Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA 13.
J0L1ET, ILLINOIS, 11. JANUARJA 1916
LETNIK XXY.
Zavezniki zapustili
poluotok Gallipoli.
Angleži izgubili bojno ladjo "King Edward VII.". Frar co-sko mesto Nancy ogroženo po Nemcih. Ob italijanski fronti samo topniški boji, zlasti ob Soči. Z Balkana le malo važnih novic.
Hudi boji v Bukovini in vzhodni Galiciji, a poročila si nasprotujejo.
Dunaj, 6. jan. (Čez London.) — Vrhovno vojno vodstvo je danes objavilo sledeče dnevno naznanilo:
"Italijansko bojišče: V obmorskem odseku je bila delavnost sovražnega topništva ponekod zopet živahnejša. Severno od Dolja so bili ponovni napadi krvavo odbiti. Postojanka, ki smp Jo tam pred nekaj dnevi vzeli z naskokom, je ostala trdno v rokah naših čet. Ob tirolski meji je prišlo v odsekih Buchenstein in Riva do hudih topniških bojev."
Kaj poroča Cadorna.
Rim, 6. jan. — Odbitje avstrijskih napadov v soseščini Gorice in uspešno topniško bombardiranje v Kadorskih >n Karnskih krajinah je danes poročil general Cadorna. Blizu Monte Croce (Kreuzberg) so bili avstrijski oddelki razkropljeni. V Tearniji so italijanski topovi razdejali več sovražnih zako-pov. Dva avstrijska zrakoplova, ki sta poskušala napasti Verono, sta bila pre-Podena po lahških topničarjih.
Topniški boji. Dunaj, 7. jun. (Čez London, 8. jan., 1:20 zj.) — Vrhovno vojno vodstvo je danes objavilo dnevno naznanilo, ki se deloma glasi:
^Italijansko bojišče: V mnogih Doj-1 odsekih se topniški boji nadaljujejo. Posebno živahni so bili v okro-Col di Lane."
Topovi grmijo pri Tolminu.
Berlin (brezžično v Sayville), 8. jan.
Avstro-ogrski vojni glavni stan je Poslal danes sledeče naznanilo:
"Italijansko topništvo je hudo bombardiralo obmostje pri Tolminu, kakor tudi našo postojanko severno odon-dod, predvsem nedavno od nas zasedene strelske jarke. Silni topniški boji besne tudi pri Oslavju in na Dober-dobski planoti.''
Z balkanskega bojišča. Dunaj, 6. jan. — Vojni urad je nocoj
izdal sledeče poročilo o vojskovanju proti Črnogorcem:
"Severno od Beran (Črnogorsko) in zapadno od Rožaja napadajo naše čete od armade generala von Koevessa z uspehom.
"V odseku Boka Kotorska-Tara je bilo nekoliko topniške delavnosti na obeh straneh med zadnjimi dnevi. Si' cer je položaj neizpremenjen."
Letavci nad albanskim mestom.
Cetinje, čez Pariz, S. jan. (Zakesne-lo.) — Pet avstrijskih zrakoplovov je spustilo sedemnajst bomb velikega kalibra na mesto Sv. Ivan Med. v Albaniji, blizu južne meje črnogorske. Stvarna škoda ni bila napravljena.
Pohod proti Albaniji?
Pariz, 6. jan. — "Zdi se bolj in bolj verjetno, da vsaj zazdaj Nemci in Bolgari ne podjamejo pohoda proti zaveznikom pri Solunu," brzojavlja atenski poročevavec Havasovi agenciji. "Opaziti je bilo, da Nemci in Bolgari utrjujejo linijo, ki jo zdaj obdržujejo, očividno z namero, da ostanejo v de-
fenzivi.
"Nemci rajši naperjajo svoje priza-deve proti Albaniji. Zavzeti želijo Va-lono in Drač ter se tamkaj utrditi."
Naravnost nasprotno temu poroča brzojavka iz Soluna, ki pravi, da je združenega nemškega, avstrijskega in bolgarskega napada na to mesto pričakovati v štiriindvajsetih urah.
"Dvestotisoč vojakov je zbranih za naskok, kakor so nocoj naznanili zavezniški zrakoplovni ogledniki," pristavlja brzojavka.
Belgrajski tajni arhivi.
Berlin (brezžično v Sayville), 8. jan. — Dunajska Neue Freie Presse poroča, da so avstro-ogrski vojaki zasledili v nekem samostanu skrite arhive srbskega urada zunanjih stvari. Odposlali so jih v 60 zabojih na Dunaj.
Lovčen obstreljevan.
London, 9. jan. — Turčija prijema zavezniške uradnike in podanike v Ca-
rigradu v povračilo za prijetje uradnikov osrednjih velevlasti v Solunu. Avstrijsko brodovje bombardira črnogorsko postojanko na gori Lovčen.
»>to copyright by American Press Association. «OY-ED IN VON PAPEN NA BROADWAY V NEW YORK CITY.
bočnfk h? ?,,0y"Ed' p°m°rski Pr'bočnik, in stotnik von Papen, vojaški pri-Bov rll ru 1,0.slan,stva v Washington«, D. C., ki sta bila odpoklicana.
-Broadlv 3 w	1t0rij0'' 0 sebi v časopisu, ko hodi počasi po
^ Sis r ms™ Von Papen je ot,jadrai dnC 22' deC' in B°y"
Z ruskega bojišča.
Dunaj, 6. jan. (Čez London.) — Vrhovno vojno vodstvo je danes objavilo sledeče dnevno naznanilo:
"Ob vzhodnogališki in besarabski fronti je sovražnikova delavnost zelo pojenjala. Ponekod je sovražnik obstreljeval naše postojanke, a pehota ni šla nikjer k napadu. V ostalih frontnih odsekih se ni pripetilo nič važnega."
Rusko uradno naznanilo.
Petrograd, 6. jan. — Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano danes:
"Od Rigskega zaliva do reke Pripjet je bilo na raznih točkah pehotno streljanje in topniško dvobojevanje ter razgledovanje. V Rigskem okrožju se Nemci v mnogih krajih poslužujejo raztegljivih krogel.
"Naše čete so zavzele pokopališče pri Czartorysku in izgnavši sovražnika, prodrle dalje. Ob Stripi in severovzhodno od Czarnovica so se naše čete ustanovile v sovražnikovih postojankah, ki so jih zavzele. Vsak poskus, začeti ofenzivo v okrožju Bojane, je bil odbit po našem streljanju."
Dunaj zanika zapustitev Črnovic.
Berlin, 6. jan. — Vojni tiskovni urad na Dunaju zanika neuradne brzojavke iz Petrograda, po katerih so Avstro-Ogri zapustili Črnovice, ter rusko u-radno trditev, da so Rusi napredovali blizu tega mesta.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 7. jan. (Čez London, 8. jan., 1:20 zj.) — Vrhovno vojno vodstvo je danes objavilo sledeče dnevno naznanilo:
"Ob severovzhodni fronti je bilo včeraj primeroma mirno. Samo ob Styru je prišlo do bojev. Sovražnik je zasedel cerkvišče severno od Czar-toryska, a je bil kmalu zopet prepo-den po avstrijskih domobrancih. Davi so Rusi obnovili svoje napade v vzhodni Galiciji. Ostrostrelci so prodirali proti našim postojankam severovzhodno od Buczacza pred svitom in prodrli na kratko razdaljo linije zakopov. Po naših honvedskih pešpolkih št. 16 in 24 so bili z naglim protinapadom pognani v beg. Naše čete so ujele mnogo mož in uplenile tri strojne puške.
"Po izpovedbah ujetnikov je bilo ruskim četam povsod pred začetkom zadnjih napadov na postojanke armad-, rte, skupine Pflanzer-Baltin naznanjeno, da so pred veliko predorno bitko, ki spravi .ruske armade zopet v Karpate.
"Po zanesljivih cenitvah so znašale sovražne izgube v novoletnih bojih ob besarabski fronti najmanj 50,000 mož,"
Rusko vojno naznanilo.
Petrograd, 7. jan. — Sledeče uradno naznanilo je danes izdal ruski vojni urad:
"V Rigski krajini blizu Olaja in Zaala so Nemci spuščali plin proti našim obkopom. Blizu Duckerna v o-krožju Jakobstadta je trideset ruskih oglednikov napadlo skupino nemških oglednikov, ki so zašli, ter jih veliko število bajonetiralo in šestintrideset ujelo, vštevši enega častnika.
"Naši oddelki so zavzeli Czartorysk in višino poldrugo miljo zapadno. Ujeli smo tri častnike, šestinsedemdeset vojakov in uplenili mnogo žice. Sovražni protinapadi z namenom, izgnati nas iz Czartoryska, so se izjalovili. Severovzhodno od Črnovic so Avstrijci po uporabi zadušljivih plinov poskusili protinapad, a so bili pognani nazaj do svojih zakopov po našem streljanju."
Avstrijci odbili napade.
London, 8. jan. — Rusi so obnovili svojo ofenzivo proti Avstrijcem v Galiciji in Bukovini s težkim bombardiranjem in pehotnimi napadi. Rusi tudi nadaljujejo svoj pritisk proti Nemcem v središču. Petrograd poroča nadaljnje pridobitve v obeh okrožjih, do-čim naznanja Dunaj odbitje vseh napadov.
Rusi zmagali ob Stripi.
Petrograd, čez London, 9. jan. — Sledeče uradno naznanilo iz vojnega glavnega stana je bilo izdano danes:
"Južno od Pripjeta je sovražnik zopet poskušal zavzeti Czartorysk, a je bil dvakrat odbit z znatnimi izgubami.
"V Galiciji ob srednji Stripi smo prepodili sovražnika z vzhodnega brega reke.
"V bojih severovzhodno od Črnovic
VESELA VEST ZA JEKLARJE.
U. S. Steel Corporation poviša delavcem plače za 10 odstotkov.
]*"ew York, 6. jun. — Vsled cvetočega stanja jeklene in železne obrti je U/:;ted States Steel Corporation danes sklenila, povišati plače svojih navadnih dt!;'\cev za kakih 10 odstotkov, in povišan ima zadobiti veljavo z dnem 1. februarja. Povišane bodo plače tudi dru-giijj razredom zaposiencev.
predlagane povišbe bo deležen večji dcG !"orpo!;:jcijskih delavcev, ki jih je d*---40,000, In bo znesek letnih plač povišan za kakih $15,000,000, kakor so precenili korporacijski zastopniki.
l eta 1914. je imela U. S. Steel Corporation povprečno 162,400 zaposlen-ce\ na svojih plačilnih imenikih, proti 229,000 leta 1913. Povprečna dnevna plača leta 1914. je bila $2.88, povišba za 3 edstotke nad povprečno leta 1913.
Skupno izplačilo leta 1914. je bilo $162,380,000, proti $207,000,000 v prejšnjem letu.
Pravijo, da bo zgled Steel-korpora-ciji; sledila večina njenih glavnih tek-meaic, vštevši nekatere takozvanih neodvisnih operatorjev.
Okoristi 17,000 v Garyju. Gary, Ind., 6. jan. — Povišba plač, ki ih je naznanila United States Steel C( ^oration, donese korist 17,000 za-poi-lencem v Garyskem okrožju. V tovarni za jekleno pločevino (sheet steel mili) družbe American Sheet and Tir-plate Co. je bilo število delavcev pomnoženo od 900 na 2,500.
Lružba za cinkovo pločevino (tin-plate) se žuri z gradnjo nadaljnje tovarni, ki mora biti dogotovljena meseca junija. Dvatisoč delavcev bo zaposlenih v tej obrti.
Gradnja napreduje pri garyski tovarni Indiana Steel-družbe. Zima ne ovita gradnje, kajti naročilo se glasi dobesedno: "D—n the weather and go
Aetna Explosives Company je obvestila svojih 1,300 zaposiencev, da bo mer> tekočim letom prejel vsak delate iT''50-o3stofiio ' nagrado (bonus) k svojim rednim plačam.
Utegne dokončati stavko, Youngstown, O., 6. jan. — Naznanilo United States Steel-korporacije o 10-odstotni povišbi za nevešče delavce je izpremenilo podobo v štrajku delavcev v tukajšnji tovarni Republic Iron & Steel Co. Tri tovarne ima tukaj U. S. Steel Corporation, in povišbe v plačah v teh tovarnah utegnejo povzročiti slične povišbe drugod.
Predsednik W. A. Thomas od Brier Hill Steel Co. je rekel danes popoldne, da bo njegova družba sledila zgled Steel-korporacije glede plač.
Uradniki Youngstown Sheet & Tube družbe in Republic-družbe niso hoteli ničesar izjaviti glede te stvari, ali verjetno je, da bosta ti družbi prisiljeni povišati plače, da obdržita delavce.
Kriza v arizonski stavki. Phoenix, Ariz., 6. jan. — Semkaj danes dospela poročila od rudniških uradnikov v Cliftonu, Ariz., pravijo, da stavkajoči rudarji v tamošnjih bakrenih rudnikih nameravajo naskočiti ječo, da osvobodijo tovariše stavkarje, ki so v zaporu že nekaj časa. General-adjutant C. W. Harris je v Cliftonu. Položaj smatrajo za kritičen.
(Bukovina) smo v petek ujeli 20 častnikov in 1,175 vojakov ter uplenili tri strojne puške."
Z zapadnega bojišča.
London, 6. jan. — Pariz poroča uspehe v hudih topniških napadih ob zapadni fronti. Belgijci poročajo velike topniške boje. Nemci so odbili napad z ročnimi granatami blizu Le-mesnila.
Berlin, 6. jan. (Brezžično v Sayville.) — Francoski napad z ročnimi granatami proti nemškim linijam severovzhodno od Lemesnila je bil lahko odbit, kakor je danes naznanil nemški veliki vojni stan.
Zavezniško topništvo je neprenehoma bombardiralo važno mesto Lens, severovzhodno od Arrasa.
Mesto Nancy ogroženo.
Pariz, 8. jan. — Poročila, po vojaških cenzorjih dovoljena za objavo, naznanjajo, da je Nancy v nevarnosti.
Sest oseb je bilo usmrčenih in deset drugih ranjenih v Nancy med zadnjimi dnevi po bombardiranju mesta z nemškimi iS palcev debelimi topovi. Tako pravijo danes semkaj dospela poročila.
Angleži izgubili veliko vojno ladjo.
London, 9. jan. — Britanska bojna ladja "King Edward VII." je zadela ob mino in se pogreznila. Vsa posadka je bila rešena. Samo dva mornarja sta bila ranjena.
Bojna ladja "King Edward VII." je imela vodnega odtiska 16,350 tonov, je bila ,453 čevljev dolga, 78 čevljev široka in 26 čevljev globoka. Njena posadka je štela v mirnih časih 777
Strajkarski nemiri v Youngstownu, Ohio.
V petek zvečer se pripetili veliki izgredi pred tovarno Youngstown Sheet & Tube Works.
PO PRIHODU MILICE SPET MIR.
Štrajkarji zahtevajo povišbo plač in odstranitev stavkokazov.
Youngstown, O., 7. jan. — Devetnajst oseb je bilo obstreljenih, štiri prejkone smrtnonevarno, dve izmed njih ženski, v boju med množico kakih 6;000 ljudi, večinoma inostrancev, in zasebnimi policisti tvrdke Youngstown Sheet & Tube Works v East Youngtownu ob 6. uri nocoj.
Osem trgovinskih poslopij in dve stavbi omenjene tvrdke so izgredniki zažgali, in lastninska škoda je doslej precenjena na $300,000.
Serif Umstead se je z nujno prošnjo za doposlatev državnih miliških čet o-brnil na guvernerja, ki je takoj ukrenil potrebno. Stotnija iz mesta Alliance utegne dospeti še pred polnočjo. Tudi šerif je bil napaden po izgredni-kih in grdo udelan, ko so mu vrgli v oči rdečega popra.
Proti ognjegascem.
Divji srd množice se je obrnil nadalje proti ognjegascem, ki šo hoteli pogasiti požar v trgovinskem okraju East Youngstowna. Mnogo strelov je bilo oddanih. Od ognjegascey pa ni bil, kolikor se je dalo dognati, nobeden ranjen.
Med smrtnonevarno ranjenimi, ki utegnejo svojim ranam podleči, se nahajajo: Gospa Helen Toth, George Getz, George Ofas in Jas Solick.
Drugi manj resno ranjeni so: Tom Zdozanich, George Dopigek, Dave In-gar, Joe Rittar, John Hayadukak, James Zepsort, Dominick Cheditz, Začetek nemirov.
Ves večer je bil East Youngstown,
ki šteje kakih 10,000 dtrš^prebivavstva, dogodišče divjih izgredov. Policija si ni vedela pomagati in ni poskušala, brzdati množico, ki je divjala po ulicah in pretila požgati vse mesto.
Nemiri so se pričeli zgodaj zvečer, ko je zapuščala delavnice obdanica, deloma obstoječa iz stavkokazov, kakor pravijo. Množica nad 6,000 moških in ženskih oseb je zapirala dohod k tovarni. Mnogo delavcev je bilo s kamenjem obmetanih in hudo izdelanih.
Prvi "strašilni streli".
Zasebni redarji tovarniške tvrdke so stali na mostu, držečem čez reko v glavne delavnice. Ko je bil eden izmed njih zadet po kamenu vrženem iz množice, so potegnili svoje revolverje in oddali nekaj strašilnih strelov. To je bilo znamenje za izbruh pravih nemirov. Tudi med štrajkarji so bili baje mnogi oboroženi z revolverji, katerih so se takoj poslužili. Zasebni redarji so odgovorili na te strele, in moški in ženske so se zgrudili ranjeni. Množica se je končno umeknila in je svojo jezo iztresla v soseščini nad poslopji, ki jih je zažgala.
Milica hiti na pomoč.
Columbus, O., 7. jan. — Guverner je nocoj odpravil v Youngstown dva polka državne milice — peti in osmi — po številu kakih 1,600 mož. Obenem je bilo četrtemu polkij v Columbusu naročeno, naj bo pripravljen, ker se ne ve, koliko čet bo potrebnih v zatrtje tamošnjih štrajkarskih nemirov.
V Youngstownu zopet mir.
Youngstown, O., 9. jan. — Ko je po izgredih petkovega večera vladal dva dni mir, se delajo priprave za zopetno otvoritev tvornic Youngstown Sheet & Tube-družbe v East Youngstown in Struthersu.
Po izgredih napravljena škorla na lastnini znaša do $1,000,000.
mož. Predstavljala je vrednost do 000,000.
Zavezniki zapustili Gallipoli.
London, 9. jan. — Uradno je naznanjeno, da so zavezniki popolnoma zapustili poluotok Gallipoli. Med zapuščanjem poluotoka je bil samo en angleški vojak ranjen, a noben francoski. Vsi topovi so bili rešeni, izvzemši sedemnajst obrabljenih, ki so bili .raz-,streljeni.
Laška "zvestoba".
Berlin (brezžično v Sayville). — "Zuericher Zeitung je izvedela iz zanesljivega vira," tako poroča Ueber-seeische Neuigkeitenagentur, "da londonska pogodba proti sklepu posebnega miru obsega pristavek, da je izplačati Italiji dve milijardi lir ($400,-000,000), če izpolni pogodbene pogoje."
Drug pristavek je naperjen proti Vatikanu.
Asquith zmagal.
London, 6. jan. — Sprejetje predloge o prisilni vojni dolžnosti ob prvem čitanju v zbornici prostakov s 403 proti 105 glasom ob 11. uri nocoj, odstop treh članov ministrstva in zahteva od strani delavskega kongresa z ogroni-pim številom 1,998,000 proti 783,000 glasov za umeknitev predloge o prisilni vojaški službi iz parlamenta: to troje je danes in nocoj pretresalo London do njegovega temelja.
Predloga o prisilni vojni dolžnosti, zvana "conscription bill", je bila sprejeta ob prvem čitanju po dolgi, vroči razpravi, ko so prej odstopili iz ministrstva Arthur Henderson, predsednik odseka za odgojo, William Brace, parlamentarni podtajnik za domače stvari, in George H. Roberts, glavni komisi-jonar zakladnice. Vsi so bili voditelji delavske stranke. Njihov odstop je bil posledek delavskega kongresa.
Wilson voljan sprejeti renominacijo.
Indianapolis, Ind., 6. jan. — Vsak dvom o predsednika Wilsona voljno-sti, sprejeti zopetno nominacijo, je bil odstranjen pozno danes popoldne, ko je prišlo dovoljenje naravnost iz Bele hiše, postaviti predsednikovo ime na balot, o katerem se bo glasovalo ob prvi primarni volitvi, ki se ima vršiti v Indiani meseca marca.
Potrdba za Wilsona.
Jacksonville, Fla., 6. jan. — Državni demokratski izvrševalni odbor je danes indorsiral ali potrdil predsednika Wilsona za zopetno izvolitev ter naznanil, da bodo delegatje za deželno konvencijo izbrani pri prvotni volitvi dne 6. jun.
V Haagu.
Amsterdam, 8. jan. — Fordova mirovna ekspedicija je dospela davi semkaj s posebnim vlakom, da je po kratkem postanku nadaljevala svojo vožnjo v Haag. Duhovnika Clias. Jenkins iz San Francisca in Jenkin I.loyd iz Chicaga ter sodnik Lindsay iz Denvera Denvera so izvršili priprave za prvo sejo v Haagu.
Črnogorski reservisti utonili.
Pariz, 7. jan. — Črnogorski konzul tukaj je danes naznanil, da je neki italijanski parnik iz Brindisija, s 425 črnogorskimi reservisti iz Združenih Držav na krovu in obložen z več sto tonami živeža, zadel ob mino včeraj blizu Sv. Ivana Med. ob albanski brežini in se pogreznil. Bvesto oseb je utonilo.
Petrograd brez moke.
Berlin, 6. jan., brezžično v Sayville. —"Petrograjska oblastva naznanjajo," pravi agencija za prekmorske novice, "da če se ne ukrenejo posebne odredbe, bo mesto brez moke za časa ruskega Božiča (7. jan.)."
NAZNANILO.
Mi imamo najboljšo zvezo, po kateri pride denar najzanesljivejše in se izplačuje najtočneje.
Mi garantiramo vsako pošiljatev,
V stari domovini izplača denar c. kr. pošta potom c. k. poštne hranilnice na Dunaju ali v Budimpešti, ali potom Prve Hrvatske Štedionice u Zagrebu.
Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar. * * *
5 kron pošljemo zdaj za.......$ .85
50
6.90
XOO
ZA
500 kron pa za.................$67.50
Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Predno pošljete večjo vsoto pišite nam za najnižjo ceno, da Vam prihranimo denar. Pošiljatve in pisma naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, Joliet, Illinois.
2.
AMERIKANSKI SLOVENEC. 11. JANUARJA 1916.
=s
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111, under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899.
Slovenic-Americac Bldg., Joliet, 111. -
Advertising rates sent on application.
Prices z njenim denarjem v znesku $2,300 izginila brez sledu. Stanovala sta malopridneža v isti hiši, kakor gdč. Stubeič, in Brankovič jo je nagovarjal toliko časa, dokler ni zaradi "varnosti" vzela iz banke svoje imovine v znesku $2,300. Z ročnim ravnanjem je prišel slepar v posest denarja, polo-živši s papirjem napolnjen zavoj na mesto denarja. Prepozno je zapazila Frances Stubeič izgubo. Okradenka je policiji dobro opisala sleparja.
— Pisma na jolietski pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Garovič S. Zaletel Josip.
Cannonsburg, Pa., 4. jan. — Cenjeni g. urednik Amer. Slovenca! Prosim Vas, da mi odločite malo prostora v vašem cenjenem listu, da vam malo omenim tukajšnje delavske razmere. Tukaj smo dosedaj še dosti dobro de lali, zdaj pa smo tukaj zaštrajkali 3. januarja za boljšo plačo v tovarni Tin Plate Company in vsi smo enakih mi sli, kar nas tukaj dela. Samo> enega imamo v naši sredini, da nam kvari našo zaželeno pomoč, in to je Janez Koklič — Janez popolnoma kranjski, ker on je pravi član Slovenske Narodne Jednote in obenem tudi socijalist. Pravijo, da socijalisti drže samo za delavce, in zdaj vidimo, da kako res drže. To je tako, ko sedaj previdimo: če bi mi imeli kos kruha v roki, oni bi ga nam pa iz rok izbili. To so tisti naši socijalisti, vidite, g. urednik, ki se potegujejo za delavce, kakor povsod pišejo po njihovo. Pa to je samo na papirju, drugje pa ne. Če bi bilo kaj potreba kje kakega skeba, naj se obrne' naravnost na našega izobraženega Ja neza, pa jim bo vse uredil v taki stvari.
In zdaj pa končam ta moj dopis in pozdravim vse Slovence in Slovenke širom Amerike. Tebi, vrli list, pa želim veliko novih naročnikov in pred-plačnikov.	P. M.
Iz slovenskih naselbin.
> +C+0+0+G+0+0+0**
Joliet, 111, 10. jan. — Klub Sloven-
skih Deklet priredi sijajno plesno za-
bavo v sredo zvečer, dne 12. januarja,
v dvorani K. S. K. Jednote, 1004 N. Chicago st. Sviral bode Sweetov orkester. Vstopnina 25c. Klub Slovenskih Deklet priredi vsako leto ob tem času plesno zabavo, ki je po svoji eleganci in sijajnosti vsakikrat prvovrstna med našimi sličnimi prireditvami. In tako bo tudi v sredo. Ogromne udeležbe je z gotovostjo pričakovati od strani vsega našega družabnega sveta in posebno še od strani naših vrlih fantov, ki so s slovenskimi dekleti vred cvet in up naše slavne fare. Zatorej v sredo zvečer v Jednotini dvorani na veselo svidenje v znamenju pred-pusta!
—	Klub Slovenskih Deklet je imel svojo letno sejo v četrtek zvečer, dne 6. januarja, pri gdčni. Terezi Nema-nich, v g. Anton Nemanichevi hiši na voglu Raynor in Granite Sts. Vršila se je med drugim volitev novih uradnic. Izvoljene so bile >Gdčna. Theresa Nemanich, predsednica; gdčna. Rose JJrunskole, podpredsednica, in gdčna. Elizabeth Grayhack, tajnica in blagaj-ničarka. Po izvršeni volitvi so ostale še dlje časa skupaj v gostoljubni hiši in se zabavale izvrstno, kakor čujemo.
—	Pratik letošnjih nismo prejeli, vsaj dosedaj ne, iz Ljubljane, menda zaradi vojne, ki je pobrala tudi tiskarje ljubljanske. Kadar jih prejmemo, takoj naznanimo, a prejkone jih sploh ne bo. Toliko na znanje vsem tistim, ki povprašujejo v tiskarni Am. Slovenca po pratikah. Ni jih.
—	Slovenski-hrvatski urar. G. Josip Spolarich je te dni otvoril svojo lastno popravljalnico za žepne in stenske ure ter dragotine pod h. št. 901 N. Hickory .street, na voglu Hickory & Marble sts. G. Spolarich se je pred kratkim odpovedal svoji službi kot urar In dragoti-nar v Stern's Big Štoru, kjer je bil uslužben nad osem let. In ko je otvoril svoj lastni "shop", vam lahko postreže z jamčenim in zadovoljivim delom. Nobeno urarsko delo ni pretežko sanj. Takoj vam izvrši vsako delo. In njegove cene pa so manjše, nego kjerkoli drugje v mestu. G. Spolaricha toplo priporočamo vsem rojakom.
—	Novo elektrarno pod imenom Steam Turbine Power Plant nameravajo zgraditi poltretjo miljo jugoza-padno od Jolieta, ki bo stala približno $1,500,000.
—	Iz Chicaga, 111, z dne 8. t. m. poročajo: Frances Stubeič, 3313 South Kirkland ave, je snoči naznanila policiji, da sta Nick Brankovič in Nick
Roanoke, 111, 4. jan. — Slavno uredništvo Amer. Slovenca! Ker je moja naročnina potekla, jo hočem ponoviti in tu Vam pošljem dva (2) dolarja za 1916, ker brez tega lista sem nerada, ker je veliko dobrega berila notri. Jaz svetujem in priporočam vsem znancem in rojakom, da bi bili naročeni na ta list, ker ga lahko berejo otroci, pa se ne bojo pohujšali, kakor pri druzih listih, ki tako grdo kvasijo, da ni za brati: samo čez vero in te p— f—, da me je kar groza, ko slišim. Ali kaj se hoče, v slabih časih smo na svetu.
Zdaj pa voščim vsem Slovencem veselo novo leto, da bi bilo bolj srečna, ko pretečeno leto, da bi se toliko krvi ne pretakalo in toliko solz ne prelivalo. Tebi, Amer. Slovenec, pa obilo novih naročnikov, dobrih plačnikov.
Antonia Cerar.
Whitney, Pa, 2. jan. — Staro leto je minilo ter se je novo naselilo, ki naj bi nam prineslo večjo srečo in lepšega blagoslova, kakor smo ga v preteče-nem letu uživali. Želeti pa tudi moramo, da novo leto prinese našim bratom v stari domovini toliko zaželjene-ga miru. ' Marsikaj zanimivega se je zgodilo v pretečenem letu, ter veliko gorja in trpljenja so prenašale moči ene in druge narodnosti. Kakor je že bilo po časopisih poročano, se je v pretečenem letu tudi S. Liga nekam zgubila, ali od nje premoženja pa vseeno ni čuti od nobene strani ne duha ne sluha. Mogoče da bode resnica, kakor je bilo že svoj čas poročano, da se je nekaj Liginega premoženja poslalo črnogorskemu Nikecu v Cetinje, z namenom, da se je avstrijske vojake pobijalo ž njim. Hallo, vitezi S. Lige, potem pa še kaki patrijot po časopisih vpije, da niste za narod? Znano vam je, cenjeni čitatelji(ice) Am. SI, kako nas je newyorški dnevnik v pretečenem letu sramotil z grdimi psovkami ter nas nazivljal "patrijote" ter "izdajalce slovenskega naroda". Pa mislim, kadar pride zaželjeni mir, da nam bodo še vedno avstrijska vrata odprta, ali zanje je še vprašanje.
K sklepu dopisa pozdravljam vse či-tatelje(ice) Am. SI, ter voščim vsem srečno in zadovoljno novo leto, listu pa kar je mogoče novih naročnikov, vsaj toliko, da bi postal dnevnik.
Naročnik.
PODATKI GLEDE POŠTNO HRA-NILNIČNEGA SISTEMA ZJED. DRŽAV.
Iz poštnega oddelka v Washingtonu, D. C, smo prejeli pod gorenjim naslovom sledeče pojasnilo v slovenskem jeziku:
Vlada Zjedinjenih Držav sprejema od prebivalstva obrestonosne poštno-hranilnične vloge ter jamči na zahtevo njih povratek.
Vsakdo v starosti 10 ali več let, za-more postati vlagateljem na svoje lastno ime s tem, da vloži jeden ali več dolarjev pri kakem poštnem uradu, ki ima pravico sprejemati poštno-hranil-nične vloge. Vloge omoženih žensk so popolnoma proste kontrole ali motenja po njihovih možeh. Poštnim u-radnikom je prepovedano dati podatke glede vlog kaki drugi osobi, razun vlagateljem.
Denar se zamore v poljubnem času naložiti, toda jednomesečna vloga ne sme presezati svote $100 in skupne vloge ne smejo presezati svote $500.
Kedor želi postati vložnikom poštne hranilnice, naj pride osobno na poštni urad, kjer dobi vse potrebne in natančne podatke. Ako iz kateregakoli vzroka ne more priti na pošto, naj pošlje
v urad svojega zastopnika, kateremu se dajo vsi podatki glede postopanja pri vlaganju denarja.
S 1. julijem 1915 in kasneje, zamore vsakdo naložiti denar v poštnih hranilnicah potom poštnih pošiljatev. To važno izboljšanje poštne službe," bode imelo za posledico, da se zamore vsakdo v Zjedinjenih Državah poslužiti poštno-hranilničnega urada. Kedor živi v kraju, kjer pošta ni opravjčena sprejemati hranilne vloge, naj s 1. julijem ali kasneje, ako želi denar naložiti, o tem obvesti svojega krajevnega poštarja, kateri bode zanj poskrbel vse potrebno pri bližnjem poštnem uradu, ki ima pravico sprejemati hranilne vloge. Kakor hitro je prva hranilna vsota vložena, zamorejo se nadaljne svote vlagati ali osobno ali pa tudi po kakem zastopniku, oziroma potom priporočenih pošiljatev ali pa po money ordrih.
Poštno-hranilnične vloge se potrjujejo potom poštno-hranilničnih certifikatov glasečih se na ime vlagatelja, ki zajedno služijo kot pobotnice. Prenos teh certifikatov na drugo ime, kakor tudi njih prodaja, je nemogoča. Ako se certifikati izgube, ali ako so ukradeni oziroma vničeni, izdajo se novi.
Na zahtevo zamore vlagatelj dvigniti vse ali pa le del svojih vlog zajeduo s pripadajočimi mu obrestmi, in sicer pri onem poštnem uradu, kjer je denar naložil. Denar zamore dvigniti tudi potom poštne pošiljatve ali pa po svojem zastopniku.
Na svoto, označeno na vsakem pošt-no-hranilničnem certifikatu, izplačujejo se 2-odstotne letne obresti; obresti se računajo vedno z prvim dnem meseca po dnevu, ko je bil izdan certifikat, ter se zamorejo izplačati po preteku vsakega leta računano po dotičnem datumu in sicer toliko časa, dokler ostane denar naložen kot hranilna vloga.
Zneski, manjši kot $1, zamorejo se hraniti potom kupovanja poštno-hranilničnih listov in poštno-hranilničnih znamk po 10 centov komad. Hranilni list, naleplj en z devetimi hranilnimi znamkami, se sprejme kot hranilna vloga za $1 ter zamore veljati kot o-tvoritev nove hranilne vloge, ali se pa pripiše k že obstoječim vlogam; na zahtevo se tudi izplača v gotovini.
Vsak vlagatelj zamore tudi vse svoje vloge ali pa njih del zamenjati za vknjižene poštno-hranilnične bonde ali kupone Zjedinjenih Držav, ki nosijo 2*4 odstotne obresti ter se izdajajo v vrednosti zneskov po $20, $100 in $500. Kadar se poštno-hranilnične vloge zamenjajo za bonde, se ostanek hranilnih vlog v primerju vrednosti bondov zniža in vlagatelj zamore nadaljevati z vlaganjem, dokler njegove vloge zopet dosežejo skupno svoto $500. Posebne okrožnice z pojasnili o tej -tvari, se dobe pri vsakem uradu, ki je opravičen sprejemati poštne hranilne vloge,
Vsa nadaljna pojasnila glede poštno-hranilnih naprav je na željo dobiti pri vsakem poštnem uradu ali pa ako se piše in naslovi: Third Assistant Postmaster General, Division of Postal Savings, Washington, D. C.
A. S. BURLESON, Postmaster General, (Glavni poštni mojster).
m m s n m »Kyi 5 s m s m s «
NEKAJ PRIČ SLOVENSKEGA JUNAŠTVA.
(Izpod vojaškega peresa.) (Iz "Slovenca".)

(Dalje.)
Junaški vojni kurat.
(Iz Wojnovicheve knjige "Unsere Offiziere".)
Z duhovniškim zaslužnim križcem drugega razreda na belo-rdečem traku je bil odlikovan vojni kurat 17. pešpol-ka dr. Franc Kulovec "v priznanje njegovega hrabrega in nadvse požrtvovalnega vedenja pred sovražnikom". Za vojskino dobo aktivirani, vojskinih naporov ne vajeni duhovni gospod se je od prvega trenutka izkazal četam kot zvest svetovalec, pomočnik in prijatelj, ki je vse težave delil s polkom, ga ni zapustil v nobeni nevarnosti bfcr si znal pridobiti srca vseh. V teku številnih krvavih bojev, ki jih je moral polk doslej prestati, posebno pri Gro-deku in v strašnih štirinajstdnevnih bojih pri Wolczi Dolni se je nahajal vedno na najsprednejšem obvezovali-šču, ki posebno od sovražnega topniškega ognja ni bil nič manj ogrožen kot najsprednejše vrste. Prezivajoč vsako osebno nevarnost, je vršil vedno le svojo plemenito dolžnost, deliti ranjencem in umirajočim svojo duhovno tolažbo. Njegov vpliv na dober duh in notranje razpoloženje moštva mu je pridobil hvalo in veliko spoštovanje vsega častniškega zbora, ki je z veseljem pozdravil njegovo popolnoma zasluženo cesarsko odlikovanje.
* * *
Kaj pravi polkovnik 17. pešpolka.
Kakor znano, se je pešpolk št. 17 boril izpočetka v Galiciji pod vodstvom polkovnika barona Stillfrieda, ki ki je bil v vrstah svojih vojakov pri Gologory ranjen od šrapnela. Pol-kovno poveljstvo je prevzel podpolkovnik Hugon pl. Ventour. Ta je ob obletnici vojske prejel od barona Still-frieda za cel polk zelo častno priznanje, ki st glasi:
"Od c. in kr. okrožnega poveljstva v Jedrzejowu, Poljsko. — Gospodu c,
in kr. podpolkovniku Hugu pl. Ventour, vitezu reda železne krone III. razreda (v. d.), v. z. k. (v. d.), poveljniku pešpolka št. 17. Vojnopoštni u-rad št. 32. Moj ljubi, dragi tovariš! Ko prejmete te vrstice, bo preteklo leto dni, odkar je bila izdana vojna napoved ter ste se Vi in hrabri sinovi Kranjske v plemenitem navdušenju pripravljali na boj za pravično stvar! Kakšno povzdigujoče čuvstvo zame, da sem smel na čelu tega divnega polka oditi na bojišče! Veliko je trpel, veliko plemenite krvi je prelil za do-hrabre častnike in mnogo svojega hrabrega moštva, toda vsikdar zvest svojim tradijam je neomadeževano ohranil svojo čast in se vsepovsod v stotinah bojev odlikoval s pogumnostjo in vztrajnostjo, z junaštvom in navdušenjem ter na svojo zastavo pripel mnogoštevilni lovor.
Tebi, spoštovani, ljubljeni prijatelj, ki si s kratkim presledkom vedno vzdržal, izrekam kot poveljniku tega lepega polka svoja prevroča najboljša voščila in Te prosim, da jih vsem — vsem naznaniš! Bog bodi z Vami in Vam še nadalje podeli zmago, slavo in bogato priznanje! — Vedno Tvoj stari, udani prijatelj Stillfried m. p, polkovnik."
Junaška žilavost vrlih sinov lepe kranjske dežele.
Ko je bil polkovnik 17. pešpolka baron Stillfried od cesarja za svojo hrabrost odlikovan z visokim Leopol-dovim redom, mu je tudi deželni glavar kranjski čestital k temu odlikovanju. Baron Stillfried je na to častitko odgovoril z naslednjo brzojavko:
"Sprejmi Vaše visoko blagorodje izraz moje najvljudnejše in najgloblje občutene zahvale za ljubeznive^častit-ke, s katerimi ste me visoko počastili o priliki odlikovanja, v katerem vidim predvsem Najvišje uvaževanje brezpri-merne hrabrosti častnikov in junaške žilavosti vrlih sinov lepe kranjske dežele. Čutim se srečnega, da sem se boril na čelu slavnega kranjskega polka za čast naše domovine. Bog ga vodi dalje k zmagi!
Brigadir generalmajor Stoehr o 17. pešpolku.
Naš polk je 'bil na ruskem bojišču dolgo časa prideljen k brigadi gene-ralmajorja Stoehra, ki je v priznanje svojega vodstva ter junaštva svoje brigade dobil veliko odlikovanje od cesarja, Leopoldov red. Ko je ob priliki tega visokega odlikovanja podpolkovnik pl. Ventour častital brigadirju, je dobil od njega naslednji priznalni odgovor:
Ljubi prijatelj!
Tebi in Tvojemu vrlemu polku najsrčnejša zahvala za razveseljive ča-stitke o priliki najvišjega odlikovanja. Če se spominjam dni pri Markovi in Lysa gori in naše ofenzive proti Niž-niowu, tedaj šele prav spoznam, koliko zaslug ima zelo odlična hrabrost in vztrajnost lepega polka viteza pl. Mil-dc št. 17, njegovi odlični častniki in njegovi vrli možje pri tem odlikovanju. Red nosim v zavesti, da ga kot najvišji po činu kažem javnosti kot odlikovanje celega polka. —
Prosim Te, ljubi prijatelj, izreči gospodom in celemu vrlemu in lepemu polku v mojem imenu še enkrat prisrčno zahvalo za požrtvovalno hrabrost, katero je polk pri vsaki priliki v najvišji meri pokazal pod mojim poveljstvom. — Stoehr, gm.
Podmaršal Henriquez v slovo 17. pešpolku.
V zvezni skupini podmaršala Hen-riqueza je 17. pešpolk bojeval Ijute in krvave boje v mesecu septembru ob Dnjestru." Ko je bil naš polk poklican, da odide na južno bojišče proti Lahu, je podmaršal Henriquez izdal naslednje povelje, ki je zopet nova, naadvse častna priča junaštev slovenskih:
Na bojišču, dne 2. okt. 1915.
Povelje skupinskega poveljstva.
Stanovišče, dne 19. sept. 1915.
C. in kr. pp. št. 17 se na Najvišje povelje loči iz zveze skupine.
Nad mesec dni je stal ta hrabri polk pod mojim poveljstvom, je tekom tega časa v zavinku Iwanje obrezuspešil vsak poizkus sovražnika, da bi se približal njihovim postojankam, je 1. in 2. septembra tvoril jedro napadalne skupine, ki je imela trdno voljo, da vrže sovražnika iz utrjenih postojank severno od Zaleščikov. Ko se je potem sovražnik umaknil in je polk prišel k Seretu, je pri Muskarovu junaško izsilil prehod čez to reko, vrgel sovražnika in držal pridobljeno ozemlje proti vsakemu napadu. V predmostni postojanki Žyrawka-Bedrykowce-Hlu-ske je stal polk na najbolj ogroženem prostoru ter je vsikdar odbil naval da-leko močnejših sil.
Za gori kratko opisano odlično delovanje izrekam polku v imenu Najvišje službe moje priznanje in želim, da bi polk pod izkušenim vodstvom svojega polkovnega poveljnika v novi zvezi dosezal vedno take uspehe kakor tukaj in da bi bilo polku dano, da se v blagor celote in na čast polku dalje bori hrabro in zmagovito.—Henriquez m. p, podmaršal.
To visoko priznanje je sporočil deželnemu predsedniku Kranjske polkov poveljnik podpolkovnik pl. Ventour, ki je v spremnem pismu zapisal še tele nad vse častne besede: Vaša ekscelenca!
Vaša ekscelenca ste bili že enkrat tako dobri, da ste pohvalno omenili
neustrašeno hrabrost podrejenih mi vrlih Kranjcev.
Polagam vrednost na to, da Vaši ekscelenci, kot najvišjemu šefu dežele Kranjske, naznanim pred kratkim iz-išlo pohvalno priznanje našega zbornega poveljnika, kot glasen dokaz za to, da se hrabri sinovi Kranjske vsikdar in povsod in v vseh položajih junaško bijejo, nikdar ne omahujejo niti se ne umaknejo.
Tako bo tudi ostalo do slavnega in zmagonosnega konca!
Blagovolite sprejeti, Vaša ekscelenca, pozdrave polka in izraz najodlič-nejšega spoštovanja udanega — Ventour, podpolkovnika, t. č. polkov, poveljnik.
Naš junaški polk na italijanskem bojišču.
"Tako bo tudi ostalo do slavnega in zmagonosnega konca", pravi o junaštvu 17. pešpolka podpolkovnik Ventour o priliki, ko se je polk poslavljal od galiških planjav ter odhajal na jug, In res! Komaj je ta "železni polk", kakor so ga izpočetka že nazivali v Galiciji, došel na italijansko bojišče, da brani rodno zemljo proti kletemu sovražniku, Lahu, že se je proslavil, ko ramo ob rami s hrvaškimi brati iz Dalmacije in Bosne brani nedotakljivost in nerazdeljivost habsburške krone. — Poročilo pl. Hoeferja 22. nov. 1915 prinaša o groznih bojih za Gorico med drugim tudi ta-Ie za slovensko-hrvaško junaštvo nad vse časten odstavek:
"Posebno srdit je bil boj v odseku Oslavje, kjer je preizkušena dalmatinska deželna bramba, podpirana od hrabrega kranjskega pešpolka št, 17, po-olnoma zopet osvojila del naših postojank, ki so predvčeraj še ostale v sovražnikovih rokah."
(Dalje prih.)
Imamo v zalogi
Mohorjeve Knjige
ZA LETO 1916. Izšlo je šestero knjig in sicer:
1.	Koledar za leto 1916.
2.	Mesija, 2. zvezek.
3.	Zgodovina c. in kr. pešpolka št l!f.
4.	Zgodovina slovenskega naroda, S.
zvezek.
5.	Slovenske večernice, 69. zvezek.
6.	Trojka, povest, namesto molitve-
nika.
En iztis knjig po pošti stane $1.50, za naročnike v Pittsburghu, Clevelan-_ du in Chicagi pa samo $1.30 ker v teh i mestih imam zalogo. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto, ki znaša samo en dolar.
Na občinski tabli je bilo brati tale ukaz: Vsi tisti, ki imajo na drevju suhe veje, naj se požagajo do 1. marca.
1 Chi. Tel.: Office 986, Res. 1441R
Uradne ure: = 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. = Ob nedeljah od 10. do 12.
1 Dr. S.Gasparovich
Dentist
Zobozdravnik
Crystal Theatre Building 413 Cass Street.
I JOLIET,
ILLINOIS.
Alois Skulj
P. O. Box 1402. N. Y. City. 100tl4
Naznanilol
Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, d» sem otvoril svojo
novo mesnico in grocerijo
>
na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste grocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko področje.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam-
Moje blago bo najboljše, najčistejš« in tudi po zmerni ceni.
Spoštovanjem
John U. Pasdertz
Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St, Joliet, IU<

FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zppef ogenj pojdite k ANTONU SCHAGEK < North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke.
Buchanan-Daley Co.
Desplaiues and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS
Les za Stavbe in Premog
Največja zaloga v mestu
PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO
TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu
ISilK^Jfi^ifiSffi^ffi^KSSEiffi^ffi^K^SliffiKSIiP
Union Coal & Transfer Co.
(16 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving.
Chicago telefon 4313.	Northwestern telefon 41*
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen 1. 1895.
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Koujuštiiica tia 205-207 Ohio St., Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mr" tvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2S7S in N. W. 344.
Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci.
f'
,TA
AMERIKANSKI SLOVENEC. 11. JANUARJA 1916.
3.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
v ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
Sedež: JOLIET, ILL.
Vstanovljena 29. novembra 1914 Inkor. v drž. 111., 14. maja 1915
ORUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA.IEDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
, P'edsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred,—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis,—A. Nemanich, Jr, Joliet, 111. Blagajnik—John Petrtc, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111.	Josip Težak, Joliet, 111.
Math Ogrin, N. Chicago, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe oaj pošljejo na 1. porotnika.
I
I
podrejeno Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-bo^i mestu države Illinois s 8. udi obojega spola. D- S. D. sprejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od 55. leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. IZPLAČUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana JJ®Polno vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne "Stioe v redu in sprejete v gl. uradu.
^PLAČUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: Za popolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00;
popolno izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; ** izgubo ene -roke nad zapestjem vsoto $100.00; 2a izgubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; za izgubo ene noge nad členkom vsoto $100.00; za izgubo obeh nog nad členki vsoto $250.00; za izgubo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; izgubo najmanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; zlomljeno hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsako delo.
IZPLAČUJE ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer ,e izplača vsota $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za hkratno operacijo na kili ali vtrganjem.
Za poškodnine in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-razpiše gl. tajnik na vse člane (ice) primeren asesment kadar je treba izplačati poškodnine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in vplačila za operacije.
.. Vsak član(ica) je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki j"" daje D. S. D. takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in • S. D. Poleg tega plačujejo Društva bolniško podporo.
Člani(ice) plačajo sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z °2'roni na vsoto zavarovalnine:
Za $250.00:
Starost. Asesment.
16—20 .......... 18c
20—25 .......... 20c
25—30 .......... 23c
30—35 .......... 25c
.	■ 35—40 .......... 28c
°.....•••• 40-45 .......... 32c
o ......... 45—50 .......... 38c
......... 50—55 .......... 45c
tega plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške.
Razred. 1 . 2 . '
3
4	..
5	..
Za $500.00:
Razred. Starost. Asesment.
1	......... 16—20 ....................35c
2	.........20-25 ....................40c
3	......... 25—30 ....................45c
4	......... 30—35 ....................50c
5	......... 35—40 ....................55c
6	......... 40-45 ....................63c
7	......... 45—50 ....................75c
KRANJSKO.
Degeneriran narod". "Gorenjec" P'se: Zaradi besedi Roberta Muellerja, 1 je zapisal v svoji brošuri, češ da S'ovenci vsled šnOpsa degeneri-Fan nar°d, je nastalo veliko javkanje „° nasih časopisih. Kje so merodaj-|,nas0seb.e' k' bi to krivično sodbo o Pra alC "a pristojnem mestu po-in podpreti z dokazi? Tu sa-
ran Par Vprašanj- Ako smo degeneri-no .narod.' zakaj je vojaška oblast rav-'z našega naroda vzela razmerno *J»ec vojakov? Zakaj je naše "de-do enrane" vojake od začetka vojske danes postavljala na najvažnejše
"de" 16 t0Čke? Kako so	naši
. egenenrani" slovenski vojaki tako
stavr0 1,renesti vse težave na izpo-bojlj meStih in se izkazat> v vseh »'kot?" Zad°VO!jnost najvišjih povelj-n0» , ko Je moglo "degenerira-«taln Vensk° 'judstvo, ki je doma o-gospodarsko dobro prestati sve-»o vojno? Naj merodajne osebe s'l.jo tistega Muellerja, da prekliče je *mn? Pret>rane besede, kakor jih Nf„Preklicali znani vseučiliški dano i • Mi'"ogrede bodi pove-llMen. , K bl'a Starn mati Prof- Udeta UMti l a^ Pdstna S!°venka v leseni v Adergasu v župniji Velesovo.
"ijT ^.'0venske usmiljenke v Makedo-delov?i 'SO tam toliko let blagonosno ^too* V° b'le zdaj vsled nevarnih Po av« • ,razmer Poklicane brzojavno 8a dI,1J m konzul« od apostolske-ri8raHegat0a mSgr> DoIci začasno v Ca-Solui" m ?: dec- s° se tja odpeljale iz ionov /uJateljem makedonskih misi-
"ik Z	v- SCStre °'ga Po-
(iz t.*". B'ok>' Vmcencija Kaplja
^"Perta t^' AgnCS Golob (iz St. CS "f P?lh An«e,a Dejale (iz <	a Štefulja (z Doba) in
VSol, • ajSCk ,z št Jurja ob J- i- -
Ch inUuJebuila Že7" deC'mcs- P° vseh tanj* ' kot,h velika gnječa francoskih »'ščuTV1""10 v misij°nskem seme-i ■ bolniiu ^eitenlik" j«h leži čez 700. Za strežaje jim služi 40 župnikov
s Francoskega, ki morajo veliko trpeti in šest dni na teden stradati. — Tako poročajo usmiljenke same v svojem pismu z dne 7. novembra iz Soluna.
— Padli vojaki 17. pešpolka. Janez Arli, Srednja vas, Rad., roj. 1. 1847; Pavel Benedik, Poljane, Kranj, 1897; Feliks Ilovar, Trebnje, 1895; Ivan Vr-hovec, Horjul, 1894; Ivan Tušek, Sori-ca, Kranj, 1897; Matija Pucelj, Sušak, 1893; Ivan Plantan, Šmihelj-Stopiče, 1896; Lavrencij Kastelic, praporščak, Prepreče, Litija, 1893; Anton Forna-zar, Tontana, Istrija, 1894; Iv. Vlah, Kastav, 1895; Alojzij Vrtar, Toplice, 1895; Alojzij Krneč, Studenec, 1887; Ivan Mastnak, Št. Rupert, Celje, 1892; Jože Braito, Dcno, Tirolsko, 1897; Jože Grdeč, Bohinj. Bistrica, Rad., 1897; Anton Kerč, Predor, 1883; Ivan Šmicl, Selce, 1889; Ivan Zeleznikar, Želimlje, 1885; Jože Velikonja, Trst, 1896; Franc Cieler, Smlednik, 1888; Jože Žele, Št. Peter, Postojna, 1996; Ivan Nagode, Dobrova, ljub. okol., 1894; Iv. Primožič, Štenge, 1896; Mihael Po-grajc, Žužemberg, 1896; Matija Jenko, Mavčiče, 1876; Ignacij Papež, Rado-liova vas, 1896; Jože Bernardis, Trst, 1896; Valentin Skušek, Škocijan, 1894; Jože Kovač, praporščak, Leopolds-kirchen, Kor., 1893; Jože Aljančič, Križ, Kranj, 1893; Janez Cunder, Jezica, 1874; Marko Frice, Dol. Podgora, Černomelj, 1884; Peter Jasenc, Brezovica, Kamnik, 1874; Viktor Kunčič, Bled, 1896; Ivan Kobetič, Graflincken, Kočevje, 1887; Jože Mezerko, Mirna, 1895; Jože Lučič, Kastav, 1894; Kari Markovič, Blagovica, Kamnik, 1895; Anton Račič, Cerklje, 1895; Lavrencij Šolar, Selce, 1897; Ivan Škrbina, Cerklje, Krško, 1874; Ivan Strupi, Smlednik, 1874; Anton Sodja, Srednja vas, 1897; Mihael Zlatner, Mekinje, Kamnik, 1894; Albin Koncilija, Dobernič, 1889; Franc Merela, Velika vas, Kamnik, 1887; Jože Dolinar, Peč, Kamnik, 1882; Ivan Sodja, Gorje, Rad., 1876; Daniel Hrovat, Kamna gorica, 1894; Jože Mrvica, Jesenice, Radov., 1887; Ivan Škrjanc, Šmarje, ljub. okolica, 1886; Jurij Selak, Oslice, Kranj, 1884; Nikolaj Urbinc, Dobrunje, ljub. oko-
lica, 1889; Adolf Kogoj, Tržič, 1887.— Domovina jim ohrani časten spomin!
—	Smrt praporščaka Wilfana. Dne
10.	dec. je bil na italijanskem bojišču ubit praporščak Wilfan. V njegovi bli žini so pobrali nerazpočeno laško gra nato, ki se je nato razletela, ubila praporščaka Wilfana, nekaj vojakov pa ranila.
—	Padel je na severnem bojišču praporščak Rajko Novak, c. kr. učitelj na rudniški šoli v Idriji, brat dež. poslanca dr. Fr. Novaka.
—	Zabijanje žebljev v "Brambni ščit" v Ljubljani je imela 13. decembra
11.	mestna deška ljudska šola. Udeležili so se pod nadzorstvom učiteljstva učenci vseh razredov v velikem številu.
—	Častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje je dobil revizor vlakov in adjunkt južne železnice g. Jože Šircelj v Ljubljani.
—	Na koleri je umrl v Ljubljani vojak Cseke, ki je došel z južnega bojišča.
—	General Globočnik častni občan v Domžalah. Občinski odbor v Domžalah je v slavnostni seji dne 12. decembra soglasno in ob velikem navdušenju imenoval generala Gustava -Glo-bočnika častnim občanom občine Dom žale, v kateri je ta veleodlični slovenski general nad dva meseca bival in si s svojo izredno prijaznostjo in ljubez-njivostjo napram ljudstvu namah o-svojil srca vseh.
—	Za domovino je umrl praporščak Martin Detela iz Moravč.
—	Truplo na srbskem bojišču padlega odvetnika g. dr. Janka Šavnika, nadporočnika v evidenci, so pripeljali 13. dec. v Ljubljano. Truplo so pokopali v Kranju na mestnem pokopališču.
—	Iz ruskega ujetništva sta se oglasila Franc Tekavc iz Rafolč in Ivan Moder iz Dola pri Ljubljani. Njuna dopisnica nosi pečat cenzure v Sim-birsku.
—	.Posnemanja vredno. Na Hujah se je poročila gdčna Frančiška Žebre z gosp. Andrejem Rogljem iz Tupalič. Kakor običajno, so tudi pri tej poroki dobili fantje s Huj in Klanca napitnino. Obrnili pa so jo v dober namen. Spomnili so se svojih rojakov, ki se borijo za isvojo domovino in poslali so vsakemu 3 K za božičnico.
—	Padel je na bojišču ob Soči Franc Okorn p. d. Višnar iz Šenčurja.
—	Za bolgarski "Rdeči križ". Na ženitnini Franceta Hrena iz Cerknice nabrala vesela družba za bolgarski "Rdeči križ" znesek 20 K.
—	Iz Tržiča. Dve nesreči v enem tednu. Čevljarju Franc Slaparju iz Bistrice je v tovarni Mally stroj nevarno poškodoval nogo. Strojarskemu pomočniku Franc Benediku se je strupena tekočina za izpiranje kož izlila v oči in mu vzela vid. Eno oko je v veliki nevarnosti, da ne spregleda več. Oba ponesrečenca sta v 16. letu. — K Sv. Ani je došlo 25 Rusov, da bodo na-pravljali les g. trgovcu Dolencu. — Na poljskem bojišču se je odlikoval bivši Orel Florijan Schweiger. Prejel je hrabrostno bronasto svetinjo. Bil je ranjen in od tedaj se ni več oglasil. Najbrže so ga ujeli Rusi. — V ljubljanskem Marijanišču je umrl vojak Janez Dolihar, voznik v papirnici Mo-line. Na faškem bojišču mu je šrap-nelska krogla prodrla prsi. Zapušča vdovo s tremi nepreskrbljenimi otroci.
—	Na laškem bojišču je bil v glavo ranjen 18. nov. c. kr. poročnik v rez. g. Ivan Stanonik, odvetniški kandidat pri dr. Furlanu. Zdravi se v Marijanišču v Ljubljani.
—	Na italijanskem bojišču je bil ranjen dne 15. nov. poročnik v rezervi g. Rado Hočevar. Zdravi se v Ljubljani. •
—	Občinski odbor v Idriji razpu-ščen. C. kr. deželna vlada je z odlokom z dne 26. novembra t. 1., št. 17,-749 razpustila občinski odbor idrijski. Za gerenta je imenovan rudniški svetnik g. Hermagor Pirnat, kateremu so prideljeni prisedniki gg. Franc Oswald, c. kr. katehet, Josip Modrijan, Iv. Kavčič, Leopold Troha in Franc Straus, mesar iz Idrije.
—	Smrtna kosa. Dne 11. dec. je u-mrla v Št. Vidu nad Ljubljano soproga obratovodje gospa Lojzika Černe roj. Miklus, doma iz Podgore pri Gorici, stara 28 let.
—	Koze so se pojavile v Dolenji vasi pri Selcih in na Bukovici nad Škofjo Loko. Zdravniki se trudijo bolezen v kali zadušiti. Vendar je bolnik na Bukovici, mladenič Bašelj, umrl. Šola na Bukovici je zaprta.
—	Proti občevanju z vojnimi ujetniki so izdane strožje naredbe.
—	Smrtna kosa. Umrla je v Novem mestu na stanovanju svoje hčerke gospe Abramove, gospa Marija Tomažič v 67. letu starosti. Pokojnica je bila soproga znanega rajnega gospoda poštnega nadkontrolorja in posestnika Vinje gorice pri Trebnjem. — Umrla je v Kandiji, gospa Marija Vencais roj Mohorčič v 54. letu starosti. — Umrla je v Št. Rupertu na Dolenjskem gospa Ana Frelih roj. Bizjak.
—	Umrli so v Ljubljani: Fran Gerst-ner, kipar-vojak, 34 let. — Urša Čer-nič, mestna uboga, 78 let. — Karolina Senegačnik, rejenka, 2*4 meseca. —
Ivan Armič, novorojenec, ^ ure. — Bogomir Košuta, sin poštnega pod-uradnika, 14 dni. — Anton Križman, delavec, 46 let. — Andrej Gogala, dninar, 56 let. — Elizabeta Horvat, po-sestnica, 54 let. — Josip Čemažar, sin litografa, 11 mesecev. — Marija Ku->ster, zasebnica, 75 let. — Avgust Ler-cher, pešec. — Franc Cseke, pešec, 28 let. — Alojzij Košir, natakar-hiralec, 66 let. — Elizabeta Modic, občinska uboga-hiralka, 78 let. — Umrl je dne 12. t. m. v dež. bolnici, 35 let stari tov. delavec Anton Eržen iz Most št. 58. Bil je 14 let v službi tuk. tovarne za žeblje Globotschnigg. — Umrla je dne 12. t. m. postrežnica Apolonija Krat-tner iz Tesarske ulice št. 3., v starosti 70 let.
—	Deželna centrala za domovinsko varstvo je nakupila slike češkega u-metnika akad. slikarja prof. Bohuslava Šipicha iz soške fronte za svojo nameravano vojno zbirko.
—	Umor gozdarja. Lesni tatovi so umorili c. kr. gozdarja g. Rudolfa Paa v Dolu. Paa je bil star šele 25 let in zapušča mlado vdovo in hčerko.
—	Umrli so v Ljubljani: Juri Pire, dninar, 68 let. — Tomaž Razinger, hi-ralec. 78 let. — Rudolf Stiegler, lovec. —Marijana Tavčar, mestna uboga, 69 let. — Santi Ollivieri, laški vojni ujetnik, 26 let. — Josip Mašek, pešec. — Toma Bumbar, korporal. — Tatjana Leskovic, trgovčeva hči, poldrugo leto.
—	Stanko Berlan, rejenec, 14 dni. — Marija Cepuder, učiteljeva vdova, 57
—	Ana Duh, posestnikova hči, 6 let.
—	Marija Lombar, posestnikova vdova, 30 let. — Štefan Horvat, pekovski pomočnik, 46 let. — Rudolf Karkoš, Fr. Runsa, Igniska Mirtos, pešci. —■ Albert Koech," domobranski pešec. — Valentin Kodran, mestni delavec, 65 1.
—	Prof. A. Bezenšek umrl. Ljubljanski "Slovenec" z dne 13. dec. p. 1. poroča:
'Zopet eden manj. Kakor se nam poroča iz Sofije, preminul je tam dne 11. t. m. naše gore list, gosp. prof. Anton Bezenšek, rodom iz Bukovja blizu Celja (rojen 1. 1854.). Dovršivši gimnazijske študije v Celju napravil je 1. 1874. zrelostni izpit v Zagrebu. Kakor nam je starejšim še v najboljšem spominu, se je ta mož prvi med Slovani začel truditi za razvoj stenografije med Slovenci, začel je 1. 1876. izdajati "Jugoslavj. Stenograf", ki je vsak mesec izhajal po enkrat in katerega smo takrat mi dijaki vedno jako težko pričakovali. Preselivši se leta 1879. na Bolgarsko, osnoval je ranjki vsled naloga ministrstva bolgarsko stenografijo in odgojil ali pomagal od-gojiti v svojih mnogobrojno obiskova-nih tečajih lepo število stenografov. Bil je začetkoma ravnatelj stenograf-ske pisarne pri "Narodnem sobranju" in ob jednem profesor v gimnaziji, pozneje se je preselil v Plovdiv, poučeval na tamošnji realni gimnaziji ter bil leta 1910. premeščen v Sofijo in imenovan za izrednega profesorja na vseučilišču, kjer je deloval do svoje smrti....
"Za prerano umrlim žaluje petero bratov, soproga in dvoje otrok in maj-ka Slava, ki je v njem izgubila enega •izmed najbolj delavnejših in navduše-nejših sinov.	«
"Ostani živ Bezenškov spomin, ostani vzor naši in bodoči slovenski mladini."
—	Smrt za domovino. Umrl je v Gradcu v bolnišnici infanterist 17. pešpolka Janez Zega. — V Gradcu je u-mrl infanterist 17. pešpolka Franc Zoran; istotam je umrl infanterist 47. pešpolka Karol Smonik.
—	Umrl je v Gradcu magistratni svetnik v pok. J. Kordin.
—	Pokopali so mariborskega indu-strijca Domenika Menisa. — V Slovenjem Gradcu je umrla gospa Marija
Drofenis roj. Taborsky. — V Velenju je umrla gospa Jožefina Skaza roj. Poulinz. — V Cmureku je umrla vpo-kojena učiteljica Amalija Koletnigg, stara 62 let.
— Aretiran igralec. Pod tem naslovom poroča "Marburger Zeitung": Neki igralec po imenu vitez pl. Zagorsky, ki je nedavno prišel v Maribor in kakor se sliši veliko občeval z vojaškimi osebami nenemške narodnosti, je bil aretiran. Zaprli so ga, ker je osumljen vohunstva, radi česar so ga že preje zasledovali, dokler ni prišel v Mariboru končno v roke pravice. Viteza pl. Zagorsky so izročili vojaškemu sodišču v Celovcu. — Zagorski, ali kakor se je podpisoval "pl. Zagorski", je bil tudi v Ljubljani znan kot jako usi-ljiv človek.
je pravi Izraelec, v katerem ni bilo zvijače. Lepo se je pripravljal na smrt.
— Naši begunci v Steinklammu-Rabensteinu na Nižjeavstrijskem. Slovenskih in hrvatskih beguncev v Stein-klammu-Rabensteinu je 4000. Od 3. novembra do 8. decembra je umrlo ondi 355 otrok.
HRVATSKO.

—	Umrl je v Celovcu socialnodemo-kraški občinski svetovalec Al. Neumann, stavbni nadkomisar pri južni železnici.
—Žemlje. Iz Celovca poročajo: Ime-smo že razne "dneve", "cvetlične dneve", "vojaške dneve", dne 2. decembra pa kot čisto izredno specialiteto "že-meljski dan". Z dovoljenjem deželne vlade so se v Celovcu pri nabirališču vojnooskrbnega urada prodajale žemlje, prave, bele žemlje. Čisti dobiček je bil namenjen za božičnico za ranjence v celovških bolnišnicah. Za te vrste v celovških bolnišnicah. Za te vrste požrtvovalnost v prid ranjenim vojakom ni bilo treba prav nobene agitacije.
—	Za Rdeči križ je nabiral, pa v svoj žep basal prispevke neki v Dobrlivasi leta 1890. rojeni Janez Wolautschnig, ki so ga dne 29. novembra ^aretirali v Dhoršah pri Celovcu orožniki, ker se ni mogel izkazati. Oblečen je bil v feldvebelsko uniformo. Po več krajih, zlasti v celovški okolici, je nabiral za Rdeči križ. Tako je povsod pravil. Sleparil je, dokler ga ni dosegla roka pravice.
—	Armadnega poveljnika pl. Boroe-viča je mesto Osijek na Hrvaškem imenovalo častnim meščanom.
—	Generala Boroeviča je mesto Ba-kar izvolilo za častnega meščana.
Močenje postelje.
Ta neprilika pri otrocih se lahko odpravi z rabo Severovega Zdravila za obisti in jetra (Severa's Kidney and Liver Remedy). To zdravilo je primerno za odrasle ravno tako, kakor za otroke. Rabi se naj v slučajih vnetja obisti ali mehurja, zadrževanja ali puščanja goste vode, bolestnega puščanja vode, oteklih nog ali bol v hrbtu, katerega povzročajo obistne nepri-like in tudi v slučajih zlatenice ali slabega želodca. Cena zdravila 50c in $1 v vseh lekarnah ali od nas. Ako še niste prejeli naš Almanah za Slovence za 1916, dobite ga od Vašega lekarnarja še danes ali pa pišite nam. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.—Ad.
Sodnik: "Priča vas je našel v kleti skritega v nekem sodu — to kaže, da niste imeli dobrega namena!"
Zatoženec: "Kako neki? Saj je bil sod vendar prazen!"
—	Goriški nadškof ekscelenca dr. Sede pri beguncih. V spremstvu tajnika odbora za begunce z juga inženirja Gasserja in poslanca dekana Roj-ca je Nj. prevzvišenost goriški nadškof 18. novembra obiskal barake v Brucku na Litavi, kjer je 3500 Slovencev. Obiskal je vse barake in se je prepričal, da se življenje v barakah da prenašati in da bo ta tabor kmalu lahko vzor vsem drugim. Nato se je prevzvišeni odpeljal na Dunaj, kjer se je v osrednjem odboru dolgo in obširno poučil o svojih vernikih. Obiskal je tudi begunce v Lipnici. Ubogi begunci so hvaležno sprejeli svojega nadpastirja.
—	Župnik Ignacij Germ umrl. Dne 8. novembra lani je umrl v Dobrepo-ljah župnik Ignacij Germ. On je eden onih sedaj že redkih Kranjcev, ki so posvečali svoje moči v sedemdesetih letih ubogemu našemu hrvatskemu narodu v Istri. Med njimi je pokojni Germ vedno služboval. Njegovi bivši farani v Šterni v Istri se ga hvaležno spominjajo še zdaj. V njem so imeli vse: pastirja, svetovalca, očeta. Veliko se je trudil tam, da bi odvrnil pretečo laško invazijo, kar se mu je vsaj deloma posrečilo. Kolikokrat je z žalostjo omenjal, da je po njegovem odhodu čisto hrvatska župa dobila usi-ljeno italijansko šolo, katere se ubogi zapeljani narod ni mogel otresti! Zadnjih 20 let je preživel Germ v pokoju v svoji hišici ha dobrepoljskem polju, v hiši je imel tudi kapelico za maševanje. Vsakega, ki ga je obiskal, je bil neizrečeno vesel. Nikogar bolj kot svojih sobratov iz Istre, da se je mogel pogovarjati o našem hrvatskem ljudstvu. Ohranil je mladeniško živahnost, pristni dobrepoljski značaj in istrsko gostoljubnost v starosti vedno enako. Bil
NAPRODAJ HIŠA S 10. SOBAMI za dve družini. Proda se poceni, ker se lastnik seli. Istotako se proda pohištvo in Ford avtomobil z dve-mi sedeži. Telefonajte Chicago tel. 379 od 9. ure zj. do 4. pop., ali vprašajte na 905^4 N. Hickory St., Joliet.
320 AKROV HOMESTEAD
v Coloradi. Dobra, ravna zemlja, kjer raste vse. Samo od 3 do 4 milje od železniške postaje, pošte, šole in trgovin. Vsi stroški za to zemljo znašajo $185. Zadnja priložnost za revnega delavca, da si pridobi dobro farmo. Pridite takoj. Za pojasnila 10 centov.
FRANK CHAUCHER, 1624 Curtis St.	Denver, Colo.
Ako hočete streho popraviti po za mal denar oglasite se pri
HOLPDCH ROOFING GO.
COMPOSITION FELT and GRAVEL ROOFERS
Asphalt Roofing Over Shingle*.
Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Streets JOLIET, ILLINOIS.
Dr. Richter's Pain Expelltr
zoper revmati-zem in trganje bolečine in o-trpnelost členkov in mišic.
Pravo zdravilo Je T zavoju, kakoršnega vidite na sliki.
Zavrnite vsak zavo-], ki ni zapečaten s An-hor Trade Mark.
25c in 50c vseh lekarnah ali pa pi9ite ponj naravnost na
FilMcMer
& Co. 74-80 Washington Street New York.
Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino
POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ-
POPOLNOMA PREPRIČAN
-DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE-
ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, in sicer v 20. do 25, dneh
Y stari domovini izplača denar c. k. pošta
100 kron pošljemo zdaj za $13.50
VSE NASE POSLOVANJE JE JAMČENO.
Pisma in pošiljatve naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
JOLIET, ILL.
AMERIKANSKI SLOVENEC. 11. JANUARJA 1916.
m.
usi

Moj prijatelj potepuh
Napisal Bret Harte. Poslovenil Jaklič.
m
i. .
Nedeljskega jutra sem se potikal po obrežju znane morske luke v Novi Angliji med ostro travo. Bilo je lepo praznčno jutro, tiho n mirno, n vse je duhtelo v nedeljskem počitku; še ne-deljsk zvon, ki se je glasi v deželo gotovo pol ure daleč, je donel tako praznično.
Vkljub jasnemu jutru je skoro vse v zraku spalo. Tudi mene je prevladala utrujenost morja, neba in zraka, in legel sem na kamen na malem obronku in obrnil pogled na morje. Pred menoj je ležalo veliko atlantiško morje. Ni se še vzbudilo; počasno vzdi-govanje in padanje njegovih orjaških prsi se je zdelo kakor dihanje spečega. Iz daljnega meglenega horiconta se ni videlo nobenega jadernika. Ni kazalo drugega kakor se vleči in gledati v neskončno ozračje.
Naenkrat je prodrl v moj nos hud tobakov duh. Obrnil sem glavo in zapazil kako se je dvigal mal tobakov dimček izza pečine za menoj. Dvignil sem se, splezal sem na granitno pečino in odkril sem votlino, v kateri je ležal na mahu mož močne telesne postave.
Bil je pošteno razcapan in umazan; njegovi lasje, nohti, zamazan obraz, povaljan in špehast jopič — vse na njem ga je izdajalo za potepuha.
Začudil sem se nad njegovo lenobo z ono pripravoo naglo strogostjo, s katero obsujemo takoj človeka, ki mu ne zaupamo in bi mu radi to tudi pokazali. To začudenje se je pa kmalu poleglo; kajti potepuh se je dvignil napol, vrnil mi je pogled z opraviču-jočim izrazom in napravil je z roko zamah, kakor bi hotel iztrkati pipo ob skalo.
"Pri Bogu, gospod, če bi bil slutil, da bom na vas nalete! tukajle, bi se bil vlegel rajši na breg in se potopil v slano vodo do ušes. Toda naredi! sem poti do 17 milj v tej prokleti noči, s praznim želodcem — pri Bogu, ne u-strašite se, —' če imam v želodcu ščep tobaka, ki mi ga je podarila na križ-potju vdova Maloney. Ta me je držal pokoncu. Nesreča je bila, da sem zapustil Milwaukee in se napotil v Boston. Kaj, ko bi podarili ubogemu vdovcu, ki ima pet otrok in ženo v Milwaukee, dokler ne dobi kaj dela, par centov. Ljubi Bog vam bode že povrnil."
Nagloma sem se spomnil, da je bil ta mož včeraj zvečer v moji mali leto-viščni hišici, pol ure od tu, dobro pogoščen v kuhinji. Tukaj je dejal, da je ribič, ki je zabredel v stisko. Neki kapitan da ga je odpustil iz službe. Njegova žena da leži v sosednji vasi na smrtni postelji; da ima dva otroka, eden da hodi kot pohabljenec po bostonskih ulicah. Ta kruta obtožba je ganila mojo družino, in ubogi ribič je dobil obleko, hrano in nekaj denarja. Živila in denar je zapravil, toda obleka za ubogo ženo, kje je? — Dejal si jo je pod glavo.
Spomnil sem ga na to in prepričal sem ga o laži. Toda kako sem osupnil, ko je to očitanje prav mirno sprejel in še celo nekam samozavestno.
"Da, imate čisto prav," je dejal prav zaupljivo. "Glejte, tako se moram potikati po svetu, če ni dela. Človek se mora privaditi različnim krajevnim razmeram." ^
Pripomnil sem mu, da tako krepak dečko, kakor on, bi gotovo lahko dobil delo med Milwaukee in Bostonom.
"Gotovo, ali bi me ne vzeli seboj na svoje posestvo? Saj mora biti tudi tukaj kaj dela."
"Kaj pa znate?"
"Kaj znam? Delavec sem bil v opekarni. Marsikatera opeka v Milwaukee je šla skozi moje prste. In tudi razumem se na delo kakor malokateri. Ali mi more vaša milost povedati za kako opekarno v bližini?"
Vedel je tako dobro kot jaz, da ni v daljavi petdesetih milj nobene opekarne. In v nobeni pokrajini se ne bi mogla iskati z manjšim uspehom kot na tem polotoku, na katerem je imelo nekaj bogatašev svoja poletna bivališča. Moral sem naravnost občudovati predrznost potepuha, ki se je kazal tako neveščega.
"Za en dan ali dva dobite delo lahko pri meni," sem dejal. Nato sem mu velel vstati in vzeti obleko, ki je bila določena za njegovo ženo; šel sem ž ft jim ob obali proti svoji hiši.
Moja ponudba ga'ni prav razveselila In dolgo je trajalo predno se je vrnila njegova zgovornost.
"Da, delo, kakšno pa? Hvala Bogu! Saj drugega tudi ne želim. Če ne bi bile moje roke tako raztrgane od o-peke!"
Zagotovil sem mu, da ne bode rabil pri delu, ki ga bode dobil pri meni, nir kakih nežnih rok, in tako sva šla po prhki sipini. Zapazil sem, da sem jaz čeprav invalid, boljši pešec, ko moj spremljevalec, kajti vedno je zaostajal, kakor bi bilo njegovo potepuštvo laž. Počasi je stopal potem po kartjenju in mi pravil o svoji nesreči in bedi. In -«i se mogel premagati, da se ne bi spusti! na z mahom obraščen kamen ali na kako trato.
"Da, da, pri Bogu," je imel navado feči, kadar se je nepričakovano vsedel. "To je, ker sem takrat prišel v Milwaukee, da..." In ko ga jaz nisem

mogel več slišati, je hitro vstal, pobral svoje stvari in stekel za menoj.
Ko sem dosegel vrtna vrata, se je naslonil na plot, spustil močne roke ob životu in dejal:
"Pravi blagoslov je, da je danes praznik. Saj imajo slabotni in trudni •svoj počitek, medtem ko morajo drugače preteči šest ali sedem milj."
To mi je seglo do srca, čeravno nisem mogel prav ničesar dobrega pričakovati od svojega tovariša potepuha. Njegov obraz se je zjasnil, ko je videl, da je moje posestvo majhno in da ta-koimenovani vrt ni bil pravzaprav drugega kakor gredica za cvetlice, petindvajset čevljev dolga in deset čevljev široka. Gotovo je bil že večkrat najet za prekopavanje vrta, in tega dela je tudi tukaj pričakoval. Zato je postal zelo žalosten, ko sem mu pokazal popolnoma razpadel, kakih dvajset čevljev dolg kamenit zid, da ga popravi
Nekaj minut kasneje so ga preskrbeli v kuhinji z vsemi telesnimi potrebščinami. Kuharica, ki je bila gotovo doma iz njegovega kraja, se je šalila z njim v svojem dialektu, kateri je bil zame popolnoma nerazumljiv. Samo toliko sem opazil, da je, ko je zvečer spremljal kuharico k vodnjaku, ponosno vihtel po zraku prazno vedro. Ko sta se potem v mraku vračala, je nesla kuharica Bridget vodo in moj prijatelj, potepuh, je vesel stopal nekaj korakov za njo in trgal jagode.
Drugo jutro je šel skoro ob sedmih veselo na delo. Do devetih je srečno pripravil tri velike kamne na mesto, potem ko je zgubi] skoro eno uro z iskanjem krampa in kladva in uporabil vsako priliko za šalo z Bridget. Ob desetih sem se hotel prepričati, kako je že napredoval. Prehitel me je; pozdravil me je, prekinil svoje delo in se naslonil na steno.
"Gospod kapitan, ali radi jeste jagode?" me je vprašal.
Odgovoril sem mu, da mi jih včasih prineso otroci iz travnika, v nadi, da bi se ognil njegovemu načrtu, katerega sem slutil.
"Pokazati vam moreni lepo mesto, gopod kapitan. Ko em bil večkrat t^-ko sam nase navezan, sem moral brskati po grmovju in si poiskati kaj za pod zobe. In od takrat vem, kje se nahajajo najboljše. — To so famozni otroci, vaša deca, gospod kapitan. Prosili so me, da jim pokažem mesto, za katero ne ve nihče razven mene."
Odveč bi bilo povedati, da je trium-firal. Po navadi potepuhov si je hitro pridobil ženske in otroke za svoje zaveznike.
Ob enajstih je šel na pot in ob štirih se je vrnil z napol napolnjenim košekom jagod. Vprašal sem otroke in povedali so, da je bilo krasno. Pri natančnejšem izpraševanju pa je prišlo na dan, da so natrgali jagode otroci.
Od štirih do šestih je pripravil na mesto drugih šest kamnov, in s tem je bilo naporno dnevno delo končano. Ko seni si ogledoval teh šest kamnov, je stegoval potepuh svoje krepke roke, napenjal mišice, ter dejal:
"Da, da, takšno je ravno zame. Sedaj nočem nič drugega nego delati."
Pripomnil sem, da dosedaj še ni dosti storjenega.
"Le počakajte do jutri, to bodete nekaj doživeli. Mene namreč še bole roke od dela iz~epekarne. Toda jutri, to bode šlo izpod rok!"
Na žalost nisem mogel tega dočakati. Mora! sem že zgodaj vstati, in ko sem popoldne prišel nazaj, se mi je prikazala čudna slika; dva moja sinova sta v potu svojega obraza popravljala zid, medtem ko sta Bridget in Norah donašali kamenje. Moj prijatelj, potepuh, je ležal na gričku in nadzoroval delo z nekim zadovoljnim udobnim smehljajem. V začetku sem bil ves zmeden, a kmalu sem se zavedel.
"Da, da, gospod, otrokoma se mora pokazati, kaj je delo — drugače se ne bodeta nikdar naučila, kaj se pravi, v potu svojega obraza služiti si vsakdanji kruh. Obenem sem jima hotel tudi napraviti malo- šalo. In dekli iz kuhinje? Ali ni boljše, da delati za vašo milost, kakor da preganjata čas s klepetanjem!"
Kljub temu pouku sem bil prisiljen prepovedati deklama in otrokoma vsako pomoč pri potepuhovem delu. In J to je bil menda vzrok, da me je drugo jutro potepuh nagovoril.
"Žal mi je, toda reči vam moram. Delo z neobdelanim kamenjem mi uniči roke in pravi prijem, katerega po-' trebujem pri- opekarni. Komično je najboljše, da si zopet poiščem dela, katero spada v mojo stroko. Kajti, saj vidite, jaz moram delati. Z nič in nič se pri vas ne morem nasititi, gospod kapitan. Ostanite zdravi! Ali mi morete pomagati z petdesetimi centi? Gotovo bom našel tu kako opekarno. Ljubi gospod Bog vam bode že vse povrnil."
Dobil je svoje plačilo. K temu sem mu še, dal priporočilo za mojega soseda, nekega slavnega zdravnika, ki je živel v miru in upravljal svoje pose-stvov z mojstrsko vzornostjo. Rabil je mnogo delavcev na nerodovitnih tleh, katero je imenoval farmo. Mislil sem si, to bode pravi mož, ki bode naučil mojega prijatelja potepuha dela.
Teden na to sem ga srečal. Bil Sem malo v zadregi, ko sem ga vprašal po mojem prijatelju potepuhu.
"Ah, da," je dejal. "Prišel je zadnji ponedeljek in odšel je v četrtek. Mislil sem, krepak fant, velik in zelo zabaven dečko. Toda kmalu so se pokazali vsi njegovi grehi. Prvi dan sem mu odkazal delo v hlevu. Zvečer ga je tresla mrzlica, katero je dobil v močvirju pri Louisiani."^
"Oprostite," sem dejal, "vi mislite Milwaukee."
"Ne, oprostite, jaz vendar vem, kaj rečem," je odgovoril doktor povdar-jaje. "Pravil mi je dolgo zgodbo o svoji nesreči in o svojem begu iz za-zavezniške vojske, kako so ga potem preganjali oboroženi zamorci. In tedaj se je moral skrivati po močvirjih..."
"Le pripovedujte dalje, doktor," sem dejal s slabotnim glasom. "Kako je bilo z njegovim delom?"
"No, da — junak je bil mrzličen. Prvi dan sem ga dal dobro zaviti in dal sem mu kinina. Drugi dan so se pokazali vsi znaki kolere. Z žganjem in španskim poprom sem ga spravil zopet na noge. Nato je sledil hud revmatičen napad. Zopet ni mogel delati. Sklenil sem rajši odposlati ga z pismom na doktorja v bolnici, kaUor bi ga še dalje obdržal. Njega bi se dalo prav dobro uporabljati v patologične študije. Toda jaz sem rabil moža, kateri bi delal v hlevu. In za oboje ob istem času se vendar ni mogel uporabljati."
Ker nisem prav dobro vedel, kdaj se neha pri doktorju resnost in kdaj pričenja šala, sem pustil ta razgovor. Polagoma sem na svojega prijatelja potepuha pozabil. V skednju, v katerem je ležal, je še dolgo smrdelo po žganju, česnu in potu. In po dveh tednih je tudi to prenehalo in "švicarija", kakor so imenovali prijatelji mojo hišo, ni vedela o njem ničesar več.
Včasih sem mislil, da je konečno vendarle našel delo v kaki opekarni ali pa se vrnil k svoji družini v Milwaukee ali celo v Louisiana, katero bi počastil s svojim prihodom, ali pa je odšel na ribji lov — in topov pod kakim odličnim, prijaznim kapitanom.
II.
Bilo je lepo avgustovo jutro, ko sem jezdil po peščenem polotoku k znani rodbini, koje sinovi so bili krepki mladi možje in hčere priznane lepotice. Na spregled ni bilo nikogar, le iz verande na vrtu sem slišal šum obleke in še krepkejši glas Odiseja, ki je pravil o svojih blodnjah. In ta glas je bil glas mojega prijatelja potepuha.
Kolikor sem mogel v naglici vjeti, je bilo pripovedovanje o pešpotovanju iz St. Johna v Novi Brunschvvig. Potem je pravil o poti iz New Yorka, kjer je obiskal svojo ubogo, bolno ženo, ki živi tamkaj v žalosti pri bogati, a skopi sorodnici.
"Da, da, gospodična, lahko mi verjamete. Ne bi vas prosil za en cent, če bi le dobil delo v kaki predilnici. Ali mi morete povedati za kako predilnico v tej okolici. In če mi tudi ne daste nikakega centa, gospodična, bom imel vendar čuvstvo, da so me v nesreči gledale lepe oči. Ljubi Bog bode že povrnil, gospodična."
Vedel sem, da pripadajo te lepe oči mehkemu in nežnemu srcu. Pravičnost je zahtevala, da bi stopil med to srce in največjega lopova na svetu. Ne da bi čakal, da bi me sluga naznanil, sem odprl vrata in stopil v skupino na verando.
Če bi se domišljal, da bom spravil svojega prijatelja potepuha v zadrego in gani! njegovo vest, se bi prav pošteno motil. Komaj me je zagledal, je pokazal svoje največje veselje, padel pred me na kolena, prijel me je za roke in se obrnil z največjo zgovornostjo proti damam.
"O, da, glejte, ravno tu je. Nebo ga je poslalo, da damam potrdi to, kar sem jaz povedal. Ko sem pred štirimi tedni ležal napol mrtev na obali, me je dvignil in prenesel v svqjo hišo dobri gospod. Lastnoročno me je podpiral pri hoji čez širino. Mrzlica me je tresla in ko sem trepetal pred mrazom, je — dobri Bog mu poplačaj — vzel svoj plašč in me odel. "Dtt vzemi, Dionis, mrzel morski zrak bi ti škodoval!" Le poglejte, kako ljubek obraz dela. Zelo se prilega vašemu, gospodična."
Lopov je dobro vedel, da sem poročen.
"Če bi videli, gospodična, kako slika noč in dan z pridnimi rokami!" — Gotovo je bil povzel iz pogovora med slugami, da sem profesor umetuosti v pisavi. "Da, če bi ga videli, gospodična. Zelo ponosni morete biti nanj."
Strmel sem in nobene besede nisem mogel izustiti. Na pridigo sem pozabil že pri vstopu. Le ko so se obrnile najlepše oči na svetu k meni v hvaležnem pogledu, tedaj...	...
Imel sem še toliko samozavesti, da sem poprosil dame, naj se odstranijo, da bi svojemu prijatelju potepuhu povedal, kar mu gre. Kasneje sem bil izvedel, da je lopov njihovo denarnico olajšal za tri in pol dolarja. Ko sem zaprl vrata, sem se obrnil do svojega prijatelja:
"Ti nesramnež!"
"Ali hudega mi vendar ne boste ničesar storili, gospod kapitan. O vas sem govoril le vse najlepše. .Oh, ti moja dobrota, če bi bili le videli pogled! Rečem vam, predno me je mrzlica uničila, hotel setn reči, ko sem še tako mlad zaslužil na teden deset dolarjev v opekarni, tedaj se naj nir bi kaj takega pripetilo..."
"Mislim," sem ga prekinil, "da je dolar več ko preveč za tvojo pripovest.
In če povem vso zgodbo tu in vse raz-odenem, predno preteče štiriindvajset ur... menim, da je najboljše, če prav hitro zgineš nazaj v Milwaukee, New York a!i Louisiano."
Dal sem mu dolar.
"Le glej, da mi ne prideš nikdar več pred oči!"
"Zgodilo se bode, gospod kapitan."
Nisem ga videl nikdar več.
Letna sezona je minula. Letovi-ščarji so se vrnili v svoja zimska bivališča v Boston in Providence. Nekoč sem zajutrkoval pri advokatu iz Bostona, ki se je dalje časa tukaj mudil. Mož zakonov, poštenjak, vesten, v statistiki tako dobro podkovan kot v estetiki.
Pravil sem mu o svojem prijatelju potepuhu.
"Poznam jih," je dejal, "in tudi postava jih pozna pod imenom vagabun-di, katerih dejanja spadajo pod kazenski zakonik. Vsako usmiljenje s to bando dela človeka za sokrivca. Mislim celo, da bi se morali še tožiti radi podpiranja takih ptičev. Jaz imam izvrstno metodo rešiti se take-le fine družbe."
Pri tem je vstal in snel z žeblja puško za ptiče.
"Če pride tak potepuh pred moja vrata ga posvarim. Če še ostane, potem streljam."
"Streljate?" serh dejal skoro vznemirjen.
"Streljam, toda samo z — smodnikom. Tega seveda ne ve. Toda povrne se nikdar več ne. Sinoči je preplezal neki falot moj plot. Moje streljanje je napravilo svojo dolžnost in ko bi ga videli, kako je brusil pete!"
Po zajutrku sem se potikal po sipini. Prijatelj mi je obljubil, da pride za menoj. Preje je še hotel nekaj doma urediti.
Bil je krasen, miren dopoldan, kakor ono nedeljsko jutro, ko sem prvič naletel na prijatelja potepuha. V daljavi nekaj jader — počasno so plapolala — in dve ladji sta prav leno vozili v luko, tako leno kot je navadno delal moj prijatelj potepuh. Tu sem zaslišal za seboj glas.
Bil je moj prijatelj. Njegov obraz je kazal malo nemira.
"Zopet sem se ravnokar nekaj naučil," je pričel. "Kljub moji previdnosti je bil potepuh od sinoči vendar v moji kuhinji. Sluge so ga že oskrbeli. In včeraj zjutraj — mene ni bilo doma — se je falot še drznil vzeti mojo puško, da je mogel iti nad race. Dve uri ali tri nato se je vrnil s puško in dvema racama."
"Ta je bil vsaj pošten."
"Pa — toda brumna dekla mi je pravila, da ji je dejal, da je vse v redu. On da je puško že nabasal. Gospodu se ne bode treba še truditi."
Jaz sem ga moral že neumno gledati, ker je pristavil:
"Bil je samo svinec za race — nekaj zrn mu ne bo prav nič škodovalo."
Molče sva šla dalje.
"Toda, kaj je to?"
Prišla sva bila do votline, v kateri sem bi! naletel na svojega prijatelja potepuha. Bila je prazna, toda na mahu so bili krvavi madeži in kosi obleke so kazali, da so jih rabili za obveze. Ogledal sem jih natančnejše. Bila je obleka, katera je bila namenjena za navidezno potepuhovo ženo.
Moj prijatelj je razburjen sledil sledovom krvi, ki so vodili čez kamenje, mah in sipo k morju. Ko sem prispel k njemu na obalo, je sta! pred malo pečino, na kateri je ležal sveženj cunj, zavit v robec, in grčava palica iz vinske trte.
"Tukaj si je moral izpirati svoje rane," je dejal advokat, ko je zopet prišel v svojo korektno izgovorjavo.
Jaz nisem dejal ničesar, temveč gledal sem na morje. Kakšna tajnost leži zunaj v morju. Kaj je videlo njegovo mirno oko v tej poletni noči, tega ni nihče zvedel. Leno, brez dela in počasno leži tu pred nami. Moj prijatelj potepuh se ni vrnil nikdar več.
Luka Pleše
HVATSKO-SLO VENSKA
GOSTILNA
kjer točim najokusnejše pivo, fina domača in importirana žganja in vina, ter prodajem dišeče smodke.
Se vsem priporočam v obilen obisk.
1014 North Chicago St., Joliet, Ills.
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi.
V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno.
POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olji in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenske? papirja po nizkih cenah.
A lexander Haras,
t\chi. Phone 376. %J N. W. !
120 Jefferson St JOLIET, II N. W. telefon 556
iii
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše tat-so po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prek*' jene klobase in najokusnejše ffi®'0' Vse po najnižji ceni. Pridite tortj14 poskusite naše meso.
W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, 111.

Nizke cene in dobra postrežba I4 naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas * našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Chic. Phone 2768. N. W. Phone M1
JOUET« ILU
PIVO 7 STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOl*
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$10.50
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za ........................$10.50
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.00
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.00
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.00
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................$6.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Ota telefon 405,	S. Bluff St.. Joliet. III.