prosi Komaj nje pri Ptolemej 1. III. 1. PI yy Hist, nat.« 1. III. 22. 23 ske na znanje dali. Tako se glasi: „Zarotim se, svojim sovražnikom ne pesti rusovske zemlje prepustiti. Branii bom domovino daljnih napadov, in roka naj mi vsahne 9 ca MP podpisem svoje ime pod odbo, ktera bi narodsko čast pravi Haquet v nar manjsi stvarici zaliti utegnila". Na Poljskem po da so te toplice prav dobre za kožne spušaje m m v » , <■ , « àfl « » • • vsod tudi v nar manjšjh vaséh vse mergoli rueovskih vo jakov. Pa kjer zdaj eni odidejo, že drugi pridejo, se ne more povedati, koliko je oudi armade. To je gotovo » (lišaje itd.), in skušnja je ucila. da y tisti mertudnosti in tre seliki, ki jo nareja živo srebro v človeških udih, imajo posebno moč te toplice , v kterih so se bolni delavci iz Idrije radi kopali, ko so se rudo živega srebra v retortah topili in po tem zlo bolehali. Zategavoljo je bilo tudi majhno poslopje poleg toplic takrat naprav- da Rusi Poljakom ne zaupajo, in da so pripravljeni vsako Ijeno, kterega poslopja pa zdaj već ni. Pravijo , da ta vrelec je bil poskusnjo Poljakov, rusovsko vlado otresti, koj v začetku nekdaj še topleji ; morebiti se mu je poznej kak merzel studenec pri zatreti. — Pruska vlada se sočutju za Rusijo ne odpové. Poslanci v dragi zbornici v Berolinu s to politiko kralja niso zadovoljni, sklenili so mu v imenu zbornice v poseb- nem pisanji svoje misli zavolj nevarnosti njegove politike j0 utegnili tukaj'najti. družil, ali pa pod zemljo ni vec tistega ognja, ki je nekdaj kuhal to vodo". — Tako piše slavni Haquet. In kaj imamo zdaj mi od tega, da to vémo ? Toliko, da tisti bolniki, ki navdani od žive ga srebra (merkura) so morebiti zastonj že povsod pomoci iskali, bi razkriti, in ta predlog je bil le s 117 glasovi zoper 104 overžen. — Ko so sultanu smert Nikolaja na zoanje dali je stal nekoliko časa vès osupnjen, potem je rekel, se proti Meki obernivsi se: „Bog je velik in milostljiv. Jez se ne pre Ravno ko smo imeli ta spis v tiskarnico poslati, nam doide pismice gosp. fajmoštra Hueber-a iz Stare Oslice, v kterem nam naznanjajo, da ondašnja okolica ima nekaj veliko bolj važ ne ga, kakor je omenjeni vrelec, kar pa je dosihmal še tudi z an e mar- v • gresim y jen o, akoravno bi utegnilo marsikakega dobicka donašati, in to je ako svojega sovražnika in sovražnika mahomedanske marmor, še bolj pa šibra (ploše). Častiti gosp. fajmošter so vére v sercu pomilujem. Allah (bog), kteri je roba vstva obljubili o tem kaj vec povedati. ril in kneza, naj mertvemu prizanese njegove grebe V Krimu se Angličanom dobro godí. Zdaj imajo obilo živeža. Rusi v Sebastopolji so na dan, ko so emert Nikolaja zvedili, s streljanjem nekoliko odjenjali; to je bilo nek Res dobrovoljka. vpervič, odkar obséda Sebastopolja terpí, da so topovi ne koliko potihnili. Francozi že svoje si velik vepeh obetajo, poskušajo. Rasi so spet 5 voj ?? Viribus unitisa. im nove rakete, od kterih niskih bark v obramko luke potopili. Oba mlada cesarje-viča sta se iz Krima v Petrograd 6. dan t. m. veruila. Mensikov v javnem razglasu pohvaljuje hrabrost moroarja Ignacija Ševčenko, kteri je svojega častnika smerti rešei, ker se je pred-nj postavil, da so oblice iz fraocozkih pusk na častnika namerjene, traplo mornarja zadele in ga usiner-tile. — Sardinci so za vojsko v Krimu gotovi, v začetku Naš apostelj svet Ci ril! Naš apostelj svet Virgil! Kdaj sem slišal perve glase Druge slišal druge case. V Tu pa kdo ko iz slovnice Uci vseh jezikov se! To ni svetega Mohora To bo žalega razpora u Pac zavisti v raji ni, Ko se ta pred tem glasi : Pa na zemlji ni pravica Kadar se molci resnica. Zdaj pa me razveseli Glas, ki budno krog hiti: y r> Razna moć se bo združila. Delo važno doveršilau. y aprila se bojo v Genovi na barke podali. Tudi spanjska in portugaljska vlada bodete nek kakor sardinska Angleze in Francoze v vojski zoper Rusa podpirale. Razpor med Se ravna zamuda zdaj Družtvo zbrano je tedaj Svetemu M o horu v slavo Za pobožnih knjig napravo Pismo sveto, ki deli Eno vero zemlji vsi, V enem duhu se tolmači Se beseda tudi enači". i tesinsko in austrijansko vlado je poravnan. Tesinaka plača Sem pa mislil: „Bilje mar Sveti Mohor slovničar? Znal je samo uk veseli, Znal je sveti evangeli". izgnanim kapucinarjem za odskodovanje 115.000 fraukov, in Tesinčanom je dovoljeno sopet v Lombardijo priti in se tam naseliti. — Na FraDCozkem se zdaj skušnje delajo z Res da čerka le mori Da le duh duha živi; 9 Kot telo pa duši služi Tak se čerka or & novo kovino (Metali), ktera bi celó železo.spodriniti ute nila. Ta kovina se zove Alumioium, in je poglavitni ob stojni del ilovnate zemlje. Več je je toraj na zemlji kot duhom druži Znojemski. Serena zahvala železa. Zra ven se lesketá, ne rijavi, je toraj srebru in visokočastitemil gosp. kaplanu Igliaciju Podobniku! zlatu enaka, in kovati se dá kot železo. Francozki kemi-kar Devi lie, kteri se je pervi trudil, to kovino v vsak-danjo rabo vpeljati, je bil za tega voljo v vitežki stan č&stnega reda (Ehrenlegion) od Napoleona povzdignjen. Ker smo slišali, da tudi v druzih krajih so že šolarji se očitno v „Novicah" zahvalili svojim gospodom učiteljem 5 tedaj tudi nas ser-čica ženó Vam prečastiti Gospod! prav lepo se zahvaliti za veliki trud Vaš, ki ga imate že skoz dve leti z nami, — za ljubezen Vašo, Zdaj si on po povelji cesarja prizadeva, iz te kovine po s ktero zasajate v nas sv. keršanski nauk pa nas tudi brati • A • i • Vi. -WT • « m sebno vojaske orodja izdelovati. Prednost te kovine pred železom tudi v tem obstoji, da je lahka kot steklo, le dvakrat in rajtati učite. Vam se imamo za vse dobrote zahvaliti, ki jih • 1 1 t • V T ' • 1 n V m <é 1 1 v « • » • « pisati daruj mladini! Vi nas klicete kakor dober oče k sebi, da deležni tezji od vode, uno pa sedemkrat. postajamo vsih tistih lepih naukov, kteri nam bojo k dušni in telesni sreči kadaj. Naj Vam mili Bog poverne vse. kar ste nam že do- novi šoli ! Zastavica zastran toplic pri „Kopačnici" rešena brega skazali in nam gotovo še boste v prihod prizadevanje pa bo vsaki dan se tako obnašati, da zaslužimo V Naše zadovoljnost Šolarji v Polhovem Gradcu Kdor • V ise, pri Y) Kop ajde kdor praša, zve. Mikalo nas je od topi kaj vec zveditij gosp. Lauter so bili tako dobri nam fl. povedati, kar oni od teh toplic vejo, gospod rudninski oskerbnik M Pire pa so nam popoln prižgali, hvala jim zato! Sledeče so nam unidan pisali: „27. febr. sem potoval iz Cerkne čez Ulče (tako imenovano sedlo) in po Kopačn Obligacije deržavnega dolga Stan kursa na Dunaji 26. marca 1855. 5 4'/ 4 3 proti Trati Memo Pl se spomnim pogovorov v 13. listu „Novic", ter unanji zrak v senci je imel 1.5 stop. toplote po R., Kop grede merim toploto studenca 82 71 633/ 50 » M od leta 1851 B95 2 yy r> n Oblig. 5( Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 73 (potok) 6 P poleg Kop okoli in okoli povsod 16.25 pa krajih, pri sredi v Haq Kaj več od teh toplic pa lahko zveste Vzeli smo tedaj Haq Oryctographia carniolica" v 2. delu na ktere aprila 1779 169 itd v roke in našli njegov popis teh toplic y> » . . . 218'/ . . . II9 z loterijo od leta 1854 Zajem od leta 1834 1839 v rt v rt v r> 2 Y> 83 % fl. 29'An Esterhaz. srečke po 40 fl. Windišgrac. „ „ 20 „ Waldštein. „ „ 20 „ 29 „ Keglevićeve „ „ 10« 12 M Cesarski cekini......5 fl. 51 Napoleondor (20 frankov) 9A.46 Suverendor 17fl. Ruski imperial.....10 fl. 2 n r> Pruski Fridrihsdor Angležki suverendor lOfl.25 12 fl. 22 lOi 3 y bila R en grad ÏJe.tu dvakTat kemijsko preiskaval; toplota njih 2 obstojnih delov v gaz ji podobi ni no- bila pa je toplična voda za zajetih 12 funtov te vode r> narodni od leta 1854 86V, 4 r> Nadavk (agio) srebra: 8 W na 100 fl. 26 V. fl. 1 benih zapazil, tudi železa in žvepla _____1 1 v. 1 V. . . _______1 od ciste destilirane Ko dal nad ognjem shlapeti, je na dnu ostalo 12 granov neke ste soli, v kteri bilo vec solnih drobeov k tega je očitno na Dunaju v Gradcu Loterijne srečke: 24. marca 1855: 83. 47. 17. 20. 9. 53. 49. 15. 57. 27. m Prihodnje srečkanje bo v Gradcu in na Dunaji 4. aprila 1855 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.