AVGUST 1963

LETO II.

Delo na pripravi statutov je potrebno pospešiti

muh 1111 1 1 ■■ m i 111 ■ > • ■ i 11 1 1 1111 11 m n i . . HM 111 1 n 11 i m i m 11 n i n i . . ... i iii  n ii ■■ i ■■■■Manili iiuh^hiiii ■ ■■■mmmmiii m m

Osnutek statuta občine Cerknica je bil izdelan lansko leto
novembra meseca. Ob priliki javnih razprav o osnutkih ustav smo
ustavno materijo konkretizirali na ta način, da smo ustavno raz¬
pravo nadaljevali z razpravo o vsebini statuta občine. To nam je
omogočilo dejstvo, da smo osnutek statuta razmnožili v 300 izvodih
in ga razdelili vsem delovnim organizacijam, osnovnim organiza¬
cijam ZK, krajevnim organizacijam SZDL, društvom in aktivnim
posameznikom. Posamezna področja osnutka smo ponovno poglob¬
ljeno obravnavali na predvolivnih zborovanjih in sestankih.

Plenum Občinskega odbora
SZDL je o osnutku statuta dva¬
krat razpravljal ter dal priporo¬
čilo vsem krajevnim organizaci¬
jam, da organizirajo razprave o
statutu občine in o statutih kra¬
jevnih skupnosti. Razprave med
občani so dale nekatere 'konkret¬
ne in tehtne predloge, ki jih je
statutarna komisija obravnavala
in v velikem obsegu upoštevala.

Obširne razprave so se med
občani vršile zlasti pri vprašanju
nalog občine glede zadovoljevanja
skupnih potreb občanov, ža posa¬
mezna področja, kot n. pr. kul¬
tura, zdravstvo in socialno var¬
stvo, je SZDL sklicala širše akti¬
ve, ki SO' detajlno' analizirali pro¬
blematiko in dali vmesne in pozi¬
tivne predloge k prvotni vsebini
statuta. Drugo vprašanje, ki je
predvsem zanimalo občane,- je bi¬
lo oblikovanje krajevnih skupno-

Zbrali so se v okviru organi¬
zacije Rdečega križa. Ustanovili
so krvodajalsko komisijo s pred¬
sednikom dr. Stankom Pušenja¬
kom. In kadar je bila možnost ali
potreba, so darovali svojo kri. Ne¬
sebično. Pridobili so tudi nove

sti. Z ozirom na to, da je bilo
popreje na območju občine pre¬
cejšnje število krajevnih odborov
in da je območje zelo heterogeno
ter razdrobljeno naseljeno, bo
krajevne skupnosti na celem ob¬
močju zelo težko formirati. S
pravo vsebino dela se bodo kra¬
jevne skupnosti izoblikovale v
večjih krajevnih središčih (Rakek,
Cerknica, Stari trg, Nova vas).
Pri vprašanju materialne osnove
krajevnih skupnosti so občani v
vseh krajih zastopali stališča, naj
se v statutu fiksno določi, 'kakšen
del sredstev bo prispevala Občina
za obstoj in razvoj posamezne
krajevne skupnosti. Pri tem naj
bi se v veliki meri upoštevala tu¬
di samoiniciativa in aktivnost
krajevnih faktorjev.

Delo na izdelavi statuta bomo
nadaljevali v tej smeri:

V prvi fazi bomo prečistili be-

člane. Lani so presegli plan za
80%.

To so bili ljudje, ki so se zbrali
dne 23. 6. 1963 v Cerknici v Do¬
mu ljudske tehnike, da proslavijo
svoj dan, Dan krvodajalcev. Pri
pestrem programu je sodeloval

sedilo ter ga dopolnili z ustavno
vsebino in terminologijo (kot smo
£e omenili, je bil prvotni osnu¬
tek izdelan pred sprejetjem zvez¬
ne in republiške ustave).

Posebna strokovno politična ko¬
misija, ki smo jo formirali, pri¬
pravlja nove teze za razpravo
med občani. Na teh razpravah bo¬
mo predvsem razčistili še nekate¬
ra nerešena vprašanja v sedanjem
osnutku. To problematiko bomo
obravnavali predvsem na javnih
tribunah, ki jih bo organiziral
Občinski odbor SZDL. Za posa¬
mezna strokovna področja (gospo¬
darstvo, družbene službe) bomo
organizirali ponovna posvetova¬
nja, ki naj bi prispevala neka¬
tere kvalitetne pripombe k na¬
daljnji izboljšavi sedanjega osnut¬
ka. Predvsem bo potrebno v po-
sameznihi poglavjih določbe kon¬
kretizirati.. Pri posameznih nalo¬
gah bomo morali zaostriti odgo¬
vornost posameznih organov. Isto¬
časno bomo iz statuta odpravili
nepotrebne formalne določbe.

Delovne organizacije so v glav¬
nem pristopile k pripravam osmut-
kov svojih statutov. V vseh de¬
lovnih organizacijah so formirane
posebne komisije, ki opravljajo
»inventuro-« sedanje interne za¬
konodaje (pravila, razni pravilni¬
ki). V petih delovnih organizaci-

podmladek Rdečega križa. Potem
so razdelili odlikovanja: zlate

značke tistim, ki so že desetkrat
darovali svojo kri in srebrne ti¬
stim, ki so to storili petkrat.
Skromno priznanje za njihova
humana dejanja. Zlate značke so
dobili: Franc Tavželj iz Cterknice,
Tone Štajn iz Cerknice, Franc
Dragolič iz Cerknice, Ernest Ja¬
nežič z Rakeka, Tomo Čuček iz
Martinjaka, Franc Stare iz Cerk¬
nice, Franc Obreza iz Cerknice,
Martin Petan iz Cerknice in Ja¬
nez Kranjc iz Cerknice. Srebrnih
značk so podelili 27. V Starem
trgu pri Ložu je bila prav tako
proslava v počastitev Dneva kr¬
vodajalcev in tudi tam so pode¬
lili 25 srebrnih značk.

In letos? Letos pa kaže slabše.
Naše gospodarske organizacije ni¬
so pokazale pravega razumevanja
za krvodajalsko akcijo, tako da
letošnji plan najbrž ne bo niti
dosežen. Vsak, ki da kri, ima
namreč pravico do enega prostega
dne, gospodarske organizacije pa
v boju za večjo proizvodnjo tež¬
ko pogrešijo vsakega delavca. In
vendar je to akcija, kjer ne bi
smeli gledati samo skozi očala
materialnosti, kakor tisti niso
gledali, ki so darovali svojo kri!

MaD

jah so že izdelali osnutke statu¬
tov, ki jih sedaj med člani ko¬
lektiva tolmačijo in dopolnjujejo.

V večjih gospodarskih organi¬
zacijah (Brest, Kovinoplastika)
zaradi obsežnosti in zapletenosti
problematike poteka delo bolj po¬
globljeno in sistematično. Na Bre¬
stu je posebna komisija pripra¬
vila in izdelala ohsežen material,
ki ga poglobljeno pretresajo in
obdelujejo v organih kolektiva in
na ekononomskih enotah.

Mnogo časa in truda so 'komisi¬
je vložile v izoblikovanje pogla¬
vij, ki obravnavajo organizacijo,
pristojnost in odnose med organi
upravljanja. Delo bodo nadalje¬
vali v posameznih podkomisijah
in v drugih organih. Posebno vlo¬
go ima pri tem občinski sindikal¬
ni svet, ki je tudi že do sedaj skr¬
bel za izmenjavo izkušenj in za
koordinacijo dela.

Nekoliko bolj problematična so
področja izdelave statutov v jav¬
nih službah. Tu so nekateri ko¬
lektivi začeli izdelovati teze, po¬
sameznih osnutkov pa še niso iz¬
delali. Na tem področju je tudi
največ nerazčiščenih pojmov in
nejasnih vprašanj. Zato bomo tem
statutom v prihodnje posvetili kur
največ pozornosti.

V pripravah za izdelavo statu¬
tov krajevnih skupnosti smo ne¬
koliko v zaostanku. Do sedaj ima¬
mo pripravljen le statut 'krajevne
skupnosti v Cerknici, 'ki pa je po¬
treben temeljite analize, preden
bo sprejet. O njem bodo razprav¬
ljali občani na zboru volivcev.

Ta statut bomo morali za ostale
krajevne skupnosti temeljito pri¬
rediti in ga prilagoditi konkret¬
nim potrebam. O vseh teh statu¬
tih bodo iz posameznega območja
krajevnih skupnosti razpravljale
posamezne grupe občanov.

Tehniko mladim

Občinski odbor Ljudske tehnike
Cerknica bo v začetku meseca sep¬
tembra letos priredil in organizi¬
ral naslednje tečaje:

1. radio amaterski,

2. foto-kino amaterski

3. letalsko modelarstvo,

4. brodarsko modelarstvo,

5. jadralski »A«,

6. padalski za začetnike.

Tečaje bodo vodili strokovnjaki
z Okrajnega odbora LT Ljublja¬
na. Prijave pismeno sprejema ob¬
činski odbor LT Cerknica vključ¬
no do 10. septembra 1963. Vsi
navedeni tečaji bodo instruktor-
ski in pa začetniški.

Vsi interesenti in ljubitelji teh¬
nike, ne zamudite te edine pri¬
ložnosti!

Krvodajalci s predsednikom krvodajalske komisije dr. Stankom
Pušenjakom ob proslavi Dneva krvodajalcev. Med njimi jih je

devet, ki so že desetkrat dali svojo kri.

Naši občani \  najbolj humani akciji

Ob robu proslave Dneva krvodajalcev

Odbor Ljudske tehnike

2

GIAS NOTRANJSKE

Praznovanje Dneva vstaje slovenskega naroda

Čeprav je sedaj sezona dopu¬
stov, šolskih počitnic, kolektivnih
dopustov itd., je bilo ob prazno¬
vanju Dneva vstaje slovenskega
naroda življenje precej razgiba¬
no tudi v naši občini. Prav go¬
tovo ne moremo iti mimo tega, da
se naši delovni ljudje ne bi spom¬
nili tistega velikega in usodnega
dne 22. julija 1941. leta, ki je bil
za slovenski narod tolikanj po¬
memben m katerega ne smemo
nikoli pozabiti. Ko omenjamo ta
dan, se spominjamo tudi dolgo¬
letne borbe slovenskega naroda,
ki se je pod skupnim vodstvom
komunistične partije Jugoslavije
herojsko boril proti okupatorju.
Visoka morala in veliko herojstvo
sta omogočila osvoboditev precej¬
šnega dela ozemlja tudi pri nas
na Notranjskem, v naši občini.

osvoboditev velikega ozemlja
izp o okupatorja je omogočila, da
so s<. na osnovi odloka Izvršnega
odbora OF vršile prve volitve v
narodno osvobodilne odbore. Ti
odbori so postali prvi organi slo¬
venske oblasti. Kmalu potem je
bil tudi prvi zbor odposlancev slo¬
venskega naroda v Kočevju, ki je

Vedeli smo, da mora biti pomoč
hitra in občutna. Se isti dan je
bil sestavljen pri občinski skup¬
ščini štab za pomoč Skopju, ki je
takoj pozval delovne kolektive,
naj kar največ prispevajo za Sko¬
pje. Kolektiv SGP Gradišča je že
pred tem, takoj po radijskem ob¬
vestilu o nesreči, sklenil prispe¬
vati enodnevni zaslužek. Ljudje
so brez vsakršnega poziva razu¬
meli svojo dolžnost.

Kovinoplastika je še isd dan po¬
slala avtobus krvodajalcev v Aj¬
dovščino. Prebivalci Babnega po¬
lja, ljudje, Id so med vojno mno¬
go pretrpeli, so sami zbrali 50.000
dinarjev.

Na poziv štaba za pomoč Sko¬
pju so se vsi delovni kolektivi od¬
zvali, da bodo prispevali eno ali
dvodnevni zaslužek ali določeno
vsoto denarja, ali pa celo oboje.
Vse prispevke so sklenili pokriti
z večjo produktivnostjo.

Takoj po nesreči se je prijavilo
550 krvodajalcev. Osemletka Cer¬
knica in odbor RK sta darovala
4 šotore in 3 blazine ter obleko.

Pred dnevi je odšlo v Ljubljano
pet naših pedagogov, ki bodo po¬
učevali skopske otroke. V Skopje
pa je odpotoval en naš veterinar.

Naši delovni kolektivi pa so
prispevali:

Brest Cerknica gradbeni mate¬
rial in gotovino v vrednosti 3 mi¬
lijone din. Kovinoplastika Lož
enodnevni zaslužek in 1,000.000
din, skupaj 2,250.000 din. Jelka
Begunje enodnevni zaslužek 80.000
din. Kovinoservis Rakek dvodnev¬
ni zaslužek in 100.000 din, skupaj

550.000 din. Sodišče Rakek eno¬
dnevni zaslužek 15.000 din. Na¬
rodna banka Rakek enodnevni za-

uvidel nujnost bratskega sodelo¬
vanja med narodi Jugoslavije za
dokončno osvoboditev. Po hudi in
neprestani herojski borbi so na¬
rodi Jugoslavije 1945. leta uspe¬
šno izvojevali revolucijo. Tako se
je slovenski narod junaško boril
za osvoboditev dežela, tako se je
tudi začel boriti za obnovitev po¬
rušene domovine. Okupator je ve¬
čidel opustošil našo zemljo, uni¬
čil je vse, kar je dosegel: Začeli
smo obnavljati in graditi šole, to¬
varne in druge potrebne institu¬
cije predvsem z lastnimi silami.
Lahko rečemo, da so naši narodi
vložili ogromne napore za napre¬
dek in za boljši življenjski stan¬
dard.

Tudi v naši občini smo precej
zgradili, saj poprej niso obstojale
take tovarne, niti ni bilo toliko
zaposlenih kot danes. Seveda je
ta materialna rast naše komune,
ki je že dosegla 9 milijard in 100
milijonov brutto dohodka, kar je
velik porast, tesno povezana s he¬
rojsko borbo naših ljudi v revo¬
luciji. Delovni ljudje v naši ob¬
čini so tak vzpon razvoja razu¬
meli in lahko rečemo, da so in-

služek 22.000 din. Gostinstvo Sta¬
ri trg enodnevni zaslužek 20.000
din. Gaber Stari trg pohištvo in
enodnevni zaslužek, skupaj 200
tisoč din. SGP Gradišče enodnev¬
ni zaslužek 250.000 din. Nanos
Stari trg enodnevni zaslužek in

160.000 din, skupaj 200.000 din.
Zdravstveni dom Cerknica dvo¬
dnevni zaslužek 110.000 din. Ob¬
činski ljudski odbor Cerknica
enodnevni zaslužek 60.000 din.
Družbene organizacije 20.000 din.
Kmetijska zadruga Cerknica 15
ton krompirja 300.000 din. Gostin¬
stvo Cerknica dvodnevni zaslužek

50.000 din. Vodna skupnost 50.000
din in enodnevni zaslužek, skupaj

65.000 din. Obrtni center Cerkni¬
ca enodnevni zaslužek in 10.000
din, skupaj 30.000 din. Valjčni
mlin Cerknica enodnevni zaslu¬
žek in 30.000 din, skupaj 40.000
din. Škocjan Rakek 200.000 din.
Elektrožaga Nova vas enodnevni
zaslužek 20.000 din. Kmetijska za¬
druga Stari trg enodnevni zaslu¬
žek 50.000 din.

Prosvetni delavci tri šotore v
vrednosti 80.000 din. Zavod za za¬
poslovanje delavcev Cerknica
enodnevni zaslužek 5.000 din. Lo¬
višče Snežnik 14.400 din. Zavod
za vzdrževanje cest 50.000 din.

Tako znaša celotna pomoč naše
komunale 7,131.400 din.

t’a seznam še ni zaključen, ker

-noč posameznikov in delovnih
■ ektivov še vedno prihaja. Pri
otčinski skupščini je osnovan od-
l> r za pomoč Skopju, ki bo na-
d • Ijeval delo štaba. Odbor bo tu¬
di v naprej delal s pomočjo Rde¬
čega križa in odborov SZDL.

D. Mazi

dustrijske kapacitete zrastle prav
od časa, ko so delovni ljudje pre¬
vzeli upravljanje v svoje roke.
Danes se že uspešno vključujemo
v konkurenco na mednarodnem
tržišču z visoko kvalitetno proiz¬
vodnjo lesnih izdelkov. Prav tako
beležimo napredek v kmetijski
in kovinski industriji.

Rast proizvodnih sil, delitev do¬
hodka po delu, krepitev in na¬
daljnja graditev komunalnega si¬
stema, razvijanje samoupravlja¬
nja ter razvijanje široke demo¬
kracije, to je naloga vseh nas, ki
je tesno povezana z željo naših
narodov in temelji na vseh teža¬
vah in herojstvu NOB. Nova usta¬
va, ki ima demokratično obliko
delovanja v našem živi jen m in

Niti deset let ni od tega, kar
smo smatrali, da je občina, v ka¬
teri živimo in delamo, industrij¬
sko zaostala z nerazvitim gospo¬
darstvom. Da, res je bilo tako.
Toda sedaj ob industrijski neraz¬
vitosti ne moremo več govoriti. V
zadnjem desetletju res lahko be¬
ležimo nagli napredek ini razvoj.
Ta napredek se lahko vidi v zelo
naglem povečanju brutto produk¬
ta občine. Pred leti je predstav¬
ljala problem zaposliti ljudi iz te¬
ga področja, medtem ko sedaj
ugotavljamo, da celo primanjku¬
je delavcev v gospodarskih orga¬
nizacijah. Nekatere gospodarske
organizacije, predvsem večje, si
morajo pridobivati delavce iz
drugih območij Slovenije ali celo
iz dragih republik.

Dejstvo je, da je v tej občini
3.800 ljudi v rednem delovnem
razmerju (vsak četrti občan je za¬
poslen). To nam priča, da smo po
številu zaposlenih v odnosu na
število prebivalstva v zelo ugod¬
nem položaju.

Pri vsem tem naglem tempu
razvoja pa lahko ugotovimo, da
kvalifikacijska struktura proizva¬
jalcev zaostaja za zahtevnostjo
proizvodnje ki postaja vedno bolj
komplicirana. Pi-i zelo hitri indu¬
strializaciji smo zanemarjali vpra¬
šanje pridobivanja in usposablja¬
nja proizvajalcev v delovnih or¬
ganizacijah. V podjetjih, ki ima¬
jo dokaj visoko razvito mehani¬
zacijo, imajo običajno zelo malo
kvalificiranih in visokokvalifici¬
ranih strokovnjakov. To nesoraz¬
merje ni v skladu z modernimi
postopki proizvodnje.

Torej kaj naj ukrenemo, da se
bo to nesorazmerje izboljšalo? V
prvi vrsti je treba razviti vse mo¬
goče oblike izobraževanja in uspo¬
sabljanja zaposlenih ljudi ter ne¬
nehno in sistematično dopolnje¬
vati njihovo znanje.

Zgrešeno bi bilo misliti, da pod¬
jetje potrebuje samo določeno
števtoilo strokovnjakov, ki naj bi
organizirali in vodil proizvodnjo.
Izobraževati in usposabljati je
nujno slehernega člana kolektiva,
ne pa samo določeno delovno me¬
sto, in sicer kot upravljalce z
družbenimi sredstvi.

Kdo je dolžan, da skrbi zai izo¬
braževanje delovnih ljudi na/pod¬
ročju občine? Za to najvarnejšo
nalog nedvomno delovna organi-

komuni ter vzgojni odnos, mora
priti do polne veljave pri vseh
naših državljanih, zato je potreb¬
no, da ustavna načela vnesemo v
statut komune, krajevnih skup¬
nosti in v statut delovnih organi¬
zacij.

Kot je bilo že uvodoma ome¬
njeno, je bilo praznovanje 22. ju¬
lija, Dneva vstaje, precej razgi¬
bano in je v naših delovnih lju¬
deh tesno povezano od začetka
naše borbe pa do ekonomskih re¬
zultatov, ki jih ustvarjamo na
osnovi delavskega in družbenega
samoupravljanja.

Tako so bile proslave na pred¬
večer praznika v vseh večjih kra¬
jih v naši občini. Popestrile so
jih še filmske predstave s tema¬
tiko iz NOB, razna športna tek¬
movanja, pogostitve in priznanja
članom ZB za sodelovanje v NOB
in povojni izgradnji ter tovariško
srečanje kolektivov kombinata
Brest na Slivnici.

zadja sama, ki naj ugotovi po¬
trebe po izobraževanju, potrebe
kadrov za določene specialnosti in
stroke. Kajti le na podlagi ugo¬
tovljenih potreb je smotrno izo¬
braževati in usposabljati ljudi.

V pogledu izpopolnjevanja ka¬
drov bi lahko odigrale veliko vlo¬
go kadrovske službe v podjetjih,
v kolikor bi se jim postavilo to
kot njihovo osnovno nalogo. Pri
izobraževanju naj bi odigrala od¬
ločilno vlogo DU v občini, ki naj
bi organizirala tiste izobraževalne
akcije v okviru občine, za katere
ne bi bilo smotrno, da jih orga¬
nizira delovna organizacija sama.
Tak način dela je tudi v progra¬
mu dela Delavske univerze, ki v
tem smislu že sestavlja načrte za
lastno izobraževalno sezono. Te
učne načrte bodo dobile vse go¬
spodarske organizacije, ki naj bi
učne načrte dopolnile, oz. spre¬
menile, v kolikor je potrebno za
njihove konkretne prilike.

Sodelovanje med DU in podje¬
tjem pa mora 'biti zelo tesno in
temeljiti mora na dobrih medse¬
bojnih odnosih. Za prevzete ob¬
veznosti DU do podjetja pa je
nujno potrebno sestaviti odgovar¬
jajoče pogodbe, v -katerih so do¬
ločeni termini izvajanja izobraže¬
valne akcije in stroška posamezne
izobraževalne akcije.

Pri vsem tem pa je nujno, zla¬
sti v delovnih organizacijah, vz¬
buditi interes pri proizvajalcih za
izobraževanje in jih tudi na pod¬
lagi tega stimulirati. Le na ta
način bi lahko dvignili potrebno
družbeno in strokovno znanje
proizvajalcev, katero pa je nujno,
če bomo hoteli povečati večje eko¬
nomske efekte in s tem v zvezi
povečati družbeno zavest sleher¬
nega člana delovne organizacije.

S. M.

»GLAS NOTRANJSKE«
izhaja mesečno — izdaja ga Obč.
odbor SZDL Cerknica — Ureja
uredniški odbor — Glavni in od¬
govorni urednik: Franc Tavzelj
— Člani uredništva: Dane Mazi,
Milan Strle, Maks Kebe in Berg¬
lez Slavko — Tehn. urednik: Jan¬
ko Novak — Korektor: Sonja
Vrebec — Tisk: CZP »Kočevski
tisk« Kočevje — Letna naročnina
240 din — Rokopisov in risb ne
vračamo

Na klic iz Skopja smo
nesebično odgovorili

Na dan, ko se je zemlja pod skopskimi hišami tako katastro¬
falno zatresla, so naši občani še mimo delali na svojih delovnih
mestih. Vsak s svojimi skrbmi in svojimi načrti. Klic stotisočev
nesrečnih ljudi iz Skopja pa je v hipu odrinil vstran lastne želje
in načrte. Ostala je samo ena misel: kako pomagati Skopju?

Potrebe po izobraževanju na
področju občine Cerknica

GLAS NOTRANJSKE

a

Kam in kako usmeriti mladino y  ki končuje obvezno šolanje?

Iz leta v leto v naši občini sto¬
jimo pred perečim problemom,
kam z mladino, posebno še z de¬
kleti, ki končuje obvezno šolanje.
Stalno ^ugotavljamo, da imamo
za dekleta premalo učnih mest,
kamor naj bi jih po končani šoli
usmerili. Prav tako je dejstvo, da
na območju občine sploh nimamo
nobene Šole druge stopnje, kjer
naj bi to mladino usposabljali oz.
šolali.

Nismo še našli ustreznih mest
dekletom, ki so zapustila šoio
prejšnje leto, ko imamo že nov
o ril iv. Tako se zadeva zaostruje
in Zavod za zaposlovanje delav¬
cev si pomaga na ta način, da
mladini, ki ni uspela iz enega ali
drugega vzroka dobiti ustrezno uč¬
no mesto, to mladino, ko doseže
ustrezno starost 16, 17 let, napoti
v redno zaposlitev pretežno v
Kombinat Brest Cerknica ali pa
v podjetje Kovinoplastika v Ložu.

V letošnjem letu je končalo ob¬
vezno šolanje v naši občini sku¬
paj 273 učencev, od tega 134 de¬
klet.

Poglejmo, kakšne so bile po¬
klicne želje teh otrok. Sicer tega
ne moremo imenovati le želje, ker
je. mladina, ko je izpolnjevala
anketo, že stala pred odločitvijo
in je vedela, kaj je možno in kaj
ne. Tisti, ki so pričakovali, da ne
bodo uspešno končali osmega raz¬
reda, so dobro vedeli, da so jim
marsikatera vrata zaprta. In teh
je bilo precej.

Od 273 anketiranih mladincev
in mladink se je odločilo takole:

a) za šole druge stopnje 46,35%

b) za uk kot vajenec 23.72%

c) nadaljev. osemletke 11,31%

d) za zaposlitev 13,86%

e) za doma na kmetiji 4,76%

Za uk kot vajenec so se odločili

tudi tisti mladinci in mladinke, ki
niso imeli zadostne izobrazbe, ozi¬
roma, ki niso uspešno končali
osmega razreda in so upali, da jim
bo to spregledano.

Poglejmo še, kakšne so pa de¬
janske potrebe pri nas po vajen- •
cih.

Za letošnje leto so delovne or¬
ganizacije in zasebni obrtniki nri-

javili zavodu za zaposlovanje de¬
lavcev vsega skupaj 47 učnih
mest, od tega za ženske poklice
samo 7.

Če upoštevamo samo zgoraj na¬
vedene poklicne želje mladine,
stojimo pred resnim problemom,
kje najti za to mladino, posebno
dekleta, ustrezno mesto. Poleg že
omenjenega števila pa lahko ra¬
čunamo tudi na dejstvo, da bo
zaradi prenatrpanosti raznih šol
druge stopnje, kot tudi drugih
razlogov — nepreskrbljene štipen¬
dije. materialno stanje staršev in
drugo — veliko število kandida¬
tov za te šole ne bo dobilo pro¬
stega mesta oz. možnosti za šola¬
nje na teh 'šolah.

Zaradi takega stanja bo po sili
razmer večina te mladine iskala
prvenstveno možnost, da se izuči
kakega poklica.

Sedaj pa nastaja uvodno vpra¬
šanje — kam in kako usmeriti to
mladino, da jim v okviru naših
lastnih možnosti preskrbimo od¬
govarjajoče delovno mesto.

Da bi za rešitev problema šli
na linijo odpiranja novih učnih
mest starega obrtniškega tipa, bi
se nam z ozirom na splošni tem¬
po našega industrijskega napred¬
ka ne obrestovalo.

Po našem mišljenju bi se zade¬
va dala ugodno rešiti na ta na¬
čin da naše delovne organizacije
čimprej pristopijo k organizira¬
nemu načinu priučevanja in uspo¬
sabljanja mladine na delovnih
mestih v tovarni.

To obliko usposabljanja nam
narekuje že sedanja potreba, saj
potrebujemo oz. bomo potrebovali
v strukturi vseh zaposlenih 30 do
40% takih delavcev, ki se usposo¬
bijo na delovnih mestih.

V nedeljenem delu se je nam¬
reč oblikovalo na tisoče specifič¬
nih delovnih mest, ki jim pravi¬
mo »delovna mesta ozkega profi¬
la«. To so delovna mesta, ki za¬
htevajo od delavca znanje oziro¬
ma obvladanje le nekaj ali celo
ene same delovne operacije. Uspo¬
sabljanje kadrov za ozke profile
delovnih mest nam omogoča še
posebno pomembno dejavnost. To

je odgovarjajoče usmerjanje mla¬
dine na tista delovna mesta, na
katerih bo vsak posameznik z ozi¬
rom na svoje specifične sposob¬
nosti najbolj uspel — to se pra¬
vi, da bo visoko storilen, zane¬
sljiv in nasploh uspešen, kar je
pogoj za osebno zadovoljstvo in
gospodarski napredek.

Vse to nam govori, da je de¬
litev dela in usposabljanje mla¬
dine na delovnih mestih ozkega
profila na današnji razvojni stop¬
nji gospodarstva nujna. Tega se
zavedajo tudi naše delovne orga¬
nizacije — vsaj tiste, ki so v ko¬
raku z napredkom.

Sedaj pa poglejmo, kako je z
mladino v tem procesu oziroma v
tej Obliki usposabljanja. Mladini
ta oblika ni všeč. Za direktno za¬
poslitev se odloča le majhen del
mladine, po večini samo tisti, ki
niso uspešno končali osemletke.

Vzrokov za to je več. Glavni
vzrok, da je priučevanje na de¬
lovnih mestih za mladino nezani¬
mivo. tiči v satitih delovnih orga¬
nizacijah. Večina podjetij ni pri-
•pravljqena na usposabljanje mla¬
dine. tudi že obstoječi sistem v
podjetjih še ni dorastel svoji na-

Kuituma dejavnost se je v zad¬
njem času odmaknila na stransko
pot. Vzrokov za to je več. Ne¬
dvomno pa je eden izmed pogla¬
vitnih vzrokov nezainteresiranost
pri tem delu s strani mladih lju¬
di. Starejši so izgubili vooljo do
dela, pa tudi obremenienost pri
drueem delu jih je odtrgala od
kulturnega udejstvovanja. Dej¬
stvo je. da se življenje spremi¬
nja. nič se pa ni izoremenilo v
pogledu iskanja novih oblik kul¬
turno prosvetnega dela. To delo
večinoma sloni na zastarelih ob¬
likah kulturnega dela. Pred ne¬
davnim je bil sklican aktiv vseh
tistih, ki so se ali se še ukvar¬
jajo s kultumoprosvetnim delom.
Tu so analizirali stvarno stanje
dela društev in Občinske zveze

logi. Nujno potrebno je. da se vsi
prizadevamo, da bodo delovne or¬
ganizacije dobro organizirale pri¬
učevanje. Doseči moramo, da bo
kadrovska služba v podjetjih po¬
drobno analizirala vse profile de¬
lovnih mest in na podlagi teh iz¬
delala odgovarjajoče učne progra¬
me. Ti programi pa nikakor ne
smejo biti omejeni le na prak¬
tično delo .ampak prav tako na
nujno potrebno teoretično znanje.
Poleg tega pa na noben način ne
smemo zanemariti širšega izobra¬
ževanja, ki je delavcu kot kul¬
turnemu človeku in upravljavcu
potrebno.

Ta stran širšega izobraževanja
mora biti prav tako dobro orga¬
nizirana, bodisi v okviru izobra¬
ževalnega centra v podjetju, bo¬
disi na Delavski univerzi v koor¬
dinaciji s podjetjem.

Če bo priučevanje v gospodar¬
skih organizacijah res tako ureje¬
no. potem bo nrav gotovo za mla¬
dino bolj nrivlačno in se bo ta
bolj množično javljala za tako
obliko usposabljanja. S tem pa
bomo obenem tudi odgovorili na
vprašanje, kam usmeriti našo
mladino.

»Svobod«. Ugotovili so, da posa¬
mezna društva delajo, nekje dela¬
jo samo posamezne sekcije, toda
brez vsake koordinacije z občin¬
skim vodstvom, ki ni bilo v sta¬
nju sestaviti nek perspektivni pro¬
gram svojega dela. Zaradi takega
stanja tudi ne smemo prinisovati
krivdo društvom na terenu ali
ljudem, ki vndiio ta društva. Bili
so prepuščeni sami sebi, kliub te¬
mu na so organizirali kakšno
dramsko dp]o. nriredili konc-rt
vedno pa sodelovali pri organiza¬
ciji proslav.

Osnovni materialni nomu se
bili bili vedno na razpolago toda
ker ni bilo vodstva, je ta denar
sknnnel in naivečkrot ni bil ren¬
tabilno naložen. Problem je tudi
s prostori, ki nonekod ramadajo
ker niso vzdrževani Pri tem n a
bi hila notrobna enkratna malo
vrči.a dot-acija, pa bi se ta pro¬
blem rešil.

IZ GRAHOVEGA

Več posluha za kulturo

O triP-oV*! Vi im ln-*1

Krajevni odbor SZDL Grahovo
ohsega 6 vasi: Martinjak, Gra¬
hovo, Žerovnica, Lipsenj, Bloči-
ce in Bloška polica. Enak okoliš
ima tudi obstoieča osnovna šola
ali osemletka. Šolsko Doslopje. ki
je z močnimi poškodbami bilo
prizadeto od okupatorja med
NOV, sedaj drugič med šolskimi
počitnicami obnavlja gradbeno
nodjetje »Gradišče« iz Cerknice.
Šolski oydibor razpravlja tudi o
nujnosti adaptacije stavbe doma
»Partizan«, ki se nahaja v vasi
Grahovo. Projekt adaptacije do¬
loča možnost za štiri družinska
stanovanja in dve garsonjeri za
samce, ki naj bi bila na stalno
razpolago učiteljskemu kadru.
Učne moči so se povečale in v
Grahovem primanjkuje stanovanj.

Vodna skupnost Cerknica za¬
ključuje gradbena dela rekon¬
strukcije vodovoda Grahovo v
korist, vasi Žerovnica. Vaščani
Žerovndce so dobil v svoje hiše
zdravo pitno vodo iz studenca
nad vasjo Grahovo, ki sedaj tvo¬
ri en vodovod z vaščani Graho¬
vega. Bojazen, ki se je porodila

pri Grahovčanih ob pričetku del
gradnje vodovoda v Žerovnico,
češ, »potem bo pa vode nam
manjkalo«, je sedaj postala neo-
snovana. Voda iz pipic teče tudi
v Grahovem z močnejšim priti¬
skom. Nastalo je splošno zado¬
voljstvo v Grahovem, še bolj pa
v vasi Žerovnica. Takozvane »ba-
če« ali naprava s sodom za vo¬
do, ki jo je prevažal živina po
večkrat dnevno iz potoka Žerov-
šnica, niso več potrebne, voda
teče kar iz pipic v kuhinji. Že-
rovljani so pričakali leto 1963,
prve razgovore pa so pričeli leta
1913, torej so čakali 50 let.

Enako ugodnost za vodovod
imajo tudi vaščani Lipsenja, po¬
trebno je napeljati glavno cev od
zadnje hiše v 'Žerovnici in vodo
bi kmalu imeli v svojih hišah.
Malo več dobre volje in odločno¬
sti za samoprispevek v enakem
sorazmerju, kakor so se odločili
Zerovljani, in vodovod bo lahko
kmalu zgrajen.

Okoliš Grahovega se je pridru-

in v prvi etapi so prispevali člo¬
vekoljubni prebivalci znesek
53.600 dinarjev. Druga etapa po¬
moči bo darilo krompirja, ki ga
bo zbrala vsaka vas zase in ga
odstopila občinskemu štabu za
pomoč mestu Skopje.

Na zadnji seji odbora SZDL,
ki je bila 11. avgusta t. 1., so ob¬
ravnavali poživitev dela mladin¬
ske organizacije in aktivizacije
učiteljskega kadra za izvenšolsko
delo v raznih obstoječih organi¬
zacijah, društvu »Svoboda«, »Par¬
tizan«.

Člani krajevne organizacije
SZDL Grahovo se bodo v jeseni
podrobneje seznanili s sedemlet¬
nim načrtom sodobnega kmetij¬
stva Kmetijske zadruge Cerknica,
ki bo na področju Grahovega
uredila večji zemljiški kompleks
za svojo lastno proizvodnjo.

Jaka Šilc

NE GRE NAPREJ

— S temi cenami bencina ne mo¬
re človek naprej!

\7Cp  rvr*^mr»1o ]ro-n1rr*r>AniV* r-o
\T  > *■ ? -i V» -*0

pliriTi oTriT pc*"»n i  V* o»' T 'V’ ’

r"T '—1 /"nt  »ri o nrgfimin''’

IH - c« 1

\7  crroiorn gn-" " T  -

io fla T->o vrolz

boli bo

pq Holo  rDložon  Tz-mr*

tP CT a rarnolnženia nima tiHi Violi
produktiven ne moro hiti. o

tem bi lahko spregovorile sindi-
kalne organizacije.

Snričo takega s+apia so bili
udeleženci nosveta mn »ni a da je
potrebno začeti delati drugače.
Predlagali in izvolili so novo ob¬
činsko vodstvo Sveta svobod in
prosvetnih društev. To naj bi v
najkrajšem času napravilo pro¬
gram dela, prilagojen razmeram v
občini. Posameznike, ki uspešno
vodijo sekcije, ie potrebno stimu¬
lirati, ali pa jim dati vsaj pri¬
znanje za vloženo delo Tega do
sedaj ni bilo na kulturnem pod¬
ročju. Mogoče je tudi v tem
vzrok, da se je kultura izgubila
neznano kam.

žil vsesplošni svetovni akciji po¬
magati prizadetim mesta Skopje— In zakaj ne greš irikverc«.

TaF

4

GLAS NOTRANJSKE

Predvidena posvetovanja v septembru pri ObSS Cerknica

Med intenzivne priprave za
občni zbor ObSS Cerknica so po¬
leg delovnih konferenc v kolekti¬
vih predvidena tudi posvetovanja
v občinskem merilu. Eno izmed
posvetovanj bo o gibanju gospo¬
darstva v prvem polletju v pri¬
merjavi s prvim polletjem lan¬
skega leta. Na tem posvetovanju
bomo obravnavali tudi zaposlo¬
vanje tehnične inteligence, rast
produktivnosti dela, odkrivanje
notranjih rezerv ter hitrejši tem¬
po modernizacije proizvodnje. Ob¬
stoja namreč vrsta činiteljev, ki
zaviralno vplivajo na hitrejši raz¬
voj modernizacije industrije. Za¬
čelo se je obdobje ostre konku¬

rence med podjetji, obdobje, ko
je obstoj marsikaterega podjetja
odvisen od plasiranja izdelkov na
svetovna tržišča. Podjetja bodo
morala zato proizvajati kvalitet¬
ne in cenene izdelke. Da pa bi bi¬
lo podjetje sposobno konkurirati
na domačem in tujem tržišču, je
prvi pogoj, da se v zadostni meri
modernizira. To pa pomeni pre¬
hod na sodobno organizacijo dela.

Povečati je treba tudi produk¬
tivnost dela. To povečanje pa se
ne da reševati samo z investicija¬
mi, temveč tudi z boljšo organi¬
zacijo dela, s sodobnimi tehnolo¬
škimi procesi, z odkrivanjem no¬
tranjih rezerv pa tudi s koopera-

RAZPIS

Delavska univerza Cerknica razpisuje v šolskem letu 1963/64
naslednje šole in tečaje:

I. Sole:

1. EKONOMSKO SREDNJO SOLO ZA ODRASLE
1. LETNIK

Pogoji  : končana osemletna šola, starost nad 17 let,
da je redno zaposlen.

2. OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE
a) 5. in 6. razred, b) 7. in 8. razred.

Pogoji:  končani 4 oziroma 6 razredov osnovne šole,
starost nad 17 let, da je redno zaposlen.

Opomba:  Delavska univerza je organizator pouka na
šolah. Toda šole za odrasle so samo oddelki šol pri rednih
šolah (pri ESS v Ljubljani oziroma pri matični osemletki v
šolskem okolišu).

Kolikor bo zadostno število prijavljencev, se bo pouk
vršil v več šolskih okoliših. Pouk v šolah za odrasle se prične
v mesecu septembru. Zato prosimo zainteresirane kandidate,
da se takoj osebno ali pismeno priglase na Delavsko univerzo
Cerknica.

II. Tečaji:

1. Začetni jezikovni tečaji:

angleški jezik, bernski jezik, ruski jezik, slovenski jezik
(izpopolnjevanje);

2. knjigovodski tečaji;

3. administrativni tečaji.

Opomba:  Tečaji se bodo predvidoma pričeli v začetku
meseca oktobra. Kolikor bo zadostno število prijav, se bodo
tečaji vršili v Več krajih, odvisno od števila prijav iz posa¬
meznega območja.

Delavci in delavke, izpopolnjujte svoje znanje!

Uprava delavske univerze
Cerknica

Skrajšan postopek

za gradbeno dokumentacijo

cijo, integracijo, specializacijo itd.
Prav tako pomeni sodobno orga¬
nizacijo dela dobro organizirana
priprava dela, raziskovanje trži¬
šča, zasledovanje in uporabljanje
dosežkov znanosti in tehnike. Da

se vse to lahko izvrši, pa je prvi
pogoj, da je v podjetju zaposlene
dovolj tehnične inteligence in da
je le-ta sposobna.

Ker je v nekaterih podjetjih v
naši občini tehnične inteligence še
zelo malo, je potrebno o tem pro¬
blemu razpravljati in ga tudi za¬
dovoljivo rešiti. T. B.

v

Partizansko srečanje v Rakovem Škocjanu

Dolge sence toplega avgustove¬
ga dne so objele prelep kraški svet
Rakovega Škocjana. Pri lovski
koči so se zbrali nekdanji no¬
tranjski borci in aktivisti. Prihi¬
teli so iz vseh strani Slovenije.
Prisrčno so si segli v roko pre¬
živeli borci slavne rakovške čete,
ki so med prvimi zanetili plamen
upora na Notranjskem. Razširjali
so upor v dneh največje okupa¬
torjeve sile in moči čez Javornike
in Nanos, ga ponesli na svojih po¬
hodih do Soče in Zilje.

Prišel je tudi Novak Ivan-Očka,
eden izmed organizatorjev vstaje
na Notranjskem.

Marija Turk, hrabra partizan¬
ka, se je prvič srečala z nekimi
soborci po 20 letih. Vseh ni bilo
moč ohraniti v spominu. Čas je
zapustil sledi. Obrazi nekdanjih
fantov, mnogi še z otroškimi iz¬
razi, so dobili zrele, ostre moške
poteze. Sproščenih tovariških be¬
sed, polnih presenečenja in vese¬
lja kar ni bilo konec.

Ob tabornem ognju je zbranim
spregovoril prvoborec Bavec To-

ne-Cene. Orisal je boj Notranjske
in poudaril, da ne smejo v poza¬
bo težki, a slavni dnevi revolu¬
cije. Ta čas je terjal krvav davek.

Nemo so se tovariši v spominu
vrnili k svojim padlim soborcem,
skromnim Slabetovim fantom, po¬
nosnemu Vrabcu in Kranjcu, he¬
roju Iztoku, Pircovi družini... Se
in še bi lahko naštevali. Njihova
imena so vklesana v spomenik, ki
toži morilce in slavi umorjene.
Pepel mnogih internirancev je.
razsut po tuji daljni zemlji.

Slavne in težke dni boja za svo¬
bodo, prežete z iskrenim tova¬
rištvom je potrebno prenašati na
mladi rod, da bo znal ceniti in
čuvati pridobitve svojih staršev.

Da se izognejo pozabi, so si to¬
variši zastavili nalogo, da se zbe¬
re gradivo in sestavi kronika
osvobodilnega boja Rakeka v
NOV.

Se dolgo v noč se je ob prijet¬
nem kramljanju razlegala, nikdar
izpeta lepa partizanska pesem'...

R

Kako je s statuti?

Lani so gospodarske organizaci¬
je pripravljale svoje pravilnike in
je zaradi kratkega roka, neznanja
ter drugih težav marsikje prišlo
do pomanjkljivosti, ki so jih or¬
gani, ki so pravilnike isprejeli,
tudi odkrito priznali. Ko so po¬
tem pričeli misliti na statute, so
povsod načelno poudarili, da mo¬
rajo statuti odpraviti pomanjklji¬
vosti na hitro sprejetih pravilni¬
kov.

In kaj je bilo doslej storjene¬
ga? Brez obotavljanja je treba
priznati, da premalo. Zelo redke
so organizacije, ki pripravljajo
teze statuta, mnoge pa niso še
niti začele z delom, če upošteva¬
mo dejstvo, da bodo morali o-
snutki statutov skozi široko in te¬
meljito razpravo v kolektivih,
potem je jasno, da je treba z iz¬
delavo statutov pohiteti in nado¬

knaditi zamujeno. Stara praksa
čakanja na splošen recept bo v
tem primeru odpovedala, kajti
statut mora biti natančen odraz
štopnje organizacijske razvitosti
vsake organizacije.

V SGP Gradišču so kljub temu,
da je gradbena sezona na višku,
odločili pripraviti teze statuta do
konca avgusta. Komisija za izde¬
lavo statuta pri delavskem svetu
se je resno lotila dela. S tezami
bodo v septembru seznanili vse
člane kolektiva, potem pa bodo
takoj prešli na dokončno izdela¬
vo statuta. Zlasti nameravajo v
statutu natančneje določiti pojem
odgovornosti zaposlenih za po¬
vzročeno škodo in nerednositi, za¬
radi česar je doslej večkrat pri¬
hajalo do nesporazumov.

MaD.

Vljudnost pa taka!

Občinska skupščina je sprejela
odlok, s katerim znatno poeno¬
stavlja pripravo gradbene doku¬
mentacije za nekatere objekte. Do
sedaj je dokumentacija za vsako
gradnjo morala skozi redni posto¬
pek, ki pa je bil večkrat zelo za¬
muden in je trajal več mesecev.
Investitorji, ki bi gradili garaže,
nestanovanjske provizorije, re¬
konstrukcije in adaptacije gospo¬
darskih in stanovanjskih objek¬
tov, izmenjali ostrešje z dvigom
1 m od zidne veza, izdelali šobe na
podstrešjih, vrtne ograje ob ce¬
stah II., III. in IV. reda. lahko
delajo po skrajšanem postopku,
tako da poleg lokacijskega dovo¬

ljenja vlože pri gradbenem orga¬
nu občinske skupščine še načrt
gradnje, ki ga lahko izda strokov¬
njak izven projektivne organiza¬
cije.

Brez lokacijske razprave in na¬
črtov se odobravajo le vzdrževal¬
na dela: letvanje streh, prekriva¬
nje strehe, zamenjava oken z ne¬
bistvenim povečanjem, obnovitev
fasad, manjša gospodarska po¬
slopja, vrtne ograje in podobno.
Za ta dela investitor napravi sa¬
mo priglasitev občinski skupščini
in jih lahko izvaja v lastni režiji
s strokovnim vodstvom.

MaD

Skoraj edino kulturno razvedri¬
lo, ki si ga Cerkničani in bližnji
prebivalci lahko privoščijo, je ki¬
no. Vendar pa imajo obiskovalci
te edine kulturne prireditve svo¬
je pikre pripombe na red, kakr¬
šen vlada od časa, ko obiskovalec
stopi v vrsto za vstopnico, pa do
odhoda iz dvorane.

Prodajanje vstopnic je tako za¬
mudno, da predstavo zamudiš, če
ne prideš do vstopnice vsaj pol
ure pred predstavo. Mnogi zamu¬
dijo zaradi čakanja ves predfilm.
Zakaj niso vstopnice že v naprej
oštevilčene s sedeži in vrstalmi,
tako pa mora blagajnik vsako
vstopnico oštevilčiti posebej, /Za¬

kaj pošilja vratar obiskovalce na¬
zaj k blagajni, zakaj lahko samo
tisti dobijo sedež, ki so plačali
vstopnico po 100 din, tisti pa ne.
ki so plačali po 70 din, stojišč
namreč sploh ni. Cernu se po to¬
likih letih ne uredijo sanitarije, iz
katerih gre neprijeten vonj po
ogli dvorani, da ne govorim, kak¬
šen vonj je v čakalnici ali pa v
samih sanitarijah. In še in še
vrsto drugih pomanjkljivosti, o
katerih vedo povedati še drugi
obiskovalci.

Vprašam pa se vseeno, kje je
njihov organ, da ne poskrbi za
odpravo pomanjkljivosti?

Obiskovalec

GLAS NOTRANJSKE

5

IB IE IE  g; 7T

Cie K. KJ I  C A

IZL K.Oi_L_KTIVA
ZA K Q L H K ~T I V

IZHAJA MT.61ČUO KOT FZli-O^A

c;laS'u hotramjsici

Kolektivno praznovanje 22. julij

V počastitev praznika Vstaje
slovenskega naroda je Kombinat
BREST organiziral sindikalno
tekmovanje, ki prehaja že v tra¬
dicijo. Skupinskega izleta k lov¬
ski koči Lovske družine Grahovo
na Slivnici se je udeležilo preko
1000 članov kolektiva.

Tovarniški avtobusi so začeli že
v zgodnjih jutranjih urah preva-

TLI Rakek: balinanje, šah, stre¬
ljanje.

Direkcija: odbojka, balinanje,
šah, streljanje.

Stari trg: balinanje, streljanje.

Vse te ekipe že drugo leto tek¬
mujejo za prehodni pokal Sindi¬
kalne podružnice Tovarne pohi¬
štva Martinjak.

Prvo mesto v odbojki je osvo-

rekcijo in Rakekom.

V streljanju se je vodila borba
med TLI Stari trg in TP Cerkni¬
co. Zmagala je TP Cerknica za
razliko 10 točk in tako osvojila
od štirih pokalov kar Jtri.

Ostale PE so zasedle sledeča
mesta:

Odbojka: 1. Direkcija, 2. Marti¬
njak, Iverka, 3. Cerknica.

Balinanje: 1. Cerknica, 2. Di¬
rekcija, 3. Rakek.

Šah: 1. Cerknica, 2. Direkcija,
3. Rakek.

Streljanje: 1. Cerknica, 2. Stari
trg, 3. Rakek.

Ekipam iz tekmovanja v letu
1962 ni uspelo osvojiti niti v eni
disciplini pokala v ponovno last
katerega se brani za naslednje
tekmovanje.

Po končanem tekmovanju v
omenjenih panogah so svoje stru¬
ne napeli tudi muzikanti in za¬
čelo se je ljudsko rajanje, katero
se je končalo v poznih večernih
urah.

Zadovoljni nad uspelim šport¬
nim in zabavnim programom so
se člani kolektiva zadovoljno
vračali z željo, da se taki izleti še
ponovijo v cilju zbližanja med

Tudi odbojkarji so pokazali svoje
atletske sposobnosti

vsemi poslovnimi enotami, kar
daje moč novim uspehom našega
kombinata.

Zbranim tekmovalcem je zaželel veliko uspeha pri tekmovanju
predsednik centralnega delav. sveta tov. Lovko Anton

žati udeležence izpred poslovnih
enot. Veliko število članov kolek¬
tiva se je z lastnimi prevoznimi
sredstvi podalo po lepi gozdni ce¬
sti na praznovanje, katero je bilo
povezano s pestrim programom.
Takoj po prihodu so se začele zbi¬
rati ekipe po poslovnih enotah v
sledečih panogah: odbojki, bali¬
nanju, šahu in streljanju. Glav¬
nemu tekmovalnemu sodniku tov.
Trotovšek Dušanu so se PE pred¬
stavile z naslednjima ekipami:

TP Cerknica: odbojka, balina¬
nje, šah, streljanje.

TP Martinjak: odbojka, balina¬
nje, streljanje.

IVerka: odbojka, balinanje, šah,
streljanje.

jila ekipa Direkcije. Ekipe niso
‘bile najboljše pripravljene, zato
tudi konkurenca ni bila tako moč¬
na kot v prejšnjih tekmovanjih.
Da so bile ekipe slabo priprav¬
ljene je vzrokov več, v glavnem
pa lahko govorimo odkrito, da
UO PE vse premalo skrbijo za
rekreacijo in oddih svojih članov.

Igrišča, katera so bila naprav¬
ljena v zelo kratkem času niso
bila najboljša. Igrišče za balina¬
nje je bilo mehko, zato tudi igre
niso bile najboljše. Najbolj se je
znašlo moštvo TP Cerknica pred
Direkcijo, ki je osvojila drugo
mesto.

Tekmovanje v šahu je prav ta¬
ko osvojila TP Cerknica pred Di-

Zbrani tekmovalci pred začetkom tekmovanja

Balinarske ekipe so imele precej gledalcev, pa tudi dobre rezultate

Strelske ekipe na tekmovalnem prostoru v borbi za točk

6

GLAS NOTRANJSKE

Pl K0IEKIIVI »KOlMIOPtASTIIiA* iM

flllJiJiirillllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllJIllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII H111111!1111111111111111111111111111111111111i111111111111111!I!111111111111111111111U lllllllllllllllllll!llllllllllllllillllllllllllllllllllllMlllllllllllllllllllllllllllllllllllII!ll|||il|||IIIIIII|||||||||||||||llllllllll!U||||||||||||||||[|

V letošnjem letu nad 16.000 prostovoljnih ur

Na zadnjem občnem zboru sin¬
dikalne podružnice podjetja so
člani kolektiva sklenili, da bo
vsak član kolektiva prispeval pri
gradnji nove tovarne v Ložu te¬
kom 2 let, 50 ur prostovoljnega
dela. To obvezo pa so  člani ko¬
lektiva že pričeli uresničevati in
ibo v letošnjem letu vsak član na-

Novi kadri

V juliju mesecu je končalo šo¬
lanje skupno 6 štipendistov, ki so
študirali na raznih srednjih in
višjih šolah. Tako so 4 štipendist¬
ke končale šolanje na srednji eko¬
nomski šoli, 1 Tehniški srednji
šli — strojni oddelek in 1 na

pravil 25 prostovoljnih delovnih
ur. Na gr-adjbišču že lahko opazi¬
mo vsak dan skupine do 30 čla¬
nov kolektiva, ki delajo pri ze¬
meljskih delih in na izkopu teme¬
ljev dnevno po 5 ur. Na ta način
bodo v letošnjem letu opravili nad
16.000 prostovoljnih delovnih ur.

v podjetju

Ekonomski fakulteti. Štipendiste
iz Ekonomske srednje šole in fa¬
kultete je podjetje zaposlilo v ra¬
čunovodstvu in komerciali, šti¬
pendist TSS' pa je dobil delovno
mesto v konstrukcijskem oddelku
orodjarne v Pudobu.

Prispevki za gradnjo bolnice in zdravilišča »Debeli rtič«

Po sklepu centralnega Delav¬
skega sveta bo kolektiv »Kovi¬
noplastike« prispeval 2.000 din na
zaposlenega za gradnjo bolnice v
Ljubljani. Poleg tega bo podje-

Dijaki iz osemletke

Podjetje »Kovinoplastika« Lož
je tekom šolskih počitnic zaposli¬
lo skupno 22 dijakov pri raznih
serijskih montažnih delih. 9 dija¬
kov je zaposlenih v obratu Pla¬
stika, 5 v obratu varnostnih sti-

tje prispevalo v letu 1963 po 300
dinarjev na zaposlenega za grad¬
njo otroškega okrevališča »Debeli
rtič«. Skupni prispevki bodo zna¬
šali okoli 1,500.000 din.

prj montažnih delih

kal in 8 v obratu okovja Lož. Di¬
jaki v glavnem sestavljajo razne
artikle in so plačani po učinku.
Z dijaki je podjetje skušalo za¬
menjati redne člane kolektiva, ki
odhajajo na letne dopuste.

Nove varnostne naprave v Plastiki

Pred štirimi leti smo začeli raz¬
mišljati o novi proizvodnji —
predelavi plastičnih mas. Imeli
nismo nobenih izkušenj in osva¬
janje tovrstne proizvodnje je za¬
htevalo veliko truda, ki pa je
skoraj pričeli kazati sadove.

Doma izdelani stroji pa so ime¬
li gotove pomanjkljivosti kljub te¬
mu, da so konstruktorji skušali
izdelati kar najbolj varne stroje.
V prvi polovici tega leta smo ime¬
li v obratu Plastike tri težje po¬
škodbe (nad 21 dni bolniškega

staleža) in eno lažjo poškodbo.

Delo na teh strojih zahteva iz¬
redno koncentracijo na delovnem
mestu. Za varnejše delo pa se na
strojih uvajajo (na nekaterih so
že montirane) varnostne naprave,
ki delujejo avtomatično in ni več
bojazni pred poškodbo pri strojih
za predelavo plastičnih mas.

Za varnost članov kolektiva pa
moramo v bodoče še več storiti
in iskati nova zaščitna sredstva
pred poškodbami.

Priprave na sedemletni plan

Priprave za izračun podatkov o
proizvodnji in realizaciji za se¬
demletni plan so močno razgibale
oddelke, bi se bavijo s planira¬
njem in raziskavo tržišča.

Kolektiv je na podlagi doseda¬
njih uspehov prevzel nalogo po¬
večati brutto produkt z vsakolet¬
nim povečanjem kot prikazuje ta¬
bela:

PLANIRANO ZA 7-LETNI PLAN

Program proizvodnje bo ostal
približno isti, s tem, da bomo

pričeli prehajati na proizvode z
višjo stopnjo obdelave.

Razmerje med kovinskimi in
plastičnimi proizvodi se . bo gi¬
balo približno 2:1.  V del kovin¬
ske proizvodnje je vključena
tudi proizvodnja elektro materi¬
ala.

V letošnjem letu smo prvič
uspeli zaključiti direktne izvoz¬
ne posle, za katere računamo, da
se bodo v perspektivi do leta 1970
povečali za destkratno.

Pri specializaciji proizvodnje
se pojavljajo vedno večje zahteve
po kooperacijskih poslih. Tak na¬
čin sodelovanja smo sprejeli že
pred leti, v preteklem in tekočem
letu pa izredno razširili. Trenut¬
no sodelujemo' v kooperacijski
proizvodnji s Kovinsko- industrijo
IG, Titanom iz Kamnika, Tovar¬
no tehtnic v Celju, predvidevamo
pa. večje take posle z Mehanoteh-
niko iz Izole. V kooperacijskem
sodelovanju so zajeti fco-vinski kot
plastični izdelki. Vrednost seda¬
njih tovrstnih poslov pa znaša
cca 20 % brutto proizvodnje.

Lansko leto je imela sindikalna podružnica prvič v najemu
počitniški dom na morju in sicer v Kačjaku pri Crikvenici. V tem
kraju je letovalo skupno 110 članov kolektiva.

Letos pa je sindikalna podružnica najela kar dve stavbi v
Selcah pri Crikvenici, kjer bo v sedmih grupah po 10 dni leto¬
valo skupno nad 180 članov kolektiva in svojcev.

Na sliki:  Počitniški dom »Kovinoplastike« Lož v Selcah pri
Crikvenici.

Kaj je vplivalo na preseganje plana v prvem polletju 1963

Na podlagi sprejetega letnega
plana za 1963, katerega skupna
vrednost znaša i.300,000.000, naj
bi se mesečna realizacija gibala v
višini cca 108,500.000.

Že prvo četrtletje pa je poka¬
zalo, da smo imeli še nčkaj skri¬
tih rezerv, kar je vplivalo, da
smo v tem obdobju presegli plan
za cca 9,25 %.

Tekom drugega četrtletja pa

smo prejeli nekaj novih strojev,
ki so bili zaradi obremenjenosti
strojnega parka takoj Vključeni v
proizvodnjo-. Povečanje števila
strojev, kakor tudi večje prizade¬
vanje članov kolektiva je rodilo
uspeh tako, da smo do- konca I.
polletja presegli plan za cca 23%
in ustvarili za 150,000.000 din več¬
ji brutto proizvod kot je predvi¬
den z letnim planom.

Pomoč Skopju

Kakor marsikatero podjetje v
državi, se je tudi naše podjetje
obvezalo pomagati po potresu po¬
nesrečenim prebivalcem Skopja.
Tako je -kolektiv prispeval iz svo¬
jih skladov 1 milijon dinarjev,
vsak čla-n kolektiva pa je prispe¬
val tudi enodnevni zaslužek, kar
predstavlja 1,204.478 din. Poleg

t-e-ga bodo mladinci iz podjetja
pomagali pri obnovi Skopja. Pet
mladincev in sicer: Mule Lado,
Glažar Matija, Zemljič Martin,
Jo-želj Janez -in Grajš Jože so že
odšli v delovno brigado, 10 članov
kolektiva pa bo odšlo prihodnje
mesece.

Naša občina za Debeli rtič

Mladinsko naravno zdravilišče na Debelem rtiču gradi m
§H organizacija Rdečega križa že nekaj let. Doslej je bilo v grad- jj|
HH  njo investiranih že okrog 400 milijo-no-v din. Letos in pri- m
| hodn-je l-eto pa bo vloženih še 200 milijonov. Objekt leži na d
iiS  zelo primernem kraju ob slovenski obali in ima izredno |j|
Hi  ugodno klimo. Ko bo- dograjen, bo lahko sprej-el 324 otrok. §g|
:  Mladinsko naravno zdravilišče na Debelem Ptiču bo d

gj| edino te vrste v Sloveniji. Tja bodo hodili naši otroci, ki =
mi  bojujejo za najrazličnejšimi boleznimi od kostne in sklepne d
=  tuberkuloze do raznih psihičnih obolenj, bolezni -kože itd.
gg Za gradnjo edino še gospodarske organizacije niso pri- d
d sp-evale pomembnejših zneskov. Zato je letošnja akcija za s
S dograditev Mladinskega zdravilišča Rdečega križa na Debe- d
d lem rtiču usmerjena predvsem na sklade gospodarskih orga- d
im  nizacij. jjjj

fjj Gospodarske organizacije v naši občini so odločile pri- d
d spevati po 300 din na zaposlenega, kar bo znašalo 1,000.000 d
Hjj dinarjev. Ta sklep so sprejeli -kolektivi: Bresta, Kovinop-la- d
HH  stike, Škocjana, SGP Gradišča, Vodne skupnosti in Go-zd- d
d ne § a  gospodarstva Postojna — obrat Cerknica,
d Man d

GLAS NOTRANJSKE



—

Redne letne konference
mladinskih aktivov

Stanovanja naprodaj tudi pri nas

Skladno s splošnimi težnjami in glede na nekatere ugod¬
nosti, ki jih družba nudi graditeljem stanovanj za (tržišče, so
se nekatera gradbena podjetja že pred časom lotila tovrstnih
gradenj. Velika stanovanjska kriza v naši občini je povzro¬
čila, da je tudi SGP Gradišče pričelo razmišljati o gradnji
stanovanj za prodajo. Na ta način bi imeli naročniki stano¬
vanj nekaj upoštevanja vrednih ugodnosti.

Predvsem bo omogočen naročniku kredit iz Stanovanj¬
skega sklada pri občinski skupščini do polovice prodajne cene
stanovanja. Drugo polovico cene pa bo naročniku kreditiralo
gradbeno podjetje iz .kredita, ki ga bo dobilo pri Gospodarski
Danki za dobo enega leta.

Sedanje povprečne cene kvadratnega metra stanovanj¬
skega prostora v Ljubljanskem okraju se gibljejo od 80.000
do 90.600 din. Majhni režijski stroški v SGP Gradišču pa
omogočajo znatno cenejšo gradnjo in sicer do 70.000 din za
kvadratni meter stanovanjskega prostora. Na nedavni licita¬
ciji za gradnjo šestnajststanovanjskega Brestovega bloka je
SGP Gradišče ponudilo izvajanje gradbenih del po ceni 07.000
dinarjev za kvadratni meter stanovanja, upoštevajoč tudi
instalacije. Povprečno stanovanje ima 62 m 2 , tako da bi sta¬
novanje veljalo nekaj nad štiri milijone din.

Naročniki stanovanj so lahko gospodarske organizacije,
ustanove in posamezniki. Z ozirom na število naročil bo
SGP Gradišče gradilo stanovanjske bloke v vseh večjih kra¬
jih občine. Na ta način bodo investitorji razbremenjeni raz¬
ličnih težav, ki so jih imeli pri svojih dosedanjih gradnjan,
Gradišče pa bo lahko plansko delalo. Ta stanovanja bo pod¬
jetje pričelo zidati spomladi. Prvi kupci se že zanimajo za
gradnjo na Rakeku. MaD

Spet je prišel čas, ko imamo na
dnevnem redu sestankov, plenu¬
mov m posvetovanj delo redne
letne koniernce mladinskega ak¬
tiva.

z. ozirom na to, da smo zamu¬
dni obdobje priprav za konteren-
ce, kar gre na rovaš subjektivnih
m objektivnih vzrokov, bomo mo¬
rah sedaj s pospešenim tempom
pristopiti k tej akciji, rtedne letne
somerence se uradno pričnejo s
ID. 8. 1962 in morajo biti zaklju¬
čene do 15. 9. 1962.

Na letosnjh konierencah naj bi
obravnavah predvsem tri temelj¬
na vprašanja: proizvodnja, izo¬
braževanje m rekreacija.

Proizvodnja: nedvomno je, da
je za vso jugoslovansko skupnost
najvažnejše vprašanje, kako m na
kaissen način najhitreje povečan
našo proizvodnjo in tako zagoto¬
viti hitrejšo rast življenjskega
sianuarua naših deiovnin ijuai.
vsako proizvodnjo tanko poveča¬
mo na dva načina. Prvi in naj¬
enostavnejši je s povečanjem in¬
vesticijskih vlaganj v delovna
sredstva m delovno silo; drugi in
težavnejši način pa predstavlja
dvig produktivnosti deta. Ce si
torej oba primera nekoliko pobli-
ze ogledamo, lahko ugotovimo, da
je drugi mnogo cenejši in za na¬
šo družbo sprejemljivejši. Zaradi

tem nam mora biti jasno, da si
večje proizvodnje ne moremo za¬
gotoviti brez ustreznega strokov¬
nega kadra.

Vso pozornost je potrebno po¬
svetiti tudi vzgoji in usposablja¬
nju kadrov za delo v naši orga¬
nizaciji, zato bo potrebno progra¬
me političnih Sol, raznih seminar¬
jev in predavanj vsebinsko po¬
globiti m jih konkretizirati na
probleme v gospodarski organiza¬
ciji in komuni. Te oblike izobra¬
ževanja bomo morah pripraviti
tako, da bodo v popolni meri
sproščale samoiniciativno — last¬
no analiziranje posameznih druž¬
benih vprašanj.

Rekreacija: To vprašanje smo
na naših sejah, tako~ObK ZM, kot
na sejah aktivov, večkrat obrav¬
navah in bi si morda kateri iz¬
med nas mislil, da tega vprašanja
ne bi bilo potrebno obravnavati
na letni komerenci. Vendar pa te¬
mu ni tako. Eden izmed sklepov
na okrajni konferenci ZM je bil
tudi ta, da se prične v vsaki ko¬
muni z akcijo za gradnjo mladin¬
skega družbenega centra. V naši
komuni še nismo pristopili k re¬
ševanju tega sklepa, vendar pa
bomo morali sej ko prej. V naši
komuni mogoče ne bi bilo potreb¬
no graditi rekreacijskega centra,
ker zahteva to velike materialne

potrebe, ampak bi objekte, ki že
obstojajo in ki so v naši komu¬
ni, le adaptirati. Tako bi mladi¬
na in ostali občani dobil prostor

za razne kulturne prireditve, kjer
bi pozabljali na vsakdanje skrbi
in si lahko izmenjavali svoja
mnenja o različnih problemih.

Morda šene veste...

tega je potrebno, da usmerimo
vsa naša prizadevanja za dosego
čim večjih rezultatov razpisanega
tekmovanja za dvig produktivno¬
sti dela. Poleg tega naj bi kon¬
ference najostreje obsodile tudi
nepravilno delitev dohodka tam,
kjer to vprašanje še' ni zadovolji¬
vo rešeno. Boriti se moramo pro¬
ti vsem tendencam nepravilnega
nagrajevanja, vključujoč tudi že¬
lje uravnilovke. Mladi proizva¬
jalci si morajo še v naprej pri¬
zadevati, da se ustvari v vsaki
gospodarski organizaciji tak si¬
stem delitve, ki bo stimulativno
vplival na slehernega člana ko¬
lektiva. Prizadevati sl moramo, da
se preko pravilnikov o novotar-
stvu in racionalizaciji ustvari
možnost nagrajevanja idej za
zboljšanje zastarelih postopkov,
ki so pri nas resna ovira za hi¬
trejšo modernizacijo naše proiz¬
vodnje. Veliko pozornost je po¬
trebno posvetiti tudi nadaljnji de¬
mokratizaciji delavskega samou¬
pravljanja. S tem v zvezi bo po¬
trebno posvetiti večjo skrb orga¬
nizaciji in vsebinskim pripravam
proizvodnih konferenc. Iz prakse
je znano, da so dosedanje proiz¬
vodne konference obravnavale
več vprašanj naenkrat in tako te
konference v večini primerov ni¬
so uspele. S to prakso bomo mo¬
rali v bodoče prekiniti in se pri
odločanju vsebine posamezne
konference omejiti na eno ah naj¬
več dvoje vprašanj in te temelji¬
to obdelati.

Izobraževanje: Izobraževanje in
usposabljanje kadrov še za na¬
prej predstavlja eno najvažnejših
nalog naše organizacije. Iz analiz
je znano, da je število štipendij v
zadnjem času občutno padlo. Ta¬
ko gledanje gospodarske organi¬
zacije na omenjeno vprašanje ni
niti malo perspektivno. Zato bo
potrebno, da organizacija ZM in¬
tenzivneje rešuje to vprašanje ter
preko organov delavskega samo¬
upravljanja zagotovi večja sred¬
stva za štipendiranje kadrov. Pri

da bo rekonstrukcija vodovoda
Cerknica—Rakek veljala 115 mili¬
jonov din. Za začetek bodo pora¬
bili 15 milijonov, da bo omogočen
stalen dotok vode v Cerknico in
na Rdkek,

da bodo na razpolago sredstva
za nadaljevanje del pri adaptaciji
telovadnice na Rakeku,
da je v Cerknici nekaj mlade¬
ničev, ki kažejo svojo neugnano
mladost tako, da z zobmi primejo

— da gradijo na Cerkniškem je¬
zeru betonski most, Iti povezu¬
jte cesto med Dolenjim jeze¬
rom in Otokom. V prihodnji
sezoni bo most sposoben za
promet,

— da so letošnje ščuke zrastle v
Cerkniškem jezeru že na 35 cm
dolžine, kar je izredno redtek
primer tako hitre rasti,

— da so člani ribiške družine iz
Cerknice ob priliki presihanja
Cerkniškega jezera ujeli preko
20.000 ščuk mladic. Od tega je
bilo prodanih drugim ribiškim
družinam 16.000 komadov, po¬
vprečno 40 din za komad,

— da bo v letošnjem letu ureje¬
na stalna preskrba vode za
prebivalce Rakeka in okolice,
kakor tudi Cerknice in okolice,

— da pripravljajo elaborate za
graditev montažnih stanovanj¬
skih hiš nad TP Cerknica in
nad TP Martinjak,

— da je samo v Cerknici že 29
televizijskih sprejemnikov in
284 radijskih sprejemnikov,

— da je v občini Cerknica že pre¬
ko 700 šoferjev-amaterjev in
86 poklicnih voznikov motor-

mizo na terasi restavracije Jezero
in jo ob občudovanju gostov vr¬
žejo čez ograjo,

da poleti v naši občini skoraj
ni bilo zabave, 11. avgusta pa so
plakati vabili kar na tri veselice,

da bo delavski dom v Leskovi
dolini pod Snežnikom v bližnjih
dneh predan svojemu namenu,

da bi kazalo zakrpati tudi luk¬
nje v asfaltu, ki prekriva beton-

nih vozil in 64 voznikov trak¬
torjev,

— da je Združenje šoferjev in
avtomehanikov v Cerknici
mted prvimi takim društvi v
Sloveniji, ki je razvilo svoj
prapor,

— da bo KZ Cerknica v leto¬
šnjem letu pridelala 150 vago¬
nov krompirja, kar bo dosedaj
rekordna letina,

— da si lahko za adaptacijo in
manjše gradnje občani prido¬
bijo potrebne dokumente po
skrajšanem postopku na občin¬
ski skupščini,

— da gradijo sodoben žagarski
obrat v Cerknici v neposredni
bližini TP Cerknica,

— da bo obrtni center Cerknica
kupil prevozljiv gater za raz¬
rez hlodovine in da bo vršil
usluge privatnikom na področ¬
ju cele občine,

— da bodo v letošnjem letu za¬
čeli z gradnjo stanovanjskega
bloka v neposredni bližini TP
Cerknica.

TaF.

sko cesto na Rakeku, ker so vsak
dan večje,

da je občinska skupščina spre¬
jela odlok o ustanovitvi občinske¬
ga zdravstvenega investicijskega
sklada, namenjenega za investici¬
je v zdravstvenem varstvu,
da bo Valjčni mlin iz Cerknice
nabavil novo pekarsko peč za pe¬
karno na Rakeku in posebno pri¬
kolico za prevoz kruha,
da je občinska skupščina izvo¬
lila komisijo in podkomisijo za iz¬
delavo sedemletnega perspektiv¬
nega plana na področju industri¬
je, kmetijstva, trgovine, gostin¬
stva, turizma, gradbeništva, ko¬
munalne ureditve, obrti in goz¬
darstva. Plan bo pripravljen do
oktobra,

da Rakovčani toliko bero, da bo
lahko njihova knjižnica z doblje¬
no izposojevalnino čez tri. mese¬
ce kupila eno novo knjigo,
da bo KZ Loška dolina naba¬
vila visokotlačno traktorsko sti¬
skalnico, 'kar bi pripomoglo k
širjenju proizvodnje,
da se bodo dela pri planinskem:
domu na Slivnici letos nadalje¬
vala do zaključne faze,
da je gradnjo gostišča Rakov
Škocjan do dograditve finansirala
občinska skupščina, sedaj pa so
prenesene obveznosti na gostin¬
sko podjetje Cerknica,

da bo Loška dolina dobila V
bližnjih dneh lepo urejeno gosti¬
šče pri gradu Snežnik,

da se bo letos nadaljevala grad¬
nja nove šole v Cerknici,

da bo trgovsko podjetje Škocjan
Rakek skoraj začelo zidati bla¬
govnico v Starem trgu,

da je Elektrožaga iz Nove vasi
dala na trg nov izdelek z imenom
novo lit; tako se bo pozneje ime¬
novalo tudi podjetje.

. MaD,

Ali že veste?

GLAS NOTRANJSKE

d

Pri Avto-moto

mnogo
novega

balila.. Prelomnica je prišla 1961,
ko so z izkupički od tečajev in s
prostovoljnim delom članov ku¬
pili prvi Fiat 600, sami pa so si
uredili nove prostore in garaže
ter povečali seznam osnovnih
sredstev še za en Fiat, dva mo¬
torja in go-cart vozilo. V tem ča¬
su se jim je pridružilo tudi AMD
Stari trg.

To je kratka zgodovina društva,
ki pa nikakor ne bi bila tako
uspešna, če ne bi sedanji pred¬
sednik Franc Abram, tajnik Jo¬
že Vesel, gospodar Anton Mramor
in še več ostalih aktivnih članov
posvetili večino svojega prostega
časa delu v društvu.

Ustanovljeno 1950. leta. Glavni In njihovi načrti? Pripraviti na-
in edini rekvizit je bila iztrošena meravajo še 2 go-cart vozili, ki

Mladi Silvo Abram s svojim
90-cartom

Dober rokomet v Cerknici

Občinska zveza za telesno kul¬
turo že dalj časa pripravlja spe¬
cializirane športe v večjih krajih
naše komune. Rokomet, ki ga bo
gojila Cerknica, je že na prvi tek¬
mi vzbudil veliko zanimanje.
Tekma med ekipo občine Cerkni¬
ca in JNA iz Velikih Blok je bila

primerne kvalitete in je z rezul¬
tatom 29:28 končala v korist JNA
iz Blok. V igri je daleč odstopal
Srečo Sparemblek in tudi Tone
Urbas, ki sta v domačem moštvu
pokazala izvrstno igro.

MaD

bosta služili za vzgojo pionirjev.
Organizirali bodo kondicijske vož¬
nje po nizkih cenah za posamez¬
ne voznike, ki nimajo svojih vo¬
zil. Uspešno hočejo učiti promet-

Silvo Abram je na meddruštve¬
nem tekmovanju v Postojni zase¬
del z go-cart vozilom prvo mesto
kar je za devetletnega -'ionirja
lep uspeh.

Start

Franca Zalar
št. 8 na
tekmovanju
v Kamniku

ne predpise v osemletkah. Edini
ustrezni prostor za avtodrom je
pred tovarno Brest, zato so naslo¬
vili na upravni odbor podjetja
prošnjo, da jim dovoli uporabo.

Ko bo dovolj denarja bodo ku¬
pili specialni motor, s katerim bo
tekmoval Janez Zalar, ki je že na
dosedanjih dirkah dosegel lepe
uspehe. Njegov brat Franc tek-

Priprava
motorjev
do 250 ccm
pred
startom
št. 45

Janez Zalar

Upajo, da bo upravni odbor razu¬
mel njihove potrebe.

Vsako soboto imajo izpite za
mopediste.

Zadnji čas so začeli vzgajati tu¬
di lastne tekmovalce.

muje na Tomosu D-5 za AMD
Postojna. Na dirkah v Kamniku,
Opatiji in Škofji Loki se je uvr¬
stil na vidna mesta. Tudi on misli
tekmovati v Cerknici.

MaD

BREST CERKNICA + IZ KOLEKTIVA ZA KOLEKTIV + BREST CERKNICA + IZ KOLEKTIVA ZA KOLEKTIV + BREST CERKNICA + IZ KOLE

Boljša organizacija — večji uspeh

Za dosego uspešnejših m'eril v
odnosih med poslovnimi enotami
kombinata je potrebno izvršiti re¬
vizijo normativov, pa naj gre za
izdelavni čas ali material. Izme¬
riti je treba kapacitete. Osnova
temu je revizija tehnoloških po¬
stopkov. To pa je tudi pogoj za
izdelavo kalkulacij in izmero de¬
janskih proizvodnih možnosti. Še
več, tako izračunane proizvodnje
cene so edina pravilna osnova za
postavitev meril razdeljevanja
ustvarjenih sredstev med poslov¬
no enoto na čni in skupnostjo
kombinata na drugi strani. Na¬
čelo, da skupnost kombinata nosi
odgovornost v pozitivnem ali ne¬
gativnem poslovanju za vse ob¬
jektivne spremembe, poslovna
enota pa odgovornost v enakem
smislu za subjektivne vzroke, več
kot jasno pove, da gre tu pred¬
vsem, kako čim realneje sestaviti
in potrditi te startne osnove, da
bo ob spreminjanju pogojev go¬
spodarjenja možno čim realneje

preceniti upravičenost ene ali
druge poslovne enote do spre¬
memb notranjih meril delitve.

Gospodarski načrt za leto 1963,
ki ga sestavljajo, bo prikazal re¬
alnejše stanje. Drug bistveni pro¬
blem je vprašanje organizacije in
odvijanja proizvodnje znotraj
ekonomske enote. Ta je večkrat
nenačrtna ali pa se odvija mimo
plana, ki predvideva izgotovitev
v terminu, pa ni dosežen. Gledati
moramo na to iz ekonomskega
stališča. In če tako gledamo, bo¬
mo ugotovili: ali skladišče ni dalo
surovin ali prejšnja enota ni dala
polizdelkov ali niso bile priprav¬
ljene šablone itd. ali je bilo na¬
pravljeno več škarta kot običajno
in s tem ,več popravil ali so bile
slabo izmerjene kapacitete. In če
pogledamo, kakšni so ti vzroki,
bomo ugotovili: koordinacije

služb, ki skrbe za nabavo in pre¬
skrbo s proizvodnjo, ni, enota do
enote nima pravilnega odnosa,
priprava šablon je zakasnila, ker

niso pazili na termin, kdaj to ra¬
bijo v enoti.

Vkljub temu, da je zaradi ne¬
odgovornega in nestrokovnega de¬
la prišlo do večjega škarta, ni ni¬
kogar, ki bi proučil vzroke in dal
napotke za odpravo. Vendar dobi
enota zaslužek samo od kvalitet¬
nega in kompletnega izdelka. Ali
niso na ta način delavci, ki delajo
kvalitetno, prikrajšani? Izračunaj¬
te. Plan je bil postavljen brez
predračuna potrebnih kapacitet.
Iz vsega tega sledi, da je vzrok
predvsem osebni faktor in osebna
odgovornost posameznikov, ki
skrbe za te stvari. Potrebno je
torej zaostriti osebno odgovornost
in zaostriti vprašanje strokovnosti
slehernega, ki dela ali v proizvod¬
nji ali v administraciji. Le z do¬
slednim uveljavljanjem tega na¬
čela bomo odpravili napake, ki se
dogajajo.

Vloga inštruktorja v ekonomski
enoti dobiva v pogojih urejene
industrijske proizvodnje poseben
karakter. To je osnovni organiza¬
tor proizvodnje, količinsko odgo¬
voren za kvaliteto in ekonomič¬
nost poslovanja, Soodgovarja za

postavljanje notranjih instrumen¬
tov in je osnovni disciplinski sta¬
rešina delavcev v ekonomski eno¬
ti. Poleg teh je še vrsta drugih
nalog. In kakšen naj bo inštruk¬
tor? Vsekakor strokovnjak, spo¬
soben vodja in koordinator.

Sistem vodenja proizvodnje ni
lahka stvar. Najteže je ob števil¬
nih artiklih in raznih izvedbah.
Ni pa nikjer rečeno, da se taka
proizvodnja ne da voditi. Ugoto¬
viti je treba sistem, ki bo usmer¬
jal delo tako, kot je treba.

Sistem planiranja in lansiranja
je pri nas cesto le na pol obdelan
pojem, zlasti kar se tiče operativ¬
nega planiranja. Treba ga je po¬
staviti in tako urediti tehnološke
postopke, normative, izračune ka¬
pacitet. Sistem vodenja proizvod¬
nje moramo tako označiti kot
osebni faktor.

Tudi pri delu posameznih služb
bo potrebno napraviti bistvene
spremembe: temeljitejše deliti de¬
lo in zahtevati večjo odgovornost.
Skupne službe, razvojna in ko¬
mercialna, bodo morale bliže to¬
varnam.

Dušan Trotovšek