Razne novice. GooTovI prlKoanJega te9n a. 29. Nedelja. 5. postna (tiha). Ciril. Evangelij: Judje hoJpjo Jezusa kamenjati. Janez 8, 46—59. 30. Pondeljek. Angela F., vdova. 31. Torek. Modest, šK. 1. april. Sreda. Hugon, šk. 2. Cetrtek. Frančišek Pavlan. 3. Petek. Marija 7 žalosti. 4. Sobota. Izidor, §k. * Naročnikom In agitatorjem. ,,Slovensk5 Gospodar" si pridobiva dan za dnevom ve8 ugleda, on postaja vedno bolj priljnbljen pji jiašem ljudstvu. Ni ga tudi lista jia Slovenskem, ki bi svojim naroSnikom za 4 K rmdil toliko vsakovrstnega gradiva kot naš ;:Slov. Gospodar". Da pa zamore lastniStvo in uredništvo lista v pravi meri vršiti svojo dolžnost, skrbite, naroSniki, da se bo naro8nina pravo8asno pla8aIa, delujte pa tudi vedno jia to, da bo ,,'Slovenski Gospodar" pridobival dan za dnevom nove naroifcnike. Novl narofiniki dajejo uredniku korajžo, da še z ve6jim veseljem zastavi svoje pero za procvit lista, 'One naročnike, ki jim s 1. aprilam poteSe naro8nina, ali pa jo še dolgujejo za nazaj, prosimo, da storijo svojo dolžnost. ,,Slovenski Gospodar" stane za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni in za % leta 1 K. * Naročnikom wNašega Doma«. Onim naroSnikom ,,Našega Doma", ki so pia.6a.li narafinino za leto 1914, javljamo, da bodo dobili kot nadomestilo za NaS Dom" pol leta ,,Slovenskega Gospodarja". Ako pa so že itak naro8niki ,,SlovenskegaGospodarja", pa se jim bo na zahtevo vpla8ananaro8nina za ,,NašDom" vrni la. * Duhovniške spremembe. Vele8astiti gospod Vi.nko Cepin, župnik v Razbor}u, stopi 1. majnika v stalni pokoj ter se naseli na Vitfmu. * t Matija Kelemina. V St. Ilju v Slov. gor. je v soboto, dne 21. marea popoldne po 71etni težki bolezni umrl upokojeni župnik, dnliovni svetovalec, fiastni občan ob6in St, Ilj in Ceršak, 8. g. Matija Kelemina. Rajni je bil rojen dne 4. jamiarja 1846 pri Sv. Miklavžu blizu 'Ormoža, v mašnika je bil posveČen dne 21, julija 1870. Kot kaplan je služboval v Sol^ 8avi, Veliki Nedelji, Sv. Lenartu y Slov. gor., St. Ilju v Slov. gor., Hofiali i.n Slivnici. Za župnlka v St, 71j je prišel dne 16. novembra 1887 in je ostal na svo- jem mestu do 30, aprila 1909, ko je stopil v potooj, dasiravno ga je že prej, namreB 3. avgusta, 1907, zadela kap. Duhov.ni svetovalec je postal 1, 1898. Rajni je bil blaga duša, vzor-duhovnik, odli6en slovenski rodoljub ter je bil radi svojega vstrajnega in tihega narodnega delovanja glavni st.eber obmejnih Slovenoev, Njegova zagluga je, da je St. Ilj probujen, da ima Bral.no društvo, Posojilnico in druge potrebne organizaoije, Da je Št. Ilj prešel pred leti v slovenske roke, se ima Slovenija najveS zahvaliti rajnemu Kelemini. Slava o6etu obmejnih Slovencev! Po^reb se je vršil v torek, dne 24, marca dopoldne v St Ilju, * Umrl je v radgonski bolniš.nici v torek, dne 24.. t. m., bivši kaplaii pri Sv, Petru niže Maribora, 8. g. Martin Tomažič. 'Mlado življenje je ubila jetika*. Pogreb se je vršil v Setrtek, d.ne 26. maroa. N. v m. P,! * Iz žlvlnozdravnlške službe. Okrajni višji živinozdravnik Viljeun Irraji je prestavljen iz Ptuja k okrajnemu glavarstvu v Mariboru, okrajni živinozdravnik Bogoljub Zavadilik pa iz Rogatca v Ptuj. * Koledar Slov. Kmečke Zveze je našel v vseh krogih veliko priznanja. Kmalu se bo zaBelo že uredovanje novega koledarja za I. 19.15. Zato pa opozarjamo pristaše Kme8ke Zveze, da ji nernudoma naznanijo, ako žele v koledarju kakšne posebne vsebine, Sploh naj izreSejo prosto in odkrito svoje želje za drugoletni koledar, da se iim lahko ngodi, * Posebni tečajl. V Ljubljani se priredi letos pou6.ni teBaj za kme8ka vprašanja in pouBni teBaj za obrtne zadeve. Oba teBaja bodo vodili slovenskj drž. in deželni poslanci. Te8aji so namenjeni vsem., ki se hoBejo podrobneje seznaniti z vprašanji, katera so sedaj najbolj pereBa, * Vestnik S. K. S. Z. bo za8el izhajati v LjubIjajii ter bo stal na leto 3 K, Prinašal bo naBrte dnevnili vprašanj, navodila za odre<, pevske zbore, za skioptikon, za knjižnico, za gojitev doma8ega duha itd. ter odgovore na razna vprašanja paših nepolitiSjiih organizacdj. *Vse organizacije in voditelje, oziroma voditeljice, nujno prosimo, da si vestnik naroCe. * Naslednik dr. Zitnika v državnem zboru. S. L S. kandidira na mesto umrle^a državnega poslanca dr. Ign.. Žitnika, predsedjnika Zveze Orlov, dr. L, PogaSnika, Njegova izvolitev je zasigurana, * Kupljen poslanec. Kakor listi poro8ajo, si znani gpicelj dr, Sviha, ki se je dal od policije podkupitli, da je za visoke svote izdajal tajnosti Beških strank, ni upal vložiti tožbo proti onim listom, ki so mu očitali razne umazanosti, Liberalni junak je korajžno zbežal pred sodnijo. Sviha se sedaj saim sebe sramuje in je baje vložil prošnjo, da se njegovo ime spremeni v Schwendtner, * Ptujsld Oriiig se je naveiKal poslan8evanja. rako poroBajo nemgki listi. Pravega vzroka pa nobeden ne pove, zakaj so očka Ornig sklenili, se ne dati več voliti v deželni zbor, Mendavštajer8ijanskivstranki ni8 veB prav ne ,,štima", * jjStejerc", korajža velja! ,,Stajerc" ima (kar kor neka zivaT tudi), navad.o, cla rad rije in brska po blatu, Prav lepo bližnjo prilož.nost lma sedaj, temu svojemu nagonu ustrefii, Naj le v pretres vzame z-adevo uradnega vodje ptujskega mesta i;n glmnaziiskega profesorja Hoferja. Mariborska sodnija je imela pred kratkim žalostno nalogo, precej umazano perilo teh dveh ,,veleomikanili" ptujskih Nerocev prati. Nas sicer ta dva gospoda dalje ne brigata (samo glede g. profesorja moramo reBi, da se je treba ozirati na mladi.no, ki ima tega vzgojitelja), toda ,,Stajerca", ki je tako radodaren z lepimi nauki, opozorimo, 'da imM ze- 10 hvaležen posel lahko pri ptnjskem uradnem vodji in njegovem ,,pobratimu" proi. H. * Kako se šoplrijo med naiui! Glejte ga no, okrajno zastopstvo v Kozjem za vzajemno zavarovanje v Gradcu razpošilja slovenskim posestnikom po ce]era okraju nemškei tirjatve za vplaBanje zavarovalnine. Kaj treba pa slovensko pisati? Saj Slovenec vse sprejme! Glede svojih pravic Ima lmdo debelo kožo, on niti ne ve, 'da je to zaniBevanje in zasramovanje slovenskih pravic, saj je Slovenec zato rojen, da pla8uje .nemški zavarovalnici zavarovalnino, da redi nemške trebuhe, da sprejema nemške doplse! Kaj pravice! Te so samo na papirju. No, in tako gre stvar naprej.. Slovenci plaSujejo lepo. Nemci pa jim dajejo broo. To je plaBilo Slovencem za njih dobrohotnost! * Sokoli protikatoliški! Ceški Sokoli v Kolinu so izkliu8ili iz društva vse one, ki so bili v prlpravJjalnem odboru za tamošnji katoliški shod, me:d njimi tudi g. dekana, Kmalu potem so degradirali tudi takoimenovano ,,Knacliovo 'Sokolsko godlx>", ker se je udeležila ,,,klerikalnega" sprevoda, Betudi v navadni obleki. Godba se zdaj ne sme* veB imenovati ,,sokolska", ne sme nositi sokolske uniforme ali kakoršnihkoli sokolskih znakov. S tom so Sokoli zopet pokazali, da so zoper vse, kar je le koliSkaj katoliško. Drugl vzglerl, Ob priliki poljskega sokolskega zleta dne 6. jnlija 1913 v Lvovu je bihi tudi sveta maša na prostem. Poljaki se doslej .naiinree niso dali zapeljati od 8eških Sokolov v boj zoper vero in zato svoje slovesnosti vedno združnjejo z javno slnžbo božjo. To pa seveda 8eški Sokoli smatrajo za nepotrebno ..klerikalno" parado in so zato pri sv. maSi cel 8as stali s čepicami na glavi, Poljaki jih zato sedaj niti veS vabili ne bodo, da jim ne bo treba gledati, kako 8eški Soko- 11 žalijo njih verski 8ut. * SOOletnica slovenske slave. Dne 18. marca je minulo 500 let, odkar je bil na knežjem kamnu pod Krnskim gradom na Gosposvetskom polju na Koroškem zad.njifi v slovenskem jeziku kot koroški vojvoda nstoliBeji Habsburžan Ernst Zeleznl. Zadnji8 je tak- rat slovenski kmet v slovenskem jeziku izrofiil deželo v roke svojemu vladarju, slovesno opominjajoč ga, naj bo pravi&en sodnik slovenskemu ljuutitvu i.i dober oč.e deželi, naj šBiti krščansko v.ero in deli ^ravdo vdovam in sirotam. Od tistega dne se je naš iezik s knežjega kaimna umaknil v naše skromne domove, noben vladar ga več ne 6uje in ne govori, gosposke ga nočejo poznati, Postal je z nami vred preganjana sirota tara, kjer se je prej glasil na dvorih, med pleiuenitniki in knezi; jezik, ki so ga po prCevanju pisatelja Eneja Silvija (pozineje papeža Pija) morali koroški vojvode celo pred cesarjein govoriti, je izgubil danes veljavo pred najmanjšim cesarjevim služabniKom in le dobra kmeBka mati ga še ljube&e u8i sinBka in hSerko; jezik, ki je blagozvoBno cfonel od Jadranskega morja do bavarske meje, od tirolskih orjakov globoko doli do rodovitne zgornjeitalijanske planjave, se govori samo še do Drave in Mure, v veidjii borbi s kriviSnim nasilnim sosedom. Od Karantanije, nekdaj mogoBne in svobodne slovenske dežele, je danes ostal skoraj samo še spomdn, slaven pa8, a žalosten, Ce se najn ob tem dnevu vzbujajo nevesele mish, pa se obeuem vendar tudi zavedamo, da nam niso sovragi zatrli našega rodoljubja, up v boljše 8ase nam še ni roihul, Cim bolj se .nam godijo krivice, tem bolj narašBa naš odpor proti našim tla&iteljem. Naše obrambno društvo ,,Slov, Straža" poziva krš6anske rodoljuibno misle6e Slovence, da proslavimo zna^ menito 5001etnico našili pravio in naše slave. Kli8e nam, naj ji darujemo po svojili mo8eli zanjen obrambni sklad, da bo mogla pomagati obmejnim Slovenoem, ki so v s,ili in jih tlaci tuj jarem. Vabi nas pa tudi, da letos skupno pproraamo na oni kraj, kjer so koroški vojvode v slovenskem jeziku delali pred 500 leti slovesne obljube. Rodol.jub.ni Slovenci iji Slovenke, odzGvimo se pozivu ,,Slovenske Straže"; kjer pa tarkih podružnic ni, ustanovimo jihJ Naša obljuba ob znameniti slovenski petstoletnioi bodi ta: Nikjer na slovenskera Stajerskem ne sme biti nobene župnije, kjer ne bi bila delavna podružnica ,,Slov, Straže"! * Kako se je vršilo slovesno ustoličenje koroških vojvod. Bridke spomine obuja n<a,in Slovenceta ta dogodek, ki ga kranjski zgodovinar Valvazor popisuje tako: Pod Krnskim gradom na Gosposvetskem polju se je nahajal takozvani knežji prestol ali knežji kamen. Kadarkoli je imel biti ustolicen novi koroški vojvoda, se je vsedel na ta prestol kmet iz rodu Blaževskih, i.n 8akal, obdan od mnogoštevllnega ljudstva, prihoda novega vojvode. Ta je prišel v preprosti kmeBki obleki, obdan od plemstva, v nališpanili oblekah, Pred vojvodo je šel goriški ^rof, na vsaki strani vojvode so pa peljali Brnega bika in pa mršavo kTjuse, Ko se je približal vojvoda kmetu, je zaklical kmet: ,,Kdo je ta, ki se tako ošabno bliža", na kar je odgovorilo Ijudstvo: ,,De,želni kn,'ez prihaja". Nato vpraša kmet, Be je pa tudi novi vojvoda praviBen sodmk m vnet za blagor dežele, svobodo, in 8e je zaSBitnik vere, vdov ;n sirot, Ko ljudstvo temii pritrdi, obljubi deželni knez, da bo vršil vse to, Se bi tudi zaT'adi tega postal tailco reven, da bi se moral preživlja¦i z mršavim konjem in slabim bikom, Ko da vojvoda kmetu denar, obe živali i.n ko mu obljubi, da bo njegova hiSa svobodmi in jirosta vseh davkov, se je umaknil ktnet vojvodi, preje ga je pa še z rahlim udarcern na lice opozoril, da se bo tudi ravnal po tem, kar dbljubi. Nato stopi knez na knežji prestoi in še etilcrat slovesno obljubi, da bo pravi6en sodnik. Popoldne pa je jezdil nori vojvoda k vojvodskemu prestolu in sveBano prisegel, da bo varoval vse pravlce plemstva in kmetov, ObFed j.e zakljuBil slovesen ,,Te Deum laudajnus" v Gosposvetsln cerkvi. — Vsa ta slovesnost se je vršila izklju6no v slovenskem jeziku. Vojvoda je govoril samrii slovensko. Zgodovina nam pripove'duje, da so v slovenskem jeziku slovesno vmeš8ali vojvode že od 8. stoletja dalje, Tedaj so Karantanskim Slovencem že vladali nemški vladarji, a so — kakor najn pri8a slovesno vmešBenje — spoštovali jezik našega naroda. * Olajšave za stavbensko obrt. Pozor obSine! Kakor smo že v predzadnji številki poroSali, ima deželni odbor zbrano gradivo za svoje predloge na namestnijo. V kratkam se bode namiestni.ji predlagnlo, za koje kraje naj se podelijo olajšane koncesije. Da se stvar pospeši, je treba, da obBine, v katerih bivajo neizprašani stavbenski obrtniki, zidarji, tesarji itd,, vložijo na deželni odbor skupno prošnjo, da naj dežeLni odbor naimestniji v smislu znanega sklepa dež. odbora predlaga, da se za okoliš dotiBnih obBin ame podeliti koncesija za stavbensko obrt pod olajšanimi nogoji paragrafa 6 drž. zak. o stavbenski obrti: v prošnji na deželni odbor naj se obenem natanBno doIo8i okoliš, za katerega naj se podeli koncesije, Taokoliš more obsegati več ob8i.n skupaj, izvzem^i seveda mesta in trge in take kraje, kjer so že lzprašani mojstri; okoliš more obsegati tudi samo del občine. Ko bo deželni odbor stavil doti8ne predloge in ko bo namesluija razglasila, da se bode podeljevalo koncesije pod olajšanimi pogoji, potem še-le se ima vložiti proSnje za koncesTje. * V zjfidnjem trenutkn,*ko se zakljufuje zbiranjfe naroCil na turške srečke k prihodnjemu žrebanju dne f.. aprila t. 1., pri katerem bo znašal glavni dobitek 400.000 zlatih frankov, moramo žal sporočiti, da se oddajajo turške srečke le še to pot na mesečne obroke po samo K 4.75, kajti od dne 1. aprila t. 1. naprej se bodo mesečni obroki primerno zvišali. Kdor ima torej namen, naročiti to izborno srečko pod starimi pogoji glasom današnjega oglasa Slovenske Straže,. naj to stori takoj in (opozori na to tudi svoje prijatelje in znance. * Za Slovensko Stražo. Janko Pinter, mladenič iz St. Lovrenca nad Mariborom, je poslal lepo Stevilo obrabljenib. znamk v kordst Slovenski Straži. Posnemajte ga! ' Darovl protialkoholni zvezi nSveta vojska": neimenovana 18 v, neimenovana 5.07 K, dar »Bogoljuba 5 (K, Katarina Kirn 2.40 K, Frano Borc 2 K, Ortl Tončka 100 K, Roza Slana 2 K, ubožni sMad mesta Ljubljana (za ,,Skrbstvo") 30 K. Skupni znesek 146.65 K. Mariborski okraj. Marlbor. (Skrlatica.) Po mestu so nastale razne govorice o škrlatici, kakor da je realka radi nje zaprta, da je zbolelo veliko semenišBanov, tudi dvia nesemeniška gimnazijca itd. V tem obsegu sicer to ni res. V mestu je vec' otrok nešolskih tuintam zbolelo. Izmed srednješolcev sta zbolela samo dya semeniš8ana: štrtošolca Josip Brumen in Ivan Zula, Slednji je umrl dne 19. t. m.; pri Brumnu se bolezen razvija normalno, brez komplikacij in je upati, da ozdravi. Brumnovi semeniški sobni tovariši so opazovalno dobo dobro prestali in so bili z drugimi semeniš8ani vred dne 20. t. m, od mestnega zdravnika preiskani in kot zdravi odposlani na svoje 'domove. V semeniš8u je bilo do danes interniranih samo deset Zulovih sobnih tovarišev, ki so bili danes, dne 23. t. m., od mestnega zdravnika zadnjikrat preiskani i,n kot popolnoma zdravi poslani domov, tako da je semenišBe zdaj popolnoma prazno. Zaprti so štirje gimnazijski razredi, ki so v semenišBu, to je IV. b in c ter II. b in c. Dijaki teh štirih razredov in vsi semenišBani so na poBitnicah do dne 29. L m* Ako se do tedaj np pojavi na ginmaziji noben nov slu6aj škrlatice, se za8ne za vse zopet redni pouk dne 30. t. m. m Maribor. Cecilijino društvo stolne in mestne župnije prirefli v petek, dne 3. aprila, v proslavo 25letnice škofovanja Njili ekscelence, premilostljivega knezoškofa dr. Mihaela Napotnik, v stolni cerkvi koncert.. Proizvajal se bode oratorij: ,,Besede Kristusove na križu", za zbor, soli in orkester zložil Jos. Havcln. — Zacetek ob VS. uri zvečer. Vstopnice in knjižice z besedilom se dobijo v predprodaji v trgovini J. Hofer v Solski ulici, jaJŁfiSaiiea«*&a naši Ijubi Pesnici se znajde zmirom Taj novega. Protestantska Siidmarka je upostavila za kraje: Pesnica, Št, TIj, Kungota in Jarenina svojega agenta, kateri posreduje pri nakupu posestev, obeneim pa je tudi za Siidraarko canilni mož. BraJci .,Slov. Gospo'darja" si bodo gotovo mislili, da je to službo prevzel gotovo kak luteran. Toda 'cudite se, to službo opravlja mož, kateri se dela zmiraj goreBe^a katolicana, mož, katerega so Slovenci že doslej spoštovali in cenili, in ta je: Janez Japer, posest.nik na Pesnici. — T)a so priselje.nci iz blaženega rajha jiesreSa za naš krai, to vemo mi dobro, katefi moramo živeti ž njimi v sosedstvn. Kjer pride kak nemški Mihl na posestvo, prvo njegovo delo je, prepir s sosedi pri meiali in prepoved cest, kjer so Ijudje že 10 in 100 let liodili. Siidinarka s svojimi luterani seje sarno prepir, zdražbe in nepnkoj, iz katerih se izcimi tožba za tožbo ter izginja ljubi mir, kateri je poSival prej nad našo ljubo slovensko Pesnico. In v ozadjr. za temi rnzmerami stoji gospod Jager. Ali more biti Blovek, kateri poma.ga naseljevati protestante, clovek, kateri je v slnžbi luteranskega društva, dober in gore8 katoliBan? 0 tem naj sodijo bralci. Mi na Pesnici si znaimo svojo sodbo. m Sv. Trojica v Slov. gor. Narodna izguba. O. dr, Al. KraigHer, okrožni zdravnik, in gvardijan p. Kasian Zemljak, zelo delavna moža, sta žalibog vzela od nas slovo ter se preselila v Ljubljano. Phijski okraj. p Sv. Tomaž pri Ormožu, Pogreb vIB, g. dekana Cafa je bil v ponedeljek, 16, t, m. Udeležba je bila velikanska, Nad 2000 ljucli se je zbralo', 33 duliovnikov je prišlo izkazat zadnjo 8ast svojemu ljubemu, sobratiu Prišli so zaslopniki učiteljstva. Društev in družb pa je bilo vse polno. Za slovo je govoril pre8. g. clekan šmarski, Ivan Bohanec. V izbranih besedah je naslikal življenje in delovanje pokojnikovo. Kako so ga domaci farani ljubili, priBajo neštete solze, ki so potekle ob njegovi krsti. Poseb.no bridko bodo ob8utili njegovo izgubo reveži in slromaki. Bil je p'okojm g. dekan tudi zavede.n Slovenec. Njemu v blag spomin so zložili priBujoči duhovniki za Slovensko Stražo 62 K. Zemeljskih zakladov si pokoj.nik ni nabral, paB pa množico dobrili iclel, ki so šla ž njim na oni svet, za, katera niu bo Bog dal veBno pla6ilo, Za dekanijskega adn;inistra.torja je imenovan pre8. gospod Andrej Gliebe, mestni župnik v 'Ormožir, za provizorja pri Sv. Tomažu pa preB. g. Franc MoBnik, ondotni kaplan. p Ormož. Dine 21. t, m. popoldne se jevršil ob8nT zbor Ormoške posojilnice. Iz poroBila naSelstva in nadzorstva je bilo posneti, da je zadruga v minolom letu lepo napredovala. Stevilo novih zadružnikov se je znatno zvišalo. Denar.ni promet se je pomnožil. Posebno pa je stanje domaSih hranil.nili vlog za Iepo svoto naraslo, Pro^nje za posojila so prihajale v ve8j.em številu kakor v prejšnjih letih; npoštevanja vrodnim prosilcem je naBelstvo posojilo tucli dovolilo. Zadruga je pridobila na ugledu in zaupanfu okoliškega kmeSkega Ijudstva, ker jo vodflo sami kmetje-odli8njaki. Slovcnjgraški okraj. b Brezno. Po sv. maši smo se zbrali vsi, kar nas je bilo v cerkvi, mladeniBi in možje, v bralni sobi. Obiskal nas je drž, i.n 'dez\ poslanec dr. VerstovSek, ki nam je podal ve8 zanimiivih podatkov zlasti gospodarskega znaSaja glede velikega podjetja na Fa- h. Opozoril je na škodo, ki se godi delavcem, gospodarjem i.n lesotržcern radi prepovedi splavarstva. Nafo je g. poslanec govoril mla'djeni8em, ki so imeli ravno meseSni sestanek. Njegovei besede so šle namvsem v srca. Konjiški okraj. k Zreče. Ob8ni zbor tukajŠnjega pollti'8nega društva ,,Straža" poSastila sta dva poslanca. Gospod Novak zastopa nas v deželnem zboru v Gradcu; ono leto nam je razlagal vzroke, zakaj da so naši zastopniki začeli delati obštrukcijo, a danes vidijo se dobri uspehi, obštrukcija je bila torej potreb.na in koristna, Gospod Pišek |e 81an obeli postavodajalnih zbornio. Njega so v deželni zbor poslali volilci splošne skupine v okviru Brežice—Rogatec—Slov. Gradec—Gornji Grad—Brežice, v državnem zboru na D.nnaju pa zastopa naše okraje nekako med Dravo in Dravinjo. Poročilo obeh zastopnikov se je z odobravanjeni vzelo na znanje. Zbrani volilci so obema gospodoma izrekli najtoplejšo zaihvalo za skrbjio in težavno delovanje; obenem so enako zahvalo razodeli za vse 81ane slov. kluba na Dunaju in v Gradou, ter jih prosijo, da v vojskovanju1 za slovenske pravice vstrajajo še naprej, in se potegujejo za dobrobit kmeta, obrtnika in delavca. In 6e bi politična burja povzročila nove volitve, volilci bodo vnoviB izkazali zaupanje svojim dosedanjira prijateljem. Prihova. Mrtvega so našli v petek zjutraj dne 20. t. m. .na Likebovi njivi v Kaceneku 77 let starega Jožefa Murko, cerkvenega vijiičarja iz Jam. ,,Jožefoval" je še prejšnfi dan zdrav pri Sv. Jožefu v Slov. Bistrici in potem še s svojim sinom v Mariboru, Pol ure od svojega doma je oslabel, Neprevidene srarti varuj nas, o Gospod! Celjski okraj. Celje. Gostilni8arsBa zadruga ima v okolici sedaj popolnoma slovensko lice. Nemškutarji so prišli v. manjšino. Zato je na6elnik "VVobner odložil naSelstvo. Dne 16. marca je bil izvoljen novi naBelnik in jbicer gospod Confidenti iz Z>avodne, za podnačelnika pa gospod Susterič iz Teharja. c Teliarje. Obcni zbor PolitiBnega društva za Teharje je zelo zadovoljivo uspel. G. drž. in dež. po?Ianec dr, BenkoviB je prišel iz Celja ter nas prav izborno poučil o stanju sedanje politike, državne in deželne, Risal je veliko nevarnost in pogubnost avstrijske politike, ako se bo delala brez nas Jugoslovanov, Slovenci — dasi majhen narod — v sedanji politiki zelo veliko pomenimo, Zato nas bode raorata vlada drugaije upoštevati. Quo vadis Austria? Kam hitiš Avstrija s tako, Slovaaiom, zlasti Jugoslovanom, sovražno politiko! ? Brezdvom.no v pogubo! Omenjal je še sadove in uspehe naših poslancev v deželnem zboTii, ki so posledica edino-le odloBno-dosledne ter pametiie obštrukcijske politike naših poslancev. — Ko so se društvena pravila obi*azložila, se je vpisalo precejšnje število novih udov. Predlagani .novi odbor je e.noglasno izvoljen, Zborovalci so bili vidno zadovoljni ter so se razšli s hvaležnostjo 'do prirediteljev, zlasti pa do g. poslanca. Le- še ve8 takih sliodov! c Sv. Jurij. Krajni šolski svet na Proseniškem izročil je v nedeljo, dne 22, sušca, zalivalno diplomo g. nadu8itelju' Jakobu Stante za njegovo delovanje na isti šoli, Stopil je namreB v stalni pokoj. Brežiški okraj! b Sv. Peter po'd Sv. Gorajni, ,,Narodni List" z dne 18, marca pi^e, da sem kot kaplan, ko mi je dišalo mesto župnika šentpeterskega, polilevno prosil po svojili podrepnikih za podpise pri naprednem obSinskem odboru. Temn nasproti izjavljam, da dobi 200 kron vsak, kdor mi dokaže, da sem. koga prosil, naj se za-me podpiše, ali pa za-me pobira podplse. Šentpeterske župnije nisem dobil po milosti naprednjakov, ampak so m? jo zaupali moji predpostavljeni zato, da bi v katoliškem duliu deloval z.a Basni in veSm blagor župljanov, ne pa zato, da bi bil v St. Petru opora hirajočega Iiberalizina. Kar si dopisnik hotel nieni podriniti, velja za enega izmed vašili. G. uBitelj GostinSar ti morda pove, kdo je tisti naprednjak, ki je po prizadevanju, katoliških mož prišel nazaj h krului in ki je pozneje zopet katoliške može- pros"!, naj mu pomagajo do že dolgo ¦/.¦¦ eljenega nadueitoljslcega mesta. O8ito tudi pribijem, da svojih faranov radi volitev nisem lilatil in zbadr v ,,Slov, Gospodarju", ker o volitvah vobl&e nisem- drugega pisal kot kratko poroBilo, da smo zmagali; za druge doplse pa nisem vedel, dokler jih niscr bral v ,,Slov. Gospodarju", Da sva z g. kaplanom < irala od hiše do hiše, tega se ne sramujeva, saj je ..a§a a.gitacija venBana s sijajno zmugo, vaša pa z velikanskim politi&nim maBkom, Gospod doplsnik, bodi prepriBan, da tudi za bodo&e svoje delova,nje ne bom iskal dovoljenja pri vašem, sedaj poraženem generalu, ampak bom liodil pota, po katerih mora hoditi slovenski katoliški duliovnik, — Ivan Lali, župnik; b Sv. Peter pod 'Sv. Gorami. Ker se v ,,Narodnem Listu" z dne 18. marca 1914 vsled titulacije: ,,pre8astiti dopis.nik" in iz govorjenja v Št, Petru mene smatra za dopisnika v ,,Slov. Gospoflarja", Vas prosim, gospod urednik, da resnici na Ijubo potrdite, da Vam dosedaj iz ftt. Petra pod Sv. Gorami nisem poslal nobenega dopisa! Velespoštovanjem Brvar Ignacij, kaplan. — (Potrjujemo, Uredništvo.) b Sv. Peter pod Sv, Gorami. Že cele tedne pred obfiinskimi volitvarai se je razglašalo strmefierau svetu po liberalnem 'easopisju, da je Sv. Peter nepremagljiva postojanka Narodne stranke. Pa prišle so volitve in naš: vrli z;avedni kmetje so z gjasovnicami v rokah pokazali, da so gospodje od Narodne stranke prodajali medvedovo kožo, ko so se po Basopisju že v naprej baliali, kako bodo sijajno z,magali. Vkljub nasilnostim nasprotnikov je zmagala Kmečka Zveza in &i pridobila 15 odbornikov in vseli 9 namestnikov, a dozdevno nepremagljiva Na.rod.na stranka pa komaj 3 odbornike. In ta poraz i.n blam,aža vsled že i>aprej napovedane zmage, nasprot.nika silno pe6e. Da bi izlili svojo jezo, so zmazali v ,,Narodnem Listu" kmalu po volitvali, ki so bile 19. februarja, dop:s, ki je grdo sramotil pristaše Kme8ke Zveze. Ko so pa ti nato dali primeren in zaslužen odgovor v ,,Slovenskem Gospodarju", se pa nasprotniki zvijajo in cvilijo po .Narodnem Listu" z dne 18, marca, kakor noka vsiljiva živalica, 8e se ji opravičeno stopi na, rep. Kakor je razvideti iz besed: ,,pre6astiti do;'is!iik", se pripisuje v ,,Narodnem Listu" oni dopis v ,,Slovenskem Gospodarju," tukajšnji duliovščini, A motite se, uBeni dopisnik ,,Narodnega Lista", 8e mislite, da bi nobeden izmed v Vašem dopisu napadenih mož Kine8ke Zveze ne znal dati Vašemu napadu primernega cdgovora, kar je tudi izborno po^odil, kakor se je pokazalo po uBinku, — Najprej zapoje liberal.nl dopisnik hvalo svojemu pristašu gostilni8arju Kralju na TrebSah, o katerem pravi, da je ,,ugledon" mož. Ja, to je sicer lepo, a kaj, ko pa ti preklicani TrebBani fega niso lioteli spoznat:, ampak so bili tako muhasti, da so tega ,,uglednega" moža vkljub njegovim velikim zaslugam za kmete, ki si jih je toaje že pridobil, in kljub njegovim besedam, s katerimi jim je pravil, kako bo ,,delal" za kmeta, prezrli iji ga pustili — pred durmi obBinskega odbora, dasi se je poprej sam livalil, da so ,,TrebSe niegove" in da bo on tam ,,purgermajster", Pa ,,oglasilo Treb8anov se je do sto: da Kraljiček naš odbornik ne bo". — Potem pa prltisne dopisnik ,,Narodnega L!sta" mali ,,!lajštor" tudi na rano rajhenburškega Ku.neja, 8eš, da so pradedje tega ,,spoStovanega domacina" veliko pripoiuogli k stavbi stare šole, Ker se dopisnik balia s tem, mu pa bodi povedano, da bi si bila Kunejeva hiša pridobila vefi zaslug za šentpeterško obBino, ako bi ne bili ravno njiEovi pradedje stavili šole in zidali ceste, ampak kdo drug. — Ko pa dopisnik obveže te rane, pa napade v svojih znanili manirah tukajšnjo duhovščino in zlasti 8. g. župnika Ivajia Lah, kateremu oč\ta, češ, da je po smrti župnika g. Tombalia ,,na vse na8ine in polilevno prosil pri svojili podrepnikili za podpise pri naprednem obSinskem odboru", Dopisnik sam dobro ve, da je to neresnica. A mimogrede mvi bodi še povedano, da je ta dopisnik sam, kot liberalni obBinski odbornik, ko je bila fara razpisana, dal na prošnjo, ki so jo podpisali farani, prostovoljno rn soglasno v prllog g. Laha, tedanjega kaplana, sam prostovoljno svoj podpis; povdarjam, daprostovoljno, ker so pa8 ne more misliti, da bi se lak veleuBeni mož in zagrizeni nasprotnik dnlijovšči.ne dal od ,,polilevnih prošenj podrepnikov" tedanjega gospoda kaplana Lah'a uplivati in se pregovoriti za podpis, — Zaganja se nadalje v našega, tukaj že 18 let deluioSe^a i.n od vseli spoštovanega naduBitelja g. Morica, in mu hoSe dajati navodila z.a šolo. A on kot star in v službi osiivel šolnik od te strani ne potrebuje nikakih navodil. Naj jih prijazni dopisnik ,,Narod.nega Lista" raje daje in uporablja pri svojili otroeih, bi bilo zelo na mestu! G. Morica tako pisanje dopisnika ne more zade<i, kajti njegovo delovanje na šolskem polju je vzorno in priznano od šolskih oblasti, Naj bi vodja Narodne stranke v St, Petru, dr. Kunej, stavil g, Morica za vzgled enemu, svojih uBiteljev-somišljenikov, bi mu zelo koristilo! — Sijajno zmago KmeBke Zveze pri obBinskih volitv.ah imenuje dopisnik ,,zmago od muh". Verjamemo, da je za dr, Kuneja ta zmaga od ,,muh", kajti vsi naši odborniki iji tudi 2 nasprotna so prišli v odbor po glasovih zavednih volilcev, a ,,general" dr, K.uyej — tako ho8e biti imenovai1. po ,,Narodnem Listu" — pa je prišel v odbor po — žrebu, ali kakor pravijo hudoraušneži, da je prijaJial v odbor po — žrebetu. Dopianik pravi, da naš krnet ni zarukan, cfa je jzpregledal. Tt) mu drage volje potrdimo. Knjti da Sentpeterski kmetje res niso zarnkani, ampak pametm in razsodni ljudje, so pokazali s tem, da niso šli na lim od nasprotnikov izmlšljenim laž.njivim strašilom o zidanju farovških štal in cerkvje na ob8ijiske stroške in da se letos niso dali pregovoriti, da bi Šli v volilni boj po zmago, pri kateri bi igral glavno vlogo prosluli — Iopar, ampak so oddali po ve8ini glašove ne kriBavi, a delavni in dostojni KmeSki Zvezi. Kaj ne, gospodje od Narodne stranke, splavaTa vam ,je lepa zabava po vodi: pripravljenoga ste imeli 20 kiJogramov smodnika, možnarji so bili pri ciglarni nabiti, zastava sešita, godba najeta, cla bi tako svetu oznanili zmago. Pa prišla je od vas nepriSakovana ploha, ki je smodnik v mož.narjili zmoBila, da se ni hotel vžgati — ta plolia so bile glasoivnice naših zavednih volilcev Kme8ke Zveze, ki so se naveliBali Kimojeve komande in poslali tega ..zaslužnega" generala v penzijon. Pa namesto godbe je bil jok, . . Tudi sramotilna pesem na tukajšnjo dtihovšBino in na pristaše Kme8ke Zveze je bila sestavljena \n baje celo u'glasbena. Vse je bilo pripravljono za slovesen obJiod, potem pa . . . ah ... ali. . . tako žaloste.n izid, Na koncu dopisa jnapada liberalni dopisnik v ,,NarListu" na nizkoten na8in jiaše obrtnike, pred vsem g. Planinca. G. dr. Kunej, zakaj ste se pa pred votitvaini tako trudili, da bi pridobili g» Planinca? Zakaj ste se ž njim pobratili, ko je bil še vaš pristaš, zakaj se pa v ,,Narodnem Listu," zaniBljivo o njem plše, da je ,,vzgled olike in finega obnašanja"? Zadnji6 je bil neslano napaden tudi g. Kraner. Zakaj pa ste, g. dr. Kunej, poslali pred volitvami k njemu celo deputacijo, da bi ga zopet pridobili nazaj, dočim ste se ga preje izoglbali in k temu prlteg.nili celo Hrvate? A dobili ste pri njem moški odgovor, da že lahko pridete k njemu, pa še-le po — volitvah. Dia, da, cel St. Peter Vas je pustil, od tod Vaša jeza in srd. ,,V6asih je pa8 le luštno blo, zdaj pa mveB tako ..." — Tako, gospodje od Narodne stranke! Pristaši zmagTijoče KineBke Zveze niso prvi nikogar napadali v Basopisju, a pravico, na vaše napade se braniti in po zasluženju odgovarjati si pa odlo8.no pridržijo in se bodo po tem ravnali, 8e v.aaii je ljubo ali jie! Društvena naznanila. m Hoče. Kot odgovor na napade in ;obrekovanja v ,,Stajercu" pošiljava Slovenski Straži 4 K. Konrad Seško In Franc Polak, kaplana. p Velikanedelja. Prijatelji in sovražniki treznosti ste prav uljudno vabljeni, da si pridite po treznostno glasilo ,,Zlato-dobo." Ta časopis nikogar ne žali, je najboljši gospodarski list, prinaša Slovenoem srečno zlato dobo in se dobi pri našem organistu brezplačno. Zlatih časov ali zlate dobe se vsak veseii in je želi; vdrapnite torej po nji! Caka Vas v 200 izvodih. k Prihova. Slovenska kmečka zveza priredj v nedeljo, dne 29: marca, popoldne po večernicah, shod v stari šgU. Poročataposlanca PiŠek in Novak. Pridite! o Braslovče. Braslovško okrožje dekliških zvoz priredi na cvetno nedeljo, dne 5. aprila, v Braslovčah svoj občni zbor. To zborovanje bo popoldne po večernicah. Govori dr. Hohnjec. c Jurklošter pri Planini. Dne 15. marca ise je nabralo v prijetni družbi pri g. Primožu Koritniku, gostilničarju na Gračnici, 5.40 K za Slovensko Stražo v korist obmejnim Slovencem. Klošterčani! Korajža velja! Kdo bo prvti sledil temu vzgledu? c Št. Pavel pri Preboldu. V nedeljo, dne 29. marca, se vrši prvi uradni dan naše nove kme6ke hranilnice in posojilnice in sicer po rani službi božji v Društvenem domu. — Popoldne ob 3. uri se vrši v Društvenem domu predavanje. Predava nadrevizor Vlad. Pušenjak iz Maribora. c Mozirje. Slovenska Kmečka Zveza priredi v nedeljo, 5. aprila, po rani sv. maši, v hotelu ,,Austria" obrtni sbod, Jia katerem govorita poslanca dr. Korošec in dr. Verstovšek. ObrtniM, posestniki in drugi možje, pridite v obilnem številu! b Št. Vid na Planini. Tukajšnja podružnica Slov. Straže je poslala osrednji blagajni v Ljubljani 20 K. — Na gostiji Romih-Tovornikovi ,v Kladju so darovali svatje 16.20 K, kar se je tudi poslalo v Ljubljano. b Brežice. V nedeljo, dne 29. marca, popoldne, priredi izobraževalno dništvo velepoučno predavanje s sldoptičnimi slikami: o našem prijatelju alkoholu. Govorit (prtde sam predsednik Stajerske ,,Svete vojske", č. g. profesor dr. Kovačič iz Maribora. Ze danes naj bodo na to opozorjeni vsi prijatelji in sovražniki alkohola v Brežicah in v okolici.