10 dinarjev „fEV. 46 Mussolini še živi (Tota reportaža iz Trsta) STARA SALA O SLONU IN SVETOVNO-ZNANEM ARTISTU Ce se Se spominjamo, Je «vel nekoč Imeniten italijanski krimlnalpolitik, neki Kotovi Benlto Mussolini, ki Je v svojih svet osvajalnih sanjah hotel tudi Ameriko Priključiti k madre Italiji. On Je bil tisti, ki Je stopil na balkon palače Chiggi v eni roki s knjigo, v drugi s puško In je tako rekoč z znanstveno temeljitostjo dokazal italijanski fašistični vojski, da je tudi tako mogoče bežati, čeprav je brez puške seveda mnogo laže. Na Mussolinijevem primeru znanstveniki še vse tlo danes niso mogli dokazati, kaj Je bolj prijetno: če človeka pred obešanjem ustrelijo ali pa ga prej obesijo in šele potem ustrelijo. Po svoji smrti Je namreč dalj časa visel z glavo navzdol, kar pa je končno vseeno, kajti tudi njegova Klava ni bila nič boljša kot noge in tudi z nogami ni mislil pošteno. Zadnje čase pa se zopet širijo glasovi, da pravzaprav ni umrl in torej zaradi tega še živi. Zelo težko smo sicer dobili vizo za Trst, zato smo ga pa tam takoj našli, Benita Mussolinija namreč. Bil je ravnokar pri delu. Takoj smo ga spoznali. V nobeni roki ni imel knjige, pač pa Je v obeh držal bodalo. »Torej še živite?«, ga Je vprašal Toti specialni reporter. »Si! Sl!« je odgovoril. »Te angloameriške oblasti so zelo prijazne. Ravnokar so mi šle zopet zelo na roko!« »Pa ste vi domač fašist?« »Ne popolnoma!«, je odgovoril odkrito, »toda fašist sem! Vendar tu na malenkosti ne gledajo.« Podrgnil se je po veliki pleši, kajti lasje so mu že pred leti izpadli zaradi sifilisa, in dejal s prikupnim smehljajem: »Danes je še težavno — ljudje niso za priključitev k Italiji. Toda poznam metodo, po kateri bi po nekaj tednih v Trstu vsakdo zahteval, da se mesto priključi k Italiji.« Tiho se je zasmejal: »Namreč vsi, ki bi takrat še živeli v Trstu ...« Slgnor Pella, svetovna-znani čarovnik, komediant in »švarckinstlerc, stopi na oder: »Dame in gospodje, signore e slgnori, mistress and misters, sedaj boste imeli priliko ogledati si prizor, ki ga še ni bilo in ga nikoli ne bo! Tu na odru, pred vašimi očmi, bom požrl ogromnega slona — Tršt!« Slon je stal v sredini odra. Signor Pella, svetov-noznani artist, ga je z lahkotnim gibom prijel za njegov zavihan rilec in se obrnil k občinstvu: »Pozor, dame in gospodje! Pozor! Štejem do tri in slona ne bo več! Pozori Ena... dve... tri!« Orkester je zahrumel, reflektorji so ugasnili. Samo za trenutek. Glasba je utihnila, luči so zopet zagorele. Sredi odra je stal — slon, zginil pa je — artist... LASKI OPTIMIZEM »Sedaj bo Trst gotovo naš.« »Krko pa to veš?« »Nocoj sem že sanjal o tem.« DETEKTIVSKA ZGODBA Rimska policija je že dalj časa zasledovala nekega zloglasnega prekupčevalca s tujim blagom, nasilneža in izsiljevalca — toda vse zastonj. Zato so se obrnili na znanega preroka, astrologa in maga Kirimuru Hata s prošnjo, naj jim pomaga. Kirimuru Hata 1e pristal, poklical na pomoč vse dobre in zle duhove (teh je, pravijo, v Rimu več ko preveč!) in naslednjega dne že poslal policiji fotografijo nekega moža z navedbo, da je to prav gotovo ta nasilnež, izsiljevalec in prekupčevalec s tujim blagom. Cez pet minut je bil slavni, nezmotljivi prerok in mag Kirimuru Hata že aretiran. »Ali ste znoreli?« so mu dejali na policiji, »poslali ste nam vendar sliko samega ministrskega predsednika Pelle!« ZA ZAKLJUČEK V pariški kavarni. »Zgodbic o bojazljivosti italijanskih vojakov pa res ne razumem. V njihovih operah je vendar toliko bojevitosti!« »2e, že, toda le— v operah!« Julij Cezar: Zakaj' se čudite, Rimljani? Anahronizem? — Ce so bodo Italijani XX. stoletja lahko sklicevali na moj imperij, čemu se ne bi vozil jaz z njihovo Vespo? Poitnfna plačana ♦ gotovini SREDA, 18. NOVEMBRA 1959 leto vi. LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH - IZHAJA VSAKO SREDO POPULARNOST Senator McCarthy je te v . dni dejal novinarjem: V v »Končno ml je uspelo s P h *_ afero Truman-Dexter Wight £ , fopet priti na prve strani J Časopisov. Upam, da bo ta ^ 1 moja nova popularnost tra- — Ka jala vsaj tako dolgo, dokler tak« fce bodo naši bralci porabili previdni teh Časopisov za tiste na- Bolnil mene, za katere bi morali — Ka kupovati pravzaprav toa- vidnosti letni papir!« ' previdni RAZLIKA — Ti, Beppo, tega pa ne razumem: v Keniji Angleži pobijajo domorodce in se ne opravičujejo zaradi tega, v Trstu Sa so premlatili nekaj uvoženih La-ov, pa se opravičujejo na debelo...? — Ali ti ni jasno? Ne vidiS, da tokrat niso imeli opravka z domačini? Kaj hočeš, držijo se gostoljubja: gost Je pač gost, pa naj bo povabljen ali nepovabljen .. .1 VAŽNA IZJAVA Izjavi komandanta italijanskih bersa-ljerov, da bodo oni prvi vkorakali v Trst, so v mednarodnem svetu posvetili mnogo pozornosti, posebno, ker je vsem znano, da bodo, če bi bilo treba, bersa-Ijeri tudi prvi zopet zapustili Trst . . . TONI WINTER KOT 2H PRIČA Sing M Toni Winter je dobil po- Kaj Sek liv, da nastopi pred sodi- dni skupn ičem kot priča zaradi pre- odločna p tepa. Sodnik ga sprašuje; — toda ss »Torej ste zares videli, prlščl po kako so fašisti napadli ni vojni., tržaške redarje?« rtRCP? »Seveda sem videl!« je dejal Toni Winter samoza- SANJE, vestno. Mednar« »In kako je mogoče, da prostoru 1 jim niste pomagali?« močno zr »Prosim, gospod sodnik,« tev, do Je odvrnil Toni Winter prejšnji t sramežljivo, »saj sem jim na otoku hotel pomagati, toda ko že več let sem videl, da fašisti tudi gledala, sl sami lahko pobijejo redar- mirila in Je, sem smatral, da se mi Joeja Tr ni treba vmešavati...« ruma Tržaški nauki >OKAZ BLAGOR JIM... ;a dopisnika s signorom V Londonu so nekoga proglasili za norca, ker je lite, 6ignor presidente, dejal, da bi bilo vse lepo oblema ni mogoče re- in prav, če bi Angleži vrnili ačin? egiptovsko ozemlje Egip- JOglejte samo, kako so čanom, Američani pa Fili- ;opnike, ki smo jih po- pine — Filipincem ... ■ orožij bl Šde bil°’ NOV FANTASTIČEN IZUM Dl ZA MIR Kakor strela z jasnega je o vašem mnenju nepo- udarila v svet novica o no- ist vojne?« so vprašali vem podvigu sovjetskih :ga diplomata. strokovnjakov. Izumili so :no odgovoril diplomat, namreč najsodobnejši tank no še vedno premalo za 78 mož posadke; 8 mož postavitev svetovnega se pelje v njem, 70 jih pa porival. Uganka: Ka* ie naoočneaa na tei sHkt ? * w ^ ^ — But, mister Peila, kako je to mogoče, da tolčejo v Trstu vaši ljudje naše vojake? Saj smo vendar zavezniki! — O, signore Eden, voj savete, saj ste nas sami naučili, kako je treba tolči zaveznike po glavi... V rimski norišnici Zdravnik izprašuje novo-došlega pacienta: — Kdo ste? — Sveta Trojica! — Kako — sveta Trojica? — No, tri osebe v eni! — Ne zbijajte šal! Ce bi; bili sveta Trojica, bi vas-ne poslali sem, temveč raje v Trst za primer plebiscita! KOMPLIKACIJE »Predvidevam težke komplikacije, če se sedanji svetovni komplicirani položaj v najkrajšem času še bolj ne komplicira!« je poudaril na nedavni tiskovni konferenci delegat Sovjetske zveze Andrej Višinski. »Najhujšo komplikacijo pa bi seveda predstavljala od-strani ev trenutnih kompli-kacij v sedanjem napetem mednarodnem položaju ...« IMPERIALISTIČNE NAMENE Jugoslavije napram Italiji so odkrili zadnje dni skoro vsi italijanski časopisi. »Ali ni to imperialistično obkroževanje Italije«, so napisali, »če se Jugoslavija brati s Turki in Grki, ki so bili stari italijanski nasprotniki? In sedaj še obisk jugoslovanskega sekretarja za zunanje zadeve na Dunaju, ko nas imajo Avstrijci že tako v želodcu zaradi Južne Tirolske in še drugih starih štorij ...?« Prcuranjena te petnica # /Zaimki ITALIJA UMIKA SVOJO VOJSKO Z JUGOSLOVANSKE MEJE ali Iskrenost italijanskih predlogov V Vlttorijevi trgovini je že šestkrat gorelo in zavarovalnica ni hotela več sprejeti zavarovanja. Končno se mu vendarle posreči zavarovati trgovino. »Kako si to dosegel?« ga vpraša prijatelj. »Višjo zavarovalnino moram plačati,« pravi Vittorio, »in osem gasilnih naprav sem moral namestiti v prodajalni.« »In kaj si dal v te gasilne naprave?« »Neumno vprašanje! — Bencin vendar ...!« VELIKODUŠNOST — Pietro, kaj praviš, kaj je mislil signor Pella v svojem predlogu, naj bl Jugoslavija zmanjšala število čet na meji cone A na normalno stanje, s to besedo »normalno stanje«? — Ti si res tepec, Paolo. Normalno stanje je tako: dvajset naših vojakov na enega jugoslovanskega. — Ti, Pietro, kaj jih ne bi bilo dovolj deset na enega? — Vraga! Med vojno nas je bilo deset na enega, pa si videl, kako smo jih skupili V GLAVNI VL06U CIUSCPPC PC 11 REŽISER: IDEN DUllEP< SCENOGRAF' /JS BARTOLI RA2SVEIUA SANTIN/7§L *>RISEP£ TALEC VIDAH JNSPtClENr. ^tClAPA Z Y*06?H J? ftucc v ZBOP\ /SODELUJOČ FASIST*>(USI ir ALU 1918 2.DEJAn>\^ 1948 3. DEJ A NJ E^e, X. 19J3 CENE KOMEDIJSKE S »Šip-šap, inglišmen! Daj nam kaj-Daj nam kaj!« »O yes — goddam! Kaj vam ne P°' nujam Trsta, sakramenska mularija?* DOMAČI CUDEZT TEDNIK FILMSKE NOVOSTI Te dni ni v nekem našem kinematografu prišel med tednikom noben zamudnik v dvorano... ar Ena redkih MES... NIC. kjer se stranke ne pritožujejo zaradi tega, ker jim slabo režejo meso... KNTI&ARNA // KUFUJTf N0IO Ta srečni kulturni delavec si je lahko kupil pretekli mesec celo dve knjigi! Našemu domačemu slikarju Plnzliču so odkupili eno njegovih slik. Zal ga je naš reporter našel šele trenutek za tem. ko ga je že zadela kap... PRED KATASTROFO NAJNOVEJSE VESTI — DOGODKI BODO POKAZALI, DA JE »TOTI« NAJBOLJE INFORMIRAN LIST — BODITE PREVIDNI — NI REŠITVE . . . Takoj, ko je dobila agencija Babaču-la-Babarekla posebno poročilo iz najbolj in sploh in oh podrobno informiranih krogov o tem, kako katastrofalne bodo nedeljske volitve, je odfrčal posebni dopisnik »Totega lista« s posebnimi pooblastili k posebnim političnim opazovalcem, ki so posebno točno informirani o posebnih dogodkih in jih zaprosil za posebne izjave. Gospod Dobičnik Je dopisniku kategorično izjavil, da ne bo voliL Pravi, da zato ne, ker se bo marsikaj spremenilo. Po čem sklepa to? — V podjetje je prišla te dni revizijska komisija . . . Gospod Prekupčnik Je bil skop v svojih izjavah. Rekel je samo, da ne bo volil, ker nima nobene garancije, da bi lahko svojo obrt še naprej vodil pod istimi pogoji. Med političnimi opazovalci je gospoda Vampiča nadomeščala njegova stara, po domače Trebušnica. Dopisniku je zatrdila, da velja njena izjava tudi za moža »Eno sva, odkar sva poročena in ker sva eno, imam vedno prvo besedo jaz. — Volila ne bova. ker z desetimi hektarji zemlje ne moreva živeti. Ko bova dobila zemljo nazaj in ofarje, se lahko zmenimo ...» Gospa Petoliznica ji je takoj skočila v besedo: »Gospod so mi rekli pri spovedi, naj ne volim, če hočem imeti »zažihran« stolček v nebesih med petdesetletnimi devicami . . Zato ne bom volila...« Gospod Petellnčnik je užaljeno vzdihnil: »Nisem na kandidatni listi in ne bom volil.« Gospod Cerkvenik pa so rekli, da ne bodo volili, ker niso dobili direktiv »iz vsake stezice, ki vodi jih v Rim« . . . * « * Naš dopisnik je dobil še nekaj posebnih izjav od naših posebnih političnih opazovalcev, vendar jih ni zabeležil, ker so mu bile že te izjave dovolj prepričljiv dokaz, da bodo nedeljske volitve popolna katastrofa. Ce ti ne bodo volili, kdo bo potem sploh še volil? — Zadnji udarec pa je dobil dopisnik »Totega«, ko je izvedel po posebno zaupnih virih iz mednarodnega političnega življenja, da bosta bojkotirala nedeljske volitve tudi gospod Pella in prečastiti gospod Pacelius. In kdo po vsem tem še ne bi verjel, da so pred nami črni dnevi . . .? POŠTENJAK Direktor nekega trgovskega podjetja je poklical k sebi poslovodjo ene svojih poslovalnic in mu ponudil 5000 din mesečno več plače, če priseže, da bo Vedno dajal točne obračune, da ne bo varal kupcev pri merjenju, da bo pravilno prikazoval kalo in ne bo prikrival hobenih viškov. — Hvala lepa, tovariš ravnatelj, je odgovoril poštenjak, toda ne morem Pristati! Tako bi bil mesečno vsaj za 10.000 din na zgubi . . . Inventura je huda stvari In natančna mora biti, kajpak! Frane la Slavo delata tudi Inventuro. V kleti. V kleti nekega našega gostinskega podjetja (katerega, no povemo, ker bi bili potem vsi ostali užaljeni!). Delata torej inventuro in pišeta ter popisujeta: klobase, sir, jajca — vse kot Je treba. Nenadoma prideta do steklenice brez etikete. Kaj je notri — to je se-: daj vprašanje naših gostinskih Hamletov. NOVE PRIMERJAVE NA STARE TEME Tako se spravljaš k delu kot trije predsedniki h konferenci na Bermudih! Neumen sl kot anglo-ameriška deklaracija od 8. oktobra! Rediš se kot bivši kralj Faruk! Se žal tl bo kot kakšnemu emigrantu! Lažeš kot... kot... kot ... laški iredentist! Kradeš kot da bi bil pri »Fotollku«! Tako te premlatim, kot da si gojenec v Mladinskem domu v Slivnici! Tale pa spi kot mariborska komisija za postavitev spomenikov! KRATKA ZGODBA ki nima zveze z nikomer! Dva prijatelja se srečata in eden drugemu vzneseno čestita: — Dovoli, da ti čestitam! Slišal sem, da sl se končno odločil in si boš ustvaril domače ognjišče v lastnem domu! Čestitam! — No, no, pretiravaš! se je branil drugi. Ognjišče! Lasten dom! Na stanovanjskem uradu so dejali, da bo to pač v najboljšem primeru električni kuhalnik v opremljeni sobi . . . Inventura I — poskusiva! To je aklep, vreden rajnkega Salomona! In poslušata. V steklenici je — kajpak — vino. Vino — seveda, bedak! Toda . vgako vino ni vino. Treba Je napisati natančno: sOrto, pridelek itd. Saj Je vendar inventura! Poizkušata še enkrat. Frane pravi: Rizling jel Slavo pa: Bedak! (to velja Franetu, ne vinu)! Šipon je! Frane poizkuša še enkrat: Ne, rizling je! Slavo takisto: Ne, šipon Je! Zopet poizkušata — zopet: Rizling — Šipon! Poizkušata naprej — fanta imata karakter: Rizling — šipon! Ne data Se kar tako! In še poizkušata: Šipon — rizling — šipon — rizling — šipon — rizling — Končno se Frane vda: »Prav,« pravi reslgnirano, »meni je — hik — prav, pa piši — hik — ena prazna steklenica...« »um**. ■ • VEČER, 27. okt. 1933: »Guayana je nekaj manjša od JngoslaviJe... a v njej prebiva manj od pol milijona ljudi, ki so sestavljeni a vseh kontinentov in barv...« Strahota —• tl ubogi ljudje, le kako Izgledajo, sestavljeni »z vseh kontinentov in barv«? Pa nič mesa in kosti? .. SLOVENSKI POROČEVALEC, 7. nov. 1953: »Plavalna ekipa dubrovniškega Juga' je te dni gostovala na Dunaju v dvoboju proti domačim plavalcem lz društva .Dinama*...« Si j!h videl, Vrage! Tako so se naši športniki že udomačili v tujini s temi večnimi gostovanji, da pravijo plavačem »Dinama« na Dunaju že kar »domači«! — S tem so demantirana tudi vsa poročila o tekmi »Jug« (Dubrovnik) : »Diana« (Dunaj). LJUDSKA PRAVICA — BORBA, 9. nov. 1953: »Protiitalijanske demonstracije so zamisel Rima.« Tako! Pa še pravijo, da niso nerode — tl Italijani! Sami organizirajo v Trstu protiitalijanske demonstracije — in po zaslugi »Ljudske pravice« bodo nazadnje še obdolžili Jugoslavijo, da je poslala tja fašiste in iredentiste NASI RAZGLEDI. 24 10. 1953: »Slovensko narodna gledališče v Trstu Je nedavno pričelo svojo sezono 1 uprizoritvijo Cankarjeve komedije »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Pa pravijo, da so naši časopisi dobro obveščenit Vsi ostali časopisi so namreč poročali, da gledališču v Trstu niso hoteli dati dvorane na razpolago! Sedaj pa jim kaj verjemite... 1 MAJHNI IZREKI VELIKIH MOŽ — AKTUALIZIRANI Eppur si muove — kljub vsemu se vrti — je vzkliknil neki novator, ko je pobral novatorsko nagrado in je pri prvem poskusu njegov nov stroj resnično stekel ... Noli tangere circulos nieos — ne dotikaj se mojih krogov — je jezno zavpil neki komercialist, ko je finančna revizija kritizirala neupravičeno visoke cene... Ilič Rhodus, bic salta — tukaj je Rodos, tukaj pokaži kar znaš — so dejali nekemu modrijanu, ko je kritiziral delo »Svobode« in mu ponudili, da prevzame vodstvo kakSnega krožka pri njih . Panta rhci — vse teče, Je vzdihnil neki nodietnež. ko se je po uspelo neuspeli špekulaciji znašel za zapahi ... Kvaliteta nad vsel Izhod v sili % »In ena poaeonu ve.iKa prednost tega ... tega... prekletega ležalnega stola je v tem. da...« <- » USte SObOJi.».w »,J ji*..-, drago, pa smo najeli kar nekega mladega umetnika...« ZVESTOBA — Prav, pa bom kupil3 tega psa, če je res tako zvest, kot pravite. _ — Seveda je zvesti Ze štirikrat sem ga prodal, P® se je vsakokrat še vrnil K meni... TO NI NIC! Mežnar in kovač se pre* pirata, pa pravi kovač: »Priznati moraš, dragi mežnar, da je cerkev vedno zavirala razvoj!« »To pa ni res! Poglej, naši gospodje so se pogo' varjali z gospodom bogoin še preden je bila izumljena brezžična telegrafija, odda* je po željah pa so uvedjj še preden so ljudje izumil* radio...« »Tega pa ne verjamem!* c Kako da ne? Poglej/ najprej so gospod župni« našteli dvajset ali trideset pokojnikov, za katere s° ljudje plačali oddajo P° željah, potem so pa za vse zavrteli en očenaš!« Boltežar Strigla: Ugleden mož Zastopam mnenje, da je vedno dobro, če ima človek skrbi. Potem mu ni nikoli dolgčas, ne pase lenobe in ljudje mu pravijo, lo je deloven človek in ugleden mož Do tega zaključka sem se dokopal takrat, ko sva se z ženo pogovarjala o vplivu civilizacije na sodobno človeštvo. Šlo pa je za tekstil. Ona je bila namreč mnenja, da je od takrat, ko so se ljudje odevali v kože in še od prej, ko človeški rod ni poznal sramu in je hodil okoli kai v naravni podobi, minilo že več tisoč let in da smo danes civilizirano 'judstvo. Iz teh ovinkov sem spoznal, da žena misli na obleko. Takoj sem pohitel in ji dejal, da so še druge stvari, ki so mnogo važnejše kot obleka, da civilizacija sestoji tudi v tem, da človek pozna razne panoge umetnosti, kakor je na primer glasba, književnost, gledališče, slikarstvo. Sploh sem postal nenavadno zgovoren, kajti slutil sem nevarnost. Zena pa je samo zamahnila z roko in kratko rekla: »Obleko potrebujem in amen!« »Ampak, draga,« sem ji skušal rahlo ugovarjati, »saj jih še imaš nekaj. Ali ne bi...« »Pa ne samo obleko Tudi plašča sem potrebna in . ..« »Prav. prav,« sem jo prekinil Zbal sem se. da bi zahtevala še čevlje. ». in čevlji so tudi že popolnoma ' nemogoči. Dokler so na premiere v gledališče hodili navadni ljudje, je še šlo. Danes pa se ne upam prikazati več na premiero, če nimam vsaj take obleke kot jo ima gospa Domaposedavska in takega plašča kot ga ima gospa No-sovihajeva in vsaj. takih čevljev, kot jih nosi gospa Lenčn kova.« Hitro sem začel govoriti o Pucciniju, da bi ji odvrni! pozornost od nerodnega pogovora o obleki. Toda ona je prekinila poplavo mojih besed o slovitem glasbeniku ki je imel zelo skromno ženo. »Ne besediči mi o tem. Bolje poznam Puccinija kot ti Puccini sploh ni bil oženjen!« Osupnil sem Nisem vedel da je moja žena tako doma v muzikalnem svetu. Vda! sem se v usodo, se pravi, v ženino obleko »Dobro« sem rekel navidezno resig-nirano Imel sem namreč pr' ••ivljeno še zadnjo karto, »Kupim 1i obleko, plašč in čevlje samo »Kaj samo?« »Samo denarja nimam,« sem zmagoslavno udaril na zadnjo struno. »To sama vem,« Je milo dejala. »Saj si od teh tvojih zaslužkov ne morem prihraniti ničesar.« Na tihem 'sem si mislil, da bi se morda le dalo. Toda ... »Vzela bova kredit1« }e odločno dejala žena Takrat pa sem zrasel. »Ne, kredita ne bova nikoli vzela, dokler še jaz živim Po moji smrti pa delaj s pokojnino kar hočeš. Ampak danes ne in stokrat ne!« Seveda sva vzela kredit. To se pravi, vzel sem ga Jaz. ona pa je napravila načrt za hakup Tako sem dobil jaz kredit, žena pa obleko, plašč in čevlje. Od končne vsote je še nekaj ostalo, za to sem si kupil dva žepna robčka in tri rezila za britje Sedaj imam torej stalno skrb za mesečno odplačevanje obrokov. Ta skrb me dela delovnega nikoli mi ni dolgčas in nikoli ne pasem lenobe Ljudje pa me dobro poznajo in mi pravijo: »To je ugleden mož in delaven človek!« ABSTINENTSK A Nekje so sklicali vsi »-bivši« konferenco, da bi ljudem priporočili »abstinenco«. So vse tako navdušili za abstinenco, da ni zares nihče prišel na konferenco. Takrat vsi bivfii so zavpili na ves glas: »Pa naj kdo reče, da ni narod ves — za nas!« VZROK »Slišite, zakaj ste kar preko noči podražili mleko?« »Ja, veste, dosedaj smo plačevali pavšalno vodarino.« PREVIDNOST — Glej, možiček, kaj sem ti pripravila dobrega za kosilo ... — Lepo. Samo račun skrij .. KDOR POJE, SLABO NE MISLI »No, Janezek, kako pa je bilo danes v šoli?« »Peli smo, veš, mamica!« »No in kaj ste peli?« »Ne vem, kaj so peli drugi Jaz sem pel: »Mi smo vojaki korenjaki...« ČASTNA BESEDA — Jože. boš prišel ali n'", * — Prišel bom. — Zares, •!<£«&, — Zares, draga. — Prisezi mi. da boš wr res prišel. — Prisežem, prišel bom- — Častna beseda? — Častna beseda! — Sedaj pa povej resno, Jože: boš prišel ali ne? V UMOBOLNIC! V vrtu umobolnice se srečata dva bolnika in se predstavita drug drugemu: — Franc Zaletel — ma' nija preganjanja — Me veseli Ivan Knuplež- — bele miši. LASKA'" Vprašali so laskača; — Kako ti je uspelo pri' dobiti si toliko prijateljev: — Verjel sem vse. kar so mi pripovedovali Skrivaln ca Kje je »skladiščnih«? 'irj1»{)Q8'U TS‘SJ IZJAVA JAKE KORITARJA »Pri nas gospoda, ni demokracije, in to lahko dokažem pri te.j nrifi: nekoč v zlatih časih monarhije, lahko volili so celo mrliči!« STAREGA ASA TOŽBA Ljudem nekoč za vino smo dajali, samo zato — da vsi bi glasovali. A zdaj so časi se izpremenili: kaj zdaj bi dali — da bi ne volili! VELIKA RAZLIKA V zaporu sta se znašla v isti celi1-'' »gospodarski kriminalec« in navaden tat. Gospodarski kriminalec je ogorče* no protestiral: »Kako me morete zapreti skupaj z navadnim tatom' Je pa vendarle raZ' lika med menoj in njim!« »Seveda jc razlika!* je dejal tat. »Ja^ okradem ljudi enega po enega, ti pa 'fa vse skupaj naenkrat!« /4n£KD0T£ •— Oprostite, kje pa pelje tukaj cesta V Celje? — Kar skozi kopalnico in shrambo zopet na cesto in potem na levo... ZAKONSKO PRAVILO Zapomnite si, da velja pri stopanju v zakon sledeče pravi+o, je dejal nekega dne slavni francoski romanopisec Andr6 Maurois nekemu dekletu: • Mladenič išče za zakonsko družico dekle, ki ga ljubi, mlado dekle pa skuša ljubiti mladeniča, ki ga hoče poročiti.« OPTIMISTOVA PESEM Jeziki naj kar govore, da vic pustilo je dekle, da mi j o drug i je speljal, ko jo je v zakon popeljal! A jaz sprašujem se samo: po čem le sodijo tako? Se jaz ne vem, ne ve nihče, če me še ljubi ali In ___ če sem čakal sedem let, lahko počakal bom Se pet, da dekle samo mi pove, . če me ie ljubi — oti «e... STIMULANS HONORARJA Ležal sem v postelji i-mislil... Misli sem nato povedal ženi in tako so nastale besede. Besede sem sestavil in so nastali stavki. Potem sem stavke združil in je nastal članek. Članek sem nesel v uredništvo in je nastalo 30:000 izvodov člankov. Drugi dan sem prejel honorar za članek. To dejstvo je povzročilo novo misel, ki sem jo takoj povedal ženi in so potem nastale besede. In sestavil sem besede, ki so dale stavke in ti zopet članek. Zanesel sem članek v uredništvo, ki je iz njega naredilo 30.000 izvodov člankov in drugi dan sem prejel honorar, ki mi je dal pobudo za novo misel. In to misel sem povedal ženi DIPLOMATSKA Angleški diplomat lord Russel je nekoč čakal v predsobi nemškega kanclerja Bismarcka, ko je iz sobe prišel grof Armin, lovil sapo ter si z.vrobcem mahal pred obrazom: »Saj niseip mogel več vzdržati. Bismarck kadi svoje debele cigtre in vsa soba je tako pwa dima, da bi ga lahko rezal. Komaj sem ga preprosil, da je odprl okno. Ko je Russel vstopil v kanclerjevo sobo, Je ta stal pri oknu in dejal: »Le kakšen okus imajo nekateri ljudjel Pravkar je bil pri meni grof Afcmin, pa je tako polit z dišavami, da nisem mogel teč vzdržati. Moral sem odpreti okno, sicer bi se gotovo zadušili« ZNOTRAJ IN ZUNAJ Winston Churchill je no-koč povedal prijateljem tole zgodbico: Neki lord je v ponedeljek zjutraj poklical svojega glavpega služabnika ln ga vpraSal* »James, povedali so mi, da ste bili sinoči pijani. Videli so vas v parku, ko ste porivali neki sod in hkrati prepevali na vse grlo. Je res?« »Res, mylord.« »In kje sem bil Jaz, da vas nisem slišal?« »V sodu, mylord.« PRIJATELJI IN SOVRAŽNIKI Francoski general Villars se je pred odhodom na bojišče poslovil od svojega vladarja Ludvika XIV. s temi besedami: »Veličanstvo, jaz vas bom branil na bojišču pred vašimi sovražniki, vi pa branite mene tukaj na dvoru pred mojimi prijatelji!« PRAVA BESEDA Ko je Thomas Jefferson kot poslanik ZDA predal svoja poverilna pisma, je francoski ministrski predsednik dejal: »Vi boste torej nadomeičeli Benjamina Franklina?« »Nasledujem ga,« je odvrnil Jeferson. »Nihče ga ne mor« nadomestiti.« — XI, le kje sva pastila geometra? RIBNIŠKA Ribničan stopi v drogerijo. »Zavojček straniščnega papirja bi rad!« je dejal prodajalcu. »Toaletnega papirja!« ga popravi prodajalec vljudno. »No, prav, pa toaletnega papirja!« je pristal Ribničan. »In še košček mila bi tudi potreboval!« »Toaletnega?« je hotel vedeti prodajalec. »Ne, ne! Za obraz ...« BOTTICELLI Angleški slikar Whistler je bil ne>coč v družbi z bogatim ameriškim trgovcem in njegovo ženo. V razgovoru je vprašal Whist.ler trgovčevo ženo: »Ali vam ie Botticelli všeč?« »Resnici na ljubo vam moram povedati,« je dejala žena, »italijanskih vin nimam rada!« Nastal je mučen molk in velika zadrega Tedaj je mož hotel priskočiti ženi na pomoč in je dejal: »Botticelli ni vino, ljuba moja, Botticelli je vendar sir!« Jaka Nadrljal: ZNATI JE TRfeBA Sedaj imam družino pre- skrbli^nn »! •,.< 'Vioda .i.v tla ne morete videti, kako vam ta klobuk odlično pristaja!« Ce ne bi šel sin študirat v Ljubljano, bi ne vzel na stanovanje podnajemnika. Tako pa smo ostali štirje v treh sobah in žena je sklenila: »Kar nam bo plačal podnajemnik za sobo, bova dala sinu za sobo v Ljubljani « Tako se je priselil v naše stanovanje podnajemnik. Prve tri mesece smo bili kar zadovoljni z njim. Bil je miren, vljuden, najemnino je plačeval v redu, skratka: nihče se ni mogel pritožiti čezenj. Potem je prišel lepega dne k meni: — Nekaj bi vas prosil Ali bi lahko vzel za nekaj časa k sebi v sobo svojo mater... seveda, dokler si ne dobim stanovanja. To bo morda samo ?a mesec dni ali dva.. upam, da vam to ne bo nerodno. Dovolil sem mu Celo ugajalo mi je, da goji takšno sinovsko ljubezen do svoje matere. Razen tega je bila njegova mati stara, simpatična ženica, ki je bila zelo obzirna do nas vseh. Na pomlad, ko je že šest mesecev zaman iskal prazno stanovanje, je zopet prišel k meni: — Lahko mi čestitate, tovariš Nadrljal. Potočil se bom! Priznati moram, da sem mu iskreno čestital, brez vsake misli na to, da se bo morda sedaj preselil k svoji bodoči. Toda podnajemnik ni še končal. V zadregi' se je odkašljal in začel: — Stvar je malce ... kako bi rekel... nerodna. Moja nevesta je doslej stanovala pri svojih sorodnikih. Sedaj so jo postavili na cesto... jaz bom napel vse moči, da si čimprej najdeva svoje stanovanje ... toda prosil bi vas, če bi lahko sedaj za prvo silo stanovala pri meni... Jaz sem. ne da bi se hvalil, uvideven človek. Odstopil sem srečnemu mladoporočencu predsobo, kamor se je preselila njegova mati, tako da bosta mladoporočenca lahko v miru uživala me- dene tedne. Saj me razumete ... Potem je prišel mesec junij, začetek semestralnih počitnic in lepega dne je pozvonila s kovčkom v rokah na naših vratih sestra podnajemnikove žene. Se-<3aj je končala študij, diplomirala in ... In kdo bi mogel odreči tako nežni in ljubki stvarci zatočišče za ta čas, dokler ne dobi kakšne sobice! Toda stvar še ni bila končana! Oče podnajemnikove žene se je — meni nič, tebi nič — ločil od svoje žene, se poročil z mlado frkljo in nagnal svojo dolgoletno zakonsko družico od hiše?! Kam naj gre, reva — seveda k mojemu podnajemniku! Mi smo se abonirali v menzi in prepustili podnajemnikovim v uporabo kuhinjo. Kajti podnajemnikova žena pričakuje otroka. Jaz sem se danes preselil od doma. Našel sem si namreč lepo sobico pri mirni družini (štiričlanski), ki ima štiri sobe. Sin mi piše iz Ljubljane, da bo letos diplomiral. Starejši sin se namerava na pomlad poročiti. Vzel bo dekle, ki stanuje pri sorodnikih. Ženin oče ga nekaj lomi in, kot vse kaže, se bo ločil od svoje žene. Hčerka in zet, ki sta prej stanovala pri meni, pa pričakujeta otroka. S sobico sem kar zadovoljen. Družina, pri kateri stanujem, je zelo vljudna in uvidevna. Sklenil sem, da bom poglavarju družine za god (ima ga sredi poletja) podaril razpravo o kanadskih petorčkih, ki mi jo bo kupila moja žena. Računam, da bo do takrat že vsa moja družina pri meni... Zaenkrat pa sem samo še vljuden podnajemnik pri družini, ki ima štirisobno stanovanje. Spominjam se, da mi je žena vedrn govorila, da bi morali prejšnje stanovanje zamenjati za večje, vsaj štirisobno. Upam. da bo s tem zadovoljna. Znati je treba. DVA SVETOVA Starejši mpž s«? sprehaja po parku. Naenkrat zagleda majhno punčko, ki se je na vso moč trudila, da bi izruvala šop trave. Nekaj časa jo gleda, potem pa ji reče: »Ti si pa močna! Toda ne pozabi, da ves svet vleče v nasprotno smer!« s POZABLJIVOST Žirafa, ki je zelo radovedna žival, je nekoč gledala pilota, ki je delrfl loping. Pri tem se ji ,e vrat zavozijal. Potem pa e dva dni zaman premišljala, kaj neki ni hotela pozabiti! KOMPLIMENT »Draga tovarišica, danes izgledate čudovito!« »Res — mi ne laskate?« »Resnično! Kot osemnajstletna breskev!« »Bnuite tako prijazni, pro- sim, in sedite nekoliko bolj desno...« Moč kritike Severin Slana, kulturni urednik lista »Domači obveščevalec« je bil ogorčen. Kako je to mogoče?! Kakšna škoda, brezmejna škoda vseh leh tisočev metrov dobrega filmskega traku — nota bene še v krasnih naravnih barvah — porabljenega za tak film, tak škandalozen, tak obupno slab, tak nevarno kvaren film, kot je ta »Samotni jezdec!« Sramota, prava kulturna er., mo ta! Severin Slana je trdno sklenil v svoji kritiki ta film uničiti. Do konca raztrgati, da ne ostane od njega drugega, kot kup bedne, razkrinkane in pokvarjene fantazije hollywoodskih producentov najslabše vrste plaže! Da — to je njegova sveta dolžnost! Napisal bom takšno kritiko, si je v mislih zatrjeval Severin Slana, da ne bo imel film nobenega obiskovalca in bo kino dvorana prazna kot kakšna umetniška galerija — pa čeprav bo kino podjetje potem moralo zaprositi zaradi finančnega deficita za podporo pri MLO! Toda — vzgojni moment je najvažnejši! Rešiti je treba ljudstvo, mladino pred pro-fitarskimi tendencami! Rešiti je treba kulturno reputacijo našega mesta! Severin Slana je torej napisal kritiko — uničujočo kritiko: »Ko sem stopil I* kina, se mi je zdelo, da se mi lepi na vlažnih rokah še nekaj tiste krvi, tako obilno prelite ta večer na filmskem platnu...« — tako je začel s svojo kritiko In potem je našteval vse nesmilelnosti, vse brezdanje budalosti tega filma, ki mu je oznaka »najhujši Wildwest« še nežno laskanje! Opisal je vse tiste pokvarjene, lasclv-ne in povampirjene žen-SČIne, pretepaške in amo- ralne moške, razbijaške scene polne svinčenk in pesti — skratka, opisal je v superlativih vse tisto, kar se kulturnemu in civiliziranemu človeku more in mora zagnusiti! Vse to je zapisal v svojo kritiko Severin Slana ter nato legel spat s sladkim prepričanjem, da bo jutri, ko bo vesoljno mesto bralo njegovo kritiko, kino dvorana podobna muzeju — ne, predavalnici Ljudske univerze! Naslednjega dne — pol ure po izidu lista, je pritekel direktor kino podjetja na uredništvo lista »Domači obveščevalec«: »Vi ste me uničili!« je vpil nad Severinom Slano in mu v nadaljevanju stresel na glavo vse, kar premore grobosti takšna zamorjena pridobitniška duša. Toda Severin Slana se ni dal: »VI tega ne razumete!« je mirno delal besnečemu direktorju. »Višji interesi — interesi skupnosti, morala, vzgoja državljanov, dviga k višjim vrednotam!« Tako seveda nista prišla skupaj — Severin Slana in direktor kino podjetja! In sta šla narazen, to se pravi, Severin je ostal, poln plemenitega kulturnega zanosa, direktor pa Je šel in sl pulil ostanke las. Tega in naslednjega dne je bil Severin Slana najsrečnejši človek. Rešil je na tisoče — kajl — na de-settisoče nedolžnih državljanov pred pokvarjenostjo spakedrane wildwest revol-verske drame najhujšega kalibra. Otroci, žene, možje, starci — vse mu bo hvaležno in govorilo: »Hvala ti, Severin, naš Severin! Rešil sl nas strupa, — so mu v mislih go- Ribiški križi in težave 11 j.i 1 >u ■ vorill rešeni desettisočl — rešil sl nas strupa, ki bi ga zaužili sicer nepripravljeni in neoboroženi... Tako pa, opozorjeni s tvojo kritiko — pravzaprav bi lahko rekli »genialno« (čeprav jo kaj takega težko pričakovati od preprostega ljudstva!) — smo šli mimo te pogube v obliki plavolasih vampov in ogenj bruhajočih samokresov...« Tedaj so se vrata njegove sobe sunkoma odprla, skoznje je privihral direktor kino podjetja in planil k Severinu: »Hvala tl, dragi tovariš, hvala! Sedaj šele razumem tvoje besede! Višji interesi — interesi skupnosti! Tvoj članek je bil najboljša reklama! Kino dvorana je za štiri tedne vnaprej razprodana. Ljudje navaljujsjo na blagajne, zvišati sem moral cene, poravnali bomo dolgove, izplačevali dobičke — ti, rešitelj ti naš! Slava Severinu Slani! Slava!« — Tako, otroci, de boste pridni, ps pojdemo gledat miličnika, kako urejuje promet na Glavnem trgu In na Partizanski cesti.. .1 MEDICINSKI FENOMEN mariborsko bolnišnico funkcionarji neke zadruge, so pripeljali te dni nekaj bolnikov, ki so na vse pre-tege zatrjevali, da so požrli velike količine otave. — Zdravniki so sedaj v silni zadregi, ali naj te čudne bolnike namestijo v internem oddelku (težave s prebavo), ali v živčnem oddelku (fiksna ideja), ali pa naj jih pošljejo v veterinarsko ambulanto (žretje sena!). Tudi pojasnilo domačega izvedenca, da so ti možaki ki so pustili zgniti velike količine otave na travnikih, tačas, ko so sami zamakali grla v zadružni kleti in jih zato peče vest, se je Izkazalo kot netočno, saj so ti funkcionarji še vedno pri Jurju ob Pesnici in. jih vest nič ne peče. Kolikor bi lahko dal kdo kakšna pojasnila k temu zagonetnemu medicinskemu fenomenu, naj se obrne kar na KDZ Jurij ob Pesnici. KRAVA V HERMELINU DRAMATIČNA IZPOVED EDTNEGA PREŽIVELEGA ČLOVEKA IZ SLOVE-N.TEGA GRADCA! ITALIJA PREPOVEDALA IZVOZ STRATESKEGA FIŽOLA V JUGOSLAVIJO! PRIZNANJE POLKOVNIK A. RF. DL A! TROJANCI IN GRKI PATENTIRALI TROJANSKEGA KONJA! KDO JEMOZ VSTVEM? Nekoč sem bil dopisnik mariborskega »Večera«. Zdaj sem le človeška razbitina, ki tava po razvalinah Slovenjega Gradca . . V blaznem tempu se vrste pred mojimi očmi strašni prizori katastrofe zadnjih dveh sekund Pred pol minute ni še nihče slutil ničesar Le mene je novinarski instinkt podzavestno prisilil, da sem se zaščitil s časopisnim papirjem pred smrtonosnimi žarki verižne reakcije . . Roke radiotelegtafistov razburjeno pritiskajo na tipke. »Poštarji v Slovenjem Gradcu so prebili zvečni zid. Stop. Pri tem so izzvali verižno reakcijo. Stop. Hiše so se rušile kakor škatle vžigalic. Stop. Megrad odklonil popravilo 'luknje v zvočnem zidu . . .« In jaz sem moral vse to videti s svojimi očmi ... Sedaj' računam: »Vsak pismonoša v Slovenjem Giadcu prehodi mesečno 12.900 km. Ce hodi 24 ur dnevno, doseže hitrost 13 km na uro. Ce hodi 8 ur dnevno, doseže hitrost 53,7 km na uro. In pri vsem tem mora prehoditi 516 km dnevno! Mora!« Jaz pa sem moral vse to videti s svojimi očmi Nocoj sem sanjal o kravi v hermelinu, kateri posvečam tale Članek. Obenem ji odstopam vse avtorske pravice in honorar, da si bo lahko kupila nadomestno vime. Kajti, kmalu nameravam objaviti reportažo s senzacionalnim naslovom: »Krava v hermelinu daje letno 43.237 hektolitrov mleka!« Toda to bo že bolj otipljivo. Članek nameravam namreč objaviti v tridimenzionalnem tedniku »I-A«. »Ce se tl vse štiri tedne, kar sva tukaj, ni 'hotela ujeti nobena riba. ne razumem, zakaj naj bi se prav sedaj — deset minut pred odhodom vlaka — še kakšna ujela ..1« SENZACIONALNO ODKRITJE GEOGRAFOV Kamnica pri Mariboru — nov magnetni tečaj, kjer so postavljeni vsi geografski pojmi na glavo! Posebna komisija strokovnjakov Iz Kambodže in Riu Kiu pride te dni raziskovat to novo svetovno čudo! Ce ne verujete — pojdite in si poglejte novo desko z zemljevidom na cesti Maribor—Kamnica! BILO JE NEKOČ... Babica pripoveduje: »Zgodilo se je to v davnih davnih časih ...« »Kajne, babica, to je bilo takrat, ko smo v Ljubljani še imeli javne ure?« SLEPE MIŠI — Veš, Pepček, ml se pa zdaj igramo na nov način slepe miši! — Kako pa? Morda tako kot tisti možakarji iz Kmetijske zadruge Radovljica,1 ki so vedeli, kakšne poneverbe jim uganja poslovod-kinja v podružnici v Mošnjah, pa so se delali kot da nič ne vedo? I ENA IZ ŠPEHARJEV... So pač težave z našimi lovci! Ko se njim na lov ljubi, imajo divje svinje lovopust, ko pa ni lovopusta, se pa lovcem neljubi! Edina sreča je, da se divjim svinjam ves ta čas ljubi delati po poljih škodo ...! L ubiianska 4 negu^čca »O, špeguček, tl mi povej, če kira je lepši še zde j?« »Sneguljčica lepš je ket ke zard golufije sedi.. ■« STRASNE SANJE Zadnjič Je znani ptujski kulturni delavec potožil tvojemu znancu: — Veš, nocoj sem imel »tračne sanje. Sanjalo se P1! je, da sem Rockefeller... Znanec ga potolaži: —• No, to pa še niso tako »trašne sanje. Kulturnik se razburi: — Kako da ne?! Ker sem bil torej Rockefeller, sem moral začeti graditi svoj »bani Rockefellerjev nebotičnik ... — To je hudo, mu pritrdi znanec. — Vraga je hudo! Denar Sem imel, ljudi, ki bi bili pripravljeni delati, sem tudi imel, opeko sem tudi že Imel... Znanec se začudi: »Predraga Kunigunda, tvoja ljubka bližina me dela divjega! Tako ml je, kot da mi gre tisoč mravljincev po hrbtu!« VOHLJAČEVE M PTUJA Poročam telefonsko. Komaj sem dobil zvezo, ker je ptujska telefonska centrala preobremenjena. Ni čudno, saj je danes sobota in se morajo nekatere uradne tovarišice in tovariši zmeniti za obisk kina in nedeljske sprehode.^ To seveda opravijo s službenim telefonom, ker Je naročnina za privatnike predraga. Tako gre vse skupaj na rovaš ustanove (tu in tam seveda tudi kakšen medkrajevni pogovorčck!) in vse je v najlepšem redu. Zgodilo se je nekaj nezaslišanega, zato telefoniram^ Pomislite — stanovanje imam! Brez šale, krasno, dvosobno stanovanje s kopalnico Vsi bodo vpraša- — Potem pa sploh nisi mogel imeti skrbi! Takrat pa Je kulturnik zarjovel: — Kaj?! Da nisem imel nobenih skrbi?! Kaj pa mariborski projektivni biro, aa?! Kulturnikov znanec Je ob tem imenu vztrepetal: — Pa menda nisi dal izdelati načrte za nebotičnik pri mariborskem projektivnem biroju?! Kulturnik je skesano povesil glavo in žalostno prikimal: — Da, prav pri njih. Prav v tem je strahota teh sanj. Sedaj bom moral večer za večerom, noč za nočjo, dokler bom živ, sanjati, da čakam na načrte za ptujski kulturni dom ... TOVARIŠKA IZ BRE ŽIC V Brežicah imamo na sodišču nekega tovariša, ki noče biti tovariš, temveč gospod. Toda če bi ta gospod bil res gospod in ne tovariš, bi ne bil tovariš, temveč bi bil tam, kjer so ostali gospodje, ki niso hoteli biti tovariši! Ker pa je torej tovariš in ne gospod, naj se tudi sprijazni s tem, da ga kdo ogovori s tovarišem, saj vsakdo mu ne more videti na nosu, da ni ne tovariš in pc gospod! Pri psihiatru L___I »Odlično! Refleks desne Uoge je odličen! Sedaj bomo poizkusili še na levi!« li: kje? Tudi to vam povem: — v tistem novem bloku, ki so ga letos dogradili. Dobil sem ga brez posebnih dolgoletnih prošenj in brez vplivnih znanstev. Nakazali so mi ga takoj, kajti stanovanjsko vprašanje v Ptuju ni več pereče. (Tudi tistih 30 kandidatov za sobo, ki sem jo dobil, ima že streho nad glavo.) Nace Potep je res razpel šotor v parku in tabori v naravi, ker je čudak in nima nobene zveze s stanovanjskim problemom. Včeraj sem si ogledal vse nove napise v Ptuju. Tudi tu se vidi napredek. V Krekovi ulici imamo celo napis v slovensko-hrvaškem Jeziku, ki dobesedno glasi: UARAR — SPECIJALISTA ZA POPRAVILO SVIH VRST UR. Pričakujem, da bom kmalu prebral kaj v hrvatsko-slovenskem jeziku. Recimo: KASAPIN — STROKOVNJAK ZA IZRADU VSEH VRSTA KOBASICA. Ce ne bomo pri takih napisih razumeli za kakšno stvar gre, bomo pač stopili v lokal in vprašali. Svoje poročilo moram končati, ker stalno motijo pogovor. Neki tovarišici se Strašno mudi nekaj telefonsko sporočiti. Morebiti so se podrle stopnice v tisti hiši, kjer uraduje. Pustimo ji torej zvezo in drugič kaj več. Vas lepo pozdravlja Martin Vohljač, upokojenec DVA PARA ROKAVIC... Kraj dejanja: Trgovina v nekem mestu, nikakor pa ne v Mariboru. Osebe: Prodajalec in več strank. Prodajalec streže, na koncu prodajne mize leži par še malo rabljenih ženskih rokavic. Neka tovarišica položi kakor po naključju svojo torbico na rokavice. Ko odhaja, jih pograbi s torbico vred. Prodajalec jo opozori, da niso rokavice njene, ampak da jih je neka njemu znana tovarišica pozabila. Tovarišica s torbico se razburi in trdi, da jih je s torbico vred položila na mizo. Prodajalec pa pravi: »Kako morejo biti vaše, ko pa imate svoje ves čas na rokah?« Zastor naglo pade. KAKO BI BILO, CE... ... Če bi bil komercialist gasilec? Na ukaz spustiti lestve, bi lestvo vedno najprej nekoliko dvignil in šele nato spustil! (Nima nobene zveze z zniževanjem cen!) PREKLIC Ni res, da bi bila naša Micka obsojena zaradi poneverb in primanjkljaja 161.000 dinarjev na eno leto zapora. Res je samo, da je Imenovana Micka žrtev gospodarskega kriminala in torej popolnoma nedolžna! Prebivalci Jurja ob Pesnici. NADOBUDNI SIN Oče (lenemu sinu): Verjemi, kar človek v mladosti prelenari, mora na starost nadoknaditi... Sin: Aha — zdaj vem, zakaj toliko delaš . . . Ena gazmilion kšihi KAJ TAKEGA ... V komisiji za zniževanje cen kmetijskim pridelkom je padel tudi predlog, da naj bi odkupovala tekmovali med seboj, kateri bo pri odkupu ponudil nižje cene. Odkupna podjetja so ta neumesten predlog seveda takoj zavrgla . . . S ČASOM V KORAKU Spričo splošnega zniževanja cen tekstilnemu blag.i in drugim artiklom, so se naša gostinska podjetja junaško obdržala kljub vsemu pri starem tako dolgo, dokler so le mogla. Končno so vendarle morala kloniti in znižati — s prilivanjem vode kvaliteto vina! VZORNA USTANOVA Ko je te dni prišla v Maribor neka tuja delegacija, si je zaželela videti kak naš urad ali ustanovo. Delegati kakor gostitelji so bili vzhičeni, ko so si ogledali mariborski akvarij, kajti tam se resnično vse giblje Ali naj očk« že zbudim? — Jec Is bos is! — Obajo! Izijo net tak strašno šrekli, majne lipste frau Muršec! — Bos is net šrekli! Zaj bojo volitve, te nah pa bomo šo vida ml andaraj, da nas bojo zašraufali vida tajfi Verns zegn! Jas to Spiram ži tri dni auf da klanen ceh! Verns zegn, frau Kliček! — Obagens, obagens! Vi že imafurt vse alajnik švorc vidite 1 — Na jo, se san jo auh glih tak, vira vindfong, majnarzol! Hajt ste frelih hoh in da luft, jutr pa šo vida tak ko luta šlehtveta! Majndraj da vas bomo dali noter v tisti mentrologiš štacjon, tam gi fauš vreme perfecavlejo! — Le zakaj te ne bi bila gute laune? To hobi kert tisto kšiht od ove Matiilde, no tiste puholtarce, ko je bla na gerihti za pričo gor vzeta — na und te, te hots denen ksokt, kaj Jim gepi-ra! Otumajnegite, tako kaj-lo jim je zakajlala — še zaj musi lohn! — Bos, bos, bos? Kaj Je te blo na gerihti mit ta Mattild? Tisto Folkerco, manens, g61! — Jo, jo! Azo ko je bla te Mattild na geriht gor klicana, da bi auszogala zavolo fonvegn tistih hitla-fiilmov — visns e — azo ... — Na, ausi mit da šproh! Kaj te clnclate, kricifiks! — Azo te pa so jo frogali pr gerihti tisti rihtar, bos fir ane muta šproh govori! — Obana! Gens! — Je-žešmarjandjozef, bogve, či je kuhltajč tudi a muta-šproh? — Na — zegns! Oba te Mattild, te hotsi net krign losn! Azo ko so Jo frogali, kr.kšno mutašprohno govori, je glot auszogala, form krig pa cu hitlacajtn, hotsi ksokt, da je bla jena muta šproh tajč.., — Jesasjesasjesas! — Te nahm krig, hotsi ksokt, pa da je bla šo vida sloveniš, hotsi ksokt! — Obagens! Obagens! Netmegli! Te pa je ja vi a gamiilion, te Matiild, via gamtilion . . .! — Bos fir an gamiilion? Kaj te šo vida to je? — Na jo — tes fih holt, keri furtaturt farbo beks-la . . .! CORPUS DELICTI »Danes si pa v gledališču stal na stojišču.« »Da, seveda sem stal. Kdo pa ti je to povedal?« »Cisto enostavno. Povedal mi je corpus delicti v obliki rdeče barve na tvojem hrbtu.« KAKO DOBRO ... Vzdih mariborskega kulturnika: »Kako dobro, da imamo našega Branka! Kadarkoli se je treba kje oglasiti v razpravi — stori to on namesto nas. Ce pa nam kaj ni prav, ga še vedno lahko kritiziramo...« PREŠERNOVO MESTO Jasno — Kranj je Prešernovo mesto! O tem nam govore: »Prešernovo gledališče«, Mladinski dom »Fr. Prešeren«, »Društvo prijateljev Franceta Prešerna«, »Prešernov muzej«, »Prešernova ulica«, »Prešernov gaj« in sedaj še gostilna »Prešernov hram«. Pravijo, da bodo verjetno tudi nove, monumentalne jasli blizu cerkve na Savskem bregu prav tako imenovali »Prešernove jasli«, že da bi bolje opravičili tiste milijončke, ki so jih porabili za prekrasno arhitektonsko ureditev tega prostora in ki bi jih morda kranjski LOMO lahko bolj koristno in nujno potrebno porabil za gradnjo stanovanj. »2e,« so dejali k tem očitkom na pristojnem mestu, »toda stanovanjskih zgradb vendar ne moremo Imenovati po Francetu Prešernu!« — Brrrr! Kakšno vreme Je danes! ŠPferRtN! SLIC1CA Trgovski poslovodja Mraz Je potoval v inozemstvo. Stopil je v oddelek, v katerem je bilo prazno še eno mesto Ko se je Mraz dodobra vsedel, je začel opazovati svoje sopotnike, ki so bili sami mladi ljudje. Ko je vlak odpeljal in prii čelo monotono udarjanje koles, je Mraz zaril glavo v površnik in zadremal. V polsnu je Mraz slišal pogovor o glavnikih. Kakor tiger ki zavoha svežo kri, se je Mraz prebudil, kajti bii je poslovodja trgovine z galanterijo Bistro je pogledal po oddelku in opazil kuštravega mladeniča, ki je pripovedoval tovarišem, kakšne glavnike bo kupil v inozemstvu. Sanjavi mladenič ob oknu se je pa nenehno zanimal za 'ceno inozemskega rdečila za ustnice. Mraz je začel študirati te mlade ljudi. Lahko bi bili trgovski pomočniki Toda, kako to. da potujejo v inozemstvo? Gotovo gredo na kak izpopolnjevalni tečaj v trgovski stroki. Medtem pa je že stasit mladenič poleg njega pričel pogovor o valutah. »Zmotil sem se,« si je mislil Mraz, »med njimi so finančniki!« Medt*m pa se je že pričel razgovor o ročnih urah. Mraz se je že hotel vplesti v pogovor, ko se je vlak stresel in .ustavil. Prispeli so na obmejno postajo. Pričel se je pregled. Prišli so obmejni organi in pregledali potne liste. Mladeniči so obmolknili in Mrazu je bilo dolgčas. Nato so prišli cariniki. Mladeniči so prebledeli. Kuštravi mladenič, ki je prej razpravljal o glavnikih, je poskušal cariniku povedati neko anekdoto, pa se je nekje na sredi ustavil in ni vedel več dalje. Carinik ga Je ohrabrujoče potrepljal po rami. V tem hipu pa Je carinik postal pozoren, ker se mu Je zdelo, da je slišal neko šelestenje papirja v ramenu. Velel je kuštravcu sleči suknjo. Razparal je podlogo in v njej našel šop dolarjev. Cariniki so pričeli natančneje pregledovati tudi ostale mladeniče in kmalu je na klopi ležal kupček dolarjev. Cariniki so veleli mladeničem izstopiti. Ko so odhajali, je Mraz vprašal carinika: »Tihotapci?« Carinik mu je odvrnil: »Se vidi, da se ne bavite s športom — to so košarkarji!« ŠPORTNI FENIKS Poznamo več vrst smrti. Biološka smrt je takrat, ko ljudje trdijo, da si umrl, tvoji sorodniki pa veselo prejmejo zavarovalnino »Večera«: Direktorsko smrt storiš tedaj, če si daš na račun podjetja popraviti lasten avtomobil In pride radovedna kontrola na to. Zdravniško smrt napraviš takrat, če trdiš, da si zdravnik, pa zdraviš žensko zaradi bule v trebuhu, ona pa rodi otroka in je po porodu popolnoma zdrava. Nekaj specialnega je športna smrt, ki pokosi največ nogometašev. Zgodi se, da se pišeš Dobrajc. Nekega dne Igraš tekmo In si slabe volje. Za nasprotnikovim golom stoji nasprotnikov trener, ki ima zelo slabo lastnost, to je, da je naučil nasprotnika igrati nogomet. Tl — če se pišeš Dobrajc — greš k temu trenerju in mu daš boks v obraz, da pade v nezavest. Po vsem lem se sestane disciplinsko sodišče, katerega člani so ljubite!’1 Sartra, in pravijo: »Človek je tak, kot je! On ni V'iv. da ni drugačen! Ti se pišeš Dobrajci Tl nisi kriv, da se tako plšeSI Zato tl bomo dali le kazen prepovedi Igranja nogometa za eno leto!« Nekdo od članov disciplinskega sodišča tiho Ihti, ker se zaveda, da je jugoslovan 'd nogomet izgubil za eno leto proizvajalca nogometnega užitka. Pravijo, da je po smrti hudič. Po biološki smrti ne moreš več iti tja, kamor se ti zljubi. Po mnenju cerkve je edini izhod, da čakaš do one^a dne, ko boš moral skupaj zbrati svoje kosti In odgovarjati vrhovnemu sodniku, zakaj si volil za komuniste in ne za demokristjane. Po direktorski smrti greš sicer lahko povsod kamor te mika — razen na sejo delavskega sveta — toda ljudje pravijo, da si pesem preteklosti. Od te smrti te lahko reši le dokaz, da je bil tisti avtomobil sicer tvoj, toda dejansko pa le od podjetja. Ta dokaz je seveda težaven. Tudi od zdravniške smrti se je težko izmazati. To bi bilo možno le, če dokažeš, da si mislil z besedo »bula« dejansko na svet prihajajočega otroka. Najlaže je še s športno smrtjo. Zlasti, če se pišeš Dobrajfc. Potrebno je sledeče: Sugeriraš nogometni pcdzvezi ali kom” i^uge-mu, ki odloča, da živimo na luni. Ker se luna vrti hitreje kot zemlja, je tudi čas tamkaj krajši. Kar je pri nas na ?emlji dva meseca, je gori na luni eno leto (luna je torej raj za državne uslužbence, ki napredujejo po letth). In tako lphko zaigraš že v dveh mesecih po športni smrti nogometno tekmo ih to prvenstveno ali prijateljsko, ne glede na to, ali koga boksneš v obraz ali ne. In tako bo nekoč pisalo v športnem leksikonu: Dobrajc = športni F e'n 1 k s. Majhna neprijetnost. AVTORITETA NA KVADRAT Dijaki so bili s profesorjem matematike od nekdaj na bojni nogi, Venomer so. o njem govorili: »Ta profoks stari Je čisto nemogoč!« Lepega dne pa so naenkrat temeljito spremenili svoje mnenje o njem: »Naš profoks je pa res klasa!« Zvedeli so namreč, da Je v svojih mladih letih igral nogomet..^ DELAVNOST »Boste videli, zelo boste zadovoljni z menoj,-če me vzamete v Službo. Delal bom za tri!« »Res?-< »Seveda — zase, za ženo in otroka!« TI HUDIČ TI! —■• Ali si slišal, da je bilo v Mariboru te dni obsojenih več obrtnikov zaradi utaje davkov? — Ti hudič ti! Pa bo deficit v gostinskih podjetjih zopet večji! Zakon narave je tak, du iz majhnega raste veliko. Vendar skrivnost je v tem: le DELO da rasti obliko! NEKDAJ MAJHNO GRADBENO PODJETJE ,OBNOVA jgiblgana, Smartfnska cesta 21 je sedaj veliko in močno podjetje, ki izvršuje vsa gradbena de* I a v najkrajšem času in v splošno zadovoljstvo. Montiranje zatvomlcc na Ljubljanici Gradnja stanovanjskih blokov v Ilirski ulici 1/if.ijft Novinarsko drtifcivo Slovenije, jmvfcrjeniSlvo Maribor — Ureja uredniški odbor, od govorni »rednih Dru^nn Flinar -- Letna nuročnina 400 dinarjev, polletna 200, četrtle11** tuli 'lin ~ llrrtlnifltvo in Morava: Nlaribor, Kopališka 2 - Telefon 2S-Tf> fvk ra? NrB 6 4f)l -T-tfiO ~ po$tnf predal *>2 — Rokopisov in risb nc v rabimo —•Tisk Marihornke tiskar°