Pottaina plačana v gotovini. D EI* 10 Cena 25.— tir KRACIJA Spediz. in abb. post. I. gr. Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-H. -‘tel. 62-7» i Uprava? Trst,, ulica S. Anastasio 1-C - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Rlva Pia^utta št. 18. CElfA: *«qsamezna številk® L 25, — Naročnin*: mlečno$L. 100, letno L 1.200. — Ža inozemstvi:' mesečno'L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto VII. - Štev. 18 , "V i k i ■ Trst - Gorica B. maja 1953 Izhaja vsak petek SEDMI REDNI OBČNI ZBOR SLOVENSKE DEMOKRATSKE ZVEZE ZA STO v v RIOCEMO lfEC HOD ITALIJO! To je neomajno stališče tržaških Slovencev in na splošno vseh pravih Tržačanov Usluga kominformistom Tovariš Branko Babič je torej pozval zamejske Slovence, naj se pridružijo »progresivnim silam « narodov, med katerimi žive. Se prav posebej je tržaške Slovence o štel zaradi njihove narodne zavednosti, ki je v njegovih očeh naenkrat postala negativna, reakcionarna.-in ne vem še kaj. Kaže pa, da se je bal, da ga vkljub temu ne bi pravilno razumeli, in zato je njim še posebno jasno povedal, da se morajo priključiti italijanskim »progresivnim gibanjem«. Toda tu nastane vprašanje: katerim, tovariš Babič? Socialistom? Le-te predstavlja v Trstu Socialistična stranka Julijske krajine, ki pa stoji na strogo iredentističnem stališču in ni še -nikdar niti z mezincem pokazala., da bi jo bolela katera koli krivica, ki se godi tukajšnjim Slovencem. Magnaniju in Cucchiju? Morda je res mislil predvsem nanju, kajti slišali smo, da so visoki duhovni slovenskega- komunizma zamerili svojim pristašem na Goriškem, ker niso namenili svojega zaupanja tema dvema možema, temveč so se raje izrekli za prazne glasovnice. Gibanje, ki sta ga pokrenila ta dva moža, pa je tako oddaljeno in zaenkrat krajevno omejeno, da bi si najbrž ;tudi najvnetejši Babičev vernik zastonj stiskal možgane v naporu, da bi dojel, zakaj naj bi jima pravzaprav pomagal do pontonskega mandata. Glede obeh teh dveh strank pa ne smemo pozabiti še na eno važno dejstvo: obe sta slabotni. Prva doživflja težko notranjo krizo, iz katere vkljub svojim velikim tradicijam ne najde izhoda, druga pa je najbrž le .muha enodnevnica Manjšine pa potrebujejo podporo takih, katetih beseda nekaj zaleže Zakaj bi se sicer vezale? Teh pa ni videti nikjer. Seveda tovariša Babiča to ne-zanima. On se je že preselil na varno, na drago stran meje, in daje direktive, vi zamejski Slovenci si po razbijajte glave in nosite posledice! Preostajajo še Nennijevi socialisti in komunisti, dovčerajšnji pobratimi naših ljubih titovcev. Leta 1945 so se skupno navduševali za »sedmo republiko«. Da se zdaj vendar ne bi zgodilo, da se bodo skuptij začeli navduševati za razne zavite in zamegljene rešitve, ki pa izvedene na končni imenovalec končno le stremijo za izročitvijo Trsta Italiji? Odprto verjetno ne, toda prikrito? Ti dve stranki namreč predstavljata edino italijansko progresivno gibanje, ki ima težo in pomen. In če dobro pretehtamo posledice najnovejše titovske poteze, potem bomo tudi ugotovili, da bodo komin-formiisti iz tega titovskega preobrata potegnili največjo korist. Ze dolgo govore in kriče o titovskem »baratto inf-ame«, titovci so se tega otepali na prejšnjih volitvah in kasneje, z večjim ali manjšim u-spehorh. Toda zdaj je prišel sam »deus« Branko Babič in je potrdil da je to res. Ohranitev izpreme-njenega Svobodnega tržaškega o-zemlja je namreč Babiču samo e na ižmed možnosti, on ne stoji in ne pade z njo. On svetuje celo, da s borbe za slovenske pravice ne veže S' Svobodnim tržaškim ozemljem, kar jasno pomeni, da ima v žepu pripravljene tudi druge na črte, katerih naravo jasno kaže njegov nasvet za povezovanje z talijamskimi strankami. Ali so torej imeli tržaški kominformisti prav ali' ne? To se bo vprašalo veliko levičar sko usmerjenih ljudi, ki so do vče raj morda le še verjeli Babičeve mu prijaznemu in dobrohotnemu nasmehu,-in zaključek, ki bo iz te ga izhajal, je jasen: če je že med levičarji nekdo, h kateremu se biv ši titovec lahko preseli, ne da mu bilo nerodno, potem so to kveč jermt kominformisti. vaj jih veže z n}4mi skupen izvor in dolgoletno Dne 3. maja je vqdstvo Slovenske demokratske zveze za Svobodno tržaško ozemlje podalo svojim organiziranim pripadnikom obračune svojega enoletnega dela v trdi borbi za uveljavitev vseh narodnostnih in političnih pravic tržaških Slovencev ter za izvedbo vseh določb mirovne pogodbe, ki zadevajo Svobodno tržaško ozemlje. Predsednik dr. Josip Agneletto začne občni zbor točno ob 9.15, u- gotovi pravilno sklicanje občnega zbora in njegovo sklepčnost. Po kratkem pozdravnem nagovoru prečita predsednik pozdravno pismo predsednika Slovenske demokratske zveze za Italijo, dr. Avgusta Sfiligoja, ki so ga navzoči vzeli z odobravanjem na znanje. Pozdravil je nato zastopnike Slovenske prosvetne matice in Slovenskega dobrodelnega društva in prešel k predsedniškemu poročilu. Poročilo predsednika dr. Josipa Agneletta la bratsko sožitje. Tudi oni imajo si cer svoje prikrite načrte, tudi oni (Konec na 3. strani) I. STO »Živimo v času, ko je borba proti STO-ju dospela do vrhunca. SDZ se je borila in se še bori za ohranitev STO-ja. To STO pomeni za vse nas triaške Slovence našo narodno ohranitev in obstoj, za našega človeka pa delo in blagostanje. Njegova ukinitev pa pomeni našo narodno hiranje in gospodarsko propast. Ne bom našteval spomenic, dopisov, intervencij, pogovorov z i-nozemskimi časnikarji in politiki. Zainteresirali smo za našo stvar Ameriko tja do najvišjih mest v ameriški državni upravi, poslance in senatorje, članice Varnostnega sveta in razne ugledne osebnosti na ameriških univerzah. Obrnili smo se tudi na Socialistično internacionalo in velike svetovne ^časopise. Tržaško odposlanstvo, ki je apri-1952 odpotovalo v London, ni preprečilo prihoda italijanskih u-radnikov v Trst, je pa doseglo svoj cilj, ker je odprlo svetu oči glede STO-ja. Postopali smo roko v -ro-z italijanskimi strankami za neodvisnost in glede tega še vedno sporazumno postopamo. Nek naš član me je vprašal, zakaj se je Zahod zavzel v tržaškem vprašanju v prilog Italije. Zato ker je 1. 1948, ob času tristranske izjave, bila Jugoslavija satelit Sovjetske zveze in se je Zahod bal, da bi utegnilo priti STO pod komuni-, stično upravo. In pozneje, ker je Italija, kot članica Atlantske pogodbe, bila potrebna Zahodu zaradi vojaških oporišč in letališč. Danes pa ni Italija več tako važna za obrambo jugozahodne Evrope, za-to je nastalo geslo, naj se Italija m Jugoslavija sporazumeta med seboj. 'Kaj hoče Italija? Izbrisati STO! Hoče narodnostno mejo z istrsko obalo ali pa plebiscit z izbiro med Italijo in Jugoslavijo. Kaj hoče Jugoslavija? Izbrisati STO! Hoče delitev tega ozemlja! Kakšno delitev? Tako delitev, da bi prišla cona B in morda še kos cone A pod Jugoslavijo, a Trst — srce in pljuča STO-ja — pa pod Italijo. Mi Tržačani in vse prebivalstvo obeh con pa hočemo ohranitev STO-ja, zahtevamo spoštovanje mirovne pogodbe, hočemo, da našo neodvisnost, ki jo imamo in uživamo, četudi ne v vsej polnosti od 16. septembra 1947 sem, ohrani' jo in izgradijo. To je naša pridob ljena pravica (»acquired right«) in te nam ne morejo odvzeti proti volji večine ljudstva. Mednarodne pogodbe, posebno še,' če so jih podpisale najpomembnejše države sveta, je treba spoštovati. V nasprotnem primeru za vlada v mednarodnem svetu brez-pravnost, kaos in zakon džungle kjer sta moč in sila postavljena nad pravico. Zato verujemo, da bodo spoštovali tudi mirovno pogodbo, ki so jo 10. februarja 1947 sklenile na eni strani Združene države Amerike, Kitajska, Francija, Velika Britanija, Sovjetska zveza Avstrija, Belgija, Sovjetska Belo rusija, Brazilija, Kanada, Etijopi-ja, Grčija, Indija, Nova Zelandija Nizozemska, Poljska, Ceškoslova žka, Jugoslavija in na drugi strani Italija. Varnostni svet jamči za celovi tost in neodvisnost STO-ja. Ta ma pravico, spremeniti stalni sta1 tu-t, nima pa pravice, ukiniti STO! Za to je potreben pristanek vseh osemnajstih držav podpisnic mi •rovne pogodbe. Tak pristanek, tu če bi ga dale Zedinjene države Amerike, Velika Britanija in Francija ter Jugoslavija in Italija, še ne bi bil dovolj. Mi ne branimo STO-ja z bombami, atentati in sabotažo — ampak težkimi argumenti, ki so: 1) sve-i tost mednarodnih pogodb in mirovne pogodbe z Italijo, 2) pridoblje-in pet let izvrševane pravice pr bivalstva STO-ja do neodvisnosti, 3) potreba neodvisnega Trsta vso Srednjo Evropo. To so tri stebri, na katerih stoji STO! Zato proč z malodušjem! Smo čakali in trpeli pet let, počakajmo nekaj časa. Pravična je naša se stvar, in če je še kaj pravice na svetu, morajo velesile ohraniti to postojanko, ob izhodišču Srednje Evrope: na morje izven mej Italije in Jugoslavije. II. Občinska uprava Bilo bi odveč tu tratiti čas o tem. V Trstu vlada iredentistična »večina« v mestni hiši, ki je dobila 48 odst. glasov, kljub temu pa dve tretjini zastopnikov. Po prihodu rimskih uradnikov se je poslabšalo gospodarsko stanje Trsta. Brezposelnost, pomanjkanje stanovanj, škandal gradbenega podjetja »Lombardo -Veneto« in ustavitev gradbenih. del: to je prinesel londonski sporazum Trstu! Od te polovičarske uprave mi Slovenci ne pričakujemo nobenih dobrot. Naše šole, otroški vrtci, odprava višjega slovenskega šolskega nadzorništva spadajo med najbolj boleče točke naše politične borbe. Lahko tudi rečemo, da smo država brez državljanov, ker nam stalna kratijo in celo načrtno odvzemajo vse državljanske pravice. III. Naši odnosi do drugih strank S »Tržaškim blokom« in »Fronto .neodvisnosti« nas vežejo stremljenja po skupni obrambi STO-ja. O- be 'Skupini sta prav tako kot mi za brezpogojno ohranitev STO-ja. • S »Slovensko krščansko sociaflno zvezo« smo od 1. 1B49 složno in odkritosrčno sodelovali, vse dokler ni prevzela 1. 1952 v tej stranki vajeti v roke nova oseba. Z ljudmi, ki so prišli iz Jugoslavije med nas, da tu zagovarjajo titokomtlni-stični režim in pripravljajo podtalno pot komunizmu s tem, da hočejo uničiti demokratske nekomunistične organizacije, ni sodelovanja! Do kominformistienega komunizma, ki izdaja v slovenskem jeziku tednik »Delo«, je ostalo naše anti-komunistično gibanje na bojni nogi. Od Vidalijevih komunistov nas ne loči samo nepremostljiv prepad, ki loči svobodoljuben demokratski svet od totalitarne diktature. Ta bi morala biti diktatura proletariata, pa je ostala diktatura mogotcev nad proletariatom. Mi smo za sožitje vseh slojev naroda, ker so vsi potrebni členi v človeški družbi. Komunizem je pokazal v Rusiji neizvedljivost svojih idej. Njegova moč je samo v propagandi: sovraštvo med stanovi, v nevoščljivosti, v obljubah, ki se ne dajo u-resničiti. Ort se poslužuje najnižjih strasti in -uspeva itam, kjer še ni prišel na oblast. Ko je pa na RESOLUCIJA Zastopniki Slovenske demokratske zveze v Trstu, zbrani na svojem VII. občnem zboru, ugotavljajo: _ da je Branko Babič, dolgoletni prvak titovskega gibanja v Trstu, sedaj v Ljubljani, kot referent za vprašanja zamejskih Slovencev, na nedavnem kon* gresu Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije pozval Tržačane in tudi druge zamejske Slovence, naj se odrečejo svojim samostojnim političnim na* stopom ter se zlijejo v eno z italijanskimi odnosno avstrijskimi socialističnimi gibanji; da je Branko Balbič v istem referatu izjavil, da je ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga zahtevajo vsi tržaški Slovenci in stalno naraščajoča ve* čina Italijanov, nemogoča ter je s tem izdal svoj- lastni volilni program, s kate* rim je leta 1952 zavestno goljufal tržaške Slovence; da je Branko Babič v »Primorskem dnevniku« dne 1. maja svojo misel še podkrepil, očitajoč tržaškim Slovencem posebno njihovo narodno zavednost in protikomunistično usmerjenost; da na omenjenem kongresu Socialistične zveze delovnega ljudstva Slove* nije v Ljubljani, niti kasneje v Trstu, med titovci, temu Babičevemu stališču nihče jasno ni ugovarjal; . da je torej do nadaljnjega smatrati, da je v besedah Branka Babiča iz« raženo stališče sedanjega jugoslovanskega komunističnega režima glede Trsta in zamejskih Slovencev sploh. Slovenci/ Pred seboj imamo edinstven primer v zgodovini, da uradni zastopniki matičnega naroda pozivajo narodne manjšine v tujini, naj se pokorijo ukazom, ki bi izvršeni vodili v neizogibno narodno smrt. V strahu za svoje s sito prigrabi Ijene in z nasiljem vzdrževane položaje se boje, da bi svobodno se izživljajoči in samostojni zamejski Slovenci mogli postati bakla svobode tudi za matični na* rod, katerega so oropali najpomembnejših človečanskih in demokratičnih pravic. V tem strahu zase, ne za nas, nas pozivajo, da se prodamo! Nobena izdaja ni bila še tako bedasta. Vemo, da se z njo ne strinjajo ne naši bratje in sestre v domovini, ne ostali jugoslovanski narodi. Toda ti ima* jo zavezana usta. Zato je Slovenski demokratski zvezi v Trstu, edini samostojni in s pred* stavniki te pogubne politike nepovezani slovenski politični organizaciji, zopet pri* padla dolžnost, da izpTegovori odločno besedo in pozove^ vse slovenske politične skupine na Tržaškem, ki še vedno sodelujejo s titovci, da pretrgajo z njimi vsako zvezo, ker bo slovenski narod sicer upravi* čeno smatral, da soglašajo s politiko, ki zahteva uničenje Svobodnega tržaške* ga ozemlja in odpravo samostojnega izživljanja zamejskih Slovencev; vse zavedne Slovence in druge Jugoslovane Svobodnega tržaškega_ ozem* tja, ki so doslej še verjeli titovskim besedam in obljubam, da jim dokončno od* povedo svoje zaupanje in obrnejo hrbet ter tem zapravljivcem naših narodnih koristi s svojim prezirom pokažejo, kako sodijo o njihovem delu. V" Člani Slovenske demokratske zveze! Vsem vam pa kličemo: Bodimo ponosni na nalogo, ki nam je pripadla! Leta 1947 smo prižgali baklo svobode in demokracije, in ta bakla danes plamti! Ostanite prav tako vztrajni in neupogljivi zagovorniki demokratičnih zamisli pro* ti vsem totalitarcem raznih barv, kakor ste bili doslej! Naj vas ne moti njihova razkačenost! Strah sovražnika je borcu v ponos! Dokažimo, da smo vredni izvrševalci narodne volje, zaščitniki njegovih koristi in zavedni in vredni dediči prednikov, ki so nad 13(XMet ohranili na tej zemlji naš rod! • Zato: Naprej, dosledno in odločno! V Trstu, 3. maja 1953. ZBOROVALCI VII. OBČNEGA ZBORA SDZ v TRSTU oblasti, se drži s tajno -policijo, ječami, prisilnim delom, ujetniškimi taborišči in likvidacijami. Tu na Tržaškem nas loči od kominiormi-stov še posebej borba za STO. Mi smo za neizprosno dokončno ohranitev tega ozemlja in njegovo izgraditev v smislu mirovne pogodbe,1 oni pa hočejo zaenkrat združite™ obeh con, odhod vojaških čet in potem »boljšo rešitev« odnosno, kakor je v »II Lavoratore« od 1. maja t. 1. napisal sam Vidali: »O-gni partito, ogni ci-ttadino lotti per la soluzione che ritiene piu giu-sta!« To je zanikanje mirovne pogodbe in z njo STO-ja! Od iredentističnih strank nas loči prepad: med njimi in nami ni samo STO in borba za naše narodne pravice, ampak boj za naš obstoj, boj proti načrtnemu potujčevanju ter odjemanju slovenske zemlje in slovenskih duš. Zato bi biio sedaj v tem odločilnem trenutku za STO vsako približevanje in klečeplaženje pred italijanskimi i-redentističnimi strankami izdajstvo, podlo koristolovsko izdajstvo slovenskega naroda in njegovih pravic, izdajstvo v sredi bitke za našo samostojnost in naš obstoj! Naše razmerje do titokomunistič-ne stranke in njenih hčera OF in Italijansko-slovanske ljudske fronte ter vseh onih organizacij, ki so od titokomunizma vzdrževane in kontrolirane, je izraženo v ugotovitvi: tam komunizem, še vedno stoodstotni komunizem, vkljub ma-škeradnemu spreminjanju imena, pri nas pa demokracija in svoboda poedinca! Žalostnega položaja SIoVenčTev v Trstu je kriva titokomunistlčna stranka, ki je leta 1945 in 1846 i-mela monopol nad vsem slovenskim javnim in političnim življenjem pri nas. Ona je takrat proglasila bojkot zavezniških služb, zato so Italijani zasedli vsa mesta in " postali sodelavci in svetovalci Američanov in Angležev. Od .tod vse nerazumevanje za naše pravice pri ZVU! In ko je šlo za imenovanje guvernerja STO-ja, je -bila prav komunistična jugoslovanska vlada, ki je -hotela imeti za guvernerja fi-lokomunista, kljub temu, da je vedela, da Zahod ne bo na to nikoli pristal. Zato so zahodne sile prišle 20. marca 1. 1948 s tristranskim predlogom, naj vrnejo STO Italiji. Sele po tem predlogu so začeli v Trstu iredentisti borbo za uničenje STO-ja. Naseljevanje beguncev, prisilno odvzemanje slovenske zemlje, zaposlitev beguncev na škodo slovenskega delacva in uradnika, odvzem državljanstva so posledica teiga novega stanja na našem ozemlju. Da še po petih letih od njegove ustanovitve ni bilo STO izigrajeno, nosijo odgovornost titovski komunistični režim in njegovi tržaški eksponenti zaradi svojih pretiranih in nesmiselnih zahtev, ki jih Zahod ni mogel nikoli sprejeti in s katerimi so 1947. leta preprečili imenovanje guvernerja. Tiiokomunizem na STO-ju in v Jugoslaviji je bil vedno proti STO-ju, čeprav je vedel, da mora pri razkosanju Ozemlja priti Trst ter cona A s Sesljanom, Devinom in vso slovensko obalo pod Italijo. Zato so titokomunisti v coni B prvi pričeli kršiti mirovno pogodbo! Uvajali so jugoslovanske zakone in odpravili po kratkem presledku celo vidni znak naše neodvisnosti zastavo STO-ja. Nikoli niso bili vodje titokomunistov za STO! Tega pa niso ljudstvu nikoli priznali. Vse mogoče rešitve so hoteli. Sele 1. 1952, -tik pred volitvami, so izjavili, da so za STO. Tako smo šli z njimi v Bazovico in na volitve. Toda takoj po volitvah so zopet o-pustili STO 1-n prišli na dan s predlogom o kondominiju. Hoteli so se tudi s prevaro polastiti vseh slovenskih občin. SDZ je spoznala njihove nakane in se jim je uprla. So pa v tej borbi podpirali titokomuniste »Neodvisni« in SKSZ. Ko smo izvedeli, da pripravljajo titokomunisti razkosanje STO-ja. smo jih pozvali v »Demokraciji«, (Nadaljevanje na 3. strani) VESTI z GORIŠKEGA Globa za sloii^nsk® besedo Ali naj Slovenci volimo kandidate, ki nam odrekajo najsnovnejše pravice? Ze večkrat smo slišali, da italijanski učitelji in učiteljice pobirajo denarno kazen od slovenskih u-čencev v dolini Nadiže, in sicer za vsako izgovorjeno slovensko besedo! O tem smo tudi že večkrat pisali v upanju, da bodo oblastva napravila tej sramoti in krivici konec, Pa smo se motili! Iz slovenskega časopisja posnemamo sedaj vest, ki je gotovo .resnična, ker je nihče ni zanikal. V Sv. Petru Slo-venov sta dva usposobljenostna tečaja za brezposelne mladeniče, zidarski in mizarski. Voditelji tečajev so odločili, da mora vsak tečajnik plačati pet lir kazni za vsako svojo slovensko materino besedo, ki jo tam izgovori. Obiskovalci zidarskega tečaja so se temu u-prli, medtem ko so v mizarskem klonili, in so v kratkem času nabrali že preko dva tisoč lir globe. Tudi so nalogo nadziranja poverili posebnim ovaduhom in opazovalcem med tečajniki samimi, da. bodo lahko farizejsko trdili: 'sami se Slovenci med seboj ovajajo, ker nočejo biti Slovenci! Ta sistem denarne kazni so pravzaprav hoteli posplošiti tudi v ljudskih šolah, pa se jim ni posrečilo, ker so se starši temu svojevrstnemu zločinu rodomora krepko uprli! Te dni smo imeli priliko govoriti % dvema Slovencema iz doline Nadiže, Zatrdila sta: »Niti italijanski duhovnki, niti italijanski otroški vrtci, niti denarne kazni za naš-o slovensko materino besedo nas Slovencev v dolini Nadiže in Tera ne bodo uničili, kajti vse krivice, ki se nam godijo, .nam le še bolj krepijo ljubezen do naše materine besede, ki nam je dana od Boga!« Veriga krivic Poleg gori omenjene kričeče krivice, ki predstavlja pravo sramoto za ves kulturni svet, še bolj pa za krščanstvo, lahko naštejemo Slovenci v" Italiji dolgo verigo krivic jn zapostavljenj, ki smo jih deležni tudi v sedanji »demokratični« Italiji, ki ji vladajo demokrščani. Nobene slovenske šole ne dovolijo za 50.000 Slovencev v videmski pokrajini, kjer še videmska nadškofija nalašč nastavlja po slovenskih farah italijanske duhovnike, ki ne znajo niti besedice slovenskega jezika. Povsod v videmski in goriški pokrajini odpira raznarodovalna u-stanova ONAIR otroške vrtce z vladno denarno pomočjo in z namenom, da poitalijančuje slovenske otroke. V videmski pokrajini vodijo te vrtce samo in izključno v italijanščini, na Goriškem pa v duhu italijanstva! V južni Italiji vlada strašna mi-zerija in stradanje, da je groza. Pa vlada in ONAIR nimata tam denarja za odpiranje otroških vrtcev. Za raznarodovanje slovenskih otročičev pa ga irhajo! Vlada niti ne odgovarja na številne vloge slovenskih organizacij in strank, kot da nalašč prezira državljane slovenske narodnosti! V duhu krščanske demokracije se niti ne .zmeni za naše zahteve in potrebe! .Slovenskega »Trgovskega doma« Slovencem v Italiji, ki so ga bili prisiljeni oddati fašistom za mali denar, nočejo vrniti. »Giornale di Trieste« pa prinaša članek nekega Andreicicha, ki se pritožuje, da Jugoslavija noče dopolniti ceno za nekatere objekte, ki so ji jih istrski izseljenci prostovoljno prodali. Goriški pokrajinski svet je pod predsedstvom demokrščana dr. Cu-lota in na predlog demokrščana dr Cicute zavrnil prošnjo slovenskega »Sirotišča« za denarno pomoč! Dal pa je 200.000 lir podpore ustanovi »Fri-uli nel mondo«, plesalcem in pevcem iz Ločnika ter drugim! Leta 1947 so goriški demokrščani šli z odposlanci vseh italijanskih strank, skupin in društev v Rim, da so preprečili uvedbo deželne avtonomije samo zato, da bi Slovenci ne prisl ido svojih pravic. In v resnici nismo do teh še prišli! Decembra 1949 so iz slovenskih šol na Goriškem izgnali vse slo7 venske učence, sinove slovenskih optantov, češ da so optirali. In ker so optirali, so morali tudi izjaviti, da govore italijanski, čeprav ni to res! Otroci italijanskega očeta ne smejo v slovensko šolo, kjer poučujejo tudi italijanski jezik. O.troke slovenskega očeta pa silijo v italijanske šole, kjer slovenščine ne poučujejo! Prešernovo proslavo so s silo preprečili in skoro vsako leto poči v Gorici bomba, ki ima namen gmotno škoditi Slovencem ali pa jih ustrahovati! Slovensko mašo pri kapucinih v Gorici so septembra 1947 ukinili in za priliko stavili orožnike pred cerkev. Slovensko pridigo pri Sv. -Subidi v Krmin.u so že dvakrat ukinili n zopet uvedli le na odločno zahtevo domačinov, ki so nastopili v o-brambo svojega jezika in pravice! Na vhodu neke cerkve v Gorici je pred kratkim bilo dvojezično obvestilo. Ker je slovensko besedilo izginilo, sta dva Slovenca orosila župnika, naj ukaže krivico po- praviti. Kaj menite, kaj se je zgodilo? Raje je odpravil še italijansko besedilo, samo da. ni ostalo tudi slovensko! Pa pozarja cerkvena oblast, da so volivci vsi dolžni v vesti glasovati samo za krščanske kandidate na prihodnjih volitvah! Radovedni smo, kaj reče ta cerkvena oblast na naše gori navedene ugotovitve! Ali je tako ravnanje s Slovenci v skladu s krščansko moralo? Ce ni, zakaj tudi cerkvena oblast ne zahteva od krščanskih voditeljev, da to sramoto in krivico odpravijo? Merodajna so dejanja in ne besede! Slovenci, ne glasujte za svoje zatiralce in reznarodovalce! Slovenci, oddajte glasovnico brez glasu, to je ne napravite nobenega znaka na glasovnici! Slovenci, pred krivico ne klonite in Bog bo pomagal! Zakon za uojno škodo ni še»veijaui Bivša poslanska zbornica je, kot smo poročali, že odobrila novi zakon za vojno škodo in izplačevanje odškodnine. Ker pa je kmalu potem bil senat razpuščen Ja zakon ni bil odobren tudi v senatu. Zato ga bos^a izglasovala nova poslanska zbornica in' senat. Slovenci pomnite! Na Tirolskem so demokristjani predlagali skupen nastop s ko-minformisti na volitvah in celo ponudili kandidaturo kominfor- mistu, ki bi ga oni, demokristjani, volili. Našim slovenskim volivcem in vernikom pa demokristjani pravijo, da v svoji vesti ne smejo glasovati kot samo za katoliške kandidate! Lepa krščanska doslednost!... Sodbe Posebnega sodišča Clen 2, točka 3, zakona od 14. marca 1952, štev. 158, določa, da v kazenski list ne smejo vpisati »sodb, ki jih je izreklo posebno sodišče za obrambo države v primeru zločinov, predvidenih po členih 1, 3. 4, 5 zakona od 25. novembra 1926, štev. 2008, po členih 129 in 252 kazenskega zakonika od leta 1889 ter po naslovu I.. knji,ge II. obstoječega kazenskega zakonika, izvzemši tiste sodbe, ki se tičejo vohunstva in zločinov, predvidenih po členih 251, 252, 261 drugi del, in 262 drugi del, kazenskega zakonika«. To pomeni, da vse sodbe, ki jih je bivše fašistično posebno sodišče izreklo proti Slovencem, v kazenski list ne smejo vpisati, z izjemami, ki jih gori navedeni člen predvideva. Ker pa je posebna sodišče imelo navado, obtožiti vse Sloven- KRIVIČNO POSTOPANJE proti slovenskim beguncem Dne 22. t. m. bo na sodišču v Čedadu razprava v kazenskem postopanju proti 22 slovenskem beguncem s Kobariškega, ki so vsi optirali ali pa jim je priznana kvalifikacija, da so begunci. Pravzaprav so opcije prizadetih tudi že ugodno rešene, le oblastya jim nočejo izročiti tozadevnih odlokov. Menimo, da bodo morali biti vsi oproščeni, ker imajo vse dokumente in dokazila v redu ter lahko’dokažejo, da očitanega prestopka niso zagrešili. Dolžijo jih namreč, da se niso javili v roku .treh dni kot 'tujci, ko so leta 1947 prišli s Kobariškega. Tedaj pa tujci niso bili in to tudi sedaj niso, ker so optirali za ohranitev italijanskega državljanstva. Mesini avtobusi S prvim majem je podjetje Ribi, ki oskrbuje tudi mestni prevoz potnikov, povišalo ceno voznih listkov na 25 lir. Ce upoštevamo, da v drugih središčih, kot n. pr. v Tržiču, mestni vozni listki ne stanejo toliko kot v Gorici, kjer imajo zaradi »prostega pašu« bencin po znatno nižji ceni, potem gotovo ne moremo o-dobriti ponovnega zvišanja cene za to javno bslugo, ki ni nikak luksuz, ampak samo neobhodna potreba za vsakdanje delo. Suplence no ljudskih šolah Nestalni učitelji, ki bi radi poučevali v prihodnjem šolskem -letu, morajo poslati prošnjo za namestitev z vsemi predpisanimi dokumenti na šolsko skrbništvo v teku tega meseca. Državni upokojenci S prvim majem so začeli izplačevati pokojnino državnim upokojencem po poštnih tekočih računih. Upokojeni lahko dvignejo nakazane zneske na vseh poštnih u-radih v mestu. ce na podlagi člena 305 kaz. zak., v zvezi -tudi s členi 251, 252, 261 in 262, tudi če niso bili vpleteni v preiskavo in postopanje zaradi vohunstva, se morajo prizadeti pritožiti in zahtevati čist kazenski list z utemeljitvijo, da jih zadeva vohunstva sploh niti zadevala ni! IZ DOBERDOBA Prvega maja smo Doberdobci vsi skupaj bre zrazlike strank počastili padle borce s tem, da smo položili venec na spominsko ploščo. Ob 7.30 je bila maša, nakar smo v povorki z godbo na čelu odšli z vencem k spominski plošči. Za volitve, ki bodo 7. junija, te niti ne zanimamo, ker bomo vsi sledili sklepu, da oddamo prazne glasovnice, na katerih ne napravimo nobenega znaka. Razne italijanske stranke vohajo po Doberdobu, toda zapeljali nas ne bodo. Ker ni naših slovenskih zavednih kandidatov na listi z našo lipovo vejico, tudi italijanskih kandidatov in znakov ne bomo volili. V nedeljo 3. maja so sicer italijanski kominformisti priredili volilno zborovanje, kjer so kot običajno ponavljali stare ■ motive in vabili Slovence, da bi glasovali zanje. Doberdobci pa predobro po znamo to stranko in se nam ne bo težko premagati, da bi jim ne dali svoj glas. Vsak, ki na ta ali oni način, odkrito ali po ovinkih, v znamenju vere ali kake ideologije nagovarja naše volivce h glasovanju tuiih kandidatov in znakov, pomeni, da ni niti dober, niti zaveden Slovenec ter da mu gre le za kako o-sebno korist! Cerkev in deportiranci V nedeljo so imeli v cerkvi Srca Jezusovega posebno mašo za italijanske deportirance, po večini Divše fašiste. Zadnje dni preteklega tedna so italijanski krajevni časopisi precej agitirali, da bi se čim več zastopnikov oblasti in občinstva udeležilo tega obreda v znak solidarnosti s sorodniki deportiranih. Sama na sebi bi stvar ne bila slaba, saj je prav, da se človek vsaj ehkrat na leto spomni tudi z molitvijo tistih, ki kjer koli trpe. Toda po propagandi in agitaciji v časopisih sodeč, ni bila to kaka i-skrena verska in človečanska akcija. ki naj bi rrincVa m'r in pokoj v prizadete družine in njihove odsotne člane, ampak nasprotno, človek pride nehote do zaključka, d organizatorji te manifestacije hočejo na vsak način preprečiti, da bi se končno zacelila ta skeleča rana, ki žge in peče prizadete družine. Slovenci, ki tudi imamo polno skelečih ran bližnje preteklosti, si pa nasprotno prizadevamo, da bi jih preboleli in skušamo pokriti s plaščem krščanske ljube-zni in prizanesljivosti črno dobo neusmiljenega preganjanja in zatiranja, ko je naš narod izumiral in krvavel pod fašizmom in do konca druge svetovne vojne. Ce bi prišlo do pravičnega obračuna, bi verjetno imeli Slovenci več dobiti kot dati. Mi nismo nikdar zagovarjali - ,zločina, pa naj ga zagreši kdor koli. Vedno pa vztrajamo pri zahtevi, da se kaznujejo vsi krivci in vsi zločinci, v prvi vrsti fašisti, in to čimprej, da se končno zaključi to vprašanje in se začne rana nemoteno celiti! Mednarodna tekma v košarki Na mednarodni tekmi v košarki je v petek in soboto v Gradiški sodelovalo tudi ljubljansko moštvo, ki je premagalo avstrijske, ni pa bilo kos domačim igralcem, ki so zasedli prvo in drugo mesto. Ljubljanski igralci sp se naslednje dni pomudili tudi v Gorici, kjer so hodili vedno skupaj v spremstvu kakega domačina, ki jim je razkazoval lepote našega mesta. Vabilo no občini zbor V nedeljo 10. maja 1953 ob 4. uri popoldne bo letni občni zb&r Kmetsko - delavske zveze v Steverjanu. Vabljeni vsi člani in prijatelji ter somišljeniki! IZ ŠTEVERJANA V nedeljo 26. aprila je pevski zbor in več drugih napravilo izlet v Slovensko Benečijo z namenom, obiskati in zapeti par pesmi ljubljenemu našemu pesniku in voditelju mons. Ivanu Trinku. Odpeljali smo se z avtobusom ob 7-ih zjutraj in smo dospeli v vas Laze ob 8.30. Tu nas je nadvse ljubeznivo Sprejel g. župnik Hvalica iz Brnasa, ki je ta dan nado-mestoval odsotnega domačega župnika. Pevski zbor je pel pri sv. maši. C. g. župnik je pri pridigi vernikom sporočil, kdo so pevci in od kod so ter se zboru toplo zahvalil. Po maši smo vsi izletniki ubrali pot proti Trčmunu v nestrpnem pričakovanju, da bi videli moža, ki ga ves sloveski narod ljubi. Prispeli smo okoli 11-ih v vas. Tu nas je sprejel g. župnik Kjačič, ki 'nas je vodil do monsignorja. Na poli je zbor odprl svoje strune in zapel »Kolkor kapljic, tolko let« —- tedaj pa smo zagledali, kako nam je prihitel nasproti, oprt na dve palici, mons. Trinko sam! Ginjeni smo mu hiteli naproti in ga toplo in prisrčno pozdravili, želeč mu še dolgo let življenja v ponos in zadovoljstvo našega naroda. Bil je vidno ganjen in zadovoljen za naš obisk. Na njegovem domu mu je zbor zapel nekaj pesmi in med temi njemu zelo priljubljeno nabožno »Marija skoz življenje«. Prinesli 'smo mu skromen da.r skromnih ljudi, a odprtih src: nekaj briške rebule. Težko nam je bilo slovo in izrekli smo željo, da bi se čez leto dni zopet povrnili. V slovo je zbor zapel: »Glejte že sonce zahaja!« Vojaški rok v momrrici Mladeniči, rojeni leta 1934 in 1935, lahko prosijo za odslužitev vojaškega roka v mornarici. Tozadevno prošnjo z vsemi dokumenti morajo poslati v teku maja na pristaniško poveljstvo v Tržič. lam dražba Trafika na Livadi št. 37 in v Lobniku, Rimska cesta št. 2, sta na dražbi. Kdor se te dražbe namerava udeležiti, mora do konca maja vložiti prošnjo z vsemi listinami na urad državnega monopola v Vidmu. Poneverbe v delavskem središču V zvezi z nepravilnostmi v konzorciju za obnovo Prevala nad Kr-minom so aretirali štiri osebe: barona Henrika Codellija, bivšega krminskega župana Siksta Miana, uradnika Guglielma Can-tarutija m Maria Zanollo. Izpiti na slov. srednjih šolah Na slovenskih srednjih šolah v Gorici bodo v prvi polovici junija sprejemni, vstopni in zaključni izpiti v vrstnem redu, ki bo pravočasno javljen na razglasni deski šole. (Mature bodo v drugi polovici junija, kakor že objavljeno v tem časopisu.) Prošnje za pripustitev k tem izpitom, na kolkovanem papirju za 24 lir in naslovljene na ravnateljstvo šole, je treba oddati najkasneje do 15. maja v tajništvu šole. * * * Šolski skrbnik sporoča, da morajo vsi prizadeti vložiti prošnjo za zrelostne izpite najkasneje do 15. maja. Prošnjo je treba nasloviti na ravnatelja zavoda, kjer prizadeti namerava polagati izpite. Kcnec pouka Prosvetno ministrstvo je odredilo, da se pouk in vsi izpiti na o-snovnih šolah letos zaključilo 30. maja. POROKA V daljni Avstraliji se je pretekli ■teden poročil g. Simon Špacapan z gospodično Mirjam Nemec iz Bilj. Pred leti sta novoporočenca odšla iz Gorice v Avstralijo. ZenTn je ,v Gorici pridno delal v tiskarni bratov Budin-Spacapan; v Avstraliji se je kmalu uveljavil s svojim poštenim delom v neki tiskarni. Postavil se je trdno na noge in sedaj si je ustanovil še prijetno družinsko življenje s pomočjo pridne neveste. Mlademu paru iskreno čestitamo in želimo obilo uspeha v nadaljnjem zakonskem življenju. S tem smo opisali nekoliko preteklost te pokrajine in sedaj sledi krajepisni očrt. Beneška Slovenija predstavlja zemljepisno gorato pokrajino, ki polagoma vpada v izrastkih in podaljških v furlansko ravan, in ki je vsa kakor zasekana z globokimi jarki. Najprej začrtamo jezikovno mejo, ki se povečini vjema z ono črto, kjer prehaja gorovje in hribovje v ravnino. Med beneške Slovence prištevamo tudi Rezijane v njiho- vi ozki, skoro zaprti dolinici, ne pa Slovencev v Kanalski dolini. Zato pričnemo z mejo na najvišjem vrhu Beneške Slovenije, ki je ob koncu doline v Reziji gora Kanin (2592 m). Od vrha Kanina gre meja sedaj ob državni meji med Jugoslavijo in Italijo tam, koder je Šla -tudi prejšnja avstrijska, in nadaljuje proti jugu preko sosednjih vrhov nizdol v dolino do potoka Učeje ali Belega potoka (Bjeli pa-tok), nekako 4 km in pol od vasi Eaga in se vzpne zopet na višine proti zahodu in v višini kakih 1000 tn krene naravnost proti jugu do pred Jalovca (1615 m) nad Brezjami. Potem se dvigne preko gorskih jarkov južnega prisojnega pobočja pogorja Stola (1663 m) in pride do Nadiže pod Breginjem. Od tod $ledi teku Nadiže par kilometrov NAJZAPADNtJŠI OGRANEK SLOVtNSKB ZBMLJh: BBNhŠKA SLOVBNIJA Zgodovinski, krajepisni in dialektološki očrt in gre navkreber na drugo'Stran, kjer napravi Nadiža pod vasjo Prosnid velik ovinek in gre naravnost proti Robedišču, kjer objame to malo selišče, ki je bilo pod Goriško, ker je bolj navezana na bližnje vasi Kobaridskega kota Logje in Sedlo, medtem ko na italijanski strani nima pravega izhodišča in ne prave poti. In tako se čudno plete meja okrog Robedišča, da izgleda ta del kot nekak jeziček ali utrinek na zemljevidu, viseč z ostalega dela. Meja se nato zopet povrne k Nadiži, ampak komaj za poldrugi kilometer dalje, od koder je šla navzgor. Ko pusti ozek prehod, Priedol imenovan, kamor pridemo iz Stupice, gre naravnost preko gore Mija (1224 m) in pride na drugem pobočju dol do Nadiže 3 km nad Stupico ob glavni cesti, ki jo prekorači in se vzpne zopet v strmino po planjavah Matajurjevega pogorja do njegovega vrha (1643 m); dalje po lepih travnatih planinah preko planje Na Lazu (1212 m) do vrhunca Kal (885 m) in nazaj proti Livku za jedva dva kilometra daleč od mestecem Humin (Gemona), ki ie furlanski. Od Campona preskoči meja, držeč se severne smeri preko samotnih gorskih globin na vrh gore Pleuris (1959 m), ki je že nad Rezijo v dolenjem koncu doline. Od tu gre po strmih rebrih nizdol, preide rečico Rezijo in na drugi strani gre nad vasjo Rezijuta, kjer je železniška postaja ,za vso Rezijo ob reki Beli, in se vzpne po goratem in nenaseljenem svetu na vrh Poldanavca- (1782 m) in gre dalje po gorskih grebenih proti izhodu na Sa-rt (2524 m) in preko prelaza Grubje na Kanin, od koder smo začeli. Zračna črta dolžine tega ozemlja od jugovzhoda v smeri na severozahod, torej od Ibane ob Idriji pri Mirniku do vrhov -gorovja Campon nad Huminom, meri kakih 25 km, največja širina pa je komaj 11-13 km. Približno površje pa meri 420 kvadr. kilometrov. Ker padajo gorska rebra zelo strmo v doline, so vasi večinoma na vrhovih in v gorskih globelih ali na planjavah. Toda v zadnjih stoletjih so nastale tudi po dolinah vasi, kjer so bile potem ob izhodiščih v furlansko ravan izpostavljene potujčevanju. Glavni reki tega ozemlja sta Ter in Nadiža s svojimi pritoki. (Sledi III. nadaljevanje) vasi -in preskoči na Kolovratovo pogorje, ki se dviga -nad celim ni-zem malih naselij, spadajočih k občini Dreka; spusti se nato v dolino hudournika Idrija (Judrio), ki izvira dober kilometer daleč pod zaselkom Klobučarji. Od tu sledi meja reki do Ibane OAlbana), male vasice na italijanski strani nasproti Mirniku. Od Ibane krene jezikovna meja — do tu je bila državna meja označena — zahodno v smeri proti Čedadu, ki pa se drži le obronkov podnožij nizkega gorovja; gre proti gradiču nad I-bano, kjer vidimo po brežinah posejane hiše tu pa tam z vinogradi, 'koder je slovensko prebivalstvo in više na hribovju leži vasica Teje in na drugem podolgovatem vrhu so pa Cele (skale). Ozemlje se tu vedno bolj dviga v skupen vrh, na katerem je romarska cerkev in samostan Stara gora (655 m). Nadaljujmo z določitvijo jezikovne meje, ki gre niže ob ravnini pod prej omenjenimi vasicami in nekod pride do ceste, ki vodi iz Mirnika v Čedad, in do kraja, ki mu pravijo Bukovica. Od tu okrene meja, za- tem ko je obšla Cele, naravnost proti severu preko pobočja pod -Staro goro na severni strani, pusti zunaj furlansko vas Prešnje (Pur-gesimo), ki je nekdaj bila slovenska, in preko razvalin gradu Grn-number.g pride do Nadiže pri izlivu potoka Erbeča malo niže mosta, preko katerega gre glavna cesta iz Čedada v St. Peter; onkraj mosta pa se razdvoji. Tu so že nekdaj domačini pravili, da začenjajo Slovenci in rekli so. da gredo v »Slovenjo«, če jih ie kdo vprašal, kam so namenjeni. Meja krene, s -tem da pusti izven naselje pri mostu, kjer so večinoma Furlani, niže vasi Dolenji Bar-nas in se vzpne na vrh gorovja ob desnem bregu Nadiže; potem nizdol preseče ozko dolinico koj nad 'zaselkom Skrila pod Mažarlami in gre na drugi strani po pobočju do vrha S. Laurinz (914 m) in potem po porobju zahodno do nad Fojde pri Vliah, ki je mali slovenski zaselek v bližini, kjer je bil nekdaj sloviti grad Soffumberg, ki ga •> menjamo v zgodovinskem delu; za nice pri vaseh Podklep in Ravne (Costa piana) ter dalje vedno sledeč porobju nad ravnino pod vasjo Porčinj, dokler ne pride v isti višini nad kotlino, ki obkroža trg Ahten, na cesto pod vasjo Malina oziroma bolje Melina (Forame), ki je slovenska, in pusti seveda trg zunaj, ker je popolnoma furlanski. Od tu -gre meja proti Crnejam, in sicer v sredini med eno in drugo ter dalje preko rečice Karnahte nad Torlanom, ki je furlanski, in se vzpne v pobočje gorovja Ber-nardic, kjer izpusti vasi Ramandol in Sedila, ki sta že skoro popolnoma pofurlanjeni; pride tako do Tera nad Cizerjami pri Tarčentu in nad zaselkom Mala Mažerja pod vasjo Stela pride do malega gorskega potoka, po katerem se prerine do pod Ovšij, dveh zadnjih slovenskih selišč in gre severozahodno dalje navzgor do par hiš pri Fratiču in do na samotnem stoječe lepe cerkve z visokim zvonikom pri Sv. Mariji Magdaleni; od tod gre na vrh Kvarnana (1352 m), potem preko sedla Fonador na Cam Fojdo gre v notranjost -ozke doli- pon (1706 m). Vsi ti vrhovi-so nad SEDMI REDNI OBČNI ZBOR SLOVENSKE DEMOKRATSKE ZVEZE ZA STO Ifztrajajmo v borbi za STOI To je odločna zahteva ne samo tržaških Slovencev, ampak vsega slovenskega naroda (Nadaljevanje s 1. strani) naj jasno povedo, če je res, da hočejo izdati tržaške Slovence in Trst. Odgovora ni bilo! Ko so se zbrali izvoljeni občinski zastopniki te cone in smo mi predlagali, naj tudi slovenski občinski župani in svetovalci jpošlje-mo v svet apel ,za ohranitev STO-ja s posebnim pozivom na vlado v Jugoslaviji, naj ne pristane na razkosanje STO-ja, naj ne izroči Trsta Italiji in naj se ne odreče ■> ni naši obali ob Jadranu, ki so jo naši, pradedje branili že nad 1300 let, so zastopniki titokomunizma nastopili proti takemu pozivu. Toda občinski zastopniki so na tem pozivu vztrajali; kljub temu! ni, ■odbor za končno sestavo te.ga po-2iva mogel dokončati svojega dela, ker so titovci vztrajali pri odporu proti temu, da bi pozvali vlado v Beogradu, naj ne pristane na delitev STO-ja in naj ne izroči I-tali ji cone A. Proti temu se proti-vijo oni isti .ljudje, ki so še nedavno vpili in pisali: »Nikoli več pod Italijo/« In prišle so končno izjave bivšega vodje titokomunistične stranke na STO-ju, ki so odstranile vsako krinko in razgalile pravo lice titokomunistov ne samo v borbi .za slovenske pravice in naš narodni obstoj, ampak tudi v borbi za :STO! Ja »prvak«, ki gotovo ne govori samo v svojem imenu, je v »Primorskem dnevniku« od 1. maja t. 1. napisal dve za zamejske Slovence usodepolni izjavi: a) Naj zamejski Slovenci opuste svojo dosedanjo narodno borbo in naj se povežejo z naprednimi socialističnimi italijanskimi ali nemškimi strankami, ki jim bodo pomagale v borbi za dosego enakopravnosti. Kako kratkovidna naivnost in slepota, ki ne ve, da so italijanski socialisti ali komunisti najprej Italijani in šele potem socialisti odnosno komunisti! Isto je pri Nemcih na Koroškem. b) Da je STO, kot ga predvideva mirovna pogodba z Italijo, ne samo nestvarno, ampak protidemokratično, nasprotno koristim jugo- slovanskega socializma in da samo naivneži žele, naj se to STO ohrani, kajti vezati narodnostni boj Slovencev z bojem za brezpogojno ustanovitev STO-ja, kot ga predvideva mirovna pogodba, pomeni podpirati protidemokratične, to jq protikomunistične težnje slovenskih reakcionarjev! Z drugimi besedami: STO se ne sme ohraniti, »ker je to reakcionarno oporišče v borbi proti socialistični Jugoslaviji in proti naprednim (to je komunističnim) silam«. Krinka je padla! Titokomunizem je pripravljen žrtvovati Italiji tržaške Slovence in našo najdragocenejšo posest samo zato, da ne bo slovensko demokratsko gibanje i-melo ma STO-ju svojega oporišča. turnih potrebah ali pa po kolesnicah tajne policije in po muhavostih diktatorjev. Kljub velikim žrtvam, ki jih polaga naš narod na oltar borbe za svoj narodni obstanek, in kljub razmeroma občutnemu odpadni-štvu, ostaja slovenska narodna zavest, posebno v nekaterih mestnih predelih dokaj čvrsta. Kljub odrekanju slovenskih šolskih vrtcev, kljub neprestani dirki za slovenskim otrokom, kljub fratelanci je slovenska mladina še vedno številčno krepka. Res je, da se število šoloobveznih otrok manjša, vendar vzroki niso samo posledica raznarodovalnih mahinacij, pač pa so tu še razni drugi činitelji, ki usodno vplivajo na pojemanje števila sloven- Ce se otrok navadi misliti v tujem jeziku, pada v jezikovno in s tem tudi v narodno brezbrižnost. Staiši, ki so izvršili svojo narodno dolžnost z vpisom svojega otroka v slovensko šolo, so s tem izpolnili samo polovico svoje dolžnosti, če domača vzgoja ne poteka vzporedno 5 šolskim izobraževanjem. Prav zato bo moral novi odbor še poja-čati napore, da v primerni obliki opozarja starše na nujno potrebo, ds se njihovi otroci tudi izven šole poslužujejo prvenstveno materine govorice. Kljub temu lahko z zadoščenjem ugotovimo, da je srednješolska mladina, ki ima za seboj sedem slovenskih razredov srednje šole, in vsa tista mladina, ki bo v bližnji bodočnosti zapuščala s popolno Tako so prisegali še lani... PRIMORSKI DNEVNIK (ilns za Vitlnlijn šteje 11 n lij n GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRtAftKO OZEMLJE Uto Vll| - Stav. 128 (2124) TRST. nedelja 25. maja 1952 PROTI FAŠISTIČNEMU IN KO M INF OR MOV S« EMU IREDENTIZMU! Proti povratku Italije! Za dokončno ustanovitev STO! Glasujmo za Ljudsko fronto! Torej strankarska titokomunistič-na korist pred narodnimi koristmi in nujnostmi! Slovensko ljudstvo naj sodi in odloča, komu naj poveri obrambo svojih pravic.« Zborovalci so pozdravili z velikim odobravanjem predsednikovo poročilo in s tem izrekli priznanje vseh demokratičnih Slovencev na šega področja za vsestransko požrtvovalno in plodonosno delovanje dr. Josipa Agneletta. Tajniško poročilo »Številne intervencije glede slovenskih šolskih vrtcev in slovenskega šolstva sploh, glede obrambe slovenskih narodnih, gospodarskih in socialnih pravic . na tem o-zemlju so zborovalcem znane iz pisanja »Demokracije«. Vsekakor pa ■mopm poudariti, da so mnogi naši napori ostali javnosti prikriti, SDZ ne smatra za umestno, da delo in morebitne uspehe obeša na propagandni zvon. Mnoge naše pobude in zamisli so nam z lastnim napihovanjem pobasali propagandno naši nasprotniki, pa nas zaradi tega ni razganjala zavist, ker so nam koristi naše skupnosti več vredne kot puhla propaganda. ■Delo okrožnih in krajevnih organizacij v splošnem ni bilo povsem zadovoljivo.. Vzrokov je več. Predvsem smo mi organizacija s številno vojsko — in če se smem tako izraziti — z občutnim pomanjkanjem generalov. Mnogi današnji razumniki so — kar priznajmo — oportunisti in se udejstvujejo v javnem življenju samo v toliko, v kolikor imajo od tega tudi gmotne koristi. Organizacij, ki v eni ali drugi obliki gmotno podpirajo delovne kadre, je še vedno precej. Sindikalni prispevki, podpore, službe, politična pozavarovanja, to so glavne privlačne sile, ki pritegujejo razumniški sloj. V mnogih primerih ti ljudje miti niso notranje idejno povezani s svojimi podporniki. Nadaljnji vzroki takega stanja so sorodniške vezi mnogih razumnikov na drugi strani Fernetičev. I-mamo pa tudi nekaj večnih popotnikov, ki se konjunkturno sprehajajo izpod ene strehe pod drugo. Poleg drugih narodnih, političnih, socialnih, gospodarskih in kulturnih vprašanj, ki se pojavljajo na našem ozemlju v neprestanem valovanju in udarjajo ob okope našega narodnega obstanka, je vprašanje slovenske mladine še prav posebno pereče. Raznarodovalna politika zasleduje od 1. 1918 dalje slovenskega človeka od zibelke do groba. Z izsiljevanjem, z grožnjo, z gospodarskim in socialnim pritiskom, s fa-šistično zakonodajo in upravnimi dekreti, s samopašnostjo posameznikov in skupin se je ustvaril vseobsegajoči aparat iredentizma, ki ima pred seboj en sam cilj: iztrebljenje slovenstva na Tržaškem. V današnjih časih so si v tem cilju popolnoma soglasne prav vse itali- janske stranke od demokristjanov, republikancev, liberalcev, monarhistov, kvalunkvistov po do misi-nov in kominformistov. Prav nič boljši niso tudi tisti tržaški socialisti, ki so najnovejša Babičeva o-boževanka. MOva usmerjenost jugoslovanskih komunistov uKazuje, da se ostanki tviovsKin Komunistov v zamejstvi^ ^rnepijo na socialiste in tako pomagajo jugoslovanskemu komunizmu, aa se izvleče iz slepe ulice po-pouie izolacije. Komimormistieno ■oapadmstvo ni izpolnilo tistin u-pauj, ki so jin gojili v .Dfcograau in po katerih bi se moral razkol z Moskvo razrasli v samostojno komunistično deblo zahodnega izpovedan^ z Beogradom na celu. K propasti teh prividmn načrtov to v mnogem pripomogle težke go-tpodarsKe težave Jugoslavije, ki jih niso povzročile zgolj vremenske nezgode, pač pa v prvi vrsti neprestano eksperimentiranje, ki je padalo iz ene gospodarske polomije v drugo. Najnovejši fratelančni premik k posameznim medsebojno sprtim so? cialističnim skupinam spada v o-ikvir novih mednarodnih naporov jugoslovanskega komunizma, da se zateče pod okrilje druge internacionale, kar pa bi znalo roditi u-speh le, če se Titova Jugoslavija odpove diktaturi. Posledice take odpovedi pa so za komunistično hierarhijo vse pregrenke pilule. Ker je in verjetno tudi bo pri sedanji metamorfozi jugoslovanskega ■komunizma ostalo v popolni veljavi načelo, da se morajo postavljati strankarski interesi daleč pred narodne in državne interese, naj bi bili tako tržaški kot koroški Slovenci v najnovejših konceptih jugoslovanskega komunizma — dro-; biž za plačevanje stroškov novega ljubimkovanja z drugo internacionalo. Takega kupčevanja pa ne odklanjamo z vso odločnostjo samo vsi Slovenci na tem ozemlju — razen nekaj prodancev — pač pa tudi impozantno število italijanskih someščanov, kar so potrdile zadnje upravne volitve pred letom dni. Ce se bo pokazala potreba, bomo tržaški Slovenci in z nami verjetno tudi naraščajoče italijanske množice za, neodvisnost, dokazali, da imajo lanske volilne številke čisto drugačno vrednost, kakor pa statistike tistih fabrikantov, ,ki ie strahovito motijo, če mislijo, da se ljudska volja premika po konjunk- skih otrok. V prvi vrsti je tudi tu kriva tista katastrofalna oblastnost KP v letih 1945-46, ki je zaprla vrata Slovencem v vse upravne organe STO-ja in na stežaj odprla duri in okna italijanskemu uradni-štvu, ki ga je regrutirala in izurila pretekla fašistična doba. Sest let trajajoča negotovost glede usode našega ozemlja slabi odporno silo in spravlja tudi tržaškega Slovenca v politično in narodnostno dremavico. Na žalost in v veliko našo sramoto imamo v Trstu starše celo razumniškega sloja, ki svoje otroke pošiljajo v italijansko šolo in ponižujejo tako svoj lastni zarod na raven profane trgovske reklame. Ti ljudje se ne zavedajo, da lastni otrok ne more biti trgovsko blago niti inventurna postavka poslovnega podjetja. Kriza slovenske mladine pa ni samo v postopnem usihanju prirastka, pač pa se nevarnosti raznarodovanja vrivajo tudi v samo šolsko dobo, to je med mladino, ki pohaja slovenske šole in posebno še med mladino, ki šolo zapušča. Slovenska šola je glavni banitelj našega narodnega obstoja. Mladina, ki šolo zapušča, je prepuščena raznarodovalnim vplivom ulice in pogostokrat celo lastne domače strehe. Premnogi slovenski starši govorijo iz gole udobnosti s svojimi otroki italijanski, namesto da bi se potrudili nadaljevati in poglabljati tudi v vsakdanjih razgo-, vorih tisto govorico, ki jo je otrok sprejemal z materinimi prsi in jo v šoli oblikoval v sredstvo, ki naj mu posreduje ne samo znanje šolskih predmetov, pač pa mu odpira tudi vrata v slovensko kulturo • in umetnost, v narodno zgodovino in mu krepi duha za dosego življenjskih in s tem tudi narodnih ciljev. Naši starši vzorno in včasih morda celo razsipčno skrbijo za fizično zdravje svojih otrok, pozabljajo pa na duhovno hrano, ki jo morejo uspešno nuditi svojemu otroku le s posredovanjem matedinega jezika. srednješolsko izobrazbo slovensko srednjo šolo, razumela pomen in veljavnost prej naštetih načel, kljub številnim zaprekam. Zato lahko pričakujemo, da nam s to mladino raste novo poživljajoče pokolenje, ki ho s svojimi vzori vplivalo tudi na pokolenja, ki ni- na pravi poti. Slovenska akademska mladina današnjih dni je še močno pod vplivom preteklosti in se zato — z izrednimi izjemami — še daleč ne more vzporejati s častno preteklostjo slovenskega akademskega izživljanja. Narodno in politično je .naša akademska mladina neustaljena; še ni seme, iz katerega naj vzklije voditeljski kader bodočih pokolenj. Zato pa kaže naša srednješolska mladina, da bi mogla postati kvas za akademski naraščaj, ki ne bi zaostajal za izročili slovenske akademske preteklosti. Po vseh teh opažanjih se kaže nujna potreba, da slovensko demokratično gibanje tudi temu vprašanju vzgoje akademskega kadra posveča vso svojo pozornost. Ne smejo nas motiti negativne izkušnje zadnjih let, saj bo nepristranska zgodovina brez dvoma našla konkretnejše razloge za današnjo pasivnost, kakor pa so izgovori nekakega nadstrankarskega modrovanja v časih, ko stoji vsaka branjevka na Rdečem mostu bodisi na tej, bodisi na oni strani strogo potegnjene črte, ki deli narodno zavedne Slovence od fratelančne internacionale.« Navzoči so prav tako z odobravanjem vzeli na znanje tajniško poročilo. Blagajniško poročilo je podal v blagajnikovi odsotnosti odbornik Alojz Kalc. Nato je član nadzornega odboru Miro Srebotnjak podal poročilo c-pregledu računov in občnemu zboru predlagal izglasovanje razrešni-ce za ves odbor. Navzoči delegati so nato soglasno odobrili vsa podana poročila in razrešnico odboru. Po kratkem odmoru pride na vrsto predzadnja točka dnevnega reda, in sicer volitve. Predsednik o-pozori, da voli občni zbor posebej tako govore sedaj na orov stih. štva ocoj sto- ehka dske O napotilu SZDL Slovenije zamejskim Slovencem predsednika in posebej odbor. V skladu s pravili pa določi novoizvoljeni glavni odbor uredništvo »Demokracije«. Pri volitvah je bil soglasno in z aklamacijo v sedmič izvoljen za predsednika dr. Josip Agneletto, ki se je zbranim delegatom s kratkim nagovorom zahvalil za izkazano zaupanje. Nato so bili prav tako soglasno izvoljeni člani novega glavnega odbora, in sicer: Alojz Kalc (Prosek), dr. Anton Dabinovič (Trst), dr. Rudolf Marc (Trst), Kristijan Tence (Sv. Križ), Ivan Mavrič (Trst), Peter Udavič (Trst), dr. Branko Agneletto (Trst), Josip Terčon (Nabrežina), Adolf Pertot (Nabrežina), prof. Egon Floridan (Nabrežina), Albin Plesničar (Sem-polaj), Jožež Milič (Mali Repen). Mirko Žigon (Zgonik), Marjan Zahar (Boršt), Ivan Rudolf (Trst) in Danilo Zahar (Boršt). V nadzorni odbor so bili izvoljeni; Miro Srebotnjak (Trst), Lam-bert Pertot (Nabrežina) in Alojz Kalin (Opčine). V razsodišče pa so bili izvoljeni:, dr. Fran Delak (Trst), Fran Primc (Trst) in Josip Colja (Devin). Novi glavni odbor se sestane na svojo prvo sejo 17. maja ob 9. uri. Pri slučajnostih je dr. Rudolf Marc pozdravil s toplimi besedami občni zbor v imenu Slovenskega dobrodelnega društva, Fran Plečko pa v imenu Slovenske prosvetne matice. Zborovalci so nato po daljšem razpravljanju o novi izdajalski titovski politiki glede Trsta soglasno sprejeli resolucijo, ki jo objavljamo na drugem mestu. S tem je bil izčrpan dnevni red. Na koncu se je predsednik zahvalil zborovalcem za udeležbo in poudaril, da bo novo vodstvo SDZ kot doslej neomajno zagovarjalo o-hranitev in spopolnitev STO-ja ter zahtevalo za tržaške Slovence vse narodnostne in politične pravice ki jim pripadajo, ker bo naša bor,-ba pri vseh poštenih Italijanih neizogibno naletela na razumevanje in spoštovanje. Usluga MiiMstom (Nadaljevanje s 1. strani) „ ,,.v puruj nu. Torej STO, ki je nastal zaradi tega, ker velesile Trsta Italiji niso mogle dati, ker je bila v .vojni poražena, revolucionarni Jugoslaviji ga pa niso hotele dati, ker so ga hotele ohraniti tudi za svojo maneversko politiko, je done* v obliki, kot ga predvideva mirovna pogodba z Italijot ne samo nerealen temveč tudi od vsega začetka, danes pa še prav posebno, proti interesom naprednih sil. Zalo je brezpogojno vztrajanje pri STO, kot ga predvideva mirovna pogodba z Italijo, protidemokratično, ne glede na to da obstajajo v delu tržaških demokratičnih množic iskrene, čeprav sicer naivne težnje, da se tak STO ostvari. -Jim * ",,“ ~ UlUl nvui UUH& fJlU vice Slovencev. S tega stališča, je tudi nujno potrebna borba proti vsaki ozkosti v narodnostni borbi zamejskih Slouenceu, proti vsemu, kar jih od.vaja od naprednih sil so bila deležna popolne slovenske srednješolske izobrazbe. Dijaški list »Literarne vaje« presenečajo od številke do številke in dokazujejo, da je današnja mladina zopet Dol z masko, izdajalci Vidali je iz svojega arhiva zopet privlekel na dan zloglasni ubaratto infame«. Težko sl je misliti bolj podlo kupčijo ne samo na račun Tržaškega ozemlja, temveč vseh principov in idealov delavskega gibanja, kot jo je izvršilo in jo ie nadalje misli izvajati kominformistitno vodstvo 2 Vidalijem na čelu. Se nikoli ni bil tržaški proletariat v preteklosti tako podlo ogoljufan za svoje t sinje, kot je bil tokrat s kom- Podla kupčija Tako so sodili o drugih, ki so počenjali prav isto, kar delajo zdaj sami! (»Prim. dneonik", 29. marca 1952) n- v iv; ist-mi ;Ia-de-di 'o* i- t- a- f* 1)0 ■a- vsega ozemlja k Italiji. V»e to nam jasno pove, da pomeni vezati narodnostni boj Slovencev z bojem za brezpogojno ustanovitev STO, kot ga predvideva mirovna pogodba — kar pvstavljajo ostale tržaške slovenske skupine kot prvi pogoj za vsako skupno akcijo v narodnostnem vprašanju — tudi objektivno pod- ?irati takšne protidemokra-tine težnje slovenskih reakcionarni h vrhov. Cas je, da tudi tem dejstvom odkrito pogledamo v oči. B. BABIC (»Primorski dnevnik«, 1. maja '53) govore o »soluzione migliore«, toda za ljudi, ki so že itak. vajeni da jim vežejo oči in mrtvičijo možgane, v čemer jih je dobro zdelala babičevska šola, to ni važno. Kominformisti namreč niso tako neumni kakor Babič, da bi odkrito zavrgli zahtevo po uresničenju Svobodnega tržaškega ozemlja, to edino vabo, na katero so doslej, pa čeprav s tisoči rezerv, vendar vztrajno lovili glasove in zaupanje svojih slovenskih pristašev. In tako se zna res zgoditi, da se bo dober del dosedanjih Babičevih pristašev preselil k »italijanskim progresivnim gibanjem«, toda ne k tistim, kamor jim titovci svetujejo. Prava babičevska dalekovid-nost! * * * Občni zbor SDZ u Zgoniku V sredo 29. aprila 1953 zvečer sr* se zbrali člani krajevne organizacije 'SDZ, da pregledajo svoje politično delo v minulem letu, si izvolijo nov odbor in postavijo načrte za bodočnost. Zborovanje je otvoril predsednik, g. Josip Milič. Nato pa je tajnik Zveze zborovalcem orisal sedanji politični položaj, posebno v zvezi z novo preusmeritvijo jugoslovanske uradne politike glede STO-ja. Izjave Branka Babiča so zborovalci z ogorčenjem zavrnili in pikre besede so padale na račun besedolomstva, s katerim nas tako pogosto osrečuje titovska KP in njeni priveski. V živahni debati so zborovalci ugotovili, da je titov-stvo z novo politiko izgubilo tudi zadnjega poštenega Slovenca, ker tudi danes ni Slovenca, pa naj pripada že kateri koli politični skupini, ki ne bi bil odločen zagovornik in pobornik STO-ja. Z Babičevo ponovno prelevitvijo je konč-n padla tudi zadnja krinka zahrbtnosti in goljufije in sedaj bodo lanski zagovorniki »enotnosti za vsako ceno« razumeli, kakšne namene so imeli titovci, ki so se hoteli nasilno in zvijačno polastiti slovenskih podeželskih občin z dobrodušno podporo tudi nekaterih, ki trdijo, da so »neodvisni« oziroma, da kljub vsemu ostajajo zvesti katoliškemu svetovnemu nazo- ru. Ze prihodnji dnevi bodo pokazali, če so ta zatrjevanja tudi resnična. Tu v Zgoniku tega dokaza ne moremo prinesti, ker jih ni, pač pa v Nabrežini. Po daljšem razgovoru o raznih potrebah zgoniške občine so zborovalci izvolili nov odbor krajevne organizacije SDZ, ki je sestavljen takole: Mirko Žigon, Zgonik, predsednik; Anton Ščuka, Gabrovec, podpredsednik; Pepca Gruden, Zgonik, tajnica; odborniki: Josip Milič, Mali Repen; Josip Batič, Mali Repen; Milka Gruden, Zgonik; Stanko Briščik, Briščki in Henrik Doljak, Samatorca. Zborovalci so se razstali s trdno voljo, da je treba prav v teh časih z vso odločnostjo braniti STO, ki nudi edino jamstvo, da bomo Slovenci ostali Slovenci tudi v bodoče. SDD V TRSTU priredi 23. maja ob 20.30 III. BALETNI HČER v Avditoriju ZVU. Vabila dobite na sedežu društva v Machiavellijevi ulici 22-11 - Telef. 62-75. VEST: I s T R 2 A Š K E G A Prvi mai d Trstu Prvi maj, praznik delovnega ljudstva, &o praznovale razne politične skupine vsaka na svoj način. Kar je pa bilo letos opaziti, je, kako so Tržačani spoznali, da so se vsi sindikati ali stranke izneverili stari tradiciji prvega maja kot praznika delavcev, katerih naj ne bi delilo ne politično in ne nacionalno prepričanje. Tržačani so se zato raje odzvali vabilu lepega majniškega dneva irv v velikem številu zapustili mesto! Italijanski socialisti so imeli prav malo ljudi na svojem zborovanju na Goldonijevem ,trgu, od koder ;e po zborovanju odkorakala prav tako mala povorka na Glavni trg. Tu je redkim mimoidočim govoril zastopnik laških sindikatov in i-grala neka godba, ki je za to priliko prišla iz Italije. Lažniva je trditev sobotne številke lista »Ultime Notizie«, da so' delavci praznovali prvomajski praznik » .... in serenita, indipenden-temente da fedi, čredi poll-tici o ri-gidi fanatismi«. Lažna, ker z zborovanjem tako imenovanih socialistov niso hoteli organizatorji nič drugega kot obujati šovinizem :n mržnjo med tukajšnjimi prebivalci! Zaradi številnih laških zastav in himen, katerih je igrala godba iz Italije, se je zdelo, da praznujejo Italijani kakšno zmago, ne pa prvi maj.... Kominformovska povorka, ki se je razvijala po trža>ških ulicah do Garibaldijevega trga, je letos posebno vzbujala pozornost. Na čelu povorke je bilo namreč kakih dve sto mikromotorjev, katere so ponosno jahali tovariši delavci. To, boste rekli, ni nič čudnega! Res je. Toda, glej ga vraga! Tovariš Radič je pa na zborovanju rekel, da so tu življenjske prilike neznosne, ker vlada pri nas zahodni bur-žuazni sistem, in da so srečni le oni, kateri živijo v državah ljudske demokracije. Vsakdo, ki je na zborovanju poslušal te izmišljotine, se je prav na rahlo nasmehnil, toda tako, da ga ni kdo opazil. Nihče namreč ni nikoli slišal, da bi na prvomajski povorki v Budimpešti, Varšavi ali Sofiji bili na njenem čelu motorizirani delavci! Oh, motoriziranega tam ni malo, toda ne ljudje, in sicer delovni ljudje. .Na prvomajskih mimohodih v državah ljudske demokracije si lahko ogledate topove, tanke, oklepne avtomobile, vse najnovejše vrste in . . . sovjetske izdelave. Tam lahko to-variš-delavec uživa motorno sredstvo le, če ga pokličejo v Rdečo armado! Drugi veji tržaškega komunizma, to je titovcem, je prvomajska proslava kaj klavrno uspela. Pravijo, da ni nesrečni stadion »Prvega maja« nikoli videl tako malo ljudi in še teh tako skrajno nerazpoloženih. Na samem stadionu, kjer so bili druga leta telovadni nastopi, so letos postavili mize, pri katerih so ljudje sedeli s klobasami in teranom pred seboj in poslušali dvoumne govore kolovodij Laure.ntija in Stoke. Nekam čudne so se vsem navzočim zdele besede tov. Stoke, ko je dejal: » ... da tudi v na- sprotnih taborih obstojajo sile, ki spadajo v napredna gibanja . . . . « in » . . . . da moramo iziti iz ozko-glednosti, ki bi utegnila biti za nas samo samomorilna«. Iz teh vrstic si lahko vsak ustvari sliko tega delavskega praznika, katerega so vsi popačili, a ki bo v Srcih delavcev ostal kot čisti spomin fta vse tiste, ki so toliko žrtvovali-za delavski stan s smotrom, da izboljšajo njegove življenjske prilike; ne da bi s tem škodovali demokratičnemu redu, ki nima nič skupnega razredno borbo in diktaturo proletariata. Sestanek SDZ v Borštu Krajevna organizacija SDZ je priredila v četrtek dne 30. aprila 1953 sestanek svojega članstva, ki sta se ga udeležila tudi predsednik Zveze in tajnik. Zborovalce je nagovoril predsednik Zveze, dr. Agneletto, ki je v daijšem govoru -plojasnil politični položaj, ki je nastal z znano najnovejšo Babičevo izjavo o njegovi preobrazbi od lanskega vnetega zagovornika STO-ja v javnega pristaša izročitve Trsta Italiji. V podrobni analizi dogodkov in dejavnosti v žunaniem svetu, akcije Babičevih špekulacij tudi v tem trenutku niso bile izigrane na srečno karto. Danes ve zunanji "svet znatno več o zamotanosti tržaškega vprašanja, o nujnosti, da se tržaško pristanišče ohrani in pojača za potrebe Srednje Evrope, kakor pa je svet to mogel doumeti v preteklosti, ko OličinshB zadeve v Nabrežini Na zadnji seji občinskega odbora v Nabrežini je župan Josip Terčon poročal, da je prejel od pristojne oblasti poziv, naj nemudoma predloži predlog za 12. gospodarski načrt, ki naj vsebuje v glavnem tiste postavke, ki niso bile zapopadene v zadnjem načrtu št. 11. V tem smislu je predlog občinske uprave predložil ravnateljstvu za javna dela v znesku 53 milijonov 800.000 lir. Takoj nato je bil župan pozvan k ravnatelju za javna dela v Trstu, ki je predlog nahrežinske občinske uprave pregledal in takoj odločil, da odobri za predlagana dela samo 15 milijonov lir kakor za gospodarski načrt št. 11, ker zaenkrat nima več sredstev na razpolago. Pač pa je obljubil, da bo skušal občini pomagati v okviru drugih javnih del. Za teh 15 milijonov lir so bila določena sledeča javna dela v občini: 1) Ureditev stare šole v Sempolaju .... 1.750.000 lir 2) Popravljanje streh na cerkvah....... 1.200.000 » 3) Popravljanje občinskih stavb........... 800.000 » 4) Pokopališče v Sesljanu (IV. obrok) 3.000.000 » 5) Asfaltiranje ceste Vižovlje - Mavhinje (I. obrok) ........... 3.000.000 » 6) Asfaltiranje vasi Sempolaj ................ 3.000.000 » 7) Napeljava javne razsvetljave Nabrežina - Sv. Križ . . 1.500.000 » 8) Javna ura v Sliv- nem .................... 750.000 » Skupaj 15.000.000 lir Odbor je po daljši razpravi županovo poročilo odobril. Zupan je dalje poročal o razgovorih, ki jih je imel z zastopniki Turistične ustanove v Trstu, katerih sta se udeležila tudi odbornik Visintin in tajnik. Prišlo je do kon- GOSPODA RS T V O I * PERONOSPORA NA TRTAH To hudo bolezen, ki napada trte, pozna vsak kmet. Napada vse zelene dele trte, in torej tudi grozdje. Na listih se pokažejo madeži oljnate barve, kar je znak, da je bolezen že v razvoju. Ko pa se pod temi madeži na spodnji strani lista pokaže bela, kakor mokasta prevleka, je znamenje, da je bolezen že razvita. Ko napade bolezen grozd, ta potemni in ni mu več pomoči ter odpade. Iz navedenega izhaja jasno, da s" proti peronospori moremo uspešno boriti le predhodno, to se pravi, predno bolezen nastopi ali vsaj dokler je še v razvoju, in sicer kakor hitro opazimo zgoraj opisane oljnate madeže. Za njen razvoj so peronospori potrebni gotovi pogoji. Pojavi se, če je najnižja dnevna toplota 10 stopinj. Praktično povedano: če imamo podnevi nad 10 stopinj toplote, ponoči pa pod 10 stopinj, se bolezen ne bo razvila. V senčnih in nizkih legah se bolezen tudi prej razvija kakor v sončnih in .zračnih legah. Najuspešnejši pripomoček vsakemu kmetu za ugotovitev razvoja bolezni je ta, da v najbolj izpostavljenem kraju za razvoj bolezni pusti par trt nepoškropljenih in jih stalno nadzoruje. Kakor hitro na teh trtah opazi opisane oljnate madeže, naj takoj dobro poškropi trte! Za pobijanje bolezni je več vrst škropil. Najuspešnejša in od vsih poznana je modra galica (ali po domače vitriol). Uspeh je odvisen tudi od tega, kako brozgo modre galice in apna pripravimo. Škrop- ljenje bomo prvič — ko so poganjki še mladi — izvršili s pol kg modre galice in primerno količino apna. Nadaljnja škropljenja pa naj bodo bolj močna: 1-1 1/2 kg, kakor je pač vreme bolj ali manj vlažno, Kako pripravimo brozgo modre galice, ve vsak kmet. Glavno in, važno je le to, da v brozgi ni ne preveč niti ne premalo apna. To pa ugotovimo s tako imenovanim »fenolftalein« papirčkom. Pri mešanju modre galice in apnenega be-leža vtaknemo večkrat tak papirček v brozgo. Ko postane svetlo-rdeč, je brozga pravilno pripravljena. Ce pa postane temnordeč a-li celo plavkast, je preveč apna in galica izgubi na učinku. Za škropljenje moramo imeti razpršilnik z ' majhno luknjico, da nam bo škropil kakor dim. Na ta način prihranimo mnogo tekočine in bolj gotovo dosežemo vse dele trte, posebno v notranjosti. Pri vsakem škropljenju pazimo, da poškropimo gotovo vsak .grozd, da tako uničimo morebitno v grozda skrito bolezen. Pri škropljenju ne smemo razpršilnike držati prebli zu listju, ker bi na ta način liste samo oprali, ne bi pa oškropili vseh delov. Za uničevanje peronospore je ze lo uspešno tudi žveplanje z dodatkom 10-15 dkg prahu »Caffaro« na 1 kg čistega žvepla. Na ta način bolj gotovo obvarujemo grozdje pred boleznijo, posebno v času, ko jagode že debelijo in so oprašene ter se jih tekočina ne prime. Namesto »Caffara« lahko kupimo zve. plo, ki mu je primešana modra ga-11'*" (»Zolfo ramato«). kretnih sklepov v korist tujskega prometa v Sesljanu in Devinu, o katerih bodo z omenjenimi zastopniki še razpravljali. Preučili so nato zadevo z odpusti delavcev pri »Selad«-u; odpustiti je namreč treba dvajset delavcev, kei; je za mesec maj manj sredstev na razpolago. Preučili so tudi seznam starih in revnih, ki bodo deležni podpore iz »zimske pomoči« v znesku 4.000 lir na osebo. To podporo bodo razdelili v prvi polovici maja. Občinski odbor tudi preučil položaj našega občinskega proračuna glede na novi zakon o občinski užitnini in skleni^ da zaradi zapletennosti novega, obdavčenja in preučevanja istega ni mogoče v roku do 1. maja t. 1. preurediti . ves občinski proračun, zaradi-. jč^ssar bodo predlagali višji oblasti, naj zaenkrat odloži .uveljavljanje iKjvg-ga zakona. V tem času bo’ pj3wr novi zakon pregledal in nato sta.-vil razne predloge občinskemij' svetu v odobritev. Po novem zafkonji bi občina Izgubila samo j>'ri užith;-ni na vino čez 4.5 milijone lir; V5,| novi predmeti, ki bodo šedaj 'db-davčeni, bi pa znesli morda koma; 4.5 milijonov lir, njihovo iztirjanje bi pa bilo združeno z večjim tfeTojii in večjimi stroški. Da bodo prebivalci devinsko--nabrežinske občine poučeai tudi o prizadevanju občinske uprave za dosego čim več sredstev za-.res. p&i trebna javna dela, navajamo tudi občinski predlog za gospodarski, načrt št. 12: m., «[. 1) Sola v Sesljanu ' (II. obrok) 10.000.000 lir 2) Uredit, stare šo- : - ro. le v Sempolaju 1.750.000 » 3) Popravljanje ob- činskih stavb . . 1.600.000 »■ 4) Popravlj. streh na cerkvah . . . 1.200.000. » 5) Otroški vrtec v Nabrežini (I. o.) 10.000.000 » 6) Pokopališče v Se- oql»t; sljanu (IV. obr.) 3.000.000 » 7) Javno kopališče v Sempolaju • • • 2.500.000 »,, 8) Cesta pred šolo t-šsr v Nabrežini . . . 1.500.000 jl 9) Vzdrževanje cest 5,000.000 >). 10) Asfaltiranje ceste ' V \ | Vižovlje - Mavh. 8.000.000.- g 11) Asfaltiranje vasi 'Sempolaj ............ 3.000.090-?»— 12) Javni telefon v SempoJ. ini Mavh. 2.000.000 » 13) Napeljava javne , ' razsvetljave Na- brež. - Sv. Križ 1.150.000 » 14) Javna ura v Sliv- nem ............... 750.000 » ' 15) Javna dela v Sesljanu in Devinu 2.000.000 ». je na Trst gledal skozi očala itali-jansxe propagande. Prav v trenut-ku, ko Di zadrege, v katere je zašel komunistični svet po Stalinovi smrti, mogae — kljuD skepsi — dovesti do pormrjenja med Vzhodom m Zahodom, Di bila vsaka nepremišljena odločitev lahko usodna, t^rav iz perspektive tega pomirje-nja so izgledi za ostvantev STO-ja oanes ugodnejši, kakor so bili kdaj koli. S pomirjenjem bodo mnogi razlogi, ki so .govorili zato, da Italijo potolažijo, odpadli in tudi strateški položaji drugih držav ne bodo izključno merilo za reševanje svetovnih vprašanj. Na njihovo mesto -bodo stopila nujna gospodarska vprašanja, ki v našem primeru govorijo za ohranitev STO-ja. V času petletne neizvestnosti glede usode STO-ja smo morda nekoliko naveličani čakanja, vendar je nujno potrebno, da prav v tem Času podvojimo vse svoje sile, povečamo budnost, ker ne bo trajalo ve* dolgo, ko se bo tudi tržaško vprašanje premakijilo, in to v našo korist. Mirovne pogodbe niso kos papirja in podpisi 19 držav n^ mirovni pogodbi z Italijo -bodo ob7 držali svojo vrednost, če hoče svet, da ne zaidemo v popolno bre.zprav7 .nost. Zborovalci so izvajanjem predsednika SDZ sledili z velikim zanimanjem in odobravanjem. Razvila se je nato živahna debata, v kateri so posamezni govorniki zahtevali, da se najnovejšemu izdajstvu STO-ja nudi čim večja publiciteta in da se slovensko prebivalstvo celotnega ozemlja informira o brez-npčelnosti in prevarah titovske politike na tej zemlji. . Naš izlet u Beneško Slovenijo Prvega maja je Slovensko dobrodelno društvo v Trstu organiziralo skupinski izlet v Beneško Slovenijo. Preko Čedada, kjer smo imeli priliko občudovati slikoviti »Hudičev most«, smo prispeli na Staro goro, kjer 'e prečastiti zlatomašnik gospod Škabar daroval sveto mašo. Udeležence izleta in pa tudi vse zbrane vernike beneške Slovence, ki so prav prvega maja prihiteli tja, je nagovoril gospod Škabar in jim v lepih, jedrnatih in preprostih besedah prikazal pomen majniškega češčenja Marije Device, da bi Ona izprosila pri Jezusu obilo milosti za naš .tako preganjani slovenski narod. Po maši smo se vsi skupaj slikali, da bomo tako tudi pozneje ohranili spomin na ta dan. Izleta se je udeležil tudi predsednik SDZ, dr. A-gneletto. Nato smo krenili vedno ob slikoviti in romantični beneški pokrajini proti Šempetru Slovenov ob Nadiži. Tu smo bili gostoljubno postreženi, prepevali naše lepe narodne pesmi, se približali .prebivalcem in se skupaj pomenili o AKADEMIJA SREDNJIH SOL V TRSTU V nedeljo 10. t. m. se ponovi na splošno željo v Avditoriju zadnjikrat akademija srednjih in strokovnih šol v Trstu. Ker je število sedežev majhno, bodo smeli v dvorano samo oni, ki si do sobote kupijo vstopnice. Program je nekoliko spremenjen; začetek ob 16.30. Jauna dela na Repenlabru Skupaj 53.800.000 lir ŠEMPOLAJ Prihodnjo nedeljo 10. maja bo č. g. dekan, pooblaščen od Njegove Prevzvišenosti g. nadškofa go riškega, blagoslovil v Slivnem, pri, po-družni cerkvi, dva nova zvonova takoj po slovesni sv. maši, popoldne pa ob 16. uri pri župnijski cerkvi v Sempolaju. Pi-ed kratkim smo poročali, da S6 bolj slabi izgledi za nadaljevanj*'javnih del v naši občini zaradi pttm&njkanja denarnih sredstev. ■i:2!adhje čase so se pa stvari obr-tille najbolje. Ze napovedanih novih odpustov z dela ni bilo in dobili smo tudi zagotovila, da dela lie' boido ukinjena. Nakazali so namreč dodatne fonde za nadaljevanje del. • 'NajVečje vznemirjenje je nastalo zaradi napovedane ukinitve pripravljalnih del za gradnjo občinskega kopališča. Osrednji uradi so vztrajali na stališču, da so bili izčrpani fondi .nakazani za izkopavanje temeljev. Dejansko je res potekel časovni rok, oziroma delovni dnevi, določeni za ureditev prostora za postavitev temeljev so bili izčrpani. Toda prostor za temelj še zdaleč ni pripravljen, to pa zato, ker pri proračunu niso dovolj, preučili sestavine zemljišča, ki je izključno sama skala in je treba kos za kosom lomiti in drobiti. To napako so sedaj popravili -in nakazali še dodatne fonde za dokončno ureditev temeljev občinskega kopališča. .Domačini smo z veseljem sprejeli to vest in smo hvaležni doma-či:,jav mestni upravi, ki sta zadevo po voj j-no rešili, 10.30 » - Beloglav - vinska klet posestva Puntar, 11. » - Oreh - bonifikacija bivših šolnin, hlev in posestva zavoda »Treh Benečij« ter središče za motorno oranje, 12. » - Bol junec središče za umetno oplojevanje, 13. » - Bol junec - kosilo, 15.30 » - Katinara - ogled vi- nogradov posestva »Buda«, 17.30 » - Saleš - posestvo Kar- la Štolfe, 18. » - 'Nabrežina - svinjak zdravilišča, 19. » - Ribiški center in preureditev Timava. Za morebitna pojasnila in za vpis se lahko obrnete na Področno kmetijsko nadzorništvo, ulica Ghe-ga št. 6-1, - tel. 86-73, ki bo stavilo udeležencem brezplačno na razpolago prevozno sredstvo. OGLED luiietijsliili izboljšanj podrrčja Kot je že svoječasno Področno kmetijsko nadzorništvo javilo, bo v. nedeljo, dne 10. maja >t. 1., poduč-;nli izlet, med katerim si bomo > gledali glavna kmetijska izboljšanja področja z namenom, da kmetovalci, kot sicer tudi drugi, ki jih kmetijstvo zanima, vidijo, kaj so napravili v .teh zadnjih letih na polju razvoja kmetijstva na naših posestvih, in da iz tega črpajo koristne nauke. Prihodnjo nedeljo, to je 17. maja it. 1„ bomo izlet ponovili. Program ogledov bo naslednji: ob 6.30 uri - Odhod iz Trsta, 7. » - Zbor udeležencev v Miljah, 7.30 » - Sindis - Posestvo Ser- gas - kmetijske stav be in zemeljska izboljšanja, 8.30 » - Sv. Kolombami - ure diitev vinogradov, Z AJHJLJi L A Tem potom se: zahvalittjtonp--'uspn, ki so počastili spomin našega predragega očeta in,r trx>}(i > Janka JCošute in ga spremili na njegovi zeulnji., poti. Posebna zahvala darovalcem cvetja in č. g. duhovniku Ma žalni obred. | DRUŽINA KOŠUTA Trst-Sv. Križ, dne 2. maja i953. križih in težavah, ki tarejo njih in nas. Popoldne smo ob soteski, ki vodi mimo Tera, krenili proti Mužcu, ki je ob izviru Tera. Ko smo ob večeru odhajali proti' domu, nas je samo eno prepričanje ■obdajalo, in sicer .to, da bo »lepa Beneška Slovenija« ostala zvesta-svojemu bistvu, in dramila, kljub vsem oviram in težkočam svoj slovenski značaj. M. Izpiti na srednjih šolah Ravnateljstvo Državne višje realne gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Trstu z dodeljenimi razredi s klasičnim učnim načrtom.-sporoča, da sprejema prijave za privatne vstopne, sprejemne ir^. 7.relos'tne izpite v tajništvu v; Ulici Lazzaretto Vecchio 9-II vsak dan od 10. do 12.-ure. Prošnje (n& kol-kovanem papirju za 24 lir) za zrelostni izpit sprejemajo do vključi no 15. maja, prošnje za ostale iz-* pite pa do 18. maja t. 1. * * * Ravnateljstvo Slovenske nižje-srednje šole v Trstu, ul. della Scuo-la Nuova 14, sporoča, da sprejema; prošnje za sprejemni izpit do 15;. maja vsak delavnik od 9. do 12t ure. Natančnejša obvestila daje tajfiil-štvo. DVA SLOVENSKA IZSELJENCA v Veliki Britaniji, ki prideta-junija na dvotedenski dopust \v Trst, iščeta sobo pri slovenski družini. > Naslov interesentov pri upravi, lista. Odgovorni urednik: dr. Janko Jež; Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu i ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVUCA sprejema od 9-12 in od 17 - 19< , TRST, VIA COMMERCIALE i; 10-11., TEL. 31-813 f Možnost izseljevanja za begunce Slovenec, ki živi v Johannesburgu, da brezplačne informacije o pogojih za izselitev v Južno Afriko ter o .življenju in delu v tej deželi. Ugodna prilika za zaposlitev strokovnih delavcev (ribičev, delavcev - strokovnjakov za konzerviranje ril?, sadja, strokovnjake v sadjarstvu in vrtnarstvu, zidarjev, t,esarjev, ključavničarjev itd.). Lahko pišete v slovenščini, srbohrvaščini, nemščini in italijanščini. Prav tako boste dobili tiskovine v vseh štirih omenjenih jezikih. Prilike za zaposlitev v Južni A-friki so zelo ugodne. Zidarski delavec dobi n. pr. na teden od 15 do 16 funtov š.terlingov, na mesec torej okrog 60. To je približna povprečna plača dobrega delavca. Strokovni delavci imajo še boljše izglede. Računate lahko, da vas stane življenje in hrana približno 20 funtov šterlingov na mesec, lo je eno tretjino plače. Za vse ostale informacije se obrnite na naslednji naslov: 'Dr. A. V. Pintar 16, Elgin Mansions, Cor. Jeppe Delvers Str. Johannesburg Union of South Africa. ^Birma se bliža1 Unarna Zlatarna ul. Roma 19