1hlanuar1990 • številka 2 • letoXU¥ • cena 7 đlnarlev
BORBA MNENJ
V naši rubriki pisma bralcev beležimo odzive na pisanje Novega tednika
v zadnjih tednih. Odmevov, pritožb, mnenj bralcev je vse več. Preberite
jih na straneh 10 in 11.
Črnolaso dekle
iz lezhične sekcije
v množici društev in sekcij obstaja tudi lezbična sekcija. Kako živijo
naše lezbijke in kaj počnejo tiste, ki so organizirane? Zanimivo je, da so
jedro slovenske lezbične sekcije Štajerke. Zakaj? V nasprotju z moško
homoseksualnostjo se lezbijke pritožujejo, da jih sploh ne jemljejo
resno. Ženska spolnost je nasploh podcenjevana, je med pogovorom
potožila lezbijka Sonja. Lezbijke iz Slovenije pripravljajo tudi večje
mednarodno srečanje. Več na strani 12.
Sedemčlanski družini Bevčevih iz Dobja pri Lesičnem so novembra
plameni povzročili veliko goija. Od doma je ostalo pogorišče, mlada
družina s tremi predšolskimi otroci živi pri sosedih, ostareli mama in teta
sta morali prezimovat k sorodnikom v tujino. Najnujnejšo pomoč so
dobili od Rdečega križa in sosedov. O stiski Bevčevih pišemo na strani 8.
Regijska opozicija iioče
denar in vpliv, oblast
pa lepo vreme in mir
s sprejetjem volilne zakonodaje, zakona o političnem združevanju in ponedeljkovim razpisom
aprilskih volitev naj bi stekli kandidacijski postopki tudi na Celjskem. Stran 2.
Prve dni po praznikih je bilo pred bančnimi okenci precej gneče; pred »deviznimi« okenci je bilo
tudi veliko radovednežev, ki so se hoteli prepričati, da je res mogoče (konvertibilne) dinarje menjati
v devize. Sicer pa je bilo največ takšnih, ki so postrgali dinarje v, med novoletnimi prazniki izpraz-
njene, denarnice. Nič manjša gneča ni bila pred okenci internih bank, kjer se tudi še »lovijo«.
Foto: EDI MASNEC
Prava trgovina za vaš
avto
Popravilo amortizerjev
Disk ploščice, zavorne
čeljusti, sklopke
Nihalne roke za Z-101
(cena 140 din)
Celje, Čuprijska 9
Tel. 24-025, 24-303
Celjski atletiki se maje krona
Kladlvar je izgubil sponzorja
Kovinotehno. Stran 9.
Pravi podjetnik je človek s ši-
rokim spektrom znanj
Intervju s prof. Ludvikom Jev-
šenakom o znanju, podjetni-
štvu, preteklosti in prihodno-
sti. Stran 4.
Padajo table in tudi ljudje
Zakaj Jože Kučer ni več pred-
stojnik žalskega sekretariata
za notranje zadeve. Stran 5.
Tretji poizkus, da bi žalski ho-
tel ponovno zaživel
Fanika Lomovšek je sousta-
noviteljica mešanega podjet-
ja. Intervju z njo objavljamo
na strani 6.
2. stran - 11. januar 1990
VOLITVE
Trpki sadeži predvolilne zmede
Regijska opozicija hoče denar In vpliv, oblast pa lepo vreme In mir
Medtem, ko se je regijska ustoličena po-
litika (od partije do fronte in mladine) že
kolikortoliko privadila misli, da odslej ne
bo imela več v zakupu vseh resnic in
v oblasti večine vsemogočih delegatov,
občinski upravni organi dokazujejo z ob-
našanjem v zadnjih štirinajstih dneh, da
so bili pred leti izvoljeni po različnih klju-
čih in s pristanki soc-zveze in komunistov
- nikakor namreč niso kos obveznostim
v pripravah na aprilske volitve. Sicer pa
vseh zapletov v zadnjih dneh niti niso
povsem sami krivi. V panično zmedo jih je
z zapoznelim sprejetjem politične in volil-
ne zakonodaje pahnila tudi slovenska
skupščina.
Čeprav je celo zakon o političnem združe-
vanju pisan tako, da ga niti pravniki še niso
povsem razvozljali, mije v ponedeljek eden
izmed vidnejšh predstavnikov regijske
opozicije zagotavljal, da bodo aprila dobili
vsaj tri četrtine sedežev v republiškem
družbenopolitičnem zboru, približno toliko
pa tudi v občinskih, bi veljalo v takšne
napovedi močno podvomiti. Neu prej bo na-
mreč nujno zagotoviti enakopravnost vseh
politik vsaj na lokalnem nivoju. Regijske
občinske skupščine so namreč večinoma že
pred novim letom imenovale občinske vo-
lilne komisije, v njih pa zaenkrat ni niti
enega predstavnika opozicije. Regijski DE-
MOS je sicer že tretjega januaija naslovil
vsem občinskim skupščinam ne Celjskem
zahteve, da jim omogočijo sodelovanje
v volilnih komisijah, v večini občin pa so to
komentirali kot neosnovano zahtevo, saj
»opozicijske zveze v naši občini še niso re-
gistrirane«. Kako naj bi tudi bile, ko pa so
morala sodišča šele včeraj nastaviti register
novih strank. Ob tem se zastavlja tudi vpra-
šanje, ali se naprimer socialdemokrati ra-
zen v Ljubljani lahko registrirajo tudi po
krajih, kjer imajo svoje pododbore. Ta dile-
ma nekako nenavadno ustreza recimo vladi
v Moziiju, ki bo na eventuelne spremembe
volilne komisije počakala do »registracije
opozicije«, Laščanom, ki bodo kaj ukrenili
le »če bo DEMOS res vztrajal na tem« ali
Celjanom, kjer »ne moremo spet sklicevati
skupščine kar tako«.
Seveda zdaj ne kaže vseh predvolilnih
grehov naprtiti le oblastem. Tudi DEMOS
(znotr^ ali zunaj njega pa tudi območne
organizacije demokratov, socialdemokra-
tov, zelenih in kmetov) se v pripravah na
predvolilne aktivnosti obnašajo kot sra-
mežljiva nevesta pred poročno nočjo, povr-
hu pa ji ženin nikakor ni pogodu. Čeprav so
bili namreč razpisi za sestavo volilnih ko-
misij izredno kratki (dva do štiri dni), so se
zganili šele teden dni po njihovem imeno-
vanju. Dosedaj občinskim volilnim komisi-
jam niso dostavili niti imen svojih ljudi, ki
naj bi v komisijah sodelovali. Morda imajo
povsem prav, da obstoječa lokalna pohtič-
na praksa še vse preveč poskakuje za parti-
jo in se kot pijanec plota oklepa starih na-
vad, vendar bi morala biti tudi opozicija (če
že meni kd^ kaj iztržiti in uveljaviti) malce
bolj prožna. Grožnje, da bodo že storili po
trebno, če se jih ne bo upoštevalo, so pre-
malo.
Nekako bo treba rešiti tudi vprašanje fi-
nanciranja. Politika na oblasti bo (poleg
lastnih članarin) do volitev obračala tudi
proračunska sredstva, opozicija pa je že
vzdignila glavo tudi v zvezi s tem. Območni
odbor Socialdemokratske zveze Slovenije
je vsem občinam v regiji že razposlal pred-
log, da ПсО jim namenno nekaj soldov iz
občinskih proračunov. Čeprav sem prepri-
čan, da bi jim v tokratnih predvolilnih bo-
jih z delnim financiranjem delegati skup-
ščin morali omogočiti vsaj delno enako-
pravnost z bolj bogatimi zvezami, pa bi ve-
ljalo opoziciji zameriti vsaj eno - spet za-
muja, proračuni so večinoma že plansko
razdeljeni in razrezani. BRANE PIANO
Volitve razpisane,
niliče iili ne ustavi
v ponedeljek je predsednik slo-
venske skupščine razpisal splošne
voUtve in volitve predsednika in čla-
nov predsedstva republike. Po sta-
rem le štiriletni mandat, vse ostalo
po novem.
Tako bomo tudi na Celjskem volili
trikrat: 8. aprila delegate v zbor ob-
čin in družbenopolitični zbor repu-
bliške skupščine ter predsednika in
člane predsedstva republike, 12.
aprila delegate v zbore združenega
dela vseh skupščin, 22. aprila pa de-
legate v zbore krajevnih skupnosti in
družbenopolitične zbore občinskih,
mestnih in drugih skupščin; 22. apri-
la bomo ponovno, v drugem krogu,
volili tudi delegate v zbor občin re-
publiške skupščine.
V vse zbore bomo volili po večin-
skem načelu, le v družbenopolitične
zbore pa po proporcionalnem. Torej
po pripadnosti političnim organiza-
cijam in zvezam. Kdo, koga in koUko
lahko v predvolilnem dogajanju kan-
didira, bomo posebej za celjsko ob-
močje objavili v naslednji številki.
BP
KOMENTIRAMO
Volitve in denar
Zadnje dni preteklega Jeta je
bila sprejeta vsa potrebna za-
konodaja za izvedbo letošnjih
spomladanskih volitev. Zakon
o volitvah in zakon o politič-
nem združevanju v tem paketu
vsekakor predstavlja največji
dosežek pri uveljavljanju poli-
tičnega pluralizma in hitremu
prehodu na pot liberalizacije
v Sloveniji. Za pripravo in
sprejem te zakonodaje ni bila
potrebna nikakršna kontrare-
volucija, kot se je to dognalo
zadnje mesece v vzhodnih re-
al-socialističnih režimih. Pre-
nova političnega sistema je bi-
la izvedena po relativno mirni
in reformistični poti.
Nc^bolj »revoJucinarna* po-
teza sedanje politike na oblasti
je sprejem zakona o politič-
nem združevanju s katerim se
zakonsko ureja tudi depoliti-
zacija gospodarstva in ruši
doslej najmnožičnejši ter nć^j-
trdnejši temelj organiziranosti
vodilne partije. Pred dobrim
letom si tega ni mogel pred-
stavljati še nihče, tudi tako do-
ber politični analitik ali futu-
rist ne, tako kot si nismo mogli
predstavljati, da bo tako hitro
padel berlinski zid - simbol že-
lezne zavese med Vzhodom in
Zahodom. Tako se j ponovno
po 200-letih uresničil klic Sor-
bone; »Bodimo realisti in zah-
tevajmo nemogoče«, saj je vse
tisto še včeraj nemogoče da-
nes že mogoče
Politika je marsikdaj tudi
kompromis, zato tudi v tem
primeru ni šlo brez njega. Pri
kompromisih je pač žal vedno
tako, daje njihov rezultat odvi-
sen od energije, ki jo sodelujo-
če strani vložijo v rešitev pro-
blema. Tokrat je vložek v tem-
po razvoja demokracije na Slo-
venskem (ob tihem pristanku
in potreb prenove DPO) bil
bolj na strni opozicije, pa to
etablirana politika prizna ali
ne. Tudi v novem zakonu o vo-
litvah je prisoten kompromis.
Tako kot drugod po svetu, kjer
so volilni sistemi ena od zaple-
tenih političnih zadev, bo tudi
pri nas; toda s to razliko, da bo
pri nas tokrat ta zapletenost
vsaj podvojena. Ta podvoje-
nost zapletenosti se kaže v svo-
ji trodimenzionalnosti, s^ bo-
mo volili kar dvakrat oz. zapo-
sleni celo trikrat. Zaradi načela
neposrednosti bomo poslance
(delegate) volili za štiri različne
nivoje odločanja, od krajevne-
ga do zveznega. In še tretja po-
sebnost, da bo za volitve in do-
ločanje mandatov v družbeno
politični zbor (za razliko od
ostalih dveh zborov) veljalo
proporcionalno in večinsko
načelo. To pomeni, da bodo
volilci lahko na glasovnicah
volili (obkroževali) ali listo
stranko ali posamezne kandi-
date, če se nočejo strankarsko
opredeljevati. Ali nas bo tak-
šen kompromis zadovoljil, pa
je stvar politične ocene posa-
meznih akterjev po volitvah,
pri čemer lahko že sedaj ugoto-
vimo, da bo zaradi zapletenosti
nekaterih postopkov moralo
priti do sprememb.
Napovedane so torej nepo-
sredne, tajne in svobodne voli-
tve. V to verjetno ni dvomiti.
Toda, v zadnjem času se vedno
bolj postavlja vprašanje, ali bo-
do tudi poštene. Pod pošte-
nost zlasti opozicija pojmuje,
da bi imele vse politične stran-
ke enake možnosti v predvolil-
nih pripravah. Glede na kratek
čas obstoja novih strank in na
materialno ter orgsuiizacijsko
prednost dosedanjih DPO bo
to objektivno res težko v po-
polnosti doseči. Vendar, če vsi
resno mislimo s prenovo poli-
tičnega sistema in demokraci-
jo, potem moramo ustvariti
v tem prehodnem obdobju
vs^ minimalne pogoje enako-
pravnega nastopanja v pred-
volilnih aktivnostih tudi v ob-
činah; sicer bo privilegij ko-
garkoli lahko zasenčil prihod-
njo demokratično skupščin-
sko ureditev.
V trenutno zatečenem stanju
razmer med etabliranimi in no-
vo nastalimi organizacijami
obstajata vsaj dva odprta vpra-
šanja, ki jih bomo morali ne-
mudoma rezrešiti v vseh oko-
ljih (občinah). To je vprašanje
fínanciranja in enakopravne-
ga nastopanja v javnosti.
Nova volilna zakonodaja
ureja fìnanciranje političnih
strank po volitvah. Nekoliko
bolj nejasno pa je še to v času
do volitev, ko se zlasti novo
nastale organizacije soočajo
z osnovnim problemom, tj.
materializacija, fìnanciranje
predvolilnih opravil in postop-
kov. Doslej edini Rnančni vir
je članarina, ki jo plačuje član-
stvom. Toda zgolj od članari-
ne, zaradi mnoštva akterjev na
politični sceni, v prihodnje no-
bena stranka ne bo preživela.
In če je politika »vzdrž^ana
nujnost«, torej davek, ki ga vsi
plačujemo, je proračun davko-
plačevalcev v skupnosti poleg
članarine najbolj naravni vir fí-
nanciranja. Vse druge variante
do volitev bi bile netaktične in
politične nemodro spreneve-
danje. Zato ne bi smelo biti di-
leme, kljub nedorečenosti
v tretjem odstavku 27. člena
zakona o političnem združeva-
nju, ki opredeljive fìnanciranje
v občinah z besedo lahko, da
se takšna potrebna sredstva za
predvolilno aktivnost ne bi za-
gotovila tudi vsem tistim, ki se
zaenkrat še proklamirao kot
opozicija.
Drugo vprašanje pa zajema
ureditev javnega predstavlja-
nja in spremljanja predvolilnih
aktivnosti. Pri tem bodo sred-
stva javnega obveščanja ime-
la pomembno vlogo. Zato seje
treba dogovoriti in zagotoviti,
da bodo imele vse stranke in
vsi kandidati možnosti, biti
enakopravno in objektivno
predstavljeni. Informirarije
javnosti pa bo moralo potekati
na profesionalni novinarski
ravni.
V kolikšni meri bosta vsćij ti
dve vprašanji ustrezno rešeni
bo vidno tudi to, v kolikšni
meri uradna politika resno mi-
sli z demokracijo.
VIKI KRAJNC
Volilne »bulcvice« za današnjo rabo
z Nostradamusovsko verjetnostjo
lahko napovemo, da se bo letos na Slo-
venskem pripetila (tragi)komedija
zmešnjav, kiji bodo osnovni takt daja-
le volitve. Čeprav smo za dedka Mraza
dobili nov volilni zakon (ali pa morebi-
ti prav zato), je le malo tistih, ki so že
prodrli v globine volilnega rebusa.
Zdi se, da je nekaterim v interesu, da
volilni golaž zakuhajo tako, da bo pre-
vroč, da bi ga mogel kdorkoli pojesti.
Zaradi popestritve predvolilnih doga-
janj pa smo iz nañalina na sončno luč
potegnili poziv šentjurskim volllcem
iz leta 1869, ki trka na volilno zavest
volilcev ob bliž^očih se »volitvah za
občinsko zastopništvo«, podpisal pa
ga je gospod Martin Kopač, posestnik
iz Anderburga. V milozveneči arhaični
slovenščini gospod Kopač med dru-
gim piše: » Vsaki, radoveden pozvediti,
kako da se ravna z dohodki ino s pre-
moženjem občine, se je gotovo prepri-
čal. da to ravnanje ni bilo pravo ino
postavno, kjer za blagostanje občine
se ni nič storilo, nasproti škode pač
veliko naredilo. Premislite, kako se je
ravnalo z našim denaijem! Velika po-
treba tedaj je, v prihodnji volitvi
v našo zastopništvo izvoliti celo dru-
ge - nove zastopnike, može pametne,
pravične ino neodvisne. Nobeden po-
prejšnih ne smeje ostati, drugač bode
vse pri starem ostalo, ino se ravnalo
po stari šegi. Posebno naj se pazi, da
se ne združijo tako imenovani dobri
bratrički ino boterčki, kakor tudi
žlahta ne, kteri bi se bali se eden dru-
gemu zamerjiti ino bi tudi nepravič-
ne reči odobrili. Nočem reči, da bi ne
bil eden аЦ drugi takih možev pri svo-
jem gospodarstvu pameten ino pravi-
čen človek, alj za zastopnika, kteri go-
spodari z denaijem ino blagom cele
občine, celo ni zmožen. To so nam do-
sedanji zastopniki v danju pokazali.
Na dalje je pa tudi zategadelj celo dru-
gih zastopnikov potrebno, da preišče-
jo ino odkrijejo pogreške ino nepo-
stavno ravnanje poprejšnih zastopni-
kov. Kdor je škodo delal, пг^ njo trpi,
tako, da nas drugih posestnikov ne bo
nič doletelo. Zastopništvo ima oblast,
dohodke in premoženje občine oskr-
bovati, tedaj mora tudi za pravično
ravnanje odgovorno biti.
Šentjurčani! Ako hočete za lasten
prid ino hasek кцј storiti, združite se,
zedinite se na take možje, ktere vam
hočem tukaj omeniti.
Vsak naj pride k volitvi, kteremuje
le mogoče, da se bode vaša volja spol-
nila. Ne smete se pa pri volitvi moti-
ti; pazite tedaj, kedaj in komur bodi-
te svoj glas dali. Volilni razredi so
trije. V kterem kteri od vas na vrsto
pride svoj glas oddati, tamkaj naj tudi
za tiste može glas odda, kteri so v tem
razglasu za tisti razred odločen. Nobe-
nemu drugemu pa glas ne dajte, drži-
te se svojega razreda, da ne bodemo
imeli spake, ino da spravimo naše
možje v odbor.«
Tega leta je bil za šentjurskega župa-
na izvoljen dr. Gustav Ipavec, ki je to
dolžnost vrsto let dobro opravljal.
NATAŠA GERKEÔ
Zeleni o začasnem financiranju
Zeleni Velenja so predlagali začasno financiranje svojega
delovanja do spomladanskih volitev. Takšen predlog so naslo-
vili na delegate skupščine občine Velenje, ki naj bi začasno
financiranje sprejeli v okviru odloka o občinskem proračunu.
Začasno financiranje Zelenim omogoča zakon o političnem
združevanju, ki med drugim določa način začasnega financira-
цја političnih organizacij, ki doslej niso dobivale sredstev iz
proračuna in ki so vpisane v register. Ugotavljajo sicer, da se *
zakon omejuje na republiški proračun, kar pa po njihovem ne bi
smela biti ovira za sprejem načina financiranja tudi na občinski
ravni. Politične organizacije n^ bi tako dobivale sredstva, ki bi
ustrezala dohodku funkcionaija družbenopolitične organizacije
in materialnim stroškom. Zeleni Velenja pozivajo delegate, da
predlog sprejmejo, sicer bo to pomenilo vnaprejšnjo in
izključno dajanje prednosti obstoječih družbenopolitičnih orga-
nizacij in bi lahko imelo v predvolilnem boju nepredvidene
posledice.
TC I
Demos tudi v Šentjurju
Pred razpisom volitev se je v Šentjurju organizirala domača
demokratična opozicija Demos, ki združuje člane kmečke,
demokratske in socialdemokratske zveze. V šentjurski občini že
imajo svojo podružnico kmečke zveze, ostale pa še nastajajo. Za i
predsednika šentjurskega Demosa so izbrali Ivana Pevca iz i
kmečke zveze, za podpredsednika pa Б'гапса Kovača iz demo- j
kratske zveze. Po petkovem organiziranju Demosa so začeli I
sestavljati volilni program, ki bo temeljil predvsem na kmetij-
stvu. Pobudnik Demosa Franc Zabukošek iz demokratske
zveze, je povedal, da se bodo šentjurski simpatizeiji Demosa
srečevali v Ipavčevi sobi Bohorčeve gostilne, kjer naj bi tiil
sedež Demosa in kjer bo na voljo tudi literatura. Šentjurska
kmečka zveza bo na volitvah v družbenopohtični zbor nastopila
samostojno.
BJ
Plačati dva človeka
Območni odbor SDZS Celje je tretjega januarja vsem skupšči-
nam v regiji poslal predlog, da iz naslova financiranje skupnih
aktivnosti zanje zagotovijo sredstva, s katerimi bi lahko do
volitev plačevali enega svojega funkcionarja in enega admini-
strativnega delavca. Predlog utemeljujejo tudi s tem, da republi-
ški zakon pravi, da občine »lahko« sprejmejo takšno začasno
financiranje zvez, ki dosedai niso dobivale proračunskega de-
narja.
BP
DEIVIOS noče biti opazovalec
čeprav volilna zakonodaja določa, da so lahko predstavniki
Tcizhčnih zvez, ki se udeležujejo volitev, opazovalci na volilnih
komisijah, je koordinacijski odbor DEMOS za celjsko območje,
ki je bil ustanovljen 26. decembra, vsem občinam ponudil svoj
predlog. Po njem naj bi v vse občinske volilne komisije vključili
tudi po enega predstavnika DEMOS.
BP
Opozicija tudi v Žalcu
Jutri naj bi tudi v Žalcu ustanovili kr^evni odbor Slovenske
demokratične zveze in obenem konstituirali tudi DEMOS, zdru-
ženo opozicijo za območje občine Žalec. Oboje se bo pričelo ob
18. uri v sejni dvorani gasilskega rtoma v Žalcu.
Ceiisica partija o nalogah In spremembah
Včeraj seje v Celju sestalo predsedstvo občinske zveze komu-
nistov. Določili so naloge CK ZKS Celje ob volitvah in se
seznanili z reorganizacijo ZKS, ki jo terja Zakon o političnem
združevanju
Pučnilc o političnih razmerah
Drevi ob 19. uri bo v knjižnici Kulturnega centra Ivan Napot-
nik v Titovem Velenju pogovor z dr. Jožetom Pučnikom o delo-
vanju DEMOS in SDZS. Pučnik je tudi predsednik predsedstva
DEMOS, slovenske združene opozicije, največ pa je pričakovati
o pravkar razpisnih volitvah.
DOGODKI
11. januar 1990 - stran 3
Zelena zima vpliva na prodajo
Na boljšem so tam, kjor so se prawočasno prilagodili tržnim
razmeram
Торги, Korsu, Elkroju,
Modnemu salonu iz Titove-
ga Velenja in še kateremu
drugemu proizvajalcu zim-
skošportne konfekcije goto-
vo ni v prid že tretja zima
brez snega. Zagotovo se jim
bo to, še posebej èe tudi ja-
nuarja ne pade ničesar z ne-
ba, poznalo pri prodaji. Po
telefonu smo izvedli kratko
anketo med temi proizva-
jalci in dobili najbolj za-
skrbljujoče odgovore pred-
vsem tam, kjer so na tovrst-
no proizvodnjo najbolj ve-
zani.
Vprašanje, ali bo tudi le-
tošnja zima zelena, si razen
otrok, ki čakajo na počitnice,
zastavljajo predvsem tisti, ki
jim snežna odeja prinaša ko-
risti. Res da cestarjem ta-
krat, ko je ni, ostalim pa
v glavnem takrat, ko je še
posebno debela. Zato se naj-
bolj obračajo v nebo kmetij-
ci, turistični delavci in tudi
tekstilci, ki proizvajajo zim-
skošportno konfekcijo.
Med slednjimi so lahko.
vsekakor ngjbolj zaskrbljeni
v Торги in Korsu. Tomaž
Udrih, vodja komerciale
v Торги sicer pravi, da je
v tem času težko ocenjevati,
kakšen vpliv ima na zmanj-
šano prodíyo zelena zima,
kolikšnega pa bojkot srb-
skih kupcev. Vsekakor pa
drži, da bi v obeh primerih,
torej če bi Srbi sprejeli naro-
čila, oziroma če bi bila zima
bogatejša s snegom, ostali
brez zaloge. Da posledice
trenutno niso hujše, se imajo
zahvaliti predvsem dejstvu,
da so 70 odstotkov svoje pro-
izvodnje vezali na predelavo
za tuji trg, 30 odstotkov pa
prodajo doma, od tega spet
30 odstotkov v Srbiji. Vseka-
kor računajo, da bodo pri-
hodnje leto odstotke prede-
lave za tuji trg še povišali.
Zelo pomembno vpliva
pomanjkanje snega tudi na
prodigo Korsovih proizvo-
dov. Po besedah direktorja
Franca Mlakarja še ne mo-
rejo natančno oceniti, kolik-
šen je, oziroma bo ta vpliv,
lahko pa bo tudi katastrofa-
len, če v januarju in februar-
ju sploh ne bi bilo snega. Ni-
kakor niso pričakovali, da
jim jo bo zima že v tretje za-
godla, zato za v bodoče ni
drugega zdravila, kot prila-
gajati proizvodni program
novim razmeram.
Manj se bodo letošnje vre-
menske zimske razmere
odrazile na prodajo v Elkro-
ju, ker so po besedah direk-
torja Ivana Kramerja zaradi
denarnih razlogov proizvod-
njo zimskošportne konfekci-
je zmanjšali. Povsem brez
posledic vse skupîù verjetno
ne bo, vendar ti vplivi ne bo-
do odločilni.
Podobno je tudi v Mod-
nem salonu, kjer ne stavijo
samo na enega konja in kjer
so se v zadnjih letih s proiz-
vodnjo še n^bolj prilagéuali
razmeram na tržišču. Na
takšne stvari je treba biti pri-
pravljen, je povedal direktor
Modnega salona Marjan Ga-
beršek. Streznila jih je že
lanska zima brez snega, zato
letos niso hoteli biti več od-
visni od »boga«. Tudi za
v bodoče so v Titovem Vele-
nju optimisti, upanje jim na-
mreč vliva tudi Markovičev
program, ki pa se bo po mne-
nju Gaberška v praksi izšel,
če ne bomo več podpirali ti-
stih, ki životarijo.
R.PANTELIČ
Varstvo zraka
po novem
v Celju so z reorgani-
zacijo interesnih skup-
nosti ukinili tudi SIS za
varstvo zraka, ki je bil
edina tovrstna interesna
skupnost v Sloveniji.
V tem prehodnem ob-
dobju bo naloge s po-
dročja varstva zraka
prevzel izvršni svet, ko-
mite za urejanje prosto-
ra in varstvo okolja pa
naj bi opravljal strokov-
ne in administrativne
naloge.
Vendar pa se sredstva
za SIS niso zbirala s pri-
spevno stopnjo kot pri
drugih skupnostih, pač
pa s prispevki po poseb-
nem sporeizumu. Lani so
tako podpisniki sporazu-
ma plačevali prispevke
v letnih pavšalnih zne-
skih, razen dveh glavnih
onesnaževalcev Ema in
Cinkarne, ki sta plačevala
prispevek po dejanski
emisiji škodljivih snovi
v zraku. Del sredstev za
delo sisa pa so prispevali
tudi iz občinskega prora-
čuna. Zbrana sredstva so
porabili predvsem za
vzdrževanje merilnih
aparatov in izvajanje me-
ritev onesnaženosti zraka
v okviru Zavoda za soci-
alno medicino in higieno.
Nekaj zbranega denarja
pa so namenili tudi za so-
financiranje raziskav.
V prihodnje naj bi se
sredstva iz prispevkov or-
ganizacij zbirala na po-
sebnem računu občinske-
ga proračuna, vendar
v okviru komiteja za ure-
janje prostora še niso
oblikovali besedilo nove-
ga sporazuma, ki ga bodo
poslali v podpis organiza-
cijam, ni pa še tudi jasno,
ali bo sistem financiranja
doživel kakšne spremem-
be, glede na to, da se v re-
pubhki pripravlja zakon
o tako imenovanem eko-
loškem dinarju.
TC
Petlčni v stanovanja,
mularija pa v zakloniššče
Spomladi bodo delavci
Gradisa med Namo in avto-
busno postajo v Žalcu začeli
graditi stanovanjsko po-
slovni objekt. To so infor-
macije predsednika izvrš-
nega sveta, mnenja pa so
malce deljena.
V poslovno stanovanj-
skem objektu bo dobila pro-
store banka, pošta, tudi inte-
res za poslovne prostore je
precejšen. O tem, da v Žalcu
nujno potrebujejo novo ban-
ko in novo pošto, se strinjajo
tako krajani kot predstavni-
ki občinske oblasti. Sedanji
prostori obeh institucij so
namreč pretesni za vso mno-
žico, ki jih vsak dan oblega.
Po projektu, ki ga je pri-
pravil Gradiš, na natečaju pa
so sodelovali tudi predstav-
niki Ingrada in Vegrada, je
predvidena tudi gradnja pri-
bližno dvajsetih stanovanj
v tem objektu. To bi bila sta-
novanja, namenjena tistim,
ki imajo nekaj več pod pal-
cem, nikakor pa ne prosil-
cem solidarnostnih stano-
vanj, kot je dejal predsednik
izvršnega sveta. S tem se ne
strinjajo v kr^evni skupno-
sti. Menijo namreč, da пцј bo
objekt namenjen izključno
poslovnim prostorom, stano-
vanja pa naj se gradijo dru-
god. Predstavniki krajevne
skupnosti in krajevne konfe-
rence socialistične zveze
imajo pripombe tudi na
predlog prometnega režima.
Po njihovi oceni je že seda-
nje križišče pri kemični či-
stilnici in fotografskem ate-
ljeju preozko, povzroča pro-
metne zamaške, povečan
promet do poslovnega ob-
jekta pa bo prometni kaos
samo še povečeval.
Po besedah predsednika
izvršnega sveta bodo v tem
objektu oziroma zaklonišču,
ki ga bo treba urediti ob po-
slovnem centru, namenili
prostor mladim. Le-ti doslej
v Žalcu niso imeli svojih pro-
storov. Kaj o tem menijo kra-
jani, vsaj doslej ni bilo slišati
ničesar. Precej pripomb pa
je bilo slišati na poslovni
center zaradi bližine vrtca.
Nekateri namreč menijo, da
izpušni plini malčkom na
povečanem parkirnem pro-
storu ne bodo ravno koristili.
Ko smo o tem povprašali di-
rektorico vzgojno varstvene-
ga zavoda, smo izvedeli, da
v vrtcu nimajo pripomb toli-
ko časa, dokler poslovni ob-
jekt ne bo posegal v njihov
življenjski prostor.
Poslovno stanovanjski ob-
jekt terja še en ukrep. Na
predvidenem prostoru so
v napoto tri stanovanjske hi-
še. Načelno stanovalci niso
proti rušenju, s^ že dobrih
deset let menda vedo, da so
hiše predvidene za rušenje.
Тегјадо pa izpolnitev določe-
nih zahtev; kot je bilo moč
sklepati po zadnjih informa-
cijah, so z vsemi tremi našli
skupen jezik. Bolj so bili nad
tem, da so hiše predvidene
za rušenje, presenečeni na
Zavodu za varstvo narave in
kulturne dediščine. Ko smo
minuli ponedeljek skušali iz-
vedeti, kako je z zaščito teh
objektov, so nam pojasnili,
da o gradnji poslovno stano-
vanjskega objekta ne vedo
ničesar in da se v občini spet
enkrat dogovarjajo mimo
njih.
IRENA BAŠA
Kaj Je resnica o radonu?
Celjski izvršni svet meni,
da je poročilo, ki ga je v zve-
zi z merjenjem radona v ne-
katerih zgradbah v Celju
dalo Društvo za varstvo
okolja, premalo pretehtano
in zavajajoče. Takšno poro-
čilo pri stanovalcih neupra-
vičeno vzbuja strah pred se-
vanjem v njihovih stanova-
njih. Za takšen zaključek se
je izvršni svet odločil po-
tem, ko so na njihovi zadnji
seji svoja stališča predsta-
vili tako člani Društva kot
predstavniki Inštituta Jožef
Stefan in republiškega Za-
voda za varstvo pri delu, ki
je tudi opravilo meritve.
Soočenje naravovarstveni-
kov in stroke ni uspelo us-
kladiti mnenj, saj so oboji
vztrajali pri svojih stališčih.
Stroka je skušala dokazati,
da ni mogoče govoriti
o škodljivih vplivih sevanja,
ki so ga pokazale meritve,
ker so doze nižje od mej, ki
jih za gradnje priporočajo
v svetu. Zakonodaje na tem
področju ni, eno najstrožjih
ffieril pa priporoča za obsto-
ječa stanovanja do 20 mSv,
za bodoča stanovanja pa 5 do
10 mSv. Razen tega ni študij,
ki bi dokazovale vplive niz-
kih doz sevanja na človeka.
Kot je pojasnil predstvnik
Zavoda za varstvo pri delu,
^ag. Kuhar, so študije, na
katere je svoj komentar opr-
|o Društvo, zgolj interpolaci-
ja podatkov, dobljenih v štu-
dijah vplivov visokih doz se-
danja, ki pa so brez dvoma
škodljive. Glede sevanja so
strokovnjaki povedali, da ga
80 odstotkov prihaja iz zem-
lje in je torej odvisno od se-
stave tal. Le 20 odstotkov se-
vanja povzročajo drugi vpli-
vi, tudi denimo elektrofilter-
ska opeka. Tudi glede vpli-
vov radona oziroma njego-
vih potomcev na zdravje, se
stroka ni strinjala s podanim
mnenjem Društva. Pojasnili
so, da denimo pljučni rak
v 80 odstotkih povzroča ka-
jenje, v 10 odstotkih onesna-
žen zrak in le v 10 odstotkih
drugi vplivi.
Med sejo so strokovnjaki
izmerili tudi koncentracijo
sevanja v mali dvorani Na-
rodnega doma v Celju. Re-
zultat: 80 bq na kubični me-
ter, kar je le пекг^ј manjša
koncentracija kot so jo na-
Za mnenje o strokovni
razlagi rezultatov smo pro-
sili tudi Bojana Salamona,
stanovalca iz Drapšinove 9;
»Takšno reakcijo sem pri-
čakoval. Pristojni pač hoče-
jo razbliniti problem, ker
ga niso sposobni rešiti. Sta-
novalci smo nad takšnimi
razlagami zgroženi, vendar
bomo bitko nadaljevali. Če
nam že ne morejo ponuditi
rešitev, naj nam vsaj pove-
do resnico, da bomo sami
poskrbeli za svoje zdravje.«
merili denimo v Drapšinovi
7 in višja od tiste v Drapšino-
vi 15 in 17.
Društvo za varstvo okolja
se ni strmjalo z razlago in je
menilo, da je treba vsako do-
zo nad naravnim sevanjem
obravnavati kot nevarno vse
dotlej, dokler ne bo znan-
stveno dokazano, da to ni.
Radon in njegove potomce
poznamo premalo časa, da bi
lahko govorili o medicinskih
Elektrofíltersko opeko so
prenehali izdelovati 30. ju-
nija 1986. Proizvodnja je te-
kla 26 let. Krožijo govorice,
da so proizvodnjo ustavili
zaradi škodljivosti opeke.
Ing. Mirko Zager je pove-
dal, da to ne drži pač pa da
so bili vzroki ekonomski.
vplivih na človeka, sta na se-
ji menila predstavnika dru-
štva, ki pa sta v svojem poro-
čilu dala razumeti tudi to, da
vendarle niso vprašljiva
zgolj stanovanja in elektro-
filterske opeke, pač pa, da je
problematika širša, saj je Ce-
lje ekološko zelo obremenje-
no, sevanje pa пгд bi povzro-
čala tudi proizvodnja Ti02
v Cinkarni.
Vsi so se strinjali le o tem,
da je treba študijo nadaljeva-
ti. Izvršni svet je predlagal,
naj Društvo pripravi spisek
lokacij, kjer bi izmerili seva-
nje, vključili pa пдј bi stano-
vanja iz elektrofilterske ope-
ke in tudi tista iz drugih
gradbenih materialov. Dru-
štvo je še menilo, da bi meri-
tve morali opraviti tudi na
prostem.
NADA KUMER
SVET MED TEDNOM
Piše Slobodan Vujanović
BÊti all ne biti Gorbačova?
Ali je odločilni trenutek za Mihaila Gorbačova, njegov
»biti ali ne biti«, nastopil že zdaj? Mnogi pripisujejo obi-
sku Gorbačova v separatistično razpoloženi Litvi odloči-
len pomen, zlasti, ker sovpada z izbruhom separatističnih
strasti v Azerbajdžanu.
V	Litvi je tamkajšnja KP pred nedavnim razglasila osa-
mosvojitev, oziroma odcepitev od sovjetske KP, želeč
ohraniti vs£Ú nekaj verodostojnosti pred bližajočimi se
večstrankarskimi volitvami v tej republiki, ki ne skriva
več želja po popolni osamosvojitvi izpod sovjetskega
»imperija«. V Azerb^džanu so se po sporu z Armenijo
zastran oblasti Nagorno-Karabah, ki je prerasel v malo
državljansko vojno s prelivanjem krvi, začeli nemiri ob
meji z Iranom in Turčijo. Prišlo je celo do »preboja meja«
prebivalstva, ki zahteva odprte meje in omogočenje stikov
s sonarodnjaki in sorodniki (v SZ živi pet milijonov Azer-
b^džancev, v Iranu pa šest milijonov).
V	obeh primerih, litvanskem in azerbajdžanskem (ki pa
nikakor nista edina te vrste), je Gorbačov pred »nemo-
gočo« nalogo: kako naj zgolj s političnimi sredstvi doseže
rešitev, sprejemljivo za vse, torej tudi za moskovske cen-
tralne oblasti. Ni skrivnost, da seje Gorbačov znašel pod
hudim pritiskom nasprotnikov njegove perestrojke iz vrst
partijskega aparata. Z druge strani pa na udaru tistih, ki od
njega zahtevajo, naj končno »zgrabi bika za roge« in
odpravi partijski monopol v politiki in gospodarstvu.
Soočen s tem gordijskim vozlom, odhaja Gorbačov na
tridnevni obisk v litvansko prestolnico Vilnjus. Kaj bo
tam opravil, je težko napovedati, vendar precej pove že to,
da voditeljev litvanske KP ni mogel prepričati, naj spre-
menijo svojo odločitev, niti ob njihovem nedavnem obi-
sku v Kremlju. Kaj naj bi torej zd^j opravil na njihovem
domačem terenu«? Gotovo se zdi le eno, Gorbačov se ne
namerava zatekati k sili in orožju, zlasti ne po dognanjih
po vsej Vzhodni Evropi. In po drugi strani spet, ali lahko
s političnimi sredstvi sploh kakorkoli ustavi neskrite tež-
nje pribaltskih republik (separatizem pa je vedno moč-
nejši tudi drugod) po odcepitvi?
Nemara preostra Gorbačovu samo še ena pot - preobli-
kovanje celotne zasnove sovjetske federacije z dodeljeva-
njem večje suverenosti republikam, najbrž tudi ob spremi-
njanju sedanjih administrativnih meja (poleg korenitih
političnih in gospodarskih reform, seveda). Niti v tem
primeru seveda nikakor ne bo zagotovljen obstoj sovjet-
ske države v njeni sedanji obliki in velikosti, toda
v nasprotnem primeru, kot je svaril Gorbačova nedavno
preminuli akademik Andrej Saharov, je nujno »tragično
razsulo sovjetskega imperija«.
SEV z n0¥0 podobo
Po letu več kot pretresljivih dogajanj in sprememb
v Vzhodni Evropi so se v Sofiji na zasedanju Sveta za
vzajemno gospodarsko pomoč (SEV) sešli predsedniki
vzhodnoevropskih vlad. Spremenjena politična podoba
Vzhodne Evrope seje neizbrisno vtisnila tudi v nekdaj
monolitno gospodarsko skupnost. Za pogajalsko mizo so
se znašli ljudje, ki so v svojih državah na čelu sprememb
v smeri politične demokracije (večstrankarstva idr.) in
tržnega gospodarstva. Prvič je bil na takšnem sestanku
tudi nekomunist - poljski premier Mazowiecki.
Nek^j značilnih poudarkov: sovjetski premier Rižkovje
napovedal, da bodo v SEV že v začetku prihodnjega leta
začeli medsebojno trgovino obračunavati v konvertibilnih
valutah po svetovnih cenah; češkoslovaški fínančni mini-
ster Klaus je odkrito zagrozil, da bo ČSR (ne več ČSSR)
izstopila iz SEV, če drugi ne bodo upoštevali njenih pred-
logov za preoblikovanje SEV v sodobno gospodarsko inte-
gracijo, zasnovano na tržnih mehanizmih in po vzoru
Evropske skupnosti. Premier Mazowiecki je predlagal, naj
ustanovijo komisijo, ki bo v najkrajšem času pripravila
nov status SEV...
Vsi ti in drugi predlogi so krepko vzburkali ozračje na
doslej rutinskih podobnih zasedanjih. Kaže, da se pred
SEV zarisuje alternativa: ali bo resnično šel na sledeh
zahodne integracije (kar pa bo realno le težko uresničljivo)
ali pa bo moral razpasti. Nekateri analitiki menijo, daje to
verjetnejša možnost in ob tem opoza^ajo tudi na zname-
nja »razkroja« varšavske zveze, ki n^ bi se začel že s pad-
cem berlinskega zidu in napovedanim umikom sovjetske
vojske iz vzhodnoevropskih držav.
V nekaj vrstab
•	Ugledni ameriški tednik Time je v posebnem pre-
gledu dogajanj in razmer v Vzhodni Evropi z mastnimi
naslovi navedel tudi datume volitev (večstrankarskih)
v posameznih državah. Najprej bo na vrsti Madžarska (25.
marca), nato Romunija (aprila), Vzhodna Nemčija (6.
тцја), Bolgarija (junija) in Češkoslovaška (junija). Na Polj-
skem so bile volitve (sicer le za zgornji dom parlamenta)že
lani, a je v političnem razmerju sil tehtnica že na strani
nekdanje opozicije. Vzhodni Evropi se v vsakem primeru
obeta razburljivo leto.
•	Po neslavni intervenciji in udaru v Panami (zahteval
je na stotine smrtnih žrtev) je Bela hiša prišla do svojega
plena: nepokorni panamski voditelj general Antonio Nori-
ega se je prostovoljno predal ameriškim oblastem. Pred
zveznim sodiščem v Miamiju se bo zdaj zagovarjal hudih
obtožb - trgovanja z mamili, »pranja« denarja, sprejema-
nja podkupnin kokainske mafije idr. Da bi pomiril razbur-
jeno svetovno javnost, je predsednik George Bush razgla-
sil, da predaja Panamski prekop pod upravo Paname, kar
je do konca desetletja v vsakem primeru predvideval spo-
razum med državama. To pa za zdaj še nikakor ne pomeni
umika ameriške vojske, še manj »razprodaje« ameriških
interesov v Panami.
4. stran - 11. januar 1990
INTERVJU
Pravi podjetnik Je čioveic
s široitim speiftrom znanj
Ludwik Jevšenak o znanju, podjetnišivu, preteklosti In prihodnosti
Ob vstopu v gospodarske reforme,
ko se sprašujemo, kaj moramo imeti
najprej, da bomo z manj žrtvami po-
spravili s starimi zablodami, smo kar
nekako pozabili na znanje. Bolj govo-
rimo o trgih, borzah, vrednostnih pa-
pirjih, skratka o vsem tistem, kar je
novega v našem besednjaku. Nekako
samoumevno se nam zdi, da bo zgolj
podjetnost tista, ki nam bo vse to
prinesla. A brez znanja ne bo šlo. Za-
to smo k razgovoru povabili profe-
sorja Ludvika Jevšenaka, direktorja
Delavske univerze Celje, ustanove, ki
bi morala imeti v teh procesih tudi
pomembno vlogo. Beseda je tekla
o znanju in podjetništvu.
V preteklosti, ko nam je primanjko-
valo znanja, se je bilo treba veliko
dodatno izobraževati, danes, ko dobi-
va veljavo podjetništvo, pa se zdi,
kot da dodatnega izobraževanja ne
potrebujemo več?
Jevšenak: »Če razvoj človeštva pra-
vilno gledamo, torej tako, da razen
drevja vidimo tudi gozd, opazimo, da
je za začetek vsakega razvojnega kora-
ka človeka značilna na eni strani upo-
raba novih spoznanj, na drugi pa prava
sla po znanju. Stalno nezadovoljstvo
z doseženim, ta osnovna lastnost člo-
veka, je vir napredka. In znanstvenik,
ki se neha čuditi, češ, da že vse zna in
ve, preneha biti znanstvenik. Vse to
velja tudi za družbo. Tisti hip, ko se
kak družbeni sistem ustraši novih
spoznanj ali, navidez zaradi drugih po-
treb, preneha v dovolj veliki meri pod-
pirati pridobivanje novih znanj (to pa
je raziskovanje in izobraževanje) ob-
stane na mestu, zastari. Seveda je to
mogoče le v avtoritarnih družbah, v si-
stemih, kjer se nekje od vrha odloča,
kam se bo usmerjal družbeni proiz-
vod. V sistemih pa, kjer vlada prava
demokracija, je zagotovljen tudi razvoj
znanja in izobraževanja. Znanje je kot
kapital, nikoli ga ni dovolj in nepresta-
no ga je treba obnavljati in ga množiti.
Razvojno perspektivne družbe zato
razvijajo celo množico institucional-
nih in drugih oblik, kjer si lahko ljudje
znanje pridobivajo. Ena takih najpo-
gostejših oblik za pridobivanje novih
znanj je ljudska ali pri nas delavska
univerza. Le da pri nas in še zlasti
v celjskem primeru, tisti, ki odločajo,
skorajda ne vedo, kam z njo. Očitno je,
da seje odmik od osnovnih načel, s ka-
terimi si je v svoji mladosti naš sistem
pridobival zaupanje ljudi - pomislimo
samo na geslo: »Napredek in pros veta,
naša bo osveta« - v zadnjih letih kazal
tudi v odnosu do delavskih univerz, ki
so jih kar izobčili iz izobraževalnega
sistema...
Podjetništvo, ki ga uvajamo po toh-
ko desetletjih drugačnih gospodarskih
poskusov, ne bo mogoče brez demo-
kracije in znanja. Kdor bo to prej spoz-
nal, bo bolj zagotovo uspel. Zato izo-
braževanje in delavska univerza kot
pravi naslov za potrebna znanja ima
perspektivo.«
Podjetništvo - vrnitev
k človeku
Mislite, da bo podjetništvo rešilo
vse, oziroma da lahko en človek nare-
di vse sam?
»Beseda podjetništvo, bi si upal reči,
skoraj vsakomur pomeni za odtenek
nekaj drugega. Bilo bi zanimivo z an-
keto ugotoviti, kaj si ljudje pod tem
pojmom predstavljajo - še zlasti po
tolikih letih samoupravne demokraci-
je. Zato mislim, da bo ta pojem pri nas
šele dobil svojo pravo, nam lastno vse-
bino.
Za zdaj pa ljudje po mojem še razmi-
šljajo, kaj vse utegne to potegniti za
sabo. Vsekakor pa to pomeni v določe-
nem smislu vrnitev k človeku, prislu-
škovanje njegovim potrebam (in nji-
hovo vzbujanje), spreminjanje medse-
bojnih odnosov, več prijaznosti, člove-
ške topline do kupca-človeka, več
spoznavanja kupčevega kulturnega
kroga, da ga bom s svojo reklamo bolj
»zadel« itd., itd.,
Naivna predstava iz časov kapitali-
stičnega hberalizma, češ, da podjetnik
z vsemi sredstvi le uničuje konkurenta
in delavca, je vendarle v veliki meri
stvar preteklosti. V novih okoljih in
pogojih bo pravo dobilo svojo osnov-
no vlogo, z njim vred pa mnoge druge
znanosti. Zato postati podjetnik ne po-
meni le, da znamo nekaj delati in, da
smo registrirali podjetje. Pa tudi ne, da
imamo nekaj ekonomskih in finanč-
nih znanj, marveč je pravi podjetnik
človek z zelo širokim spektrom znanj
predvsem o ljudeh, s trdnimi etičnimi
vrednotami, človek, ki je odprt do dru-
gih in vedno nezadovoljen z doseže-
nim in se zato neprestano izobražuje.
Hkrati pa človek, ki spoštuje in ceni
okolje, v katerem živi in dela s svojimi
delavci, njihovo tradicijo in poseb-
nostmi.
Celje kot industrijsko središče
s kmečkim zaledjem, svojo bogato et-
nično in kulturno tradicijo ima na tem
področju še lepe možnosti. Poglejte
npr. Zreče, kako sta se tu srečno našli
bogata kovaška kmečka tradicija in
sposoben managment.
En sam človek, četudi šolan mana-
ger, ne more narediti vse sam. Treba je
n^ti pozitivno medsebojno prepleta-
nje znanj - če hočete svetovnega ma-
nagmenta z domačimi etničnimi zna-
čilnostmi in vrednotami.
Škoda bi bilo misliti, da so le tuja
znanja rešilna za Celje; potrebujemo
tudi, in še kako, domače rešitve, avten-
tične celjske kombinacije znanj, kjer
bo manager upošteval tudi kulturo in
tradicijo domačega delavca.«
Razburili smo postane vode
Mnogi bodo kot tehnološki, eko-
nomski presežki izgubili službe, novo
bodo morda lahko dobili, če se bodo
dodatno izobraževali, prekvalifícira-
li. Na tem področju tudi še ni ničesar
narejenega? Kaj lahko torej pričaku-
jemo?
Jevšenak: »Precej, čeprav rešitve ni-
so povsem enostavne. Marsikdaj se na-
mreč zgodi, da odgovorni naprtijo izo-
braževanju najprej teoretične možno-
sti, da bo rešilo gospodarske proble-
me, potem pa, ko jih ne, še odgovor-
nost za neučinkovitost. S tem opravi-
čijo sebe, ki so vseskozi imeli platno in
škarje v rokah in so v resnici krivi. Ob
prehodu iz dogovornega v tržno go-
spodarstvo se zastavlja vprašanje, ka-
tera podjetja se bodo najbolj razvila in
torej nudila največ delovnih mest ter
s tem, katera znanja bodo pri zaposlo-
vanju imela prednost. Odgovora še ni.
Če pa pogledamo naše razvite sosede,
vidimo, da so nekatera znanja, po kate-
rih bo verjetno tudi pri nas največje
povpraševanje. To so znanja iz sodob-
ne tehnike (računalništvo) in tuji jezi-
ki. Nato pa pridejo znanja - vsaj tako
so menili maja 1988 na nekem posve-
tovanju na Koroškem - ki bodo izhaja-
la iz poznavanja ljudi. Vsak proizvod,
vsaka storitev, ki ustreza človekovi na-
ravi, njegovim nagnjenjem, tradiciji
ipd., ima prihodnost.
Takoimenovani tehnološki presežki
so le dokaz, da v družbi nismo bili prav
usmerjeni. S tem, ko smo v podjetni-
štvo sprostili ljudsko domišljijo in dali
vsakemu možnost, da odpre svoje po-
djetje, dela in prodaja, kar zna in misli,
da bodo ljudje kupovali, smo zbudili
poseben nemir, konkurenco v inven-
tivnosti, domiselnosti in razburkali te,
doslej preveč postane vode.
Verjetno je bilo vredno za to ceno
vzeti v zakup težave, ki bodo nastopile
ob teh spremembah. Tudi začasno
brezposelnost. Mi vsi bomo namreč ži-
veli v tem nemiru in vsak izmed nas se
bo dnevno spraševal: Kako naprej? Ali
bi šlo bolje drugače in ne tako, kot
doslej? Ko hodim po lepo obnovlje-
nem starem Celju, se mi zdi, da iz mno-
gih tamkajšnjih majhnih lokalov, trgo-
vinic, delavnic že veje ta nemir. Le
nekaj bo sčasoma nujno dodati: sklad-
nost kvalitete ponujenega izdelka, sto-
ritve in lepoto prostora, kjer to poteka,
s kulturo, prijaznostjo in razgledanost-
jo prodajalcev. Zdaj še vse prevečkrat
resnično kulturno ponudbo nadomeš-
ča nekaka (malo)meščanska priliznje-
nost, kakor marsikdaj neizobražene-
mu človeku kič nadomesti umetnost.
Toda pot gre naprej in podjetništvo bo
prineslo tudi spreminjanje človeka,
prodajalca in kupca. Tako je razvoj
vgrajen v družbeni sistem, razvoj vsa-
kogar in s tem vseh po naravni, demo-
kratski, ne delegirani ali celo diktirani
poti. Treba bo imeti dober nos, zato. pa
bo spet treba vedeti, kako to deluje
drugje, kako se sploh kvalitetno dela,
kakšen je moj potencialni kupec.
Kakšne navade ima in kaj ceni. Tudi to
je trg in tržno gospodarstvo.«
Zgodovinski spomin
že prej ste rekli, da podjetništvo ne
bo rešilo vsega, vendar pa napredka
ne bo tudi brez vlaganja v znaiye in
razvoj. S preobrazbo občine prihaja
pod njeno okrilje tudi t. i. instituci-
onalno vspodbujanje inventivne de-
javnosti. Kaj nam bo to prineslo?
Jevšenak: »Res, podjetništvo ne bo
rešilo vsega. Še vedno bo treba za ne-
katere skupne potrebe združevati ka-
pital, namerno kako dejavnost pospe-
ševati, se dogovarjati o posamezñih
smereh skupnega razvoja ipd. Človek
je družbeno bitje, zato torej je treba to
družbo organizirati, ne pa jo prepustiti
stihiji neurejene konkurence ter med-
sebojnega tekmovanja.
Ob prehodu v podjetništvo nekateri
naši veljaki prav to premalo upošteva-
jo in nevarnost je, da prehajamo iz ene
skrajnosti, iz pretirane samoupravne
normiranosti, v drugo - neurejenost.
To se je n.pr. pokazalo ob ukinitvi SIS-
ov, ko je njihove dejavnost praktično
brez sprememb prešla na upravo. Češ,
saj bo trg s svojo ponudbo in povpra-
ševanjem ter privatno iniciativo urejal
stvari po ljudski volji. Toda povsod po
svetu družba preko svojih izvoljenih
predstavnikov ureja področja kot so
zdravstvo, izobraževanje itn. Zaenkrat
cehovstva, ki je bilo vgrajeno v SlS-e,
s prenosom pristojnosti na občinsko
upravo tudi v Celju nismo odpravili.
Pa bi prav to pomenilo, da smo do-
umeli, da gre za kvalitetni, ne le forma-
len premik.«
Tudi vi pravite, da je ključ prihod-
nosti v bogati, etnični in kulturni
preteklosti. Ne le v dobrem, tudi
v slabem smislu, saj ravno v tem času
v okolici Celja odkrivamo nekatera
grobišča, za katera mladi nismo ve-
deli. Ali iz te preteklosti dovolj čr-
pamo?
Jevšenak: »Zgodovina se ne ponav-
lja, nas pa uči. Prav ob prelomnih tre-
nutkih, ko po starem ne gre več, novo
pa pravkar prihaja, jo je vredno vzeti
za učiteljico, da bi bolje razumeU in se
pripravili na bodočnost.
Nekatera nedavna odkritja so nas
pretresla in sodobni Celjani jih ne mo-
remo vzeti za svoja, kot ne Frankolov-
čani znanega pomora talcev, toda zani-
kanje zgodovinskih dejstev bi po svoje
pomenilo, onemogočiti nam in zanam-
cem priti do (strašnega) nauka prete-
klosti.
Za razliko od drugih živali imamo
ljudje zgodovinski spomin. Zanemari-
ti njega, pomeni odreči se delu človeč-
nosti.
Celje premalo črpa iz svoje preteklo-
sti in tudi najmanjša odkritja, kot
drevje v gozdu zgodovine ne bi smela
zamegliti pogleda na ves gozd, kajti
ključ prihodnosti je v preteklosti. Tre-
ba pa jo je spoznati in čimbolj obogati-
ti z znanjem sedanjosti.«
RADO PANTELIČ
OKNO V JUÛOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Inflacija do 2.665 odstotkov
strokovnjaki po Jugoslaviji se prav zdaj dajejo, kolikšna
je bila lanska inflacija. Nekateri trdijo, da nekaj čez 2.100
odstotkov, drugi se sklicujejo na maloprodajne cene, ki so
narasle za 2.665 odstotkov, za tretje je merilo devizni tečaj
(pred »markovićkami«), pri čemer seje vrednost DEM od
januarja do decembra 1989 zvišala za 2.305 odstotkov,
dolarja pa za 2.168%.
Dejstvo je, daje rekorder med podražitvami, kijih zapi-
sujejo zagrebški statistiki, skodelica kave, ki seje v enem
letu (do 7. januarja) podražila kar za 3.100 odstotkov. Takoj
za njo je mleko (3.037%), potem pa pride že bencin - 2.865
odstotkov. Še najmanj so se - za Zagrebčane - podražile
vstopnice za gledališče - v enem letu le za 789%. Res paje,
da je pri letošnjih cenah treba upoštevati poseben davek,
ki ga v višini 3% plačujemo povsod (razen pri mleku in
kruhu) v dobro naše hrabre JLA, njenega preživetja in
razvoja. Namesto božička je Ante Markovič pač moral
prinesti kaj tudi našim ljubim vojakom...
Kako oplemenititi dinarje
Potem ko je Markovićev sveženj spravil ob kruh proda-
jalce deviz na črno (nekateri poznavalci menijo, da je
v večjih krajih »brez dela« ostalo po tisoč in več ljudi, ki so
služili denar s 30-odstotno provizijo pri zasebni prodaji
deviz), so finančni strokovnjaki pripravili deset zapovedi,
kako dobiti in oplemenititi konvertibilne dinarje (pri tem
niso računali na take primere, kot je bil v kragujevški
Crveni zastavi, kjer so se delavci fizično spravili nad gene-
ralnega direktorja in njegove sodelavce, s tem pa dosegli,
da so jim čez noč izplačali nezasluženo plačo). Teh deset
zapovedi seveda velja le za tiste, ki jih konec meseca
ostane'še kaj presežka v družinskem proračunu:
•	prva: vlagaj v lastno znanje, kot so izpopoljevanje
znanja, študij tujih jezikov, seminarji, strokovne knjige,
kar pa je dolgoročna naložba KD (konvertibilnih di-
narjev);
•	druga: vlagaj v donosno trgovino, obrt ali storitve, kar
je srednjeročna naložba s precej tveganja;
•	tretja: kupuj delnice ali druge vrednostne papirje
v podjetjih ali bankah, kar je tvegano, ker tega posla ne
obvladajo ne tisti, ki prodajajo delnice, ne delniča^i;
•	četrta: veži dinarje, ker so obresti višje kot pri deviz-
nem varčevanju;
•	peta: kupuj devize jih veži na daljši rok (več kot eno
leto); pri tem mora biti človek strokovnjak, da izbere
pravo valuto (letne obresti na DEM so le 3-odstotne, na
avstralske dolarje pa celo 15-odstotne);
•	šesta: kupuj luksuzno blago (zlato, diamante itd.) ali
potuj na Zahod, kjer je luksuzno blago cenejše, nakupi pa
združujejo koristno s prijetnim;
•	sedma: imej dinarje v banki na vpogled (skromen,
toda za zdaj zagotovljen dobiček);
•	osma: pretapljai KD v devize in devizno varčuj na
vpogled, kar je slaba varianta;
•	deveta: hrani dinarje in devize doma, v nogavici;
•	deseta: zadnja in najslabša je v prvih treh mesecih
nakupi družinske zaloge (od moke do vina), ker so plače,
obresti in tečaj dinarja zamrznjeni, cene živil, izdelkov in
storitev pa bodo še kar rasle.
Od vsakega posameznika bo odvisno, tako kot je bilo
doslej, za kaj se bo odločil; pri tem bo marsikdo enajsto
šolo plemenitenja dinarja kar drago plačal. Za tiste, ki pa
bodo prvega v mesecu le ugotovili presežek in si razbijali
glavo, kam naložiti kak najnovješi tisočak, velja zapisati:
niso redki tisti, ki napovedujejo, da Ante Markovič s svo-
jim programom ne bo zdržal do konca leta ali do junija, kot
je bil načrtoval. Vprašanje je namreč, od česa bomo živeli,
potem ko bomo porabili osem milijard dolarjev, ki jih ima
Markovič v rezervi zdaj in obljubljenih od svetovnih ban-
kirjev, in kako bomo živeli potem, ko bodo ljudje prodali
svojih deviz za pet ali šest milijard dolarjev. Jugoslovanko
gospodarstvo po vseh teh milijardah ne bo bistveno spre-
menjeno na bolje, na Kosovo bo še zmeraj treba dajati na
leto vsaj 400 milijonov dolarjev in pokrivati njegove velike
dolarske dolgove, še zmeraj bo kup podjetij (ena tretjina
vseh jugoslovanskih zgubarjev je v Srbiji) v izgubi itd.
Za neprijaznost - ob delo
Zdaj bodo potrebni podjetni zasebniki - seveda s kapita-
lom - katerih miselnost je podobna predvojni slovenski,
grajeni na reku: dinar na dinar; to pomeni, da ne iščeš
lahkega zaslužka čez noč, ampak si s poslovnostjo (dobra
izbira in kakovost izdelkov, prijaznost do strank, vabljiva
predstavitev blaga, urejenost itd.) zagotavljaš skromen
dobiček. V Sarajevu se pohvalijo, da imajo takega podjet-
nika. Českopromex ima zdaj konfekcijski obrat s 50 zapo-
slenimi in prodajalno (po evropskem vzorcu) s 30 prodajal-
kami, vse skupaj je na 700 kvadratnih metrih. Naložba je
stala okrog 500.000 DEM. Esad Češko je prispeval slabo
tretjino, drugo pa je dobil iz sklada, v katerega se steka
denar iz samoprispevka za zaposlovanje skupščine mesta
Sarajevo. Pri vsakem prodanem izdelku zaračunam dese-
tino, pravi šef Českopromexa, medtem ko druge proda-
jalne nabijejo na proizvajalčevo ceno do 60 odstotkov.
Seveda vladajo v podjetju nenavadna (za jugoslovanske
razmere) pravila: ob direktorju Česku sta le še dva admini-
strativca, prodajalke morajo biti v trgovini uro pred odprt-
jem, vsaka neprijaznost s stranko pomeni za prodajalko
izgubo dela. Po vsem tem ni čudno, da so cene v Česko-
promexu za petino nižje od drugih trgovin, da imajo pro-
dajalke še enkrat višjo plačo kot v drugih trgovinah, z 22
gluhonemimi delavci v obratu konfekcije pa Češko nima
nobenih težav; še več, zaradi njih je podjetje oproščeno
celo nekaterih dajatev.
Ko so Českopromex odpirali, je lastnik s ponosom pre-
bral pozdravno brzojavko, ki jo je poslal predsednik ZIS
Ante Markovič. Podjetje naj bi se še bolj razcvetelo, saj
načrtuje Esad Češko verigo ekskluzivnih modnih hiš
v Beogradu, podpisal je tudi že dogovor s partnerjema iz
Italije in ZR Nemčije za izvoz modne konfekcije. Tako se
elaborat, ki ga je izdelal sam Esad Češko - zanj je dobil
najvišjo oceno inštituta za ekonomiko in razvoj v Sara-
jevu, s tem pa tudi podporo mestne skupščine - uspešno
uresničuje. Zgledi vlečejo, pravimo. Da bi le Ante Marko-
vič, dokler še vlada, lahko vsak teden poslal kako brzo-
javko z dobrimi željami podjetnemu zasebniku...
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
11. januar 1990 - stran 5
Padalo table In tudi ljudje
Zakaj Jože Kučer ni več predstojnik sekretariata za notranje zadeve:
četrtek, 11. januarja. Jože
Kučer je na prisilnem dopu-
stu, kot temu sam ргаЛ Nič
več ni predstojnik sekreta-
riata za notranje zadeve pri
žalski občinski skupščini.
Niti profesionalni član iz-
vršnega sveta. Je padla pr-
va, doslej edina žrtev raci-
onalizacije in prizadevanj
za sodobno javno upravo
v žalski občini? Ali pa gre le
za medsebojne obračune?
Če menjaš človeka,
menjaj še
ključavnice
Dvaindvajseti december je
bil za Jožeta Kučerja doslej
najbrž lep dan. Konec kon-
cev je mož rezervni major
JLA in 22. december je bil
tudi njegov dan.
Poslej 22. december najbrž
ne bo več tako njegov. Vsaj
v pomenu nečesa lepega,
prazničnega, slovesnega. Ti-
stega dne, zdaj bomo rekli že
lani, so delegati zborov ob-
činske skupščine obravna-
vali predlog sprememb in
dopolnitev statuta občine in
predlog odloka o občinskih
upravnih organih. Med dru-
gim so odločali tudi o tem,
da se opravila s področja no-
tranjih zadev opravljajo po-
slej v sekretariatu za občo
upravo. Le-ta ima notranjo
organizacijsko enoto-odsek
za notranje zadeve. Torej nič
več samostojnosti.
22. decembra se je v skupš-
činski dvorani v Žalcu zbra-
lo premalo delegatov. Ni bilo
dvotretjinske večine, da bi
predloge lahko sprejeli. Za-
tem so po telefonu sklicali
izredno sejo izvršnega sveta.
Sklep: po hitrem postopku
naj delegati sprejmejo odlok
o začasnih ukrepih za prenos
nalog sisov pod občinsko
streho. Jože Kučer se s tem
ni strinjal: »Čeprav sem še
vedno bil član izvršnega sve-
ta, me na izredno sejo niso
poklicali. Bil sem v svoji pi-
sarni in lahko bi me poklica-
li.« Za sprejeti odlok in raz-
rešitev članstva v izvršnem
svetu pa je prepričan, da
sklepi niso veljavni: »Statut
občine in Poslovnik skupšči-
ne občine predvidevata, da
mora za razrešitev glasovati
dvotretjinska večina delega-
tov. To velja tudi za preneha-
nje veljavnosti določil statu-
ta občine, tako določa 303.
člen statuta. Zato trdim, da
odlok ni veljaven.«
Ker so bili občinski možje
prepričani v svoj prav, je Jo-
že pred novim letom dobil
sklep o prenehanju funkcije
člana izvršnega sveta, obe-
nem so ga razrešili tudi funk-
cije predstojnika sekretari-
ata za notranje zadeve.
»Sklep je podpisal predsed-
nik skupščine občine, dobil
sem tudi obvestilo, da sem
šest mesecev na razpolago.«
Do morebitne druge zaposli-
tve ali upokojitve, o čemer
pa Jože sploh ne razmišlja.
Do upokojitve mu manjkajo
štiri leta in pol.
A bolj kot ti sklepi je Jože-
ta prizadel način, kako so
opravili z njim. »Ko sem
pred novim letom hotel
v svojo pisarno, sem naletel
na zamenjane ključavnice.
Predstojnik nisem bil več od
prvega januarja 90, pa nisem
^ogel v svojo pisarno. Tam
so bila moja novoletna darila
za otroke, zdravstvena izkaz-
nica, hranilna knjižica...«
Samostojnost: da ali
ne
Vsa zgodba sega v čas pri-
prav na reorganizacijo ob-
činske uprave. Prevladalo je
stališče, da samostojnega se-
kretariata za notranje zadeve
v občini ne potrebujejo in da
ga bodo združili z občo upra-
vo. Temu je Kučer vseskozi
nasprotoval. »Ne zaradi
osebnih interesov, temveč
zato, ker edino samostojnost
omogoča zakonitost.«
To svoje stališče je vodil-
nim v občini vseskozi dopo-
vedoval. Pridobil je tudi pi-
smeno mnenje Republiške-
ga sekretariata za notranje
zadeve, izdano je bilo 15. no-
vembra lani. V njem je med
drugim zapisano, daje »zara-
di učinkovitosti opravljanja
nalog organov za notranje
zadeve nujna vertikalna in
horizontalna povezanost or-
ganov za notranje zadeve, pri
čemer je nujna samostoj-
\ost.
»S tem mnenjem sem sez-
nanil oba predsednika, hotel
sem obvestiti vodje delegacij
občinske skupščine, pa ni-
sem dobil na vpogled sezna-
ma delegatov. Delegatom ta-
ko nihče ni povedal, da je
predlagana organizacija
v nasprotju z določili 3. in 44.
člena zakona o notranjih za-
devah. Vsi upravni akti in
dokumenti, potni listi, vozni-
ška in prometna dovoljenja,
osebne izkaznice - vse to bo
neveljavno, če bo izdano od
nepristojnega upravnega or-
gana. Novi predpisi s po-
dročja državne uprave bodo
sprejeti marca, zato je prehi-
tevanje dogodkov nepotreb-
no in povečuje stroške,« trdi
Jože.
Republiški sekretariat za
pravosodje in upravo je sredi
leta 89 pripravil tudi obširna
stališča za racionalnejšo or-
ganizacijo. Po tem predlogu
naj bi se skupno število de-
lavcev v notranjih zadevah
zmanjšalo v ^ Sloveniji za
8 odstotkov. Žalsko občino
so uvrstili v tretjo skupino,
sekretariat za notranje zade-
ve ali oddelek naj bi bil sa-
mostojen organ.
Občinski možje v žalski
občini se na vse to niso kaj
dosti ozirali. Še več. »Ko sem
se zanimal za organiziranost
po drugih občinah, so to oz-
načili kot kritično obnašanje
predstojnika. Na seji izvrš-
nega sveta 19. decembra pa
so zahtevali, da je pred
skupščino treba zagovarjati
kolektivno rešitev, ne pa raz-
mišljanj posameznikov.
Skratka, na skupščini se ni-
sem smel oglasiti.«
Kdo Je Jože Kučer
Jože Kučer je končal sred-
njo prometno šolo, kasneje
končal še višjo upravno šolo
za notranje zadeve v Beogra-
du. Naziv: upravni pravnik.
Bil je zaposlen v tajništvu za
notranje zadeve v Celju, bil
predsednik področne izpitne
komisije, dva mandata je bil
član izvršnega sveta skupšči-
ne občine Celje in sekretar
za notraje zadeve v Celju. Le-
ta 82 je bil imenovan za člana
izvršnega sveta v žalski obči-
ni in bil je sekretar za notra-
nje zadeve v tej občini. Poleg
tega ima na seznamu cel kup
funkcij: član sveta za SLO in
DSZ, član in sekretar komi-
teja za SLO in DS OK ZK,
tajnik občinske komisije za
odnose z verskimi skupnost-
mi, upravitelj občinskega
varnostnega načrta in še cel
kup drugih funkcij.
Z odnosom vodilnih do se-
kretariata nikoli ni bil zado-
voljen. »Sistematizacija je
bila osiromašena, za 40 tisoč
ljudi je delalo 11 delavcev.
Kamnik ima npr. 28 tisoč lju-
di in 13 delavcev, Radovljica
35 tisoč in 16 delavcev. Ni
bilo razumevanja za kadro-
vanje, nagrajevanje, opremo.
Kot predstojnik sekretariata
sem prišel do novega pohi-
štva tako, da sem pobiral ti-
sto, kar so drugi menjavali.«
No, vse to bo poslej skrb
koga drugega. Tistega, ki bo
zasedel Jožetov stol. A tudi
sam ne misli odnehati. »Iz-
koristil bom vsa pravna
sredstva, da stvari razčistim.
Ne zaradi sebe, trdim pa, da
ne gre za racionalnost upra-
ve, temveč so posredi sub-
jektivni vzroki. Ne gre za
maščevanje z moje strani,
temveč hočem, da bo organ
za notranje zadeve lahko do-
bro opravljal svoje delo, prav
tako izvršni svet,« je končal
Jože.
Občinski možje pa
nič
Za mnenje ali vsaj kratko
stališče je bila naprošena tu-
di druga stran. Predsednika
občinske skupščine sem
prosila, da se v hiši dogovori-
jo, kaj menijo o tem proble-
mu, po telefonu je v ponede-
ljek pojasnil, da uprava ne
bo dajala svojih mnenj. Za
mnenje je bil predsednik na-
prošen kot vodja politične
koordinacije, ki пцј bi se do-
govoril tudi s predsednikom
izvršnega sveta.
V času, ko se nova zakono-
daja rojeva iz dneva v dan, je
pravzaprav težko reči, кгу je
zakonito in k^ ne. Z občin-
skim odlokom oziroma ti-
stim delom, ki govori o no-
trajih organih ter razrešitvi
s funkcije člana izvršnega
sveta - mimogrede, tudi za
razrešitve nekaterih drugih
članov izvršnega sveta je sli-
šati, da ne držijo povsem, ker
ni bila upoštevana dvotret-
jinska večina - se bodo v teh
dneh ukvarjali na Republi-
škem sekretariatu za notra-
nje zadeve ter sekretariatu za
pravosodje in upravo. Iz re-
publiškega sekretariata za
notranje zadeve pa smo do-
bili namig, da niso najbolj
^dovoljni s samovoljnostjo
Žalčanov in da bodo pri svo-
jem stališču o samostojnosti
organov za notranje zadeve
vztrajali še naprej.
A da se povrnemo k Jožetu
Kučerju. Nesporno je, da je
v tem trenutku edini, ki je bil
v napoto racionalizaciji in
posodabljanju občinske
uprave. Žato obstoja dvom,
če ne gre v resnici za osebno
obračunavanje. Morda zato,
ker je razpolagal s preveč in-
formacijami o občinskih mo-
žeh? Ali pa je bilo preveč bo-
gokletno njegovo stališče, da
morajo z delovnih mest, ki
zahtevajo višjo izobrazbo,
oditi ljudje, ki imayo nižjo
strokovno izobrazbo? Se bo
zaradi njegovega odhoda ki-
lavo dete kaj hitreje postavi-
lo na noge? Kakorkoli že
- prav nihče ne snažilka, ne
sekretariji si takšnih zauš-
nic, kot so zamenjane klju-
čavnice, ne zaslužijo.
IRENA BAŠA
V vodi ni bilo sadre
Cinkarna je z analizo vode v okolici deponije sadre
v Bukovžlaku odgovorila na sume in dopis društva za var-
stvo okolja v Celju, ki je кггуапот Teharij sporočilo, da
sadra pronica iz deponije. Dokaz za to naj bi bila onesnažena
voda v okoliških vodnjakih. Predstavniki Cinkarne so 19.
decembra skupaj s predstavnikom krajevne skupnosti vzeli
vzorce vodnjakov in izvirov v okolici deponije. Rezultati
kemične analize štirih parametrov kažejo, da vrednosti ne
presegajo običajnih, določenih za pitno vodo. Zato po oceni
Cinkarne ni nikakršnih dokazov, da bi sadra pronicala iz
deponije na nižje ležeče površine in s tem v pitno vodo.
TC
Domače obrti
na Siovenskem
Državna založba Sloveni-
je je pred kratkim dala na
knjižni trg zanimivo knjigo
z naslovom Domače obrti
na Slovenskem. Napisal jo
je Janez Bogataj, ki je po-
skrbel tudi za fotografìje in
risbe. Izbor ljudskih pesmi
je prispevala Zmaga Ku-
mer, povzetek v angleščini
je naredila Nataša Vodopi-
vec, v nemščini pa Marina
Einspiler. Knjigo je opremil
in graflčno uredil Vili Vr-
bovec.
Že naslov knjige pove, da
je delo posvečeno našim
prednikom, ki so skozi sto-
letja razvijali domače obrti
povezane s kmetijstvom ter
drugimi gospodarskimi pa-
nogami podeželja, trgov in
mest. Pojem domače obrti se
je izoblikoval in ustalil šele
v drugi polovici 19. stoletja,
torej v času, ko so tej gospo-
darski panogi pripisovali ve-
lik pomen. Danes predstav-
lja domača obrt celo vrsto
delovnih opravil in izdelkov,
ki jih ljudje izdelujejo na
svojih domovih ali v doma-
čih delavnicah za lastno rabo
in prodajo. Z domačo obrtjo
in njenimi panogami lahko
spremljajo dinamičen raz-
vojni proces. Pred bralcem
se zvrstijo številne izkušnje,
predvsem pa stoletna dediš-
čina, ki vsebuje številne
spodbude za ustvaijalnost
v bodoče. Razvijala se je tudi
trgovina s temi izdelki.
Tako se seznanimo s posa-
meznimi oblikami slovenske
domače obrti, kot so: lončar-
stvo, pletarstvo, tkalstvo, su-
knarstvo, izdelovanje kme-
tijskega orodja, izdelovanje
lesenih predmetov za vsak-
danjo rabo gospodinjstvu,
itd. Zanimiv je podatek
o Ribnici, ki je imela že ko-
nec 15. stoletja pravico do
svobodnega trgovanja z lese-
nimi izdelki. S tem je na na-
šem podeželju prišlo do vse
večjega razlikovanja. Nasta-
jal je tudi takoimenovani
kmečki proletariat: kajžarji,
bajtarji, gostinci, pa mali
kmetje in podobno. Bolj ko
so se na našem podeželju ve-
čale socialne razlike, bolj ko
so se delile kmetije, bolj seje
povečeval obseg domače
obrti. S preseljevanjem tuje
delovne sile pa so se na naših
tleh pojavile še druge obrti,
kot sta čipkarstvo in slamni-
karstvo. Nastigali so tudi za-
metki prvih tovarn. Tovarne
so dajale prebivalcem okoli-
ških krajev določene poliz-
delke v obdelavo in dodela-
vo, potem pa so jih vračali
tovarni za plačilo. Razvila se
je tudi zakonodaja in naši
kraji so dobili prvi obrtni za-
kon leta 1859. Z njim je bilo
ukinjeno cehovstvo.
Pomembna sestavina raz-
voja domače obrti na Slo-
venskem je bilo tudi izobra-
ževanje. Začetki izobraževa-
nje segajo v Ljubljani v leto
1779. Leta 1888 so v Ljublja-
ni ustanovili Državno obrtno
šolo.
Knjiga govori o domačih
obrteh kot o spominu in opo-
minu, da nam ne bodo pro-
padle ali odšle v pozabo.
V knjigi najdemo tudi ljud-
ske pesmi, ki šaljivo, po-
smehljivo ali poskočno go-
vorijo o obrti, obrtniku ali
njegovem izdelku. To knjigo
toplo priporočam.
BORIS JAGODIČ
Ker dobro v srcu misiimo
Prvi mesec novega deset-
letja ne bo prinesel toliko
kulturnih dogodkov kot jih
je morda lanski december,
a zato ni mogoče reči, da se
v kulturi nič ne dogaja.
O pač. Znotraj kulturnih
ustanov teko priprave in
razmišljanja, kako skupaj
z občani proslaviti sloven-
ski kulturni praznik. Na
primer, da to počno ob svo-
jem rednem delu...
Dvom je izražen zato, ker
se 15. januarja izteka rok za
nagrade ob slovenskem kul-
turnem prazniku za kulturne
delavce, kulturna društva,
sekcije in organizacije zdru-
ženega dela s področja kul-
ture, pa se do zaključka re-
dakcije še nihče ni oglasil
s predlogom. Leta poprej pa
je bilo predlogov, ki jih je
seveda do praznika potrebno
temeljito pretresti in preseja-
ti, dovolj, da je bil včasih iz-
bor sila težak. Pa ne da nam
je letos, ali kar naenkrat,
zmanjkalo prizadevnih kul-
turnih delavcev, ustanov,
društev, ali pa da so izostali
uspehi v kulturi, daje zmanj-
kalo kulturnih prireditev, ko
pa pišemo in ugotavljamo,
da je ravno nasprotno. V ka-
terem grmu torej tiči zajec?
V razpadu sistema, oziroma
samoupravnih interesnih
skupnosti? Kam torej poslati
predloge? Kar na Kulturno
skupnost občine Celje, torej
na stari dobri naslov! Tako
so odločili še delegati na svo-
jem zadnjem skupščinskem
zasedanju, ko so bili tudi sa-
mi v dvomih, kako bo poslej
pravzaprav s podeljevanjem
nagrad za dosežke v kulturi,
ki jih Slovenci podeljujemo,
žal, na obletnico smrti dr.
Franceta Prešerna, a se zad-
nje čase vse bolj pogosto,
spominjamo tudi 3. decem-
bra, ko seje pesnik rodil. Ne-
ka simbolika je v tem febru-
arskem datumu in slabem
odzivu na razpis za nagrade.
Te da se tudi ne smejo raz-
vrednotiti, so še imeli moč in
veljavo skleniti in komenti-
rati delegati.
Proslava za slovenski kul-
turni praznik v Celju je bila
vselej svojstven kulturni do-
godek, napovedan s srčno in
slavnostno besedo govorni-
ka, z vrhunskim kulturnim
programom in občinstvom
v dvorani Narodnega doma,
ki se je zavedalo svojih kore-
nin. Pa ne gre za nobeno pa-
tetitko, ampak za dejstvo, da
so se stvari na hitro spreme-
nile in zasukale tako, da je
zdaj pač težko vedeti, kdo pi-
je in kdo plača. Tisti, ki dela-
jo v kulturi, bi se morali tega
zavedati še prej in da položa-
ja ne bi otežkočali, bi bilo
lepo in prav, da bi se ozrli po
lastnih vrstah in čez plot in
pripravili predloge in uteme-
ljitve za februarske nagra-
jence. Pri tem pa ne bi bilo
nič narobe, če bi ljubitelji, na
primer, predlagali za nagra-
jenca koga iz poklicne vrste,
ali pa obratno. Če se že gre-
mo demokratično leto 1990.
No, malo bolje kot razpisni
komisiji nekdanje Kulturne
skupnosti občine Celje, se
vendarle godi republiški (se
vidi, daje republika prevzela
v svoje roke škarje in dobr-
šen vatel platna), katere
upravni odbor je v decembr-
ski številki kulturnega Poro-
čevalca že lahko objavil
predloge za Prešernovo na-
grado in nagrado Prešerno-
vega sklada za minulo leto.
Tam paje mogoče videti plu-
ralizem predlogov in predla-
gateljev. Za nagrado Prešer-
novega sklada sta s področja
dramske umetnosti predla-
gana tudi Milada Kalezič in
Bojan Umek iz SLG Celje,
Damirja Zlatarja Freya je
med drugimi predlagal tudi
Plesni forum Celje, za po-
dročje plesa, seveda, Rado-
van Jenko pa naj bi prejel
nagrado za grafično obliko-
vanje. Čez vse izviren pa je
predlog za filmsko nagrado.
Razen Jožeta Pogačnika, ki
sta ga predlagala društvo in
Viba film, je še režiser Filip
Robar Dorin za film Veter
v mreži. Predlagal se je kar
sam. Pa da ne bi bili v Celju
še bolj izvirni, »ker dobro
v srcu mislimo!«
MATEJA PODJED
Igor Omorza se
predstavila
v torek bo ob 18. uri v veli-
ki dvorani Narodnega doma
v Celju javna predstavitev
knjige Igorja Omerze Cestna
afera. Poleg avtorja se bosta
okrogle mize udeležila tudi
Igor Bavčar in Bojan Korsi-
ka. Téma bo zanimiva tudi
v luči gradnje avtoceste Arja
vas-Ljubljana, za katero se
najbolj vneto zavzem^o
ZSMS-jevci, ki bodo okroglo
mizo tudi organizirali.
N. G.
DELAVSKA
UNIVERZA CELJE
VPISUJE
od 15. januarja do
3. februarja
mladino in odrasle v redne
jezikovne in druge
tečaje
(npr. strojepisja, gradbene
mehanizacije, skladiščni-
kov itd.)
in šole
(od osnovne šole za odra-
sle do nekaterih srednjih
šol ter skrajšanih progra-
mov za priučitev).
Informacije po tel. 25-620,
vsak dan od 8. do 16. ure.
6. stran - 11. januar 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Tretji posicus, da bi žalsici
botel ponovno zaživel
Poročali smo že, da je z 31.
decembrom postal hotel Ža-
lec mešano podjetje, ki sta
ga ustanovila Hmezadova
delovna organizacija Gol-
ding Gostinstvo-turizem ter
Panika Lamovšek, ki jo
mnogi poznajo kot dolgolet-
no vodjo gostinstva v RTC
Rogla.
Gre že za tretji poiskus, da
bi žalski hotel vendarle zaži-
vel in privabil več gostov.
Fanika Lamovšek je opti-
mist.
Kakšen je bil vaš vložek
in kako bo z delitvijo do-
bička?
Lamovšek: »Pogodbo
o ustanovitvi mešanega po-
djetja smo podpisan 15. de-
cembra lani. Golding mi je
priznal vložek kot know
how, vložila sem tudi nekaj
denarja, moj vložek pa je tu-
di ves material. Hmezad je
udeležen z osnovnimi sred-
stvi ter inventa^em. Dobi-
ček pa bomo delili v razmer-
ju 72 : 28.«
Kako boste ugotavljali
dobiček. Lahko pride do
kakšnih zapletov?
Lamovšek: »Mislim da ne,
saj bo vsa računovodska de-
la opravljal Golding. Moram
pa reči, da bom vehk del svo-
jega dobička vlagala v uredi-
tev ambienta v hotelu, s^ je
prav urejenost in toplina ne-
kega lokala pogoj za uspešno
delo.«
Kakšna je vaša vizija
o bodočem poslovanju hote-
la. Vsaj v začetku ste verjet-
no ugriznili v kislo jabolko,
ker hotel ni ravno na naj-
boljšem glasu.
Lamovšek: »S tem se, se-
veda, strinjam. Drug pro-
blem, gledano samo iz moje-
ga zornega kota, je ta, da je
v žalski občini zares veliko
dobrih zasebnih gostinskih
lokalov, kamor gostje radi
zahajajo. Mislim, da so za-
sebniki izkoristili slab sloves
hotela. Predvsem menim, da
bo treba več storiti za prido-
bitev tranzitnih in tujih go-
stov, obetajo se možnosti za
kongresni turizem, največji
uspeh pa bo, če bomo prido-
bili domačine.«
Toda vse to so v svoje pro-
grame napisali že prejšnji
lastniki, pa iz tega ni bilo
kdo ve kaj...
Lamovšek: »Zavedam se,
da so želje eno, njihovo ures-
ničitev pa drugo. Natančno
vem, da je treba biti z oseb-
jem ves dan, prej pa so bili
šefi z delavci v glavnem le
dopoldne. Bih so prepuščeni
sami sebi, to pa seveda nika-
mor ne vodi. Poleg tega je
bilo prej vse preveč zaposle-
nih, preveč je bilo neproduk-
tivnih delavcev. Danes hoče-
jo gostje predvsem kako-
vost, prijaznost, lepo, toplo
in vljudno besedo. Mislim,
da se s tem prej niso mogli
ponašati. Cene pa so seveda
bile previsoke in nekonku-
renčne, kar je bila tudi posle-
dica neustrezne organizacije
dela.«
Ste torej zmanjšali števi-
lo zaposlenih?
Lamovšek: Za dobro polo-
vico. Življenje in delo v hote-
lu bi rada organizirala po
vzorcu podobnih hotelov
v tujini. Natakar denimo lah-
ko streže v restavraciji, skoči
na pomoč za točilni pult, če
je treba lahko pomaga uredi-
ti tudi sobo. Receptor lahko
zjutraj pomaga pri strežbi
zajtrkov, ponoči lahko po-
pravi kakšno stvar in poskr-
bi za urejen zunanji videz ho-
telskega okolja. Pri nas ni
opisa del in nalog. Delavci
bodo plačani po ustvarje-
nem prometu in mirno lahko
trdim, da bodo bolje stimuli-
rani kot drugod. Izkupiček
bomo seveda delili vsi sku-
paj, saj bomo vsi zaslužni za
boljši ali manjši promet.«
Kaj bo s polovico delav-
cev, ki so morali zapustiti
delovna mesta?
Lamovšek: »Brez dela ne
bo ostal nihče, ker bodo
ustrezna delovna mesta našli
v okviru Hmezada.«
Ste imeli v Goldingu po-
moč pri iskanju kadrov. Ba-
je ste v Žalec potegnili naj-
boljše kadre iz drugih Gol-
dingovih enot. Se Vam ne
zdi, da bodo zaradi tega
krajši konec potegnili
v drugih Goldingovih
enotah?
Lamovšek: »Pri pridobi-
vanju kadra v Goldingu ni
bilo težav. Glede drugega de-
la vprašanja pa tole: če bomo
tu ustvarjali veliko dobička,
bo to pozitivno vplivalo tudi
na druge Goldingove enote,
saj je Golding navsezadnje
soudeležen z 72 odstotki do-
bička.«
Omenili ste, da je bil eden
izmed vzrokov za pomanj-
kanje gostov tudi v preveli-
kih cenah. Ste tu že kaj sto-
rili?
Lamovšek: »Prenočišča so
za dvajset do trideset odstot-
kov cenejša kot v ostalih ho-
telih na Celjskem. Konku-
renčni bomo skušali biti tudi
pri cenah hrane in pijač.«
V hotelu je še precej neiz-
koriščenega prostora, zlasti
v kletnem delu. Kako bo
s tem?
Lamovšek: »V prvi fazi bo-
mo storili vse, da bodo gostje
čim bolj zadovoljni z resta-
vracijskim in prenočitvenim
delom. Vsega naenkrat nima
smisla začeti, saj bi s tem
niijno pristali na polovičar-
stvo. Sčasoma pa bomo de-
javnost seveda širili tudi na
druga področja.«
JANEZ VEDENIK
Trgovsica ulica v Nami Leveč
Od srede decembra je več
kot 400 kvadratnih metrov
prodajnih površin drugega
nadstropja Name Leveč
spremenjenih v zeleno ulico
z uličnimi svetilkami, klop-
mi in nizom butikov z boga-
to ponudbo. Zamisel se je
porodila Dolfetu Naraksu,
direktorju Name iz Žalca in
Levca in je prva te vrste
v Sloveniji.
»Ugotovili smo, da bi lah-
ko za realizacijo tega progra-
ma, ki smo si ga zamislili,
ponudili v najem zasebnemu
in družbenemu sektorju 14
lokalov. Šest jih je že odprlo
svoja vrata, ostali bodo to
storili do konca februarja.
Pred nedavnim smo podpi-
saU tudi pogodbo s Toprom
in Korsom iz Rogaške Slati-
ne, ki sta najela prodajne
prostore, drugače pa so se
vabilu odzvali predvsem za-
sebniki,« je dejal Dolfe Na-
raks.
Prodéyna ponudba je na-
ravnana na tekstil in modne
dodatke. Za to so se odločili,
ker so tudi prej na tem pro-
dajnem prostoru prodajali
tekstil. »Prvi odzivi obisko-
valcev so pozitivni in obču-
dujoče pritrjujejo zamisli
Name, ki je prva te vrste
v Sloveniji. Ko bo vrata od-
prlo vseh 14 trgovinic, bomo
pripravili še modno revijo,
kulturni program in to naj bi
v bodoče pripravljali še več-
krat. Vse to pa z namenom,
da bi z novim pristopom
navdušili kupce.« Sicer pa se
bodo prilagajali želji in po-
trebam kupcev ter po potre-
bi prodajno ponudbo in vse
ostalo spreminjali.
Za izredno zanimivo podo-
bo te trgovske ulice v malem
je poskrbela velenjska arhi-
tektka Krista Košič. Tudi de-
lovni čas naj bi v bodote
spremenili, do nadaljnega pa
bodo prodajalnice obratova-
le tako kot Nama Leveč.
V Nami pa so še polni na-
črtov. »V sodelovanju z druž-
benim in zasebnim sektor-
jem si bomo prizadevali na
podoben način urediti še
preostalo drugo nadstropje
Name v Levcu, vendar bi to
bilo izvedljivo šele čez dve
leti. Dogovarjamo se tuidi
z novomeškim IMV ter z za-
sebnikom, ki ima servis Re-
naultovih avtomobilov
v Levcu, za izgradnjo avtosa-
lona pred Namo Leveč. Ta
naj bi bil nared že sredi leta,
naprodaj pa bi bil celoten
proizvodni program IMV, pa
tudi izposojevalnica avtomo-
bilov,« je dejal Dolfe Naraks.
N.G.
Foto: E.MASNEC
Rlblšlca sreča ob
Savinji
Kar precej ribičev se lahko v teh
dneh pohvali, da so imeli ribiško sre-
čo, saj so uplenili sulca. Tako so bili
zadovoljni člani Ribiške družine Šem-
peter iz Titovega Velenja Jože Goršek,
dr. Ivan Kralj in Srečko BrajUh, ki so
v bližini mostu čez Savinjo na Polzeli
uplenili sulca velikana. Ves dan so lo-
vili v sulčjem revirju 2 in že skoraj
izgubili upanje, ko so ujeli Franca, kot
so poimenovali 94 centimetrov dolge-
ga in 7,20 kilogramov težkega pleme-
njaka. Takšno srečo je imel tudi Marko
Dolinar iz Griž, ki je kralja Savinje
uplenil pri čistilni napravi v Kasazah
čista voda ob napravi je očitno privabi-
la sulca, ki po ocenah ribiča ni edini na
tem območju. Na fotografiji je »velenj-
ski« sulc.
JM, LK
S plesom v počitnišice dni
Počitnice so že pred vrati
in tisti, ki skrbijo, da otro-
kom tudi med šole prostimi
dnevi ne bi bilo dolgčas, že
razmišljajo, kako bi jim jih
popestrih. V Plesnem foru-
mu Celje, ki ga vodi Gordana
Stefanovič-Erjavec, že spre-
jemajo prijave za tečaje ple-
sa, ki bodo v štirih šolskih
urah potekali med počitni-
cami.
Za najmlajše bodo pripra-
vili tečaj družabnih plesov;
če bo potrebno bo za otroke,
ki obiskujejo vrtce, ples or-
ganiziran popoldne, za vse
ostale bo namreč predvido-
ma že v dopoldanskih urah.
Mladinci začetniki se bodo
lahko učili osnov jazz baleta,
tisti pa, ki jih že obvladajo,
bodo lahko obiskovali nada-
ljevalni tečaj. Pod okriljem
Plesnega foruma se bo mla-
dina lahko seznanjala tudi
z osnovami sodobnega plesa.
Plesne ure bo poleg Gor-
dane Stefanovič-Eijavec in
Save Malenšek vodila še pe-
dagoginja iz Ljubljane Silva
Ros.
V Plesnem forumu že mi-
slijo tudi na počitniški čas in
vabijo k vpisu najmlajše Iju-
bite^e plesa, ki bi želeli so-
delovati v plesni skupini Me-
tuljčki, kjer imajo na voljo še
пекад prostih mes. Prijave za
počitniški plesni program
sprejema Gordana Stefano-
vič-Erjavec do 20. januarja
od ponedeljka do srede na
telefonski številki 26-203 ozi-
roma v prostorih dvorane
Golovec.	N. G.
Veselje tudi za upolcojene kmete
V združeni E rini koopera-
ciji imajo to lepo navado,
da vsako leto zberejo sku-
paj upokojene kmečke ko-
operante.
Med 620 združenimi kmeti
je v velenjski občini trenut-
no 240 upokojenih kmetov.
Letos so se ob novem letu
zbrali na velenjskem gradu
in si ogledali Rudarski mu-
zej, zatem pa krenili v dvora-
no gasilskega doma v Tito-
vem Velenju. O kmetijstvu
v tej občini je zbranim govo-
ril direktor Erinih kooperan-
tov Marjan Jakob. Po njego-
vih besedah so kmetije v tej
občini specializirane v mleč-
no proizvodnjo, proizvodnjo
mesa, piščancev, svinjskega
mesa ter raznih poljščin.
V občini največ mleka odda
Alojz Rožič iz Topolšice in
sicer 164 tisoč litrov, po 138
tisoč Utro v mleka pa oddajo
na domačiji Franca Rotnika
in Mirana Tekavca.
L.OJSTERŠEK
Mavrični nagrajenci v gostišču Štorman
v najboljšem pomenu besede smo bili prejšno sredo v gostišču Štorman presenečeni;
tako mi z Novega Tednika - Radia Celje kot tudi Zvone Štorman. Čeprav so takšni časi, da
ljudje vse težje večerjamo »zunaj«, pri Štormanu vendarle nismo pričakovah takšnega
odziva. Za k^ gre? Za nagrajence mavričnega programa Radia Celje, ki so si prislužili
večerjo in to tisto najboljšo. Ob desetih nagrajencih je posedel še Zvone, vsi so bili veseli in
razigrani, predvsem pa siti. Ker z mavričnim sporedom nadaljujemo tudi letos, bo priložno-
sti za takšne in podobne posnetke še dovolj.	VZ
INTERVJU
11. januar 1990 - stran 7
Mesto lahko oživijo ljudje
Doslej nI devalviral samo dinar, veliko Je Izgubljala tudi stroka, znanje, pravi
arhitekt Miran Polutnik
Mesto Celje {ràstaja lepo,
prijazno, urejeno. Zadnja
leta smo Celjani čedalje
bolj ponosni nanj. Slovenci
nas ne poznao le po Cinkar-
ni, štorski Železarni, Emu,
morda še propadli LIK Sa-
vinja - vse bolj se Celje vse-
da v zavest ljudi tudi kot
mesto, ki nekaj da na svoj
izgled. * Ob Skofji Loki,
Ljubljani, Mariboru in reci-
mo še Ptuju je bilo Celje tu-
di eno prvih mest, ki je za-
čelo skrbeti za lepo polikan
»gmašn gvant«. A bolj ko
v tej podobi izstopa čista
bela srajca, bolj ko se vidi
sijoč metuljček in ponosne-
je ko opleta dolga suknja,
bolj se tudi sprašujemo, ko-
mu smo to nadeli.
Podoba, lepo opravljena,
vsa sijoča in nćybrž tudi sila
ponosna sama nase, ostaja
mrtva. Če smo malo prizane-
sljivi, ji le priznajmo kanček
življenja - a plamenček, s ka-
terim živi, je tako droban in
uboren, da se človek boji, ka-
ko bo ugasnil, namesto da bi
se razplamtel. Kako torej Ce-
lju vdihniti življenje, kako
poskrbeti, da bo pod snsižno,
zlikano srajco bilo toplo sr-
ce, da bo v tej nastajajoči po-
dobi živela duša? Optimi-
stičnih odgovorov pravza-
prav ni veliko - spomnimo
se le, daje bilo Celje pred leti
precej bolj znano po svojem
kulturnem življeriju, daje bi-
la v mestu ob Savinji izredno
močna gledališka dejavnost,
da seje tukaj rodil Teden do-
mačega filma, da smo bili
ponosni na svoje športnike,
od atletov do rokometašev,
da je vsa Evropa prepevala
z Mladinskim pevskim festi-
valom, če jih naštejemo le
nek^ - v uredništvu pa se
trudimo, da bi poiskali vsaj
nekatere.
Malce poenostavljeno,
kronološko zaokroženo, se
je evropska arhitektura te-
ga stoletja spreminjala po-
dobno kot naša. V dvajsetih
letih je prišlo do razcveta
moderne arhitekture, ki je
grobo rečeno, opuščala na-
čine tradicionalnega biva-
nja. Moderna mesta, vzorč-
no gledano, so bila s stro-
kovnega vidika zgrajena
brezhibno - niso pa imela
duše. Skoraj v celoti so ar-
hitekti (še bolj pa seveda in-
vestitorji, naročniki) prezr-
li elemente mestotvornosti.
Reakcijo na to je začutiti
v šestdesetih, pri nas pa
v začetku sedemdesetih let.
Mesta začnemo prenavljati,
vendar sprva le kozmetič-
no, šele kasneje se stroka
lahko zazre v avtohtonost
posameznih sredin.
Te prve odgovore smo
iskali pri arhitektu Miranu
Polutniku. Zavedamo se, da
vseh odgovorov ni moč poi-
skati, da bomo najbrž na isto
vprašanje kdaj kasneje dobi-
li povsem nasprotujoče si
odgovore, a za prve smo po-
prosili Celjana, med revolu-
cijo rojenega Gaberčana, ki
se je v rojstno mesto vrnil
leta 1974.
Vsi Slovenci smo
Zidarji
»če človek zboh in je po-
treben operacije, bo šel do
zdravnika, nikakor ne bo do-
volil, da za skalpel poprime
bolniški strežnik. Podobno
poiščemo krojača ali čevljar-
ja» kadar rabimo novo oble-
ko ali čevlje - ko pa se odlo-
čimo za zidavo hiše, pa smo
kar vsi Slovenci poprek kva-
lificirani zidarji. Nekaj že
mora biti v ljudeh samih, ve-
liko pa je bila kriva tudi poli-
tika in sistem reševanja sta-
novanjskih vprašanj pri
nas«, slikovito oriše polož^
Miran Polutnik. Za Celje ni-
koli ni bila značilna načrtna
kadrovska, z njo povezana
pa tudi stanovanjska politi-
ka ne. Ljudem, mladim stro-
kovnjakom, ki so se zaposlo-
vali in v delovne organizacije
prinašali sveža strokovna
znanja, nihče ni ponudil sta-
novanja. Zlahka, pa tudi pod
ugodnimi plačilnimi pogoji,
pa so odobravali stanovanj-
ska posojila. Od tega dejstva
pa do množičnega razrasta
gradnje stanovanjskih hiš,
nasilja nad zemljiščem in
spreminjanjem tradicional-
ne podobe mestne okolice,
seveda ni daleč.
»Stroka je devalvirala, te-
mu ne morem reči drugače.
Arhitekt mora svoj projekt
najprej prodati, šele potem
ga lahko začne delati. Pri
tem pa je seveda odvisen od
naročnika. Res je, da se po-
javljajo izjeme - a te zgolj
potrjujejo pravilo. Grdo
bom rekel, ampak arhitekti
znamo biti dobro (niti ne
vselej) plačane kurbe. Toli-
ko se na svoje delo že spoz-
nam, da bom še takšnega
nejeverneža prepričal, kako
se prav orjaški nebotičnik,
poln stekla, kovine in beto-
na, najlepše vklaplja v idi-
lično podeželsko mestece.
Ni lepo, ampak tudi tako
daleč smo že prišli«, reali-
stično priznava Polutnik, ki
jemlje svoj poklic kot zado-
voljstvo, ki mu prinaša vsa-
kodnevni ustvarjalni izziv.
Proces se je nadaljeval in
se razraščal. Za sabo je po-
tegnil praznjenje mestnega
jedra, upadanje bivalnega
standarda v njem - v gospo-
darstvu pa je zaradi »zidar-
ske preobremenjenosti« usi-
hal vir idej, ustvarjalnega de-
la in pobud za pravočasno
prestrukturiranje proizvod-
nih programov. »Seveda je
problematika veliko bolj
kompleksna, a dejstvo, da je
Celje ostalo staro industrij-
sko središče, da se gospodar-
ska dejavnost ni pravočasno
prilagajala novim tehnologi-
jam, znanjem, ostaja«, pojas-
njuje arhitekt Polutnik.
»V tem času smo v Celju
zamujali in potem tudi izgu-
bili priložnost, da postane-
mo regionalno središče. Ni-
mamo visokih šol, oddelke
višjih pa zapiramo, namesto
da bi pridobivali nove. Me-
nim, da gre nekaj tega pripi-
sati tudi na rovaš vodilnih
politikov, ki niso bili »pravi
Celjani«. Z mestom niso ži-
veli, kot da nanj niso bili na-
vezani in mu niso pripadali.
Zdi se mi, da je po Fedorju
Gradišniku res pravi Celjan
spet Tone Zimšek, ostali pa
so na pomen mesta pozablja-
li ali pa jim je bilo delo v Ce-
lju zgolj vmesna stopnička«,
se razgovori.
S tem, da v Celju nismo
znali ustvariti majhnega uni-
verzitetnega centra, smo iz-
gubih določeno plast ljudi.
V Celju vsaj med tednom,
velikokrat pa tudi konec ted-
na, ni študentov. Večini, ki
doštudira, pa Celje ni več za-
nimivo mesto. V času študija
»poženejo nove korenine«
drugje, tisti, ki pa se le vrne-
jo, kaj hitro zapadejo v usta-
ljene kolesnice življenja sta-
rega industrijskega mesta.
Generacijo, ki bi energično
zahtevala spremembe in jih
z načinom svojega življenja
tudi prinašala, smo torej iz
mesta odgnali.
Ve se, da Je bil Bell
vol gostilna
Celje je sicer staro mesto,
ampak dva, tri rodove nazaj
je večina Celjanov vendarle
podeželanov. »Celjani nismo
Dubrovčani, Splitčani, ne
znamo biti ponosni na to, kar
smo«, razlaga arhitekt Polut-
nik po njegovem mnenju
ključno zmoto v prenovi me-
sta. »Prenove smo se lotili
nenačrtno, nismo upoštevali
ključnih elementov takoime-
novane mestotvornosti. Prva
prenova, v veliko primerih je
bil to zgolj kozmetičen po-
seg, je pripeljala v mestno je-
dro dobičkanosno obrt. Vse
poprek so se odpirali lokali,
v steno s prej štirimi, petimi
majhnimi okenci smo vgra-
dili ogromno stekleno povr-
šino, vizuelno povezali zuna-
njost z notranjostjo - in bili
na to ponosni. Tudi stroka je
to takrat podpirala, saj je
v osnovi vse gradila na svet-
lobi,« meni Polutnik.
Prava, celovita prenova
- pogojena tudi s spremenje-
no miselnostjo, pa seje zače-
la tisti hip, ko smo v Celju
vendarle ugotovili, da mest-
no jedro, čeprav polno loka-
lov, ne more živeti brez ljudi.
Da so v ogromnih stanova-
njih, sicer brez urejenih sani-
tarij in ostale stanovanjske
infrastrukture, ostajali osta-
reli ljudje, da so se v te pro-
store naseljevali le ljudje, ki
nikakor niso mogli priti do
»svetlega, toplega in zračne-
ga,« čeprav miniaturnega
blokovskega stanovanja, je
bila le logična posledica.
Če bi bilo Celje živo, zani-
mivo mesto, bi danes z lah-
koto prodali 5.400 m^ upo-
rabnih površin - tako pa
ostaja Spod^i grad odprto
vprašanje, ki ga ne moremo
in ne moremo rešiti. Denar-
ja ni, najemnikov, ki bi sofí-
nancirali obnovo in preno-
vo, pa prav tako ne. Kako
dolgo bomo še čakali?
»Pri obnovi mesta pa še
vedno ne upoštevamo tiste-
ga, kar so v svetu že spoznali.
Stare zgradbe sicer prenovi-
mo, ne vrnemo pa jim njiho-
ve osnovne namembnosti.
Vzemimo za primer le staro
gostilno Beli vol. Vsi, malo
starejši Celjani, se je spomi-
njajo. Vedo, kje je bila, celo
kako je izgledala notranjost
-	zdaj pa najdejo v taistih
prostorih namesto gostilne
frizerski salon. To resnično
ni vzpodbuda za nastajanje
meščanske - pa pri tem res-
nično mislim zgolj meščan-
stvo v dobrem pomenu bese-
de in ne malomeščanstvo
-	zavesti,« razmišlja Polut-
nik in dod^a, da se bo misel-
nost pri ljudeh spreminjala
le z vzgojo. Iz družine, vrtca,
šol n£Ú bi po njegovem zavel
novi veter.
Kgj pa dotlej, da zaveje
nov veter?
Bomo čakali na čarovnika,
ki bo zamahnil s čarobno pa-
ličico in stvari spremenil?
Najbrž bi bilo to najbolj
neumno. Veliko drobnih ko-
rakov bomo morali narediti
-	a to že ni več samo celjska
težava. Naša je, skupna. Slo-
venska, jugoslovanska.
Spremeniti bomo morali mi-
selnost, prevrednotiti lestvi-
ce osebnostnih vrednot - za
to pa bomo morali imeti po-
goje. Pred časom smo že gra-
dili (v Celju je veliko prav na
tem področju projektiral tu-
di arhitekt Polutnik) celod-
nevne osnovne šole, priprav-
ljene za čas, ki ni prišel, zdaj
pa imamo težave z njihovim
vzdrževanjem. Pripravljene
so za evropski delovni čas
-	vendar pa samo šole niso
dovolj, prilagoditi moramo
celotno infrastrukturo in če
bomo to naredili v hipu, nam
bo najbrž uspelo. Lahko pa
vsekakor ne bo.
Odpravljanje sive ekono-
mije, uvajanje prijaznejšega
načina življenja - denimo sa-
mo z^trk pred odhodom od
doma, možnost, da lahko Ce-
ljan živi tudi zvečer in pono-
či, to je le nekaj načinov, da
bomo mestu vrnili življenje.
Ampak, dokler bomo prešte-
vali dinarje, pa naj bodo sta-
ri, novi ali konvertibilni, jih
prelagali s kupčka na kup-
ček in razmišljali, kako po-
vezati začetek s koncem me-
seca, nam vse to ne bo padlo
z neba.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
TOZD BOLNIŠNICA CELJE
Po 14. čl. Statuta TOZD delavski svet razpisuje dela
oz. naloge delavca s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi za 4 leta in sicer:
a)	predstojnika oddelka za
nuklearno medicino
b)	predstojnika oddelka za
ginekologijo in porodništvo
C) predstojnika oddelka za
psihiatrijo
d)	predstojnika oddelka za
urologijo
e)	predstojnika oddelka za
nevrologijo
f)	glavne sestre TOZD
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mo-
rajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
Pod a-e, da imajo visokošolsko izobrazbo medicin-
ske smeri z ustrezno specializacijo in 5 let delovnih
izkušenj z delovnega področja oddelka.
Pod f, da imajo visoko šolo za organizacijo dela
-	organizacijsko zdravstvena usmeritev in 5 let de-
lovnih izkušenj v stroki.
Od kandidatov za razpisana dela oz. naloge zahteva-
mo poleg navedenih pogojev še naslednje:
-	da so s svojim dosedanjim delom dokazali, da
imajo ustrezne organizacijske sposobnosti,
-	da aktivno sodelujejo pri skupnih družbenih na-
logah,
-	da predložijo opredelitev svoje vloge pri razvoj-
nem programu v TOZD,
Kandidati naj pošljejo ponudbe z zahtevanimi podat-
ki in dokazili ter programom v zaprti kuverti v 8 dneh
po objavi razpisa na naslov: ZDRAVSTVENI CENTER
CELJE, Gregorčičeva 7 63000 Celje. Na ovojnici pri-
pišite »prijava na razpis«.
O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh po
izbiri.
DOBRE STVARI
SE SAME HVALIJO
ZATO JE NAŠA NALOGA PREPROSTA
POVEDATI VAM MORAMO SAMO, KJE JIH LAHKO VIDITE!
HOČE, LEVEČ, LJUBLJANA, KRANJ
KRITINE, KI PRINAŠAJO PROFIT!
ZASTOPA IN UVAŽA
PRODAJA GRAMEX LJUBLJANA IN HMEZAD EXPORT IMPORT ŽALEC
8. stran - 11. januar 1990
REPORTAŽA
Zgodba, ki so jo zapisali plameni
Nesreča se le ustavila na prevorskem Deblu
»Oprostite, leer se nisem
mogel zadržati. Mehkega sr-
ca sem«, je povedal v ne-
kakšno opravičilo Anton
Beve, ko smo se poslovili iz
»njegovega« začasnega do-
ma na prevorskem Dobju,
kot pravijo uradnemu Dob-
ju pri Lesičnem. Mirni,
skromni 33-letni mož in oče
je mislil na solze, ki jih ni
mogel zadržati ob pomisli
na ognjene zublje, svoje tri
predšolske otroke, na začas-
ni dom pri sosedu, ostarelo
mater in teto, ki so morale
v zimsko oskrbo k sorodni-
kom v tujino, težko mladost
brez očeta, na trud, ki so ga
vzeli plameni, negotovo pri-
hodnost, pa še kaj.
Prevorsko Dobje, kraj
v krajevni skupnosti Prevor-
je je na pol poti med Planino
in Lesičnim v šentjurski ob-
čini. To so pozabljeni kraji
slovenskega podeželja, kjer
je kakovost življenja preniz-
ka. Kaj bi v teh sicer čudovi-
tih krajih z asfaltnimi cesta-
mi, ko pa so uspeli sam jezer-
ski klanec pred Planino as-
faltirati po tolikih letih šele
pred kratkim! Tako so pov-
sod le lepe bele, makadam-
ske ceste.
Ogniena groza
v tem lepem hribovitem
okolju, pri cerkvici svetega
Ožbolta, živijo na prevor-
skem Dobju tudi Bevčevi.
Narava pa ni vselej lepa, tudi
kruta je in se poigrava s člo-
veškimi usodami. Bilo je no-
vembrsko jutro, se še vedno
z grozo v očeh spominjata
usodnega dne Bevčeva An-
ton in Andreja. Antona smo
zmotili, ko je s sosedom de-
lal na pogorišču, ženo An-
drejo pa, ko je pripravljala
kosilo in varovala enoletno
Metko, ki jo ima »še pri pr-
sih«, za dveletnega Tonija in
7-letnega Aleša, ki je pred
dnevi začel obiskovati malo
šolo.
Anton je usodnega dne sli-
šal sireno ter videl soseda, ki
je pritekel in mu sporočil, da
gori njegov dom.
»V hipu sem bil doma«. Vi-
del je, daje že prepozno. »Pr-
vo sem pogledal kje so otro-
ci«, se ganjen spominja.
»Hvalabogu, bili so že re-
šeni«.
Žena Andreja je bila v hle-
vu. »Ko sem prišla v hišo
sem zagledala goreči strop in
tla. Najprej sem stekla po
ljudi, po pomoč. V gospo-
dinjstvu so živeli z Antonovo
mamo in teto, sedem ljudi.
»Nismo imeli veliko, lačni pa
nismo bili«. O tem pričajo tu-
di ostanki uničene majhne
zamrzovalne skrinje. »Tudi
na toplem smo bili. V hipu
pa nam je vzelo vse«.
Prevorski gasilci so rešili
Bevčev urejen hlev, kjer je
deset govedi, s katerimi se
preživljajo. Bevčevi so čisti
kmetje. »Z delom vračam tu-
di tistim, ki pomagajo meni.
Tako je treba«, pravi Anton
Beve. Žena Andreja skrbi za
otroke, gospodinji in dela
v hlevu.
Nov dom Je še sen
Pred petimi leti so začeli,
nekoliko tudi s pomočjo se-
stre v Švici, graditi novo hi-
šo. Dan pred požarom je
marljivi Anton ravno začel
z oblogami na strehi. Na sta-
novanje v novem domu bo-
do morali Bevčevi še nekaj
časa čakati. Manjkajo še no-
tranji ometi, električna in vo-
dovodna napeljava, stavbno
pohištvo, stanovanjska opre-
ma, gospodinjski stroji in
aparati in kaj še vse. Mladi
gospodar načrtuje, da bi naj-
prej uredil staro hišo, kamor
bi se bilo mogoče prej vseliti.
V novo, neposušeno hišo za-
radi revme takoj niti ne bi
mogel, pravi, saj ga že zdaj
muči revma in hodi po injek-
cije.
V sobi lesenega dela hiše,
ki paje manj poškodovan, so
ostah spomini. Tu sta živeli
mirno življenje Bevčeva ma-
ma s sedmimi in teta s šesti-
mi križi. Za skrbnima, oste-
relima ženicama, ki sta odšli
čez zimo k sorodnikom
v Švico, so ostale na lesenem
zidu, ki so ga rešili, uokvirje-
ne družinske fotografije, na
policah pa oveneli aspara-
gus. Obešena je ostala tudi
palica, ki je lajšala življenje
betežni Antonovi materi,
nekdanji samohranilki. Hči
v Švici je pomagala z darili
za gospodinjstvo že prej. Tu-
di sama ima družino in tudi
tam je drago, meni Anton.
Čiščenje pogorišča
Pogorišče daje žalostno
podobo nekdanje sreče, ki se
je hitro spreobrnila v trage-
dijo. »Do Velike noči bom
skušal urediti zasilno stano-
vanje, da bosta imeli znova
svoj stari kotiček, ko se bo-
sta vrnili iz tujine.« Tja se
bodo vrnili, ko bo mogoče,
za začetek vsi Bevčevi. Ma-
min in tetin odhod v nezna-
no tujo deželo je bil tudi
njim prvi, izhod v sili. Anton
in Andreja Beve sta s svojimi
nebogljenci Metko, Tonijem
in Alešem ostala na svoji
borni, hriboviti kozjanski
zemlji. Bevčevi zdaj živijo
v bližnji skromni hiši, pri
Centrihovih. Tako so tudi
v bližini svojega hleva, pogo-
rišča stare hiše, ki jo bodo
obnovili, in gradnje novega
doma. Nova hiša je še v prvi
fazi, pod streho in v surovem
stanju.
Bevčevim, ki so jim zgoreh
celo osebni dokumenti, je
med prvimi pomagal domači
Rdeči križ. Dali so jim poso-
do, odejo, nekaj živeža in
2 stari milijardi, se spominja
Beve. Sosedje so tudi takoj
priskočili na pomoč. Številni
Bevčevi družini so v nesreči
pomagali s kruhom, mastjo,
mesom in oblačili, tako da so
bili zvečer že na toplem. »Po-
magali so tudi čistiti pogoriš-
če in v različnih drugih
oblikah«.
Kako živijo v teh krajih
slovenskega podeželja? »S
trdim delom si moramo
ustvariti vsakdanji kruh.
Težko je živeti v tej ... lahko
bi rekel bedi«. Jeklenega
moža Antona Bevca, so
vmes, ko so ga klicali njego-
vi otroci, znova premagala
čustva. Težko je povedal
svoje iskrene misli.
Spomini se vračalo
z rožicami ni bilo postlano
Antonu Bevcu že od samega
rojstva. »Dobrega življenja ni-
sem vajen. Že od malega mi je
bila namenjena nelahka usoda.
Oče je umrl že pred mojim roj-
stvom, tako da ga nisem niti
poznal. Potem mije bilo name-
njeno le trdo, vse do sedaj. К^
prida se mi tudi ne obeta. Ne
vem. Upam, da če bo zdravje,
bo tudi drugo«.
Zanima me kakšna pomoč bi
bila za prizadeto družino naj-
bolj dobrodošla. Njegove želje
so razmeroma skromne: pohi-
štvo, posteljnina, kuhinjska
oprema, kakšen pralni stroj in
zamrzovalna skrinja. »Meni bi
bila najbolj dobrodošla pomoč
v oblačilih za otroke in v ku-
hinjskih strojih, s^ so zgoreli
pralni stroj, hladilnik, omare,
vse«, je na moje vprašanje raz-
mišljala prizadeta mati in go-
spodinja Andreja. »Vse«, je po-
novil sicer še ne prav vedni
Bevčev otrok.
Kaj pričakujejo Bevčevi od
prihodnosti? Andreja Beve
vzdihne: »Da bi šli res nazaj
domov, pod svojo streho in ne
bi bili na tujem, v drugi hiši.
Če bo zdravje, potem bo vse.
Zdravi bomo še lahko urejeva-
li«, pove plaho in negotovo.
Vračamo se po kozjanskih,
prevorskih in planinskih ma-
kadamskih cestah, kjer so lju-
dje prikrajšani in za mnogo ti-
stega, kar drugje na Sloven-
skem kljub vsemu že imajo.
Ura je bila komaj nek^ čez
poldan, vendar že čakajo de-
lavski avtobus, kijih bo prepe-
ljal do oddaljenega delovnega
mesta. Zvečer pa znova nazcg.
Nekateri imajo do avtobusa tu-
di dolgo pešpot.
Vsak ima svojo stisko, ven-
dar je Bevčeva iz Dobja pri Le-
sičnem neprimerljiva. Ali bo
lahko kdo pomagal Bevčevim,
ki so s tremi nebogljenimi cici-
bani in dvema ostarelima ženi-
cama ostali brez najnujnej-
šega? BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
ljubljanska banka
Splošna banka Celje
Obrestne mere
Obrestne mere, ki veljajo do 10.1.1990 in obrestne mere, l<i
veljajo po tem datumu:
Izpolnjevanje čekov
Ob spremembi vrednosti dinarja se pojavljajo določene nepravilnosti
tudi pri izpolnjevanju čekov.
Prosimo vas, da ste pri sprejemanju le-teh pozorni na te nepravilnosti,
kajti v nasprotnem primeru vam jih bo SDK dosledno zavračala.
Zaradi lažjega razu-
mevanja in natančne-
ga izpolnjevanja do-
dajamo pravilno iz-
polnjen ček. Posebej
pa opozarjamo, da je
v vsakem primeru po-
trebno označiti pare
(četudi jih ni) npr.
325,001
ŠPORT
11. januar 1990 - stran 9
Celjski atletiki se maje krona
v začetku jubilejnega leta
(100-letnice organizirane te-
lesne kulture v Celju) smo žal
ie doživeli prvi neprijeten
šok. Atletsko društvo Kladi-
var, ki je zadnjih nekaj sezon
tako obetavno in velikopotez-
no sodelovalo z delovno orga-
nizacijo Kovinotehno kot
glavnim sponzorjem, je s 1. ja-
nuarjem letos naenkrat in do-
mala v tajnosti ostalo samo.
Na seji predsedstva, 4. januar-
ja, so predstavniki Kovino-
tehne sporočili, da prekinjajo
s sponzorstvom. Ostali člani
so bili presenečeni, žalostni,
jezni in kaj vem še vse, saj so
se v trenutku znašli pred tež-
ko dilemo: kako naprej?
Več ali manj je točno, da so
zadnji prispevki Kovinotehne
v blag^no celjske atletike že
v razmerju skor^ 50: 50, kot je
pred tremi tedni povedal dose-
danji direktor kluba Branko
Floijančič. V tistem pogovoru
je omenil, da vsega v bodoče
sponzor ne bo zmogel, sred-
stva od ZTKO so premajhna,
tako da bo potrebna pomoč
ostalega celjskega gospodar-
stva. O vsem drugem takrat ni-
ti približno ni bilo govora.
Zato pravimo, da je sedanja
odpoved pravi smrtni strel, ki
pa ga po poslušanju razprav na
predsedstvu in v kasnejših raz-
govorih vsaj delno tudi lahko
razumemo. Kovinotehna eno-
stavno ni zadovoljna z dosežki
atletov Kladivaija in tako tudi
ni dovolj poskrbljeno za njeno
reklamiranje! Zanimivo je, da
se je dolgoročnejše začrtano
sodelovanje začelo na lanskem
občnem zboru, ko so v pred-
sedstvu dobili tri vodilne funk-
cije tudi predstavniki sponzor-
ja: predsednik Peter Tilinger,
direktor Branko Floijančič in
član predsedstva ter predsed-
nik organizacijskega odbora za
Skokov memorial Franci Pu-
sar. Ta je omenil da so na pro-
bleme opozarjali vse leto, ven-
dar žal, zaman.
Ob koncu leta je prišlo tudi
do siceršnjih sprememb v na-
šem življenju, kjer je bila moč-
no prizadeta Kovinotehna, ki
po zadnjih podatkih le ne stoji
tako bajno, kot je bilo to kova-
no v zadnjem času. To pomeni,
da pač moraš najprej zagotovi-
ti denar za sebe, potem šele za
ostale. Vse to je v redu, vendar
po novem, neprijetnem udaru
so atleti, ki bodo to težko preži-
veli, s^ verjetno niti z Aladino-
vo svetilko ne bo možno n^ti
tistega, ki bi lahko vse to v teh
časih nadomestil, kar je nudila
Kovinotehna. Do težav je pri-
šlo tudi s poljskim trenerjem,
ki mu je prenehalo delovno
razmeije in je ali bo zd^ na
bremenih društva.
V društvu zdaj vre. Priprav-
ljao ustrezna gradiva na čelu
s finančnim ter iščejo ljudi za
dolgoročno delo. To пад bi
sprejeli na izredni skupščini
v četrtek, 18. januarja ob 18.
uri. Za mandatarja pa so izbrali
nekdanjega odličnega atleta,
državnega reprezentanta in re-
korderja Romana Leška.
Gre za kopico
vzrokov
Slabo leto je kot predsednik
vodil AD Kladivar Peter Tilin-
ger iz Kovinotehne. Po prese-
netljivi seji predsedstva smo
pripravili naslednji pogovor.
К^ je bistveni vzrok za od-
poved sponzorstva?
Tilinger: »Gre za več vzro-
kov, glavni pa je ekonomska
situacija, ki jo pričakujemo in
ki ne opravičuje sponzorstva
v obliki, kot je bila doslej. To je
sigurno glavni vzrok«.
Menda kot sponzor niste bili
zadovoljni z rezultati atletov,
ki bi opravičili vaše ime v šir-
šem, propagandnem pomenu?
Tilinger: »V celotni akciji je
to čutiti, vendar le ni glavni
vzrok v tem.«
Kako ste se vi kot sponzor
»ujeli« z ostalimi člani AD Kla-
divar?
Tilinger: »Mislim da dobro.
Mogoče je bilo nek^ zapletov
z atleti, vendar smo tudi to
uspeli zgladiti.«
Žd^, ko niste več sponzor
atletov, imate v igri kakšnega
drugega športnika ali športni-
co, preko katerega bi bolj pri-
šlo do veljave vaše ime?
Tilinger: »Ne bi mogel reči,
da ga imamo v tem trenutku,
vedar dejstvo je, da za kogar-
koli se bomo morda odločali.
se bomo preko ekonomike. To
pomeni, da če se bo splačalo
v kakšen šport ali športnika
vlagati, bomo to storili, ven-
dar, kot sem omenil samo na
takšni podlagi, da bomo oboji
zadovoljni.«
V Celju sta dve delovni orga-
nizaciji, ki veliko denarja in
ostale pozornosti in razumeva-
nja namenjata športu, to sta
Aero in Kovinotehna.
Tilinger: »Naloge pri podpi-
rai\ju razvoja športa bi si mora-
li porazdeliti. Prepričan sem,
daje Kovinotehna pokazala ze-
lo korekten odnos in veliko po-
sluha do vseh družbenih de-
javnosti in šport je samo ena
izmed ryih. Verjetno pa ni
vzdržno, da ene firme prevze-
mno težko breme in odgovor-
nost, medtem ko se druge
spretno skrijejo, čeprav bi lah-
ko sodelovale. Žal so prišli
takšni časi, da smo tudi v Ko-
vinotehni morali začeti razmi-
šljati drugače, manj družbeno,
več za ,sebe'. Vendar moram
reči, da to potezo odstopa od
sponzorstva ne smemo gledati
kot napoved nekih črnih časov
za Kovinotehno, ampak iz-
ključno bolj tržno in poslovno
naravnano obnašanje.«
Tine Veber, sekretar ZTKO
Celje: »Glede nadaljnega fi-
nanciranja celjske atletike lah-
ko rečem samo to, da je vse
odvisno od novih programov
in кад jim lahko preko njih mi
v dani situaciji ponudimo.
Prav gotovo ne bomo stali ob
strani. To ne bi bilo prav in
pošteno. Torej denar za atlet-
ski klub ostane, morda ga bo
celo пекад več. Vendar ob tem
velikem izpadu vseeno ostrga-
ta odprti zlasti dve vprašaryi,
kjer je bila poseben nosilec
Kovinotehna: kako letos
s Skokovim memorialom, ki si
je v zadnjih letih povrnil ugled
in kako z zagotovitvijo nadalj-
nega dela strokovnjaka iz Polj-
ske, kateremu so tudi odpove-
dali gostoljubje. Predvsem pa
moram kot dolgoletni športnik
in športni delavec povedati, da
me je ta drastičen odnos Kovi-
notehne neprijetno presenetil.
S takšno obrazložitvijo, kot so
jo dali kot sponzorji, lahko pri-
dejo na dan vsi kolektivi in po-
tem se bomo znašli na bobnu.
To je hud udarec za atletski
kolektiv. Vedeti je treba, da ni
pravih ljudi za delo in ni rezul-
tatov, kritizirati paje lahko. Si-
cer pa кад podobnega še lahko
pričakujemo, zato moramo ta-
koj pripraviti ustrezne progra-
me in jih prilagoditi sedanji
resni gospodarski situaciji.«
TONE VRABL
Ne bomo ponovili nič novega, da se je krona kraljici športov
v Celju atletiki še bolj zampala, kot seji m^e že vrsto let ali celo
dobro desetletje. Za prave vzroke verjetno vedo samo tisti, ki so
najbližji klubu, drugi lahko samo domnevamo, zakaj je takšno
porazno stanje, kije bilo zdaj kronano z odpovedjo sponzorstva
Kovinotehne, nesporazumom s poljskim trenerjem, odhodom
številnih atletov itd.
Lahko rečemo, da se stvari ponavljajo. Vsaka »vlada« obljubi
plastičen in konkreten načrt, ki vsled objektivnih in tudi subjek-
tivnih okolnosti kmalu zvodeni. Govorimo, da so pogoji za
vadbo dobri, če ne celo odlični. Imamo štiri profesionalne tre-
nerje. Imeli smo solidnega sponzorja, kije pokrival že okoli 50
odstotkov vseh sredstev, da o raznih spremljajočih ugodnostih
ne govorimo. In kaj so naredili trenerji? To je široka in resna
téma za stroko, ki bi morala oceniti njihovo delo. Že pred leti
smo začeli s selekcijami, od njih pa nam je danes ostal kader za
Ljubljano, T. Velenje, Zagreb in še kam. Mnogo nadarjenih
atletov seje dobesedno izgubilo. Eni zaradi šole in dela, drugi iz
obupa.
Ob vsem tem moramo biti realni. Atletika je v današnjih časih
izredno zahteven, asketski šport. Garanje posameznika. Tega se
mormao zavedati in tistemu, ki nekaj pokaže, tudi dati vse
ustrezno, kar bi imel kot recimo človek, ki z manj napora pride
do več denarja in ostalih dobrin. Recimo bobu bob, da ne bomo
tudi v prihodnje doživljali podobnih travm, ki nam jih lahko
povzročijo tudi ostali sponzorji.
Za konec pa čisto osebna misel avtorja. Ceje Kovinotehna na
vseh področjih izven lastne hiše predimenzionirala svoje zmož-
nosti in sposobnosti, je za to vedela že verjetno pred zadnjimi
zveznimi ukrepi. To pomeni, da bi moreda Kladivarju že prej
povedati, kaj namerava in da tega ne zmore več. To bi bilo
najbolj korektno in pošteno. In da obrnemo palico: alije bilo vse
narejeno v Kladivarju? Prihajamo pač v tiste čase, ko neka
delovna organizacija išče reklamo na najbolj učinkovit način. To
je prav, samo odnos bi moral biti drugačnejši. Zdaj pa preživ-
ljajo šok v Kladivarju, prav gotovo pa ga bodo (če ga že ne) tudi
v Kovinotehni.
Pokal Goranu
Juraku
Deset plavalcev PK Kli-
ma Neptun se je udeležilo
plavalnega mitinga v Rav-
nah na Koroškem, kjer je
nastopilo okoli 120 plaval-
cev letnik 74 in mlajši. Če-
prav konkurenca letos ni
bila tako močna kot prejš-
nja leta, ne gre podcenjeva-
ti uspeha mladih celjskih
plavalcev, ki so skupaj
osvojili osemnajst medalj,
od tega sedem zlatih, šest
srebrnih in pet bronastih,
med osv^alci pa so Goran
Jurak, Ljubiša Stojanovič.
Gašper Gorenak, Matjaž
Košar, Simona Selič in Ma-
ja Tanko. Zmagali so Go-
ran Jurak in Maja Tanko po
dvakrat ter po enkrat Lju-
biša Stojanovič, Gašper
Gorenak in Matjaž Košar.
Pokal za пгдboljši rezultat
na tekmovanju je dobil Go-
ran Jurak za dosežek
1:00,71 na 100 kravi, za kar
je prejel 517 točk.
JANJA KOŠAR
Celjani zmagujejo
Preteklo leto so celjski ko-
šarkarji zaključili z rekordno
zmago nad Rogaško, v prvi
novoletni tekmi pa so vnovič
zmagali, dvanajstič zapored
v letošnji sezoni in so še ved-
no brez poraza. Celje: Color
Medvode 120:105 (59:53).
Trener Celja Boris Zrinski se
je srečanja z neugodnimi Med-
vodčani nekoliko bal, s^ se je
ekipa malce uspavala med
prazniki. No, kljub vsemu Ce-
lju ni bilo težko premagati na-
sprotnikov, ki so sicer med 7.
in 13. minuto z delnim rezulta-
tom 24:5 resno zagrozili in po-
vedli za štiri točke 37:33, ven-
dar Buntič 24 (z najboljšo
predstavo v celjskem dresu)
Pipan 37, Gole 24 in Aničič 22
pa tudi Pučko 4, Cerar 5 ter
Urbanija in Sušin po 2 niso do-
pustili presenečenja. Po tri
trojke sta pri Celjanih zadela
Pipan in Aničič. Celje je zad-
rtih pet minut prvega dela odi-
gralo conski presing, ki je, če
je izveden pametno in požrtvo-
valno, lahko zelo učinkovit in
privlačen. Celjani prepričljivo
vodijo na lestvici, tekmo pa je
videlo manj kot 100 gledalcev.
Comet je izgubil s Slovanom
v Ljubljani 76:70 (36:33). Konji-
čani so že zaost^ali za 16 točk,
vendar so ob koncu preko
Šmida 31 ublažili poraz.
Tudi Rogaška je v Kranju pri
Triglavu močno zmanjšala raz-
liko, ki je znašala že 23 točk, ob
koncu pa so Slatinčani zaostali
le za pet točk, 94:89 (52:43).
N^več košev za Rogaško so
dali Tišma 25, Kidrič 24 in Pe-
tovar 18.
V	nasledryem kolu bo Celje
gostovalo pri ekipi Kopra, Co-
met bo gostil ekipo Novolesa,
Rogaška pa bo skušala ugnati
domžalskega Hehosa.
V	ženski republiški ligi je
Comet doma tesno premagal
ID Ježico 78:77 (45:44). Strelke
za Comet: Hren 6, Klančnik 5,
Šporar 12, Narandža 17 ter
Zdovc in Kranjc po 9. Konji-
čanke so zmagale predvsem
zaradi uspešnih metov izza čr-
te. Comet je s petimi zmagami
na 6. mestu, v prihodnjem kolu
pa bo gostoval pri ekipi Kranja
(3.).
V2. republiški moški ligi
- Center je Zlatorog v Litiji
presenetil ekipo Kovine. Laš-
čani so ob polčasu vodili
s 56:37, na koncu pa uspeli
zmagati le z 91:87.
Ekipa Polzele je bila v tem
kolu prosta. V soboto bo zad-
nje kolo v tej ligi, o prvih dveh
mestih, ki d^eta pravico na-
stopanja v play-offu, pa bosta
odločala dva derbija. V Šent-
jurju bodo domači gostili Pol-
zelo, v Laškem pa Zlatorog
moštvo Unitehne iz Trebnjega.
V	zahodnem delu te lige si je
šoštanjska Elektra že pred ča-
som zagotovila igranje v play-
offu za vstop v 1. SKL, kjer bo
sodelovalo šest ekip. Eletra bo
razigravanje začela z dvema
zmagama, ki jih prinaša iz svo-
je skupine.
V	2. SKL za ženske je Metka
v zadnjem kolu v Celju dosegla
šesto zaporedno zmago. Ce-
Ijanke, ki so v ligi ostale nepo-
ražene, so gladko odpravile
gostje iz Maribora s 72:54
(34:27). Strelke za Metko: Čret-
nik 10, A. Vodopivec 15, Hajdi-
njak 6, Čuješ 10 in Jurak 31.
Celjanke se bodo v dveh tek-
mah pomerile s Cerknico, ki je
bila najboljša v zahodnem de-
lu, zmagovalka pa bo sodelo-
vala v mini ligi z zadnjeuvršče-
nima ekipama iz SKL.
V	republiški območni ligi si
je ekipa Prebolda s četrto za-
poredno zmago, tokrat so sla-
vili v gosteh pri Brežicah
s 73:64, povečala možnosti za
igrćmje v play-offu.
DEAN ŠUSTER
NA KRATKO
Strelci končujejo
s tekmovanjem
v 7. kolu 1. republiške lige
z zračno puško je ekipa Juteksa
iz Žalca doma premagala Ste-
klarja iz Hrastnika. Za zmagoval-
no ekipo so nastopili Boštjan
Vidmajer, Justin ЗшгкоЏ, Mla-
den Melanšek in Bernard Marti-
novič. To je nov lep uspeh žal-
skih strelcev, ki so favorizirane
goste premagali s pomlajeno eki-
po. Nov dokaz dobrega dela
z mladimi oziroma združevanja
n^boljših strelcev v občini.
Zmagali so tudi strelci Kovi-
naria Štore, ki so doma premaga-
li Rudnik iz Hrastnika. Zmago-
valci so nastopili v postavi Franc
Hočevar, Ivan Kočevar, Vili Rav-
nikar in Branko Maleo. Izgubili
so celjski strelci v Mariboru proti
vodilni SD Avgust Majerič. Stre-
ljali so Marian Dobovičnik, Ervin
Seršen, Tone Jager in Jože Je-
ram. Strelci Unioria iz Zreč so
gostovali v Murski Soboti in iz-
gubili z ekipo Noršincev. Unior:
Saška Lamut, Jožica Borovnik,
Irena Voler in Franc Rubin, torej
ekipa, ki je edina imela med štiri-
mi člani tri ženske predstavnice.
Dve koli pred koncem so ekipe
s celjskega območja takole uvrš-
čene: 4. Kovinar, 5. Juteks, 9. Ce-
lje (še nek^ možnosti za ostanek
v ligi) ter zadnji Unior Zreče, ki
je že zd^ dokončno izpadel.
V 3. republiški ligi je Ingrad
v Črnučah dosegel pomembno
zmago proti SD Heroju Vitezu;
nastopili pa so Željko Lamut,
Marko Zatler, Marko Kobale in
Željko Arčan. S to zmago so si
strelci Ingrada praktično že zago-
tovili nastopanje v 2. reubliški li-
gi v prihodnji tekmovalni sezoni.
Aero YU Stip v finalu
Minuli vikend je bilo v Veliki
Nedelji polfinale mladinskega
republiškega prvenstva v roko-
metu. Celjska ekipa Aera YU
Stip je brez težav premagala Ba-
kovce s 24:15 in Veliko Nedeljo
z 19:10. N^boljši strelec obeh
srečanj je bil Vešligaj z 11 zadet-
ki, sicer pa so odlično zaigrali tu-
di vsi ostali igralci. Celjani so se
z zmagama uvrstili v finale, ki bo
v soboto v Krškem. Zmagovalec
republiškega prvenstva si bo pri-
dobil pravico do nastopa na mla-
dinskem državnem prvenstvu, ki
bo predvidoma konec meseca
v črnogorskem Baru.
Pionirji Juteksa
uspešni v Hrastniku
V	Hrastniku je bilo tekmova-
nje pioniriev za pokal heroja Raj-
ka, kjer so velik uspeh dosegli
mladi strelci Juteksa iz Žalca, ki
so zmagali v postavi Mateja Der-
stvenšek, Aleš Юovar in Simon
Vošrvjak, ki je nastrerai 176 kro-
gov od 200 možnih in osvojil tudi
prvo mesto med posamezniki.
Marko Seršen drugi
V	Rušah so pripravili tekmova-
nje z zračno puško v počastitev
padlega legendarnega I. pohor-
skega bataljona. Nastopile so
ekipe pioniriev in članov. Mlada
ekipa pioniriev СеЏа je osvojila
6. mesto, med posamezniki pa se
je izkazal njen član Marko Ser-
šen, kije s 175 krogi osvojil dru-
go mesto.
TONE JAGER
V Golovcu so
zmagali Umetniki
V	Golovcu se je končal 15. no-
voletni turnir v malem nogome-
tu, kjer je nastopilo rekordno šte-
vilo ekip - 94 iz Slovenije in Hr-
vaške. V zaključnici je zmagala
ekipa Umetniki z Ljubečne, od 2.
do 4. mesta pa so ekipe Bistro
Emil iz T. Velenja, Aero butik Pe-
tra iz Celja in Triglav. Organizaci-
jo turnirja, ki je bila odlična, so
omogočUe številne delovne orga-
nizacije in posamezniki. Tekme
so sodili Hribernik, Simić in
Kitak.
VZ
Šaliovska turnirla
v Savinjski dolini
šahovski klub Žalec je s po-
močjo vzornih šahovskiirt delav-
cev in ostalih pripravil dva velika
novoletna nagradna tumiria za
člane, mladince in mladinke. Pri
članih je zmagal veteran Franci
Brinovec pred Danijem Vombe-
kom in Jožetom Žorkom. Pri
mladincih so bUi najboljši An-
drej Kampuš, Mi^a Urisek ml. in
Milan Vuhar, pri mladinkah pa
Suzana Urisek pred Jasno Pavlin
in Bojano Zorko.
Novoletni šahovski turnirje bil
tudi v Šempetru, kjer je nastopi-
lo deset šahistov, zmagal pa je
Stane Skok pred Martinom Štor-
manom in Brankom Setni-
kariem. jože GROBELNIK
Odločitev
v Žalcu
Danes, v četrtek, popoldne se
bo najboljših dvanajst celjskih
kegljačev pomerilo na kegljišču
v Žalcu za končni naslov regij-
skega prvaka. Po dveh izločilnih
nastopih na Dobrni in v soboto
v СеЏи jih je ostalo dvanajst, ki
imajo štiri prazna mesta za na-
stop na republiškem prvenstvu.
Dva nastopa sta največ prine-
sla Jakopoviču iz Prebolda, ki
presenetljivo vodi s 1735 podrti-
mi keglji. Toda takoj za njim so
kegljači EMO iz Hmezada: Salo-
bir 1731, Nareks (oba Emo) 1725,
Kompan 1717, Lešnik (oba Hme-
zad)1715.
J.KUZMA
Prekinitev v Kranju
V	nadaljevanju 1. В zvezne hokejske lige so celjski
hokejisti Cinkarne gostovali v Kranju, kjer je bila
tekma pri rezultatu 1:0 za domačine v 33. minuti druge
tretine prekinjena zaradi napada celjskega vratarja
Sodje na sodnika, katerega je zbil na led, potem po so
tekmo prekinili.
V	sobotoi, 13. januarja gostujejo celjski hokejisti pri INI
v Sisku.
Pionirji Cinkarne so remagali sovrstnike Slavije 10:5
(5:2, 3:1, 2:2). Strelci za Cinkarno so bili Mrdženovič 6,
K. Kelgar 2 ter Trbojevič in Pire po enega. Kazenske
minute: Cinkarna 15, Slavija 6. Prd okoh 100 gledalci sta
sodila Pinter in Zorko, oba iz Celja. V soboto, 13. januarja
bodo celjski pionirji igrali doma s pionirji INE, srečanje pa
bo ob 12. uri v Mestnem parku.
Mladinci Cinkarne so doma izgubili z Ohmpijo 1:11 (1:2,
0,3, 0:6). Strelec edinega zadetka je bil Trbojevič. Kazen-
ske minute: Cinkarna 6, Olimpija 10 minut. Pred 50 gle-
dalci sta sodila Pinter in Zorko. V nedeljo, 14. januarja
gostujejo celjski mladinci v Ljubljani, kjer se bodo srečah
s Slavijo.
MARJAN SORŠAK
Zakaj tako, hokejisti?
Jubilejno leto se je za celjsko telesno
kulturo resnično začelo žalostno. Prvi
udarec je dobila atletika, ko je izgubila
sponzorja, drugega so povzročili celjski
hokejisti Cinkarne, ki so v nadaljevanju
1. В zvezne lige gostovali v Kranju. Zani-
miva sta dva primera s te tekme. Prvega
smo prebrali v ponedeljkovem Delu:
»Celjani so igrali zelo grobo, kar potrju-
jejo njihove izključitve vse do prekinitve
tekme v 33. minuti pri vodstvu domačih
z 1:0. Ob izključitvi nekega celjskega ho-
kejista je vratar Cinkarne Sodja skušal
naprej obračunati z glavnim sodnikom
Bundalom, ki ga je skušal zaščititi linij-
ski sodnik Konc. Tega je Sodja zbil na
led, zato so sodniki prekinili tekmo.«
Poročilo celjskega dopisnika pa je
v skrajšani obliki takole:
»Po vodstvu domačinov so Celjani vse-
skozi oblegali domačega vratarja in pri-
čakovalo se je izenačenje. Toda vse nale-
te celjskih hokejistov so začeli zaustav-
ljati neobjektivni sodniki, sć« so začeli
izključevati hokejiste Cinkarne kot za ša-
lo. To pa Celjanom ni bilo všeč in so
začeli protestirati, kar paje bilo še slabše.
Nato so popustili živci vratarju Sodji, ki
se je začel prerekati z enim od sodnikov
in vsega je bilo konec, k^ti sodniki so
odpiskali zaključek, s tem pa olajšali skr-
bi domače hokejiste pred končnim izi-
dom, ki bi ga celjski hokejisti prav goto-
vo z dobro igro obrnili v svojo korist.«
Res je, da ima vsak malar svoje oči,
samo tako različne pa verjetno res ne.
Celjskim hokejistom samo eno vpraša-
гце? Zak^ so jim kljub »slabemu« soje-
nju popustili živci, če so vedeli, da z do-
bro igro vseeno lahko zmag^o? In zdaj
se vrnimo k osnovnemu športnemu bon-
tonu. Ксц vse si bodo celjski hokejisti, ki
so že tako in tako v nemilosti, s tem
neprijetnim dogodkom prislužili?
Noben izgovor v tem primeru ni pre-
pričljiv. Laično povedano, bolje bi bilo
izgubiti na fair način, ne pa si privoščiti
takšen neprijeten madež, ki so jih v prejš-
njih letih že пекад imeli.
TONE VRABL
10. stran - 11. januar 1990
PISMA BRALCEV
ODMEVI
Krvava drama
Teharil
Vse od septembra sem, sem
skrbno prebiral Leljakove
zapise o krvavi drami Teha-
rij, ob zaključku sem celo dal
7 DNI svoj zapis spominja-
nja na tista strahotna leta, ko
smo vsi živeli v omami svo-
bode, a nismo vedeh prav,
kaj se dogaja za našimi hrbti,
ponoči. Takrat, spomladi
1945 mi je bilo komajda tri-
najst let, bil sem že z mateijo
pri teti na Kozjanskem, v Ce-
lje smo se vrnili šele v avgu-
stu istega leta, ko je bilo tre-
ba spet žuliti gimnazijske
klopi. Včasih je le naneslo,
da je tudi nam otrokom pri-
šlo kaj na ušesa o Teharjih,
kasneje v šestdesetih letih so
mi veliko povedali kmetje
z Dravskega polja o pobojih
v Kidričevem (takrat Ste-
renthal), marsikateri Pohorc
mi je v svojih gozdovih po-
kazal grobnice pobitih, tiste
tihe steze, kjer je marsikateri
partizan v letu 1944 na tiho
izginil. Ker je bil bojda »an-
glofil« in iz nekoliko pre-
možnejše družine, tudi kas-
neje označene kulaške do-
bičkarske in ne ve. i kaj še
vse. Ljudje so imeli takrat
oči in ušesa in še sedaj živijo
pripovedi, kot ustno izročilo.
Iz Hrastja na Kozjanskem
sta bila ustreljena po nedolž-
nem Skaletova dva kmet in
kmetica. Ne samo to, še mar-
sikaj je bilo, kajti že takrat se
je pripravljal prevzem obla-
sti z boljševiško oznako in
bog ne daj, da bi kdo druga-
če mislil. Boljševiško misle-
čim so že v hosti rekali na
partijskih sestankih rusofili,
oni drugi pa so bili po njiho-
vem anglofili. To mi je pove-
dal pred mnogimi leti sam
Stane Terčak, ko sva se
v Mariboru pogovaijala
o čudni usodi Martina Kon-
ška (mariborska šola na Tez-
nem nosi po njem ime). To-
rej so se začele politične lik-
vidacije že v letu 1944 na Po-
hoiju, kajti za povojno ob-
dobje je bilo treba vsaj nekaj
tega počistiti, za vsak slučaj.
In vsa leta sem! tudi sedaj,
ko delam na Obsoteljskih za-
pisih, (kmečka in druga
vprašanja dogajanj v povoj-
nem obdobju), mi marsikdo
кгц pove o teh temnih rečeh,
o tisti drugi strani »revoluci-
je«, o kulaških procesih, da-
hanskih, roškem poboju,
o pobojih na Koroškem. To-
da, to se ni dogajalo samo
v Sloveniji, ampak tudi dru-
god po Jugoslaviji. Kaj vse
so mi povedali srbski kmetje
in intelektualci, mnogi
v Bosni, na Hrvaškem, zlasti
pa v Vojvodini, kamor sem
pogosto zahajal.
Zato mi naj žalski borci in
mnogi drugi ne zamerijo, če
moram žal reči, da je LeJjak
povedal veliko resnice, prav
tiste, ki je nočete slišati. Pa
poglejte sebe, ste še sploh
borci? Že davno je marsikaj
izvodenelo. Je to tisto, kar
imamo danes, za kar ste se
borili, ne samo v hosti, am-
pak vsa povojna leta, ko ste
bili na raznih položajih in
nam solili pamet? Tudi sam
sem bil mlad in sem vas mo-
ral poslušati, vaše pravljice
za otroke. Če pa si katero kri-
tično rekel, si že bil označen
za sovražnika. Poznamo pet-
deseta, šestdeseta leta. Leta
1968 vam je le malo zacvika-
lo, vam borcem in partiji, ko
je Brežnjev zasedel Češko-
slovaško. Od takrat dalje se
je tudi kmetom začelo izbolj-
ševati stanje, a prav vam so
naši kmetje dajali hrano,
drugače bi vas pobralo kot
muhe, saj lačen, žejen, preze-
bel se nisi mogel tolči v ne-
dogled. Nihče vam ne opore-
ka tistega, kar ste storili ple-
menitega, ko je šlo za svobo-
do, toda prav Daki, vaš sobo-
rec je zadel v globino člove-
ške duše v svoji knjigi: Naj-
boljši so padli. To še danda-
našnji drži. Čudno, oglašajo
se s protestom nekateri tisti
»borci«, ki so sodelovali
v pobojih, seveda, kolikor je
še živih. Kaj vse je prišlo
v	vašo organizacijo, sami do-
bro veste. Mladi rod vam ne
veijame več kaj prida, zlasti
ne vašim bajkam o juna-
štvih. Mladi hočejo živeti po
svoje, si utirati svoja pota za
21. stoletja.
Pravite, da je treba uredni-
štvo Novega tednika, oziro-»
ma novinaija Rada Panteliča
in Romana Leljaka postaviti
pred sodišče, oziroma jih ka-
zensko preganjati in poklica-
ti na odgovornost? Potem
boste morali storiti tako tudi
s slovenskim pesnikom in
pisateljem Milanom Štancer-
jem. Toda, pisatelji so itak
vest naroda in alternativa
družbe, dragi moji borci, po-
prej bo slovenski narod vas
poklical na odgovornost, ker
ste nas prevarali in »zgradi-
li« zanj realsocializem, ne po
meri človeka, ampak po me-
ri vaših privilegijev. Tako je
to, hudir je, če mačku stopiš
na rep, potem začne mijav-
kati. Ce imate koUčkaj vesti,
je bolje, da ste lepo tiho, tudi
vi	gospod Egon Conradi in
se ne sprenevedajte о vaši
prisotnosti na Tehaijih, ka-
kršnakoU je že bila, mi je
pred osmimi leti pripovedo-
val človek, ki je bil takrat
v udevejevski službi v tem
taborišču, potem pa šel
v kmetijstvo. Ustno izročilo
je lahko tudi narodov dokaz
in narod dokaze hrani, ne sa-
mo v raznih memoarih in za-
pisih, v glavi marsikaj ostane
in to prenaša iz roda v rod.
Sam sem bil v Celju od 1938
do 1960, z dvema presledko-
ma v Beogradu in Ljubljani.
Resnica prihaja na dan, mla-
di podirajo tabuje, ne zato,
da bi se šli maščevanje, daleč
od tega, ampak zato, da mla-
di rod in ljudje zvedo še za
drugo sliko naše »revoluci-
je« ne samo tisto, kar dnevna
pohtika in prav vi, borci tako
radi odslikavate. Pravi borci
se ne trkajo po prsih, ampak
povedo vse, kar so doživljali,
toplo, človeško, položiuniki
pač morajo včasih tudi laga-
ti, da lažje tako prikrijejo
svoje grehe. Grehe delati je
vendarle človeško, čemu jih
ne priznati; pred sodbo naro-
da smo vsi enaki, le politika
dela rada razlike in jih deli
med zaslužne in nezaslužne,
odvisno od položaja in ugle-
da v družbi. Dragi borci, iz-
prašajte si poprej svojo vest
in preštejete svoje grehe, pa
bodo vaše zasluge imele dru-
gačno vrednost in težo. Ne
več pravljično, ampak bolj
»realsocialistično«. Mladi ne
veijamejo več vsega, v njem
je raziskovalni duh in rad br-
ska po preteklosti, da lahko
poišče boljšo pot v prihod-
nost kot ste jo vi nam, povoj-
ni in sedanji mladi generaciji
priborili. Še sam imam obču-
tek, da smo bili takrat pre-
malo odločni in da smo pre-
malo postorili.
Demokracija, ki je prišla
s slovensko pomladjo, gre
svoj hod dalje, ne samo
v Sloveniji, ampak po vsej
Jugoslaviji, v vzhodni Evro-
pi je izbruhnil pravi demo-
kratični orkan, boljševiški
zidovi padigo kot karte, ljud-
ska nejevolja je dala svoj za-
gon in pečat. Krčimo nova
pota, pota človekovih pravic
in svobode razmišljanja, po-
ta ustvarjalnosti z upošteva-
njem drugače mislečih, vi
dragi žalski borci pa sanjajte
svoje pravljice, ki ste jih pri-
povedovali tako spretno
otrokom ob raznih obletni-
cah; posluša vas tako malo,
kajti ljudje bijejo bitko za
preživetje, tudi s hotenjem,
da se Dachau, Ausvitz, Jese-
novac, Sibirija, Teharje, Rog
ne bi nikoli več ponovili.
Ljudje hočejo živeti, ne
umirati!
MILAN ŠTANCER
MARIBOR
Bralci Novega tednika
z vehkim zanimanjem čita-
mo krvavo dramo na Tehar-
jih po drugi vojni. Po naši
deželi je vse polno veli-
kanskih grobišč. Tudi drugi
časopisi in revije objavljajo
zapise o teh strahotah. V 7D
je bilo 27. 12.1989 zapisano,
kako grozljivo so rdečerokci
pobijali nedolžne žrtve. Bih
so mnogo hujši kot Nemci
v yojnem času. Nemci so
ustreljene dah v pripravljene
krste. Naslednji dan so javno
po mestu nalepili plakate, na
katerih je bilo napisano ime,
priimek in datum rojstva
ustreljenega. V vojnem času
je bilo to javno. Vojna je pač
vojna.
Po vojni, ko ni bilo Nem-
cev nikjer več v naši deželi,
pa je bilo mnogo huje. Borci
nedemokracije, rdečerokci
so streljah množično, naskri-
vaj in ponoči, žrtve pa brez
krst metali v grobišča in ni-
koli niso po mestu razobesih
plakatov, na katerih bi pisa-
lo, kdo je bil ustreljen. Noč-
no streljanje, ki seje razlega-
lo naokrog, je močno vzne-
mirjalo ljudi. Delali so tako,
da bi svoje zločine skrih za
večno. Kdor je kaj govoril, je
bil kaznovan.
Sedaj, ko se je spremenilo,
se lahko raziskuje. Strelci žr-
tev proti temu protestirajo,
se izmikajo, dolžijo Nemce,
ki pa jih seveda ni bilo več
tukaj in zato grdo lažejo. Ta-
krat so bili ponosni na to kr-
vavo opravilo. Pridobili so si
dobre službe. Tako kot je bi-
lo že v NT objavljeno ime
Edvarda Golea. On je bil biv-
ši direktor lesne industrije
»LIK Savinja«. Edvard Gole
iz Trubarjeve bi vam lahko
povedal vse, ker je sodeloval
v krvavi drami. Stopite
k njemu ali ga pokUčite, naj
pride in vse po resnici pove.
Videli boste, kako bo in če
bo zelo lagal.
Bralci bi radi izvedeli koli-
ko je bilo žrtev v vsakem
grobišču, koliko je bila stara
vsaka žrtev, kako se je pisala
vsaka žrtev in od kod je bila
doma.
Vam, Leljaku in sodišču
želim veliko uspeha, da bi
vse natančno odkrili.
ANTON GORIČNIK
Na znanje
Leljaku
v uredništvo smo dobili
tudi anonimno pismo, ki so
ga podpisah »krajani Štor in
Ogorevca«. Čeprav običajno
takšne anonimke brez razmi-
šljanja vržemo v koš, velja
pisanje anonimnega avtorja
(avtorjev?) obnoviti vsaj
v skrajšani' obliki in ga upo-
rabiti za razmišljanje. To pot
seveda ne o anonimnosti, ki
že sama po sebi rojeva dvom
v resničnost trditev, ampak
o tem, zakaj sploh se je naše
uredništvo odločilo in priče-
lo objavljati feljton Romana
Leljaka Krvava rana Teharij.
Anonimni avtor (avtorji?)
najprej očitajo Leljaku ne-
moralnost, ki naj bi prišla do
izraza med njegovim služe-
njem vojaškega roka, zatem
pa na dolgo in široko pišejo
o ustaških zločinih v Jase-
novcu, Šibeniku na Hrva-
škem in drugod. Ob koncu
pisma namigujejo še na
domnevne Leljakove zveze
s politično emigracijo in po-
stavljîùo trditev, daje vendar
velika razlika med štiriletno
in štirinajstdnevno morijo.
Toliko na kratko o pisanju
anonimnega krajani ali večih
krajanov iz Štor in Ogorevca.
To, kar najbolj skrbi pri
prebiranju takšnih in podob-
nih pisem je dejstvo, da piše-
jo o povsem drugih stvareh
kot o tistih, ki se jih loteva
Roman Leljak v svojem felj-
tonu. Nihče namreč niti z be-
sedico ne zanika strahotnih
zločinov okupatorjev in do-
mačih izdajalcev med drugo
svetovno vojno. Nihče tudi
ne osporava herojske borbe
narodnoosvobodilne vojske
pod vodstvom Komunistič-
ne partije Jugoslavije. To,
kar pa je sporno, je neusmi-
ljeni obračun z vsemi na-
sprotniki novega režima ta-
koj po vojni.
Tako neusmiljenega obra-
čuna ne opravičuje prav nič.
Lahko tako početje sicer raz-
umemo v kontekstu radosti
ob zmagi, dejstva, da je bila
izbojevana tako dolgo priča-
kovana svoboda, dejstva, da
je bilo treba ohraniti komaj
vzpostavljeno	ljudsko
oblast. Toda, opravičila za
tolikšno krutost ne more
biti.
Povsem narobe je, če Rog,
Turjak, Teha^e, Goli otok in
še kaj opravičujemo z Jase-
novcem, s krutostjo okupa-
torjev in domačih izdajalcev
med vojno. Takšno opraviče-
vanje teh dejanj vodi le k re-
klu zob za zob.
In kar se zdi najhujše - gre
za početje, ki so ga storilci
zelo dobro zamaskirah in ga
skrivali skoraj 45 let. Usmrti-
tve brez sodb, množično po-
bijanje vseh nasprotnikov
režima (vseh, ne le tistih, ki
so se dejansko kompromiti-
rali med vojno), tudi žensk in
otrok, zaslužijo vso moralno
in tudi drugačno obsodbo.
Zanje opravičila ni.
In slednjič ter predvsem
- dolžni smo sebi in našim
zanamcem povedati resnico,
pa naj bo ta še tako boleča.
Povedati je treba kaj, kako
in zakaj seje to dogajalo, kdo
je zakrivil množične poboje.
Čeprav gre nesporno za ma-
dež v sodobni zgodovini
mlade sociahstične družbe.
Ne zaradi revanšizma, saj bi
ta znova vodil k filozofiji zo-
ba za zob. Zaradi resnice in
zaradi vsaj osnovne pietete
do pobitih pa je to treba sto-
riti.
Feljton Romana Leljaka
je, upamo, tisti kamenček, ki
bo sprožil plaz ugotavljanja
nespornih zgodovinskih dej-
stev. Tisti kamenček, ki bo
sprožil tudi stroko - torej
zgodovino, da se bo na znan-
stveni osnovi lotila prouče-
vanja teh žalostnih dogod-
kov in jim dala pravo mesto
v narodovi zgodovini.
BRANKO STAMEJČIČ
Moj odmev na
»Odmev«
Priznati moram, da me je
danes, na dan 2. januarja, ob
vstopu v zadnje desetletje te-
ga stoletja, ko sem prijela
Novi tednik tu v Celovcu, ob
branju Odmevov na Protest-
no pismo na temo »Krvava
drama Teharij«, obšel strah,
kako se bo končalo vse to.
Kako se bo moglo izteči v so-
žitje naroda, našega malega
slovenskega, v zadnjem času
spet tako pokončnega naro-
da?! Eni grozijo s kazenskim
pregonom, drugi se izgovar-
jajo na vse mogoče načine,
tretji, ah bolje rečeno, prvi,
napovedujejo še nova od-
kritja. Le kam to pelje?
Mladi gospod R. Leljak,
prav je, da ste se lotili te tako
sramotne in žalostne strani
polpretekli zgodovini Slo-
vencev. Pogumni in neu-
strašni ste, zares! Naj se raz-
iščejo in razčistijo nekatere
zamolčane in dolgo skrivane
tudi resnice o pretekhh do-
godkih. En tak primer vam
bom sama navedla v nadalje-
vanju mojega pisma. Spošto-
vani gospod R. Leljak, nekaj
netočnosti pa je vendarle tu-
di v vaših trditvah. Mislim,
da tudi zaradi tega, ker ste še
premladi in niste stvari so-
doživljali med drugo svetov-
no vojno in po njej. Mi smo
jih in smo zato mogoče malo
bolj ustrašljivi in previdni.
Tisti težki časi so nas napra-
vili take. Jaz sem imela 1941.
leta 15 let. Imam pa, hvala
bogu, izredno dober spomin.
Vi v svojem I. odstavku
- prav sestavku - »Krvava
drama Teharij« v zadnji šte-
vilki NT z dne 28. 12. 1989
v odstavku »Diktatura parti-
je« trdite, da je le-ta hotela
imeti od samega začetka po-
polno politično vladavino.
Hotela in želela je mogoče
že, v bistvu pa tega ni imela.
Vs^j na začetku ne! Spomni-
te se samo na to, kdo so bili
ustanovitelji Osvobodilne
fronte dne 27. aprila 1941. le-
ta. Sama sem od konca avgu-
sta tega leta sodelovala pri
odporu proti okupatorju. Si-
cer samo s prenašanjem ob-
vestil za prve partizane in
z zbiranjem denarja ter živil-
skih nakaznic zanje. Tako
npr. za partizane na Ramše-
kovi planini v Skornem pri
Šmartnem ob Paki pred na-
padom na mesto Šoštanj 8.
oktobra leta 1941. S tem se
nikakor ne mislim hvahti,
saj tega sodelovanja uradno
nimam nikjer priznanega,
ker za to nisem nikoli zapro-
sila. Takrat sem bila še sko-
raj otrok. Živi pa sta še dve
moji priči in sicer Eia in Iva.
K sodelovanju je moji prija-
teljici Štefko in Ivo ter mene
pritegnila Eia Letonje-Ate-
na. Skupaj z njo smo leta
1941 ob večernih urah obi-
skovale tečaj nemščine
v Šmartnem ob Paki. Takrat
je v odporu v teh krajih sode-
lovalo veliko ljudi pač iz gole
želje po tem, da se osvobodi-
jo nemškega okupatorja.
Mnogi so bili preprosti in
kmečki ljudje ter verni krist-
jani. Svojo dejavnost v odpo-
ru pa so morali plačati z živ-
ljenjem. Prosim, vzemite
v roke dragoceno knjigo »Pi-
sma na smrt obsojenih«!
Skoraj v vsakem pismu je tu
omenjen Bog, priprošnja za
molitev, znane poslovilne
besede: »Na svidenje nad
zvezdami« in še mnogo takih
pobožnih izrazov. Ti ljudje,
ki sem jih veliko osebno poz-
nala, so umirali pod esesov-
skimi rafali v Celju in Mari-
boru za svojo zasužnjeno do-
movino, za svoj narod in ne
za komunistično partijo. Bila
bi prevelika krivica napram
njim, če bi njihovo smrt
opredeljevali za cilje KP!
Mnogo med njimi jih je bilo
proti komunizmu. Bih so le
veliki in pošteni domoljubi!
Ko so pred izdajo prej
omenjene knjige (osebno
poznam nekatere člane ured-
niškega odbora, po večini so
člani KP) premišljevah, кгу
početi s tolikimi božjimi be-
sedami in smisli v poslovil-
nih pismih ustreljenih tal-
cev, so se končno le odločili,
da morajo biti pisma objav-
ljena taka, kakršna pač so.
Le taka so pristna in nepo-
tvorjena. Tu pa sedaj nobene
hvale ah čaščenja odbora za
to odločitev, temveč le priz-
nanje, da je bilo to edino pra-
vilno in pošteno. Kako bi
mogel in smel kdo spremi-
njati v tako usodnih trenut-
kih napisane zadnje besede
ljudi, ki so vedeli, da bodo
naslednji dan umrli pod stre-
h gestapovcev. - Gospod Le-
ljak, vzemite v roke to, eno
najdragocenejših knjig, kar
jih je mogla po zadnji vojni
izdati kakšna slovenska za-
ložba.
Tudi mojega brata mlade-
ga partizana Zivka je ubil be-
logardist in to ranjenega
v globokem snegu. Nekje
sem celo zvedela od kod je
bil morilec doma. Brata sem
imela srčno rada in moje naj-
bolj občutene pesmi sem na-
pisala njemu v spomin. Nik-
dar pa nisem iskala njegove-
ga morilca. Mogoče to ni bilo
prav! Da bo zvenelo vse še
bolj absurdno, naj povem, da
so pred leti UDB-ovci in par-
tijci mene osumili za bratovo
smrt. Jaz pa sem bila tistega
januarja 1945. leta na Do-
brovljah, moj brat je padel
v Podvolovljeku pri Lučah.
Zmrznjenega in s strelno ra-
no v glavi ga je pokopala Je-
klerjeva gospa na Zamer-
skem travniku. Za križ mu je
na grobu prekrižala njegovi
dve berglji.
Danes, 2. januarja je v slo-
venski oddaji celovškega ra-
dia napovedovalka Kornelija
Vospernik zelo občuteno
prebrala mish Leva Detele
z Dunaja ob vstopu v leto
1990. Poudarjena je bila zla-
sti strpnost med ljudmi, soli-
darnost in razumevanje. Po
tem je zazvenela pesem »Mi
se imamo radi...« To pesem
tu na Koroškem večkrat po-
jejo in pojemo. Zn^o je za-
peti in jo razumejo tudi nem-
ško govoreči Korošci. V na-
daljevanju oddaje, v »Part-
nerskem magazinu«, ki gaje
sestavil Marjan Velik, je bilo
slišati lepo pesem, meni či-
sto novo, z besedilom:
»Vzdrami se človek, poglej
okrog sebe, kaj tvoje delo
je...«. Na to pa še prelepa in
enostavna Lesičjekova pe-
sem »Je pa človek na svet
rojen...«. Tu pa naj zdaj po-
vem svoje mnenje o človeku,
zaradi česar tudi zagovarjam
Leljakovo prizadevanje za
razkrivanje resnice v polpre-
tekli zgodovini Slovencev.
Po moje je vsak človek vre-
den besede, priznanja, koli-
kor si ga zasluži, spoštovanja
ter spomina! To že zaradi te-
ga, ker ga je v bolečini rodila
neka mati, ga negovala in se
tresla zanj. Tako kot za parti-
zanovo mater v svoji pesmi
pravi K^uh... »takrat si
v radosti plašno vztrepeta-
la... samo, da mi ne bi, da mi
ne bi umrl!« V radiu je izzve-
nela še pesem ženskega zbo-
ra z besedilom: »Kot potom-
ci smo odpustili, kot ljudje
ne bomo pozabili in bomo
vedno svarih...« Kako po-
membne besede za ta današ-
nji čas!
Pri spomeniku v Grižah le-
ži tudi moja partizanska to-
varišica Nežka Burjan-Slo-
venka. Padla je 17. oktobra
1944. leta v Prilopih nad
Vranskim. S svojimi rokami
sem ob njenem prekopu leta
1964 pobirala iz ilovnate
zemlje njene kosti. Niso bile
bele, ampak rjave, tako kot
je ilovica tam gori na hribu.
Z menoj je bil takrat tudi to-
variš Jano Krajne od ZB Ža-
lec. Nekoč sem v Slovenkin
spomin za izdajo knjige
o slovenskih partizankah na-
pisala zelo občuten sestavek,
ki pa do danes še ni bil nikjer
objavljen. Nekdo je prepre-
čil njegovo objavo, jaz pa še
imam kopijo tega sestavka.
Na koncu pa še borcem
v žalski občini nekaj besed:
Zakaj se ne vprašate, kakšno
»smrt je storil« znani in po-
šteni partizanski prvoborec
iz okolice Vranskega Ivan
Farčnik-Buč? Po njem se
imenuje osnovna šola na
Vranskem in tudi njegov do-
prsni kip je pred šolo. Njego-
ve kosti pa verjetno ležijo
v Dolarjevem zavadu (hosti)
tam blizu. To mi je skriv-
nostno in zaupno povedal na
uho nek neznanec, udeleže-
nec slavja ob odkritju spo-
minskega obeležja pri grobu
Lipovega Stanka v sredini
sedemdesetih let blizu Stop-
nika pri Vranskem. Ko sem
takrat tega neznanca hotela
še kaj vprašati o tem, je kot
kafra izginil med množico.
Nikoli več ga nisem videla.
Spominjam pa se ga še da-
nes, imel je srednjo postavo
in športno je bil oblečen
v svetlo vetrovko. Bližnji so-
rodnik Buča pa je kar sam
raziskoval njegovo smrt. Ko
mi je ob priliki povedal ime
človeka, ki je dal nalog za
Bučevo likvidacijo, sem se
zgrozila. To je človek, ki je
omenjen na strani 154 zadnji
odst. 2. junij v knjigi »Dnev-
nik in spomini« Staneta
Kavčiča. Ko boste to prebra-
li, vam bo mogoče jasno, za-
kaj je moral Buč umreti. Za-
radi takratne mogočnosti te-
ga človeka v republiški in na
zvezni ravni, sem Bučevemu
sorodniku svetovala, da naj
nič ne ukrene in ne govori
o tem. Rekla sem mu, da bi
zase tvegal preveč. Buča pa
tudi ne bi obudil v življenje.
Storil je tako, a si je kljub
temu v tistem, neprimernem
času za tako razkrivanje, na-
kopal neprijetnosti s strani
nekaterih borcev.
PISMA BRALCEV
11. januar 1990 - stran 11
Vse tole sem vam morala
povedati, ker prav zdaj čaka-
jo vse skupaj veliki napori
ob uresničevanju Markovi-
čevega programa za izhod
Jugoslavije iz mizernega go-
spodarskega in splošnega
stanja. Za to bo potreben
vsak posamezni Slovenec,
da bi skupću leta 1992 mogli
vstopiti v Združeno Evropo.
Ne smemo pa pozabiti, da so
v Romuniji po vseh krvavih
dogodkih ob padcu Ceauses-
cujevih dveh, še pred izte-
kom tega pomembnega leta
1989, ukinili smrtno kazen.
Jugoslavija jo še ima v svoji
zakonodaji, čeprav se je za
njeno odpravo in ukinitev
prizadeval pred mnogimi leti
že Dušan Kveder. To sem
prebrala v Ambrožič-Novlja-
novi knjigi »Po čem je
zmaga«.
Zares po čem je
zmaga?
V.A.O. iz Celovca
Zahtevamo lasen
odgovor
Odgovor avtorja članka
»Grobišče pod jezerom krva-
va drama Teharij«, ki je bil
objavljen v NT dne 15. 12.
1989 na protestno pismo ob-
činskega odbora ZZB NOV
občine Žalec, ki je bilo ob-
javljeno 28. 12. 1989, je po-
vsem v nasprotju z zahtevo
tega organa.
Avtor članka navaja v od-
govoru druge dogodke, ki ni-
majo veze z njegovim prejš-
njim pisanjem o pobitju 140
mladoletnih fantov v Grižah.
V odgovoru piše čudne
stvari v svojem legitimira-
nju, o Lesnini o Joštovem
mlinu, o smrti Kneževiča in
njegove skupine, o nekih
imenih, ki so za nas neznani,
le tega ni odgovoril kar smo
mi zahtevali in še vedno zah-
tevamo, kdaj in kje je bilo
v Grižah pobitih 140 mlado-
letnih fantov.
Avtor članka navaja neka
imena, katere naj mi vpraša-
- mo, kdaj in kje so se v Grižah
pobijali mladoletni fantje.
To ni naša dolžnost, na to
mora odgovoriti oseba, ki je
ta dogodek objavila v sred-
stvih javnega obveščanja,
resnica mora priti na dan, pri
tej zahtevi bomo vztrajali.
Kar pa tiče avtorjevih raz-
mišljanj o spravi, pa samo to,
da večina borcev NOV naših
krajev ne bomo nikoli dovo-
lili spravo s tistim delom lju-
di, ki so se borili na strani
okupatorja proti lastnemu
narodu in izvršil razne zloči-
ne ne le borcem NOV pač pa
tudi civilnemu prebivalstvu,
ne glede na starost in versko
prepričanje.
Vojaki in civilni sodelavci
okupatora so imeli mnogo
možnosti sprave med vojno,
saj so jih vodstva NOV in OF
stalno pozivala, da se prik-
ljučijo NOV vendar večina
tega ni storila, pač pa so se
borili proti NOV vse do svo-
jega dokončnega poraza.
V povojnem času, pa so se
tudi imeli možnost vrniti
vojni begunci, seveda, če se
niso bali odgovornosti za
eventuelne nečiste roke.
Mnogo fantov, ki so bili
mobilizirani v nemško voj-
sko so se ob prvih možnih
Prihkah priključili NOV in
bili hrabri borci, tako bi lah-
ko, če bi hoteli storili tudi
vojaki kvizlinških enot.
To samo za obrazložitev
dejanskega stanja o spravah.
00 ZZB NOV ŽALEC
Predsednik
RADO CILENŠEK
Celjski novoletni
sejem
Na 3. strani vašega časopi-
sa sem prebrala članek vaše
novinarke Nataše Gerkeš.
Kako na nizki ravni je njena
bvala o tem resnično kiča-
stem »sejmu«. Mislim, da je
^ navlaka sramota za Celje
in če že mora biti naj ga pre-
stavijo na prostor pred dvo-
rano Golovec.
Povem vam, da je marsi-
koga sram, da bi šaril po tisti
krami. Pa tudi ideja o odpr-
tih stojnicah na Sveti večer
se lahko porodi samo v glavi
omenjene novinarke. Sveti
večer pa, če še tov. Gerkeš
ne ve, ni namenjen šarjenju
po stojnicah. Kot novinarka
bi lahko vedela, кад pomeni
ljudem Sveti večer pred 25.
12.
PS: Zdi se mi, daje tudi na
NT&RC veliko navlake.
ZLATA DROBNE
Žalec
Dr. Johannes
Frischauf
Pozdravljam pobudo, da
se podpre gradnja Frischau-
fovega doma na Okrešlju. To
še tem bolj, ker je pred nami
100-letnica Savinjske po-
družnice Slovenskega pla-
ninskega društva in prilika,
da se osvetli zgodovina pla-
ninstva, ki je imelo izreden
pomen za ohranitev sloven-
stva na tem področju
(1893-1993).
Prav je, da se osvetli ne
samo delo dr. Johannesa
Frischaufa, na katerega vse
preveč pozabljamo, delo
Franca Kocbeka, prav je, da
se osvetli tudi delo dr. Josipa
Tominška in vseh, ki so pri-
pomogli k temu, da so Sa-
vinjske Alpe ostale slo-
venske.
Z mislijo, da je Frischauf
naredil toliko za Savinjske
Alpe, kot Kugy za Julijske
Alpe, se ne morem strinjati.
Res je, da je Kugy napisal
čudovite knjige, vendar je
Frischauf naredil veliko več:
podpiral je slovensko pla-
ninsko organizacijo. Samo
droben primer in vprašanje:
je bil Kugy kdaj na otvoritvi
katere koli slovenske planin-
ske koče? Frischauf je bil in
to 28. 9. 1899 na otvoritvi ko-
če na Mrzlici in to na dan
sv. Venčeslava, češkega kra-
lja in svetnika, na praznik če-
škega in slovenskega sokola
ter na dan slovenskih in če-
ških planincev.
Ob 90-letnici slovenske
planinske organizacije je
prof. Tine Orel, rieumorni
planinski funkcionar, med
drugim zapisal, ko govori
o strnjenosti planinstva z na-
rodno usodo (Naši razgledi 9.
9.1983): »... Pri tem ne more-
mo mimo dr. J. Frischaufa.
Njegova 100 let stara drobna
knjižica o Savinjskih Alpah
je še danes vredna branja.
Ko mu je ob svoji desetletni-
ci (1. 1903) Slovensko planin-
sko društvo poslalo brzojav-
ni pozdrav v Gradec, je stari
profesor dr. Frischauf takole
odgovoril: »Slovensko pla-
ninsko društvo je sedaj edi-
no med planinskimi društvi,
ki se me spominjajo, čeprav
sem za to društvo najmanj
storil, saj so me pozabili ali
pa me črtijo druga društva,
za katera sem mnogo žrtvo-
val. Zares občudujem delo-
vanje SPD«
Dr. Frischaufu so rojaki
krvavo zamerili njegovo na-
klonjenost Slovencem, zlasti
našim planinskim zanese-
njakom, in njegovo objektiv-
no pisanje o Savinjskih Al-
pah, o slovenskem prebival-
stvu od Jezerskega do Mozir-
ja, o narodnostnih razmerah
v prigorju in v vznožju naših
Alp, o ustanovitvi SPD,
o njegovem uspešnem delu
in napredku, ki je samo po
sebi izražalo in potrjevalo
idejo o zedinjeni Sloveniji,
saj je v okviru SPD že 1. 1900
zaživela slovenska Ziljska
podružnica v Ziljsski Bi-
strici ...«
Zato je prav, da se spomni-
mo dr. Frischaufa, kot se ga
je spomnil prof. Orel. Prav
je, da se spomnimo bogatega
življenja graškega univerzi-
tetnega profesorja, ki mu ro-
jaki niso nikoli odpustili nje-
govega »odpadništva« od
svojega naroda. Po prepriča-
nju Nemec bi si moral priza-
devati za to, da bi ponemčili
krgje, ki so danes v okviru
Slovenije.
In ob zaključku poglejmo,
кад je dr. Frischauf zapisal
o Celju v svoji knjigi Die
Sannthaler Alpen (Savinjske
Alpe, ne Kamniške, kot se
danes vse prevečkrat piše).
Delo je izšlo leta 1877 na Du-
n^u v dveh izdajah.
»...Najprimernejše izho-
dišče v Savinjsko dobno je
mesto Celje, (229 m). V tem
prijaznem mestecu, ki so ga
poznali že Rimljani pod ime-
nom Claudia Celeja kot stal-
ni tabor za osvajalne pohode
v Norik in Panonijo (trenut-
no šteje kakih 4000 prebival-
cev), lahko turist brez težav
prebije do časa, primernega
za izlet. Po jeziku in običajih
je prebivalstvo popolnoma
nemško. V hotelih Slon, Zla-
ti lev. Beli vol. Nadvojvoda
Janez, Cesarska krona in
Zlati angel je zadostno števi-
lo prenočišč, za čtivo skrbijo
številne kavarne in kazino,
v katerega imajo tujci vstop,
če se predstavijo. Kopališča
ob Savinji (3) (Hausbaum,
Krajne, vojaška plavalna šo-
la) in lepi sprehodi v senci
tudi letoviščarja zvabijo, da
se tu ustavi dalj časa. Pose-
bej je treba priporočiti obisk
Jožefovega hriba z razgle-
dom na skupino Savinjskih
Alp, dolino in okolico. S te
razgledne točke, ki se v bliži-
ni najbolj splača, lahko po-
vežemo sprehod k razvali-
nam Celjskega gradu...«
Tako je opisal dr. Frisch-
auf Celje pred več kot 120
leti. To je bil prvi vodnik za
področje Savinjskih Alp.
V slovenščini je dobil po-
dobnega naslednika šele ka-
kih 50 let pozneje s Kocbe-
kovim, ki pa je bil zasnovan
drugače.
Prav je, da se ga spomni-
mo, saj je z mrtve točke pre-
maknil marsikatero stvar: ta-
ko je med drugim začetnik
turizma, planinstva in alpi-
nizma v naši dolini. Naj se ne
ponovi 1. 1906. Tedaj je bil
nasilno upokojen. Ob nasilni
upokojitvi Jugoslovanski
klub v avstrijskem držav-
nem parlamentu ni hotel
protestirati !
Viri: »Frischauf na poti po
Zgornji Savinjski dolini«
Savinjske novice 1.1988 (pre-
vodi Peter Weis)
Arhiva planinskega društva
in MDO Savinjska
FRANC JEŽOVNIK
Griže
Karate
razhajanja
v svoji izjavi, ki jo je NT
14. 12. 89 objavil pod naslo-
vom »Karate razhajanja«, je
Društvo za karate Celje izra-
zilo svojo prizadetost vsled
razgovora z rftenoj na Radiu
Celje, dne 13. 11. 89, ne da bi
pri tem konkretno navedlo,
katera izrečena misel ga je
tako prizadela.
Osnova za ta razgovor je
bil moj prispevek »Ob dvaj-
setletnici celjskega kara te-
ja«, v katerem sem pojasnil
dve netočnosti v članku
»Dvajset let karateja v Ce-
lju«, (NT, 26. 10. 89), in ki
sem ga 3.11. 89 predlagal NT
v objavo. Da ne bi Društvo
za karate še nadalje po nepo-
trebnem polemiziralo o ne-
čem, česar v razgovoru ni-
smo načeli, prosim uredni-
štvo, da vendarle objavi moj
omenjeni prispevek skupaj
s temle dopisom.
Društvu za karate Celje
- ali kakorkoli se zdaj zares
imenuje - želim 'kot vedno
tudi ob vstopu v novo leto
'90 mnogo športnih uspehov.
In mimogrede: lepo bi bilo,
če bi mi tisto zlato plaketo,
za katero sem šele iz te izjave
izvedel, da mi je bila podelje-
na ob I5-letnici društva, ven-
darle tudi zares izročili.
Dr.RUDIJAKHEL
Ljubljana
PREJELI
SMO
Predsedstvu
SR Slovenije
Spoštovani gospod Janez
Stanovnik, predsednik!
Ideja o svetovnem sloven-
skem kongresu, prebrana 2.
junija 1988 na 1. sklicu zbora
slovenskih kulturnih delav-
cev v Cank^evem domu
v Ljubljani, živi med Sloven-
ci v domovini in tujini, letos
pa je dobila konkretnejše
oblike. Tako je bil jeseni na
letošnjih srečanjih v Dragi
ustanovljen prvi inicativni
odbor za organizacijo prvega
zasedanja Svetovnega slo-
venskega kongresa, zdaj pa
podoben odbor deluje tudi
v Sloveniji, in sicer v Ljub-
ljani. Iniciativni odbori se
ustanavljajo tudi po svetu.
Svetovni slovenski kon-
gres bo stalna, neodvisna
nadstrankarska institucija,
ki bo povezovala Slovence,
kjer koli ti žive. Ideja je na-
stala iz ogroženosti Sloven-
cev doma in po svetu, in iz
zavesti te ogroženosti.
Slovenci smo ogroženi na
več načinov: 1. zaradi trans-
nacionalnega tehnološkega
razvoja kot številčno majhen
narod težko ohranjamo svo-
jo identiteto; 2. zaradi vse
večje ekonomske in pred-
vsem politične krize v Slove-
niji in Jugoslaviji, ki je po-
sledica desetletja trajajoče
nedemokratičnosti sistema,
kar se danes kaže v obnovlje-
nih tendencah po prevladi
centralističnih in unitaristič-
nih sil v tej državi; 3. zaradi
premajhne skrbi oblasti SRS
in diplomacije SFRJ se jezi-
kovno utapljajo Slovenci
v Italiji, na Koroškem, na ob-
mejni avstrijski Štajerski in
v Porabju; 4. zaradi asimila-
cijskih procese v, katerim se
vse težje upira še zlasti drugi
in tretji rod Slovencev, tako
da usiha dobrega pol milijo-
na rojakov po vsem svetu.
Svetovni slovenski kon-
gres bo povezoval vse dele
. slovenskega	občestva
v skupnost, katere temelj bo
skrb za narodno ohranitev,
medsebojno pomoč, interna-
cionalizacijo slovenskega
vprašanja in mednarodno
uveljavitev ter priznanje Slo-
vencev. Za Slovence ne vidi-
mo druge možnosti za ohra-
nitev kakor to, da se spravi-
mo med seboj in trdneje po-
vežemo s svetom.
Prvo, ustanovno zasedanje
Svetovnega slovenskega
kongresa bo prihodnje leto.
Mesto prvega svetovnega
slovenskega kongresa še ni
določeno. Iniciativni odbor
za Slovenijo - in še mnogi
Slovenci po svetu - predla-
gamo, da bi bilo mesto prve-
ga zasedanja Kongresa
Ljubljana. Pri nekaterih Slo-
vencih v tujini pa obstaja ta-
ko močno nezaupanje v le-
galno slovensko oblast, da se
zavzem^o za to, da bi bilo
prvo zasedanje Kongresa
nekje v tujini, češ da udele-
žencem na njem ni oziroma
ne bi bila zagotovljena oseb-
na varnost.
Iniciativni odbor za Slove-
nijo ne pristaja na takšno
vnaprejšnjo predpostavko
in se zavzema za organizacijo
prvega zasedanja kongresa
v domovini. V nasprotnem
primeru bi namreč a priori
pristajali na to, da Slovenci
zaradi tega, ker nimamo de-
mokratičnega političnega si-
stema, tudi domovine ni-
mamo.
Za organizacijo prvega za-
sedanja Kongresa v Ljublja-
ni torej potrebujemo javno
zagotovilo slovenskih obla-
sti, da bodo udeleženci tega
zasedanja varni pred kakrš-
nim koli osebnim preganja-
njem ali diskriminiranjem.
Govori se o nekakšnem spi-
sku vojnih zločincev, zato
zahtevamo, da ta spisek voj-
nih zločincev z območja Slo-
venije, če obs^a, slovenske
oblasti objavijo, kar teija
normalno delovanje pravne
države. Priznavamo seveda
le mednarodni kriterij, torej
imamo za zločince tiste, ki so
mednarodno registrirani pri
Komisiji OZN za vojne zlo-
čince.
Obračamo se na naslov in
na Vas, spoštovani gospod
predsednik, da v okviru svo-
jih pristojnosti v imenu drža-
ve Slovenije zagotovite jav-
no razglasitev svobodnega
prihoda udeležencem prve-
ga zasedanja Kongresa, nji-
hovega varnega bivanja in
neoviranega odhoda, v skla-
du s Helsinško listino. V na-
sprotnem primeru bo, žal,
obveljala kot resnična hipo-
teza, da Slovenci nimamo
skupne domovine, in se bo
prvo zasedanje Svetovnega
slovenskega kongresa mo-
ralo odvijati v tujini. To bi
bila kaj žalostna slika naše
nacionalne civilizacijske zre-
losti in državne suverenosti.
Prosimo Vas za odgovor
najkasneje do 15. februarja
1990, kajti pozitivno rešitev
vprašanja svobodnega pri-
hoda sodelavcev potrebuje-
mo ne le za samo prvo zase-
danje Kongresa, ampak tudi
za pripravljalne sestanke.
Prosimo, da nas razumete,
da bomo morali - če v tem
času odgovora-zagotovila ne
bomo dobili - razumeti molk
kot negativni odgovor, ker
nas čas že priganja.
S tem pismom bomo sez-
nanili tudi javnost.
Svetovni slovenski kongres,
Iniciativni odbor za Slovenijo;
Predsednik: Vlado Habjan
Zato sem se odločil, da grem
sam. Toda odgovorni na Av-
to Celje me je sprejel z na-
smeškom, češ da je to moj
problem, da je resnično Fin-
kovima obljubil rdeč avto in
da se п£0 zmenimo sami.
Razočaran sem odšel nazaj,
ostrmel pa sem, ko avtomo-
bila ni bilo več na mestu,
kjer sem ga pustil. Fink ga je
odpeljal z nekimi drugimi
ključi in brez dokumentov.
Na Avtu Celje so na moje po-
novno reagiral^e odgovorili,
ngj si Ijitro izberem drug
avto.
Seveda je ostal le še en av-
to, ki je bil za nameček še
neispraven. Na srečo so mi
ga popravili delavci Avto Ce-
lje, zanimivo pa,je, da sem se
z njim končno odpeljal
s ključi prejšnega, s£u je klju-
če tega avtomobila že vzel
Fink, ki mi je na nek način
ukradel avto. Odgovornih na
Avto motorju to sploh ni za-
nimalo.
Sedaj se kajpak vozim
s priokusom, da sem bil izi-
gran. Po vplačanem vrstnem
redu sem bil med prvimi, na
koncu sem dobil »ostanek«.
Očitno Skaza kar sam dolo-
ča vrstni red, kriterij pa so
zveze in poznanstva. In kako
človek ne bi doživel šok, ko
je avtomobil neznansko tež-
ko kupiti, potem pa se iz te-
be še norči^ejo.
Da se Fink rad postavlja
z visokimi kvalifikacijami,
pri tem pa nima niti kanček
človeške kulture in ponosa,
je opisani primer prav goto-
vo dokazal.
O poslovanju Avto motor-
ja pa sploh nima smisla za-
pravljati besed. Takšno po-
slovanje je v »normalnem«
svetu v enem tednu obsoje-
no na propad.
Sašo Šarlah, Žalec
Kvedrova 6
PRITOŽNA
KNJIGA
Kaj vse se lahko
kupcu pri
Avtomotorju
Celje zgodi
Prvega decembra 1. 1989
sem po šestmesečnem čaka-
nju iz Slovenija avto-Avto
motor Celje dobil sporočilo,
da lahko pridem po avto
Yugo Florido. Četrtega de-
cembra zjutr^, vmes je bil
vikend, smo se skup^ z dve-
ma delavcema prod^alne na
Miklošičevi v Celju odpeljali
na železniko pos^o, kjer so
čakali avtomobili. Sest ku-
pcev je lahko izbiralo med
desetimi avtomobili te
znamke. Po izbiri smo dobili
komplet ključev, avtomobile
odpeljali na servisni pregled
in jih nato zaklenili na dvo-
rišču Avto Celje. Kupci pa
smo se odpravili v prodćO al-
no Avtomotorja, l^er smo
morali urediti vse dokumen-
te, plačati prevoz, preizkus-
ne tablice itd. Za račun so
nam rekli, da ga bomo dobili
nasladnji dan.
Naslednji dan sem se s pla-
čanimi položnicami napotil
po avto, pri pisanju računa
pa so ugotovili, da so števil-
ke motorja pomanjkljivo na-
pisane. Ko sem hotel že pla-
čani avto odpeljati na Avto
Celje, da bi mi tam pravilno
izpisali številke, sem doživel
neverjetno presenečenje, za-
radi katerega je tudi nastal
sledeči zapis. V moj avto,
vs^ mislil sem, daje moj, sta
prihrumela Finko Radovan
in njegova žena (oba stanujo-
ča v Titovem Velenju), me
odrinila od avtomobila in se
na silo usedla vanj. Trdila
sta, daje to njun avto. Doda-
la sta še, da so jima ta avto
obljubili, ker sta si vedno že-
lela rdečega, takšni pa so bili
na razpolago le štirje.
Predlagal sem, da skupaj
oddidemo do vodje prodne,
kar sta odločno odklonila.
ZAHVALE -
- POHVALE
Zahvala
zdravnikom
Ob okrevanju po zahtevni
in uspešno opravljeni opera-
ciji se najlepše zahvaljujem
zdravnikoma dr. Lovšinu, ki
me je operiral, in prim. dr.
Vengustu, ki je vseskozi
spremljal potek mojega
zdravljenja. Prav tako se is-
kreno zahvaljujem vsemu
osebju na ortopedskem od-
delku za trud in human od-
nos ter jim želim srečno
1990.
MARIJA VIPOTNIK
Dom upokojencev
Zahvala
upokojencev
Zahvaljujemo se vodstvu
in celotnemu kolektivu os-
nove šole Polzela, ki nam je
pred novim letom organizi-
rala tako prisrčen sprejem in
nas tudi pogostila. Še pose-
bej, ker je polzelski koiektiv
eden redkih šolskih kolekti-
vov, ki se spomni svojih nek-
danjih delavcev.
Upokojenci
OŠ Polzela
Popravek
Glede mojega prispevka
z naslovom »V živilih iz Celja
ugotovili težke kovine«, ki
sem ga objavil v rubriki Pi-
sma bralcev v Novem tedni-
ku z dne 31. 8. 1989 in v kate-
rem sem med drugim omenil
tudi predsednika IS SO
Šentjur pri Celju in njegovo
zanimanje za določeno de-
javnost v popoldanskem ča-
su, ta prispevek dopolnju-
jem oz. popravljam v toliko,
da sem to dejavnost omenil
na podlagi nepreverjenih po-
datkov, ki sem jih dobil na
terenu.
JANEZ ČERNEJ
12. stran - 11. januar 1990
REPORTAŽA
Crnolaso dekle
Iz lezbične sekcije
Organizirana spolna drugačnost
Sonja je na videz prav
takšno dekle, v kakršna se
fantje najpogostete zaljub-
Ijajo. Zelo ženska, če je tre-
ba odločna, postavna, mo-
dra. Črnolaso dekle za lju-
bezen na prvi pogled, če v to
verjamete. Meni, starejše-
mu, je bila všeč na drugi po-
gled. Vsaka duša ima tudi
šibke, slabe plati. Pred pe-
resom javnosti želi tudi
ugajati, zato moraš biti pre-
viden. Sonja si za to ni pri-
zadevala. Bila je odkrita; Le
svojega pravega imena ni
pustila objaviti. Zato sem
ga spremenil. Njena duša je,
sem ugotavljal med pogo-
vorom, tudi nekoliko ranje-
na, bolj plašna in negotova.
Ali je to posledica njene
drugačnosti? Kakšne?
Prikupna študentka s Celj-
skega skriva svojo spolno
drugačnost. Popolnoma
sprosti se le v krogu svojih
prijateljic z istim spolnim
nagnjenjem, lezbijk. V slo-
venski Lezbični sekciji LL
v Ljubljani je med tistimi pe-
timi do desetimi najdejav-
nejšimi. Spoznal sem jo s po-
sredovanjem Študentskega
kulturnoumetniškega cen-
tra, Škuca, kjer je LL sekci-
ja. Sprva so mi na Škucu po-
sredovali napačno telefon-
sko številko. Po dvodnev-
nem tu-tutanju, ko ni v za-
sebnem stanovanju nihče
dvignil slušalke, sem nato
spoznal še Škucovo in svojo
pomoto. Lezbijke v LL sploh
niso več v okviru bolj znane-
ga Lilita.
Štajerska prevlada
Na pogovor je Sonja pri-
stala takoj in brez pomisle-
kov. Njen edini pogoj je bila
anonimnost. Zakaj?«
»Zaradi nazorov družbe
smo se prisiljene skrivati«.
Zavrže jih lahko lastna dru-
žina, zapustijo prijatelji, iz-
gubijo lahko službo. LL si-
cer vabijo vsakogar, ki ima
podatke o zatiranju in diskri-
minaciji ali ve za takšne pri-
mere, da jih sporoči. Pone-
kod po svetu, v manj civilizi-
ranih državah, jih celo izgi-
njajo, pošiljajo v kazenske
prevzgojne zavode, v umo-
bolnice in zapore. Misli, da
so do lezbijk pri nas vseeno
strpnejši kot do moških ho-
moseksualcev.
»Mogoče se jim zdimo po-
litično manj nevarne, manj
angažirane in nas tudi ne
jemljejo resno«. Potem se je
nekoliko zamislila in še do-
rekla. »Ženska seksualnost
se nasploh gleda s podcenje-
vanjem«.
Sekcija kot
zatočišče
v lezbični sekciji je že od
oktobra 87, ko so se organizi-
rale. Začele so s prilogo
v Mladini. Po tistem, ko so
objavile svoj naslov, so zače-
le prihajati prve lezbične
ženske. V Sloveniji so orga-
nizirane samo v Ljubljani.
V Zagrebu je pred dvema
mesecema nastala sorodna
lezbična skupina »Lila inici-
ativa«.
»Naš prvi namen je sociali-
zacija. To, da imajo ženske,
ki so v izolaciji kam stopiti«.
S svojimi lezbiškimi prija-
teljicami se Sonja srečuje tu-
di v njihovi diskoteki. »V
povprečju prihaja približno
50 žensk. Iz vse Slovenije, iz
drugih republik, iz Italije in
Avstrije. Predvsem pa iz Slo-
venije«. Od kod prihaja na
srečanja največ lezbijk? »Ve-
čina žensk, ki prihajajo iz
drugih krajev, je s Štajerske.
Ne vem, zakaj. Veijetno je to
stvar mentahtete, odprtosti.
O tem sem že razmišljala«.
Sekcija LL ima tudi redne
sestanke. »To so sestanki de-
lovne narave. Odgovarjamo
na pošto, telefonske klice in
se pogovaijamo o raznih pro-
blemih. Pripravljamo tudi
razhčne kulturne projekte,
bilten«. V LL dobijo tudi ve-
hko pošte. S sedemdesetimi,
predvsem slovenskimi lez-
bijkami so tudi v pisnih
stikih.
Veliko pošte prihaja tudi iz
tujine. Povezujejo se z ILIS,
Mednarodno lezbiško infor-
mativno službo, ki ima sćdež
v Amsterdamu in podobni-
mi organizacijami v zahod-
nih in vzhodnih državah.
S Škucovo in nizozemsko
pomočjo so izdale dve števil-
ki Lesbozina, v 250 izvodih,
ki ga pošiljajo tudi po svetu.
Na njihov bilten sta se naro-
čiU tudi knjižnici amster-
damske in michiganske,
ameriške univerze. Sonjo so
pohvalile za Lesbozine tudi
dunajske lezbijke, ki se poz-
najo z našimi z mednarodne
konference v Oslu in tudi
s srečanj v Budimpešti in
Varšavi. Pisali so ji: »Če
imaš podatke ali članke o va-
ši skupini v Jugoslaviji, ki bi
jih želela objaviti v (svetov-
nem) poročilu, jih prosim
pošlji do konca maja«. Slo-
venske lezbijke se ne morejo
pritoževati, da se o njih
v Sloveniji in na Hrvaškem
ni pisalo. Vse do hrvaških re-
vij Svijet in Danas. Njihove
prireditve najavlja med osta-
limi tudi dnevnik Delo.
Lezbiška kultura
V Ljubljani so LL priredile
večer lezbiške poezije, pre-
davanje o švicarski lezbiški
pisateljici ^ Annemarie
Schwarzenbach', organizira-
le prvi mednarodni lezbiški
kamp na otoku Rabu in te-
den lezbiškega filma, ki naj
bi bil tradicionalen.
Njihov Lesbozine je zani-
mivo glasilo, pritrjujejo tiidi
njihove prijateljice iz drugih
druščin po svetu. V zadnji
številki, ki so jo izdale, ob-
javljajo spolno raziskavo
o lezbijkah ameriške razi-
skovalke Shere Hite iz revije
Stern, odgovore na temeljna
vprašanja o lezbištvu, razmi-
šljanja, specifično problema-
tiko, slovensko lezbično po-
ezijo, odkriv^o vzroke lezbi-
štva, pišejo o razvoju spolne
orientacije, informirajo pri-
zadete starše, pišejo o lezbi-
škem umetniškem filmu,
o lezbiškem kampu na Rabu,
o številnih možnostih lezbi-
ških počitnic v tujini, o med-
narodnem kongresu židov-
skih lezbijk in gayev in
o preganjanjih v Romuniji,
naslove številnih lezbiških
revij v Evropi, Ameriki in
Avstraliji ter povzetek vsebi-
ne Lezbozina v angleškem
jeziku. Nekaj filmov z lezbi-
ško tematiko, ki so jih LL
predstavile na tednu lezbi-
škega filma, so predvajali tu-
di na ljubljanski televiziji.
»Manj izobražene lezbijke
pridejo, da si poiščejo part-
nerice in nimajo toliko smi-
sla za zahtevnejše projekte«.
Kako ste, Sonja, zadovolj-
ne s svojim položajem v Slo-
veniji? »Vsekakor je Slove-
nija najhberalnejša. Zato ni
naključno, da je prva lezbi-
ška skupina nastala v Ljub-
ljani«. Pa kazenski zakonik?
»Omenjene smo samo v hr-
Še zdaj pridi k meni! Odreši me, prosim,
težkih skrbi! In po čemer srce hrepeni,
mi izpolni! Zaveznica v boju,
stoj mi ob strani!
Sapfo
starogrška pesnica, z otoka Lesbos
6. stol. pr. n. št.
Mičovič o tem pove takole:
»Mednarodna družba za člo-
vekove pravice s sedežem
v Frankfurtu usmerja svojo
dejavnost v dežele Vzhodne
Evrope in v Jugoslavijo.
Njen generalni sekretar je
sovjetski emigrant (imena
Mičovič ni navedel, op. p.).
Pravi cilji te družbe se pred
mednarodno javnostjo pri-
krivajo z deklaracijo o člove-
kovih pravicah in s pomočjo
žrtvam politične, verske in
rasne diskriminacije. O tem,
kaj je glavni cilj te organiza-
cije, če govorimo o Jugosla-
viji, pa pričajo njene kon-
kretne dejavnosti: organiza-
cija demonstracij pred na-
šim predstavništvom v ZRN,
intervencije za emigranta M.
Mihajlova, peticija sekretar-
ju Združenih narodov za zaš-
čito pravic Đilasa, prousta-
škega elementa Tutmana,
Paraga in drugih...
Helsinška mednarodna or-
ganizacija je bila ustanovlje-
na leta 1980 v Zürichu, njeni
člani so v glavnem disidenti.
Predsednik te organizacije je
bil pred kratkim umrli sov-
jetski disident Saharov, v de-
lu pa so aktivni tudi Mihailo
Mihajlov, Ivan Supek in
eden od vodij ustaške emi-
gracije - M. Vidovič...«
Državljanska vojna
v tem slogu je Mičovič na-
vedel vse organizacije v sve-
tu in Evropi, ki svoje delova-
nje usmerjajo v zaščito člo-
vekovih pravic. Po njem je
to samo obUka specialne voj-
ne proti Jugoslaviji. Za na-
meček pa med branjem teh
vrstic bodejo v oči hrvaški
»disidenti«, ki poleg sovjet-
skih ob spolitiziranih proce-
sih napadejo sistem Jugosla-
vije.
Kakorkoli že, državljanska
vojna seje pričela v Sloveniji
s sklepom Komunistične
partije, da kot edina pohtič-
na stranka v Sloveniji prev-
zame oblast in to ne glede na
voljo vseh drugih. Vsi, ki bi
se ji zoperstavili zunaj tega
prôgrama, so bili razglašeni
za sovražnike ljudstva.
Končni krvavi spopad držav-
ljanske vojne pa seje odvijal
(poleg drugih mest) tudi v la-
geiju na Teharjah.
V tem kontekstu pa je po-
trebno iskati razlog in razla-
go ukaza ki je veleval graditi
taborišče.
Prve žrtve je treba iskati
med pripadniki Slovenske
ljudske stranke, Jugoslovan-
ske narodne stranke, Narod-
ne radikalne stranke, Soci-
alistične stranke Jugoslavije
in Samostojno demokratske
stranke. Niso napačne trdi-
tve, da je prav Teharje poko-
pališče parlamentarnega si-
stema, ki smo ga imeli v stari
Jugoslaviji.
Za sovražnike in gobavce
ljudstva so bili vzeti vsi, ki
niso bili na Uniji ideoloških
smernic partije. Ali. kakor
mi je dejal pripadnik bivše
radikalne stranke (Narodne
radikalne stranke) iz Celja:
»Partija se je maščevala
vsem strankam zaradi zmo-.
te, ki smo jo storili leta 1941
v Ljubljani. Po napadu na
Beograd so bili prekinjeni
vsi kontakti s tem mestom,
predvsem zaradi razsula.
V Ljubljani smo se sestali,
da bi ustanovili tako imeno-
vani Narodni svet. Takrat
smo zavrnili vstop partije
v Narodni svet (čeprav si ga
je želela) z utemeljitvijo, da
so lahko člani Narodnega
sveta samo organizirane in
politično priznane stranke,
to pa partija takrat ni bila.
Danes se ne bi tako odlo-
čili.«
Če je bilo tako (in ni razlo-
ga, da ne bi bilo), lahko skle-
pamo, da bi verjetno tudi
monolitna OF bila drugače
organizirana, če bi se partija
takrat enakopravno vključi-
la v Narodni svet.
Kdorkoli je bil tisti, ki je
bil poslan za bodečo žico, je
moral prestati pekel, strašno
usodo človeka, ki mora
umreti. Poleg političnih raz-
logov sta bila še dva, zaradi
katerih so gonili ljudi v smrt:
tiste, ki naj bi se bili na kakr-
šenkoli način omadeževali
s sodelovanjem z okupator-
jem in tako imenovane vojne
dobičkarje. Nemalokrat pa
so bili poleg tega ljudje
usmrčeni zaradi zasebnih
spominov. Partizanski velja-
ki so izkoriščali svoj položaj
in reševali privatne tegobe
svojega življenja in drugih.
Temu bi Slovani rekli: krva-
va osveta! ,
Spominjanje
Moč, ki se izrisuje nekje
v intimnih globinah, želi na
piano. Je močnejša od luči,
ki mi sveti v oči in mi pov-
zroča pekoče solze, me želi
zadržati. Zakaj je ta svet, za-
kaj ljudje živijo, a ne smejo
zapisati, izgovoriti tega, kar
čutijo. Kakšna ideološka sila
preprečuje vse to. Izobliko-
vana nova pojavnost ne mo-
re biti izmišljotina pobalina,
dojenega s sovraštvom, je
lahko le vprašanje, up na od-
govor. Nič ne more kratko-
malo izginiti, nič se ne more
pozabiti. Spominjanje je tisti
Spoznavni proces, ki oživlja
trenutke preteklosti, jih teh-
ta drugače, bolj sprejem-
ljivo.
Sam sem prešel iz enega
stanja v drugo, iz ene obhke
v drugo in doumel sem pre-
cej zablod prejšnjega življe-
nja. Kje so meje racionalne-
ga razmišljanja? Razmišljam
o dogodku, ki se je zgodil
nekje v preteklosti, v času,
ko je shodil moj oče. Iščem
obvladujoče razmišljanje,
obvladujoče mnenje, ustrez-
no takrat in ustrezno danes.
Neodkritih, neizrečenih ele-
mentov te zgradbe je veliko
preveč, da bi se avtentično
ponovno lahko izkazalo, za-
svetilo v pravi luči. Zato so
moje misli namenjene dru-
gim v premislek, v spozna-
nje in smernice za ponovno
razmišljanje. Misli se morajo
udejanjiti skozi čas, skozi pr-
vino človeka, njegovo za-
vest.
Ustreči zgodovini, preple-
teni s politiko, brez zapiskov
in dokumentov je klavrno
dejanje. Odrimamo lahko
pesem, omenimo lahko pri-
hajajoče bogove, ne moremo
pa si izmisliti dejanj. Beseda,
ko je enkrat zapisana, je
močno orožje in neptretrga-
na nit. Nevidno območje je
lahko samo malokrat vidno
in kot takšno je tudi spre-
jeto.
Tokrat je potrebno zapisati
besede o zavrženih ljudeh,
krvavo izobčenih v večmi-
selni politični nevihti. To ne-
smiselno nevitho so pričeli
starši današnje oblasti, še ži-
veči in močni. Skrito bistvo
je naperjeno prav zoper njih
in to je osebno nevarno.
Grobišče pod sadro na Teharjah.
Revanšizem
švabobrancev
Umi boljševizma vedno
imenujejo domobrance SS-
ovce, švabobrance, dejanja
partizanov pa povzdigujejo
v nebo. Valentin Tratnik
v svojem pismu, objavlje-
nem v Delu (15. junija 1989)
zapiše:
»... ne gre samo za spravo,
za pobite SS-ovce, švabo-
brance, za svojce, somišljeni-
ke, poduk mladini, gre za re-
vanšizem, izzivanje množic,
za misel, ideologijo, za javno
poveličanje, in propagiranje
klerofašizma, za javno sra-
motitev NOB, komunistov
in boljševikov ter vsega svo-
bodoljubnega ljudstva. Po-
bitim tako ali drugače ne po-
maga nič. Svojcem in somi-
šljenikom, ki se z resnico vse
do danes niso bili sposobni
soočiti in je do kraja razči-
stiti ...
televizijski spored
11. januar 1990 - stran 13
»nskem zakom-
jadoletnih, nik-
nismo niti órne-
se jim po Evro-
tiče Evrope, je
■ej pred nami.
no specifičnih
•omno ženskih
(lišč. Pri nas ni
obimo ga od
isili
[iska mentalitete
Ebijke prisiljene
tí Sonja pove iz
Ö je značilno za
ijke, ki so se po-
ii s tem prikrile.
Ijno življenje je
flik osebni pro-
[no. Danes se ne-
jše odločijo za
[vnem pa se zato
'¡e vrnila k dejav-
tne sekcije. Mo-
fvi novinar, ki je
liovih velikih na-
rtujemo medna-
čno konferenco
Julija prihodnje
(pa teden lezbič-
za konec leta
biltena«. Les-
I bi prihajal na
I šestkrat letno,
I načrti padli
sekcija je temu
življenja. Tam se
pvori o tistih
pah, o katerih bi
ki dih ali pa bi
Ь ust.
pm si, kako se za
lekletom ozirajo
idi skušajo dvo-
Jcušajo pridobiti
zen. Narava je
)nja jih ima vse-
ft ljudi. Dobre in
Ю nekoč po uli-
bzila otroški vo-
lje ne bodo izve-
isnice.
ANE JERANKO
no zveni Tratni-
sestavek. Žrtve
)zabiti surovosti
I politike boljše-
» razume Tratnik
ih likvidatorjev,
idno. Mogoče pa
t vse to prikrito
icno obarvano.
I bilo in po volji
jkarseje dogaja-
»V jašku Barbara
Vdajama pri La-
I so mrtve iz Ma-
Pkajšnjega tabo-
И1о na prostoru
pama, zvezanih
>0 deset skupaj,
Veliko žena in
^Pa so jih pobra-
|nov na progi Zi-
pelje in iz lagerja
J- V sto metrov
[ so jih metali ži-
Fali med trupli,
riso bili vredni
pi jim skrajšala
Joga - hrana za viSji duhovni nivo
ko le učenec pripravljen, se bo prikazal učIteU...
Zahodna civilizacija je
šele pred desetletji zače-
la zares upoštevati zna-
nja, ki jih na Vzhodu
s pridom uporabljajo že
tisočletja. Vzhodnjaška
filozofija nas uči, kako
pomembno je poglobiti
se vase in prisluhniti
svoji notranjosti... Prav
zaradi hlastanja po ma-
terialnih dobrinah in
nevzdržnega življenjske-
ga tempa je človek zane-
maril svojo duševnost
-	temeljno gibalo zdrav-
ja in bolezni.
Pot, ki nam jo ponuja
Vzhod, je preprosta in
zahtevna obenem: po-
iskati harmonijo v sebi in
z okoljem, ki nas obdaja.
»Težko, a ni problem, ker
me ne zanima in ne pri-
vlači!« Nekako takole raz-
mišljate že v uvodu, mar
ne? Vendar bom za tiste,
ki namesto vsakdanjih
političnih naplavin r^ši
preberete kaj »globjega«
in v globini le-tega najde-
te svojo skrito vizijo, na-
daljeval poglavje o - za
nekatere tabu temi - jogi,
čeprav se o njej ne dà ne
govoriti ne pisati, ampak
jo je treba spoznati in do-
živeti.
Žalska Izkušnja
še ne dolgo tega so se
na žalski delavski univer-
zi dvakrat tedensko sesta-
jali mladi in malo manj
mladi iz vseh koncev na-
še regije. Pod vodstvom
Jeana-Francoisa Arnška
je skupina, ki je na začet-
ku štela deset interesen-
tov, morala skozi Scilo in
Koribdo (dvorana brez
ogrevanja, hrup, prega-
njanje ...) in tako so se na
poslednji od dvajsetih se-
ans zbrala le tri dekleta.
Tečaj, ki je trajal deset
tednov, je vodil Jean-
Francois Arnšek, ki se
s hatha in integralno jogo
ukvarja že dvajset let:
»Čeprav je bil to tečaj ha-
tha joge, sem udeležen-
kam že na začetku pove-
dal: če so receptivne, lah-
ko pridobijo še znanje in-
tegralne joge.«
Pri hatha (beri: hata) jo-
gi gre za poživljanje teles-
ne sposobnosti in notra-
nje koncentracije. Sestav-
ljena je iz telesne vadbe
(različni položaji - asane),
pri kateri je pomembno
pravilno dihanje - prana-
jama. Tako se v organi-
zem uvede poseben kisi-
kov režim in sam organi-
zem sčasoma postane
sposoben maksimalnega
izkoriščanja energije, ki
jo po potrebi usmerja
v vsak organ, da bi napo-
sled zaživel v popolnem
sozvočju z naravo.
Integralna joga pa
vključuje dosežke vseh
ostalih zvrsti joge, vendar
s posebnim pristopom
-	namesto, da bi energijo
vzbujali na dnu hrbteni-
ce, jo prikličemo nad gla-
vo, kjer je sahasradala
-	lotus s tisočerimi listi in
vodstvo joge prepustimo
mahašakti - božji sili.
In kako so jogo doživ-
ljale Bojana Dolar iz Žal-
ca, Mihaela Sem in Moj-
ca Bizjak, obe iz Mozirja,
edine, ki so v tej skupini
vztr^ale do konca.
Iz radovednosti
v kobro
Naj vprašanje zveni še
tako vsakdanje, a vendar-
le, zakaj so se odločile za
tako nevsakdanjo duhov-
no rekreacijo?
Bojana: »Za tečaj joge
sem se odločila, ker pri
napornem študiju potre-
bujem določeno sprosti-
tev. Doslej sem ponavadi
zvečer tekla ali se ukvar-
jala z aerobiko, vendar
sem kmalu spoznala, da
tovrstno početje nima ne-
kega globokega smisla.
Tako sem prišla na tečaj
z namenom, da se najprej
telesno razgibljem, ker pa
se sluč^no ukvarjam tudi
z meditacijo, le-ta pred-
stavlja skupaj z jogo po-
srečeno kombinacijo.
In... Lahko rečem, da
sem našla tako telesno
kot duševno sprostitev.«
Mihaela: »Mene so že
prej zanimale vede, ko pa
sem prišla do hinduizma
in budizma, sem ugotovi-
la, da bi se s pomočjo joge
lažje približala vzhodnim
religijam.«
Mojca: »Z Mihaelo sva
se o tem že poprej dovolj
pogovarjali, vendar sem
na tečćg pričela hoditi iz
góle radovednpsti.«
Jean-Francois: »Lahko
rečem, da smo imeli sre-
čo, kajti nima vsakdo pri-
mernega telesa za tako
zahtevne vaje. Seveda pa
je potrebna tudi močna
volja, vztrajnost in te vrli-
ne so vse tri v veliki meri
pokazale... in s tem prav
gotovo пекгц pridobile.«
Kako pravzaprav izgle-
da seansa joge?
»Najprej smo obdelali
pravilen način dihanja, ki
je vključen v položaje.
Med seanso, ki traja eno
uro, je potrebna tišina, ta-
ko zunanja kot notranja,
ki je bistvenega pomena
in predstavlja prvi korak
k jogi, kar pa ni tako eno-
stavno. Asane (položaje)
je potrebno izv^ati redno
- vsak dan, k^ti šele po
večih letih vaje se lahko
pokažejo duhovni in fizič-
ni učinki. Cilj hatha joge
je, da nekega dne preko-
račimo samega sebe...
Za pridobitev koncentra-
cije - natančnega opazo-
vanja in spomina, sem
vključil v program učenje
sanskrta, svete indijske
pisave. Na prvi stopnji
smo se učili abecedo, kije
zelo obširna. Četudi na
prvi pogled morda ni pre-
več razvidno, sem prepri-
čan, da pomaga pri po-
glabljanju v notranjost,«
je povedal Arnšek.
Mihaela: »V prvih treh
položajih se zelo sprostiš.
Asane se imenujejo: lok,
kobilica, kobra. Pri teh
zadržiš dih in napneš tre-
buh. Sledijo klešče (še
prej - zibanje, ki ne spada
k hatha jogi, vendar ga za-
radi hrbtenice uporablja-
jo vsi zahodnjaški učite-
lji, op. a.), ki jih zaradi
premajhne gibčnosti ne
obvladam do popolnosti.
Ostale asane so še: polo-
žaj učenca, priprava na
lotos, bočne klešče, riba,
kjer se končno raztegneš
in dihaš s trebušno pre-
pono in kot zadnja je joga
mudra. To je deset polo-
žajev na prvi stopnji.«
Lebdenje proti
soncu
Bojana: »Po seansi sem
sposobna večje koncen-
tracije pa tudi telesno
sem lažja. Umirjenost tra-
ja največ dve uri, če sem
sama, potem se izgubi...«
Mojca: »Ko še nisem
hodila na tečaj joge, sem
bila zelo nervozna, mo-
ram priznati, da se sedaj
ta nervoza spreminja
v umirjenost, sprošče-
nost. Če bi se z jogo uk-
vaijala več let, bi verjetno
nekaj občutila, po dvajse-
tih seansah pa se ne poz-
na veliko, vsaj kar se ča-
sovnega občutka sprošče-
nosti po seansi tiče.«
Mihaela: »'ђа pri-
dem... tako, čisto nor-
malno. Ko končam, sem
nekako omotična.«
Jean-Francois: »Če-
prav smo imeli na razpo-
lago pol ure za teorijo
(sanskrt) in uro za samo
seanso, je dejansko še
vedno premalo časa. Ide-
alno, je, da tudi po seansi
ostanemo skupaj; na tleh
v mirovnem položaju ali
v kakšnem stabilnem po-
ložaju, tako se ohranjajo
pridobitve: mir, svetloba
in s tem podaljšamo do-
brodejne učinke. Vendar,
ko se naš dogovorjen čas
izteče, moramo iz telo-
vadnice... in vse se pre-
kine.«
In na kaj se misli, ko se
nič ne misli, ko je tema in
praznina... Kaj se vidi, ko
ne gledaš...
Bojana: »Kar naenkrat
sé mi prične prikazovati
sonce. Postane celo tako
svetlo, da odprem oči in
res pogledam, če zun^ ta-
ko močno sije... ali pa
obratno - popolna tema,
a sije sonce... Na nič ne
misliš in uživaš hkrati.«
Mihaela: »Nekoč sem
zagledala sonce in se mu
počasi približevala. Za
njim je bilo temno, ploš-
čato. Ko sem se vračala,
sem zagledala planete...
Potem je prišel naslednji
položaj in sonce je izgi-
nilo.«
Mojca: »Večkrat med
seanso začnem sanjati.
Kot bi lebdela po zraku...
In ko učitelj pravi: ,Na-
prej!' se prav prestrašim«.
Bojana: »Včasih se zgo-
di, da se spominjam vseh
podrobnosti neke nepri-
jetne situacije. Vsi dogod-
ki se ti odvijajo pred očmi
kot v filmu.«
Mojca: »Sanjam, da
nekje stojim in kaj poč-
nem. Čez čas, ko sanje po-
stanejo resničnost, se
sprašujem, kdaj sem to že
doživela? In to se po-
navlja...«
Povratek
v realnost
Ljudje ali bolje posa-
mezni ljudje, ki poskuša-
jo ali celo zavestno živijo
s filozofijo daljnega vzho-
da, so v našem okolju ne-
malokrat izpostavljeni
očitkom žlahtnih mešča-
nov in ostalih »visokoci-
viliziranih normalnežev«.
Bojana: »To je stvar, ki
je ni mogoče na ves glas
razlagati. Dovolj je, da to
veš sam, kéoti le redko
kdo te bo razumel: je ne-
ke vrste tabu tema in lju-
dje te bolj čudno gledajo.
Če pa z nekom govoriš
isti jezik, takrat joga ni
nič nenavadnega, kar
v bistvu tudi ni - je le
eden od načinov življe-
nja. Nekdo se naprimer
sprošča v disku in potem
spi pol dneva, kdo drugi
kombinira z nekaj tega in
malo onega in bolj ko si
v tem, bolj spoznavaš
kvalitete primernejšega
r sproščanja. Popolnoma
normalno je živeti na ta
način, sicer se tako ali ta-
ko ne razlikujemo od
ostalih. Tista ura joge nas
ne spremeni v tolikšni
meri.«
Mihaela: »V domačem
okolju kristjani verujejo
v boga in tisti, ki me poz-
najo, težko sprejmejo, da
sama bolj verujem v po-
smrtno življenje.«
Mojca: »Z Mihaelo sva
članici pevskega zbora in
na eni od vaj sva se vna-
prej opravičili zaradi za-
mude - argument: tečaj
joge. In reakcija! Kolegi-
ce so se norčevale tako iz
пгуи kot na račun joge.
Govorile so celo o jogiju
kot posteljni vzmetnici.
In bolj ko sva jim posku-
šali stvar razložiti, manj
so razumele. Če koga res-
nično zanima, mu pojas-
nim, nekateri vsaj posku-
š^o razumeti, ostalim je
pa tako ali tako vseeno.«
Jean-Francois: »Na te-
č^u sem ponudil tudi je-
dilnik, ki ga imajo v ašra-
mu integralne joge. Se-
stavila ga je mati ašrama
v svoji zadnji reinkarnaci-
ji. Jedilnik omogoča po-
polnoma zdravo življenje,
je pa vsak dan enak. Ve-
getarijanskemu jedilniku
je osnova cel riž, biološko
gojen in mleko. Seveda je
zelo povezan z jogo.«
Bojana: »Vem, da In-
dijci ne jedo veliko mesa
in zato sem tudi sama
prenehala, četudi me vča-
sih premami kakšen kos.
Resnično sem se počutila
preveč obteženo z me-
som. Ne vem, morda to ni
ravno posledica joge...«
Mihaela: »Ko sem pri-
čela hoditi na teč^, sem
postala vegetarijanka.
V začetku je bilo življenje
brez mesa težko, vendar
sedaj po dveh mesecih
z njim nimam več težav.«
Mojca: »Trudila sem se,
vendar mi ni uspelo. Ved-
no me premaga kakšna
salama.«
Indija kot žarek
upanja
Mojca: »V sebi že dolgo
gojim željo, da bi šla v In-
dijo. Pri nas se po njihovo
ne da živeti. Biti sam...
Ne, ne, povsod pridejo
zraven ljudje in nimaš ti-
stega miru... Pa še čuden
sejimzdiš!«
Bojana: »Indijska filo-
zofija za razliko od zahod-
ne ni materialistična. Pri-
šla sem do odločitve, da
nekje v sebi iščem mir in
zadovoljstvo, seveda ne
morem brez materialnih
dobrin, ker sem v takš-
nem svetu vzgojena in ne
bi mogla živeti kot kak-
šen guru v Indiji. Upam
pa, da mi bo s treningom
joge uspelo najti notranje
zadoščenje. Odvisno je le
od mene same, saj
v končni fazi gre le zame.
Živeti se da, kakor se sam
odločiš in če hočeš živeti
tako, potemtakem je ne-
mara res najbolje, da od-
potuješ v Indijo.«
BOJAN KRAJNC
14. STRAN - 11. JANUAR 1990
OTROŠKI VRTILJAK
Biti miad in poln nad
Mladosti se odrasli vselej spominja-
mo kot nekega čudovitega, brezskrbne-
ga časa. Hitro pozabimo, da so prvi ko-
raki do zrelosti tudi polni bolečih spoz-
nanj, novih resnic in neodgovorjenih
vprašanj. V naslednjih vrsticah prebe-
rite, kaj menijo vaši vrstniki o svoji
mladosti o svoji in naši sedanjosti in
prihodnosti.
Moje otroštvo je bilo brezskrbno. Kot
majhna deklica sem tekala okrog hiše, se
igrala s sestro, nabirala rožice za babico,
z dedkom hodila na sprehode ter čakala
na starše, da se vrnejo iz službe.
Ko sem začela hoditi v vrtec, je še bilo
otroštvo, a pojavile so se prve skrbi: zve-
čer sem morala zgodaj spat, da sem zju-
traj lahko-šla pravočasno v vrtec.
Majhna deklica je začela rasti in hoditi
v šolo. V šoli, ki jo večkrat imenujemo
kar drugi dom, sem spoznala sošolke in
sošolce in med njimi našla prijatelje.
Skupaj smo doživeli marsikatero veselo
pa tudi žalostno urico. In sedaj smo tu,
v osmem razredu pred veliko in življenj-
sko odločitvijo: KAM po končani osnov-
ni šoli?
O tem veliko premišljujem, a bolj ko
premišljujem, vedno bolj se mi zdi, da je
moj cilj vedno bolj meglen in nedoseg-
ljiv. Šola, za katero sem se odločila, je
težka in ne vem, alijo bom dokončala ali
je ne bom. Če jo bom, se postavi novo
vprašanje: »Bom dobila službo?« Zave-
dam se, da »življenje ni praznik« in je
treba tudi delati. Pod toliko in še več
vprašanji se skriva moja prihodnost, ki jo
še poslabšujejo razmere v naši domovini.
Kot tisočim drugim tudi meni ni vseeno,
da hoče nekdo moj narod, ki ima tako
dolgo zgodovino inje tako dober, da dru-
gim pomaga v nesreči, sedaj nenadoma
brez našega dovoljenja odcepiti in odtuji-
ti od Jugoslavije. Zakaj mislite smo Slo-
venci, tako mć^hen narod, še vedno v Ju-
goslaviji? Zato, ker smo trdni in se ne
pustimo uničevati. Moja prihodnost je na
koncu odvisna tudi od tega, ali lahko
domovini in njenim vodjem zaupamo.
Ko tako premišljujem, imam blazino
pogosto mokro od solz, ker se mi zdi, da
je naša prihodnost negotova in že nekaj
časa visi na nitki.
TATJA ZALOŽNIK, 8. a
OŠ 3. bataljon VDV,
VITANJE
Bilje zimski dan, ko sem prvič zagleda-
la luč sveta. Moj prvi dih je bil poln upa-
дја in srečne prihodnosti. Sestra se me je
razveselila, saj si je želela, da bi bil kdo
mlajši in bi bratu čečkal po zvezkih, ka-
kor je on njej. Že moji prvi koraki so bili
za družino ponos in veselje. Tekala sem
sem in tja in z mano moja mladost.
Prva leta še nisem občutila pomanjka-
nja, tudi razglabljala o svoji prihodnosti
nisem. Vse je bilo čudovito. Ko sem čeb-
ljala, se igrala, tekala in govorila sama
s seboj, niti nisem pomislila na kaj hujše-
ga. Pa se je le zgodilo.
Pri petih letih je šla v bolnišnico ma-
ma, ki mi je bila v tem času najbolj po-
trebna. Nekaj časa sem bila pri sestri,
potem pri stricu. Nikjer se nisem počuti-
la dobro, vsepovsod sem bila stisnjena
med štiri stene. Name so prežali drugi
pogledi. Nikjer ni bilo prave materinske
ljubezni. Pa sem tudi to prebila in čakala
na prvi šolski dan. To je bilo moje veliko
spoznanje drugega sveta, novi obrazi, ki
niso bili vedno dobri z menoj. Ko sem
hodila v šolo, se mi je zdelo, da hodim na
drug svet. Upala sem in se borila, da bi
bih za mano hudi in težki trenutki prvega
branja, spoznavanja črk in računanja.
Z veliko borbo sem dosegla to, kar sem
želela. Velikokrat v šoli nisem bila zbra-
na, saj me je skrbelo, kako bo doma.
V tako veliki hiši, pa sama. Zakaj? Oče je
bil kar naprej v bolnišnici, zato tudi ni-
sem občutila trde očetove roke.
V teh trenutkih, ko je potrebno gledati
na odločitev, kam naprej, je zelo težko.
Cele dneve se je treba učiti, zato nimam
prostega časa. Oh, ta šola!
Nadaljnjih načrtov nimam, saj če bi se
kaj groznega zgodilo, bi se mi ti podrli. '
TANJA ŠIVAK, 8. r.
OŠ Bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Učimo se, da je Jugoslavija naša soci-
alistična federativna republika, in da ima
vsak narod svojo pravico so jezika, kultu-
re, skratka, da odločamo sami. Pa je res
tako?
Živimo v obdobju najhujše krize v naši
državi, ko nam ukazujejo drugi, ko nima-
mo pravic, ko marsikdo ne more zbrati
denaija niti za kruh, kaj šele za obleko in
stanovanje, pa smo vseeno še narod, ki se
bori, ki noče, da bi vse, kar smo si med
vojno pridobili, izgubili. Predvsem je to
velik problem vseh nas, vendar pa so tu
višji možje, ki o tem odločajo. Bodo lah-
ko kaj naredili?
Pravijo, da je mladost n^lepši čas
v življenju, in daje ne moreš nikoli poza-
biti. Kako lahko sploh pomislimo na to,
ko pa nas vsak dan mučijo težave in se
moramo spnjazmu z aejstvom, aa se uči-
mo zato, da bomo v življenju kaj dosegli,
in da se učimo zase. Z vsem se strinjam
sedaj, toda bomo o tem lahko govorili
v prihodnosti? Mladi si postavljamo cilje,
kijih želimo uresničiti in že sedaj so ome-
jeni. Ne moremo si izbrati svobodnega
poklica, ker ne vemo ali bo čez nekaj let
to delo še potrebno. Vse več ljudi je brez-
poselnih in, alije to plačilo za ves trud, ki
so ga vlagali vsa ta leta? Morda tudi mi ne
bomo s svojim vztrajnim delom ničesar
dosegli in se ne bomo mogli boriti niti za
svojo lastno domovino. Se vam zdi prav,
da smo mladi tisti, ki bomo nosili posle-
dice tega časa, in da smo mi tisti, ki nosi-
mo s sabo posledice preteklosti, sedanjo-
sti in prihodnosti. Odločen »NE« se poja-
vi pri odgovoru, toda kdo lahko kaj spre-
meni?
Mi, vi ali neznan človek. Čas bo pove-
dal vse, zato čakajmo!
Tudi mednacionalni odnosi v Jugosla-
viji so slabi. Že ko srečamo človeka dru-
gega naroda, pomislimo najslabše o njem
in mogoče je prav to narobe, mogoče le ni
on tisti, ki »sovraži« Slovence. Niso vsi
naši sovražniki, zato se ne smemo prena-
gliti. Opravičeno pa sovražimo naše na-
sprotnike in le s trdnostjo jih bomo uniči-
li. Bomo dobili več pravic, bomo samo-
stojnejši in ali bomo imeli enakovredno
besedo med narodi?
Vprašanj je tisoč in skoraj vsa so nerež-
Ijiva, vendar pa, kljub temu, SMO SLO-
VENCI in Slovenija je le naša dežela in
ne bomo dovolili, da bi nam jo tako majh-
ni ljudje uničili! Nam bo pri tem pomaga-
la tudi ljubezen? Ljubezen nas združuje
in mogoče...
NINA UDRIH, 8. a
OŠ Bratov Juhart, ŠEMPETER
Pasja uta
Bilo je toplo sončno popoldne.
Odločili smo se, da bomo naše-
mu Neru naredili novo uto. Odšli
smo veselo na delo.
Najprej smo iz kolibe nanosili
deske. Iz debelejših smo naredili
dno. Nato smo določili velikost
ute. Ati je razžagal deske na dolo-
čeno dolžino. Ko so bile vse de-
ske razžagane, smo pribijali dru-
go ob drugo. Nenadoma sem se
s kladivom udarila po prstu. Od
bolečin nisem vedela, kam naj
postavim prst. Stisnila sem ga
med kolena in skakala kakor
igriv žrebiček po livadi. Bolečine
so ponehale in zopet sem lahko
nadaljevala delo. Utaje bila že od
vseh strani obita, le streha ji je še
manjkala. Streha nam je delala
preglavice. Enkrat je visela na le-
vo, drugič na desno. Končno smo
jo le uravnali in pribili. Naredili
smo še luknjo in odrezali predol-
ge deske. Uto je sestra pobarvala,
jaz in ati pa sva pospravila oro-
dje. Utaje kmalu stala na svojem
starem mestu.
V zahvalo nam je Nero že drugi
dan zgrizel streho.
URŠKA KRAJŠEK, 6.a
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Otrok otroku
v pomoč
Sem star 10 Jet, hodim
v 4. a razred OŠ Prve celj-
ske čete. Sem brez finanč-
nih sredstev, mamica je
invalidsko upokojena sa-
mohranilka. Kljub temu
bi rad pomagal otrokom
v Romuniji. Dal bi jim
oblačila in obutev, kar mi
je premajhno.
Prosim čimprej odgovor
(kje bi bila akcija).
TEODOR GOZNIKAR
Čopova 19
CELJE
V Celju - kolikor smo
uspeli izvedati - zaenkrat
ni akcije za pomoč Romu-
nije. Takšno akcijo vodi re-
pubhški odbor Rdečega
križa. Toda tudi pri nas so
otroci, ki jim starši ne zmo-
rejo kupiti vsega, kar bi po-
trebovah. Zanje zbira ob-
činski odbor Rdečega križa
oblačila, občutev in druge
potrebščine vsak dan, en-
krat na leto, meseca maja,
pa tudi v obsežni vseslo-
venski akciji. Če žehš ko-
mu kaj pokloniti, je najbo-
lje, da se oglasiš na občin-
skem odboru Rdečega
križa.
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Atkina
zanka
Ali ljubite zemljepis?
Morda ga boste vzljubili z Atkino pomočjo.
V prihodnjih tednih bomo v Atkinih zankah
spoznavali naš planet - Zemljo. Tokrat vas Atka
sprašuje: Kolikšen del zemeljske površine pre-
kriva kopno: eno četrtino, dve četrtini ali eno
polovico ?
Odgovor pošlji na dopisnici na NOVI TEDNIK, Trg
V. kongresa За, 63000 CELJE do torka, 16. januarja
1990. En pravilni odgovor bo nagradila tovarna AERO.
Zdaj dvakrat Atka ni zastavila zanke. Nazadnje pa je
bil za nagrado izžreban: Katja Ložar, Trubarjeva 6,
63000 Celje.
Poročilo s tekme
dveh želv
Dober dan. Oglašamo se iz Žel-
varije. Tekmovali bosta dve želvi
z imenom Trdonja in Trdnik.
Tekmovah bosta v teku. Tekma
se je pričela. Vodi Trdonja. Trd-
nik ga je pohodil in ga prehitel.
Zdaj si je Trdonja opomogel in
Trdnika prehiteva. Bravo, bravo!
Trdonja hiti proti cilju. Do kohca
sta še dve minuti: Ali bo Trdnik
prehitel Trdonjo? Ne, ne! Trdo-
nja je zmagovalec.
RENATA KRAJNC, 4. a
OŠ Frana Кггдпса
CELJE
Kruh
Kruh je dober,
kruh je slasten,
vendar vsi ga nimajo.
Vsi si ga želijo
pa ga ne dobijo.
Drugi ga imajo
pa jim ga ne de^o.
Tisti, ki so dobri
pa si ga delijo.
PETRA MIŠJA, 3. r
COS Marija Broz
BISTRICA OB SOTLI
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
TOZD Zdravstveni dom
»dr Jožeta Potrate« Žalec
objavlja po 126. .čl. Zakona o zdravstvenem varstvu
ter 76. čl. Samoupravnega sporazunna
o usmerjenem izobraževanju In štipendiranju
ZC Celje
-	dve specializaciji iz splošne medicine
-	dve specializaciji iz medicine dela,
prometa in športa
-	eno specializacijo iz pediatrije
-	eno specializacijo iz šolske medicine
Pogoji:
-	končana medicinska fakulteta-splošna smer
-	opravljen strokovni izpit.
Kandidati naj vložijo prošnjo z dokazili v 8. dneh po
objavi na delavski svet TOZD ZD Žalec.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30. dneh po
odločitvi delavskega sveta TOZD.
ZNANKE IN UGANKE
11. januar 1990 - stran 15
Nagradni razpis
1.	nagrada 100 din
2.	nagrada 50 din
3.	nagrade po 30 din
pri žrebanju bomo upoštevali le pra-
vilne rešitve, pošljite jih najkasneje do
torka, 16. januaija 1990 do 9. ure do-
poldne. Rešene križanke lahko prine-
sete tudi osebno, na vhodnih vratih je
poštni nabiralnik. Na kuverto napiši-
te: NAGRADNA KRIŽANKA in svoj
točen naslov.
Rešitev Icrižanice
Vodoravno: ANDI, SAO TOME, ZE-
IN, ONSAGER, KEGLJAVKA, OST,
EMO CELJE, OREL, TG, DE, ATE-
NEC, KAOLIN, BAKANAL, BONBO-
NIERA, ROGINA, OLJE. ECKARD,
SENIK, BOAC, SAGNER, TRAKT.
Izid žrebanja
1 nagrado 100 din prejme: Peter Re-
goršek, Proseniško 59, 63230 Šentjur.
2. nagrado 50 din prejme: Peter Vreč-
ko, Grobelno 6, Grobelno.
3 nagrade po 30 din pa prejmejo:
Uroš Martel, Stanetova 32 63000 Celje;
Zinka Panmgartner, Delavska 16,
63000 Celje in Davorin Volavšek, Ciga-
letova 4, 63000 Ce^e.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti!
Alternativna Icrižanka
Za posameznimi črkami je včasih
najprej skupina opisov za vodorav-
no, včasih pa za navpično. Sami mo-
rate ugotoviti, v katero smer je treba
vpisati besede. Na koncu opisov za
isto vrsto je v oklepaju navedeno šte-
vilo črnih polj.
A naziv za habsburško monarhijo od
1867 do 1918-(0)
moderno orožje, katerega uničujoča si-
la izvira iz nagle sprostitve energije
pri jedrskih spremembah (dve bese-
di) - (0)
В nesebičen, darežljiv moški - (0)
rivaliteta, lastnost medsebojnega spo-
drivanja - (0)
C vzklik na bikoborbah - telovadno
orodje za preskoke - fizikalna mer-
ska enota za akustične in električne
nihaje - (2)
skeleča bolečina - država v Južni
Ameriki z glavnim mestom Lima
, r (1)
C ime slovenske igralke in pesnice Ka-
čič - jasno nebo - (1)
avtomobilska oznaka Titove Mitrovice
- star Slovan - stanje s hrupom,
ropotom - (2)
D čokat tropski kuščar, ki rije po pe-
sku - del umetniškega imena slo-
venskega skladatelja Friderika Šir-
. ce (Risto) - (2)
^nie celjskega atleta Kopitarja - eden
od sedmih gričev starega Rima - (2)
E stik - slovenski ekonomist in uni-
verzitetni profesor (Aleksander)
-d)
Ottiot, zavoj - ukrep proti storilcu kaz-
nivega dejanja - (3)
zelenica v puščavi - enaka soglasni-
ma - oseba kot literarna ali dramska
upodobitev - (3)
ime slovenske pesnice Skerl - naboj
"(2)
G sodobni ameriški skladatelj, pred-
stavnik minimalizma (Phil) - slo-
venski klarinetist in skladatelj, ki
živi in deluje v ZRN (Uroš) - (2)
avtomobilska oznaka Bugojna - del
igre v tenisu ali odbojki - roke
okrog koga v znamenje prijateljstva
in ljubezni - (2)
H kemijski znak za radon - Evropejec,
ki je obogatel v Indiji - žoga zunaj
igrišča - (2) Љ
oplečnik pri narodni noši - Hercego-
vec - (1)
I skupno bivanje - prvi šumnik in četr-
ti samoglasnik abecede - (1)
spretnost in nauk o urjenju spomina
-	avtomobilska oznaka Kruševca
-d)
J sinje zelen drag kamen - priprava za
prenašanje osebnih stvari na poto-
vanju - (1)
ime in priimek hrvaške pevke zabavne
glasbe - (0)
K vrsta ženskega ročnega dela - pri-
padnik torijevske stranke - (4)
zbirka zemljevidov - partner ženske
-	^ '
ALEKSANDER ŠUJDOVIC
Anagram
Nagrade za uganke
so vedno bolj tanke,
KRAS PRIDA
GOSKO ZA prvaka,
če ugane, kaj ga
v teh časih čaka.
ANICA KOLENC
Zamenjava črk
DIVAN
KARAVANA
TRAVA
PEPEIN
BORKO
DOZA
OMET
TAJSKA
KIAR
v vseh navedenih besedah zame-
njajte po dve sosednji črki z istim so-
glasnikom, da dobite devet besed no-
vega pomena. Zamenjane črke dajo,
brane od zgoraj navzdol, ime, priimek
in vzdevek slovenskega književnika,
ljudskega prosvetitelja beneških Slo-
vencev.
ANICA KOLENC
Skrivanka
z vprašanjem
in odgovorom
. ŽIDA
Ključ: 5?2!
ROMAN JERNEJŠEK
Skrita križanka
v lik nesimetrično razporedite 2 čr-
ni polji.
Vodoravno: 1. križanec med divjim
petelinom in jerebom, 8. stranišče na
planem, 9. glavno mesto departmaja
Loiret v Franciji, 10. mrežasto prekrit-
je površine, 11. začetnici priimka in
imena angleškega fizika Thomasa Yo-
unga, 12. starojudovski kralj.
Navpično: 1. zid med dvema odprti-
nama, ki sta blizu druga drugi, 2. bri-
tanski arktični raziskovalec iz prve po-
lovice 19. stoletja (William Edward), 3.
močan, mišičast moški, 4. kos razbite
posode, 5. južnoafriška antilopa s sve-
drasto zasukanimi rogovi, 6. angleški
pisatelj akcijskih zgodb (Hammond,
Navaronska topova), 7. vase zaprta
družbena plast.
DUŠAN J. NOVAK
Vodoravno in navpično: 1. sedež bogov v grški mitologiji,
2. elektronska priprava za intenzifikacijo svetlobe določene
valovne dolžine, 3. francoski departma z glavnim mestom
Grenoble, 4. ime ameriške filmske igralke Streep, 5. oseba,
ki kaj prelomi, 6. ime bivšega košarkarja sarajevske Bosne
Delibašiča, 7. značaj, 8. vir, 9. glavno mesto Egipta.
JANEZ HOSTNIK
Skrivanka
RITMIČNO GIBANJE PTICE UJETE
Ključ: 4-5
ROMAN JERNEJŠEK
Izid žrebanja
nagradne novoletne križanke
1.	nagrado 1.000 din prejme:
Jurij Naglav, Badovinčeva 4, Celje
2.	nagrado 200 din prejme:
Igor Marot, Celjska cesta 33, 63270 Laško
8 nagrad po 100 din pa prejmejo:
Ludvik Vuk, Planina 63, 63225 Planina
Olga Stopar, Podšmihel 6, 63270 Laško
Andi Cede, Petrovče 224, 63301 Petrovče
Marija Vovk, Cesta na griču 8, 63320 Titovo Velenje
Modrijan Lija, Šmartno ob Paki 30, 63327 Šmartno ob
Paki
Franc Golob, Nazaije 158, 63331 Nazaije
Romana Čepin, Drensko rebro 2a, 63261 Lesično
Slavko Polenik, Tovarniška 2, 63325 Šoštanj
Rešitev križanke
Vodoravno: NADSTROPJE, OLIVER REED, VILER,
GRKI, OGEN, RA, LAT, WANKEL, ETA, INDIRA,
TONI SAILER, ORTLER, OVE, SN, AMADO, lALO-
MITA, TENOR, LJUTOMER, ET, FEVDNIK, MA,
MRS, ELEA, PAMIR, PSI, JASLI, ISA, OKNO, STJE-
PAN, V.N., AJDA, R.Š., TRUST, SAWAO KATO,
KROATISTKA, TRAMVAJAR, RAVNIČANI, A.H.,
ŽIČAR, ŠA, AON, ICA, RIFET, RITT, ANČKA, KIM,
OPILEK, FOA, AJVAR, RI, SEZIDAVANJE, EL,
NOSAN, ELI, NIL, INKI, ELEFANT, LAKSIRANJE,
KUTA, RAJA, OG, ŠKODLAR, SLUH, ARES.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste ргејеИ po pošti!
16. stran - 11. januar 1990
ZA RAZDVEDRILO
bodeči
S Tesnico na tesnem
Spora med celjsko in konjiško občino zaradi
zajetja pitne vode še vedno niso rešili. Konjičani
pravijo, da bi je tu vzeli le toliko, da nikakor ne bi
ogrozili »življenja« Celjanov. Toda spori se vlečejo
že toliko časa, kot da bi šlo pri tem res za življenje.
Ob vsem tem tesnobnem prepiranju pa čista
voda lepo teče v Tesnico.
Vsak po svoje
Odločili smo se, da bo
Zdravljica naša himna!
Prav. Vendar pa še vedno
ni sprejeto, kaj od te pesmi
naj bo himna. Pogosto Ы
nas namreč preveč bolele
noge, če bi sprejeli za him-
no vso Zdravljico.
Ljubiteljem dobre kaplji-
ce bi bilo seveda prav, če bi
peli le prvo kitico (Prijatlji!
Obrodile so trte vince nam
sladko...). Pripadniki
obrambnih sil - pa tudi ne-
kateri alternative! - bi bili
bolj zadovoljni s tretjo kiti-
co (V sovražnike 'z oblakov
rodu naj vaš'ga treši grom).
Tisti pa, ki jim je pri nas že
dovolj vseh sporov, dvigajo
roko za četrto kitico, ki da
je najprimernejša za himno
(Edinost, sreča, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo).
Feministke bi bile za peto
kitico, narcisoidni za šesto,
utrujeno borci za našo lep-
šo stvarnost, pa bi bili za-
dovoljni, če bi lahko kot
himno peli zadnjo - osmo
kitico (Nazadnje še, prijate-
lji, kozarce zase dvignimo).
Večina pa jih je le za to,
da bi morala v himni biti
obvezno sedma kitica (Žive
naj vsi narodi...) Pa čeprav
imajo nekateri tudi ob tem
pomisleke.
NA LETOŠNJIH VOLITVAH NAJ BI SE POJAVILO ČIMVEČ
RAZLIČNIH KANDIDATOV - ČE JIH BOMO LE NAŠLI!
V Evropo
Vse bolj pogosto go-
vorimo, da moramo
vstopiti v Evropo.
V celjskem hotelu
Evropa si želijo, da bi bi-
lo res tako!
Simbolika
Srpu in kladivu se ne
piše več nič kaj dobro.
Kmetje in delavci vedo
povedati, da tako ni le
zadnji čas.
Mali oglas
* Ugodno prodam malo
rabljene zahodnonem-
ške marke. Ponudbe
pod šifro: po novem čr-
no po belem.
Cinkarniške ribe
Potem ko so se na prvem
^ ' cinkarniškem odlagališču
sadre pojavile divje race,
smo zdaj zvedeli še prese-
netljivo vest, da so se celo
v kanalu v sami Cinkarni
pojavile ribe. Zdaj lahko
verjamemo, da bodo bolj
skrbeli, da ne bi nastalo ka-
ko novo onesnaženje vode.
To so zdaj vendarle nji-
hove ribe; morda jim pride-
jo prav še v njihovi novi ku-
hinji.
Po novem
Hokejisti naj bi čimvečkrat udarjal
po paku. Pa kot kaže Celjani pah
včasih tudi zgrešijo.
In udarijo po sodniku.
Zaostanek
Ko so v domala vseh trgovinah v Ce-
lju že kraljevale cene v konvertibilnih
dinarjih, 80 imeli pri Varteksu še ved-
no napisane tiste po starem.
Res pa je tudi, da ko so drugod že
prodajali po novih, močno zvišanih ce-
nah, je bilo mogoče pri njih kupiti še
izdelke po prav smešnih starih.
HOROSKOP
• OVEN
Previdnost se vam je še kako splačala. Pustite dogodkom, da tečejo svojo
pot in se ne ozirate na nasvete, ki prihajajo iz vaše okolice. V poslovnem
življeiiiu vas čaka neprijetno presenečenje, ki ga boste hoteli kar hitreje
pozabiti. Toda vprašanje je, ali ga bodo pozabili tudi ostali?
• BIK
Izkoristite svoje adute in si pridobite prijateljevo naklonjenost. To bo lahko
začetek trdnejše zveze, ki vam bo v prihodnje še obilo koristila. Nikai
predolgo ne zanemarjajte svojih poslovnih zadev, s^ se lahko vse skupaj
vrne kot precej neugoden »bumerang«. Povsem drugačno pa bo vaše
ljubezensko življenje - neobvezujoče in polno prijetnih presenečenj.
• DVOJČEK
Pazite na svojo okolico, sßj ste dobili novega oboževalca. Obeta se vam
prijetna avanturica, ki pa bo le prehodnega značka. Konec koncev lahko
svojo razočaranost nad človeško zvestobo pokopljete tudi v njegovem
naročju. Toda nikarne dopustite da bi začeli zanemarjati vaše delo, зџј vam
vaš trenutni položaj tega pač ne dopušča.
RAK
Pazite - partners! lahko vaše omahovanje razlaga popolnoma drugače, k^
pa bi si želeli vi. Dobro bi bilo, če bi kdaj poskusili ustreči kateri izmed
njegovih muh. N^ vam ne bo žal denarja, k^ti posli se počasi toda sigurno
obračajo na bolje. Vsekakor pa še ni prišel čas, ko boste lahko bili
popolnoma brezskrbni.
• LEV
Nov način življenja vam lahko prinese veliko lepih reči, po drugi strani pa
tudi kup nevšečnosti. S prijatelji se boste sijć^no zabavali in kaj hitro vas
lahko premami, da se boste spustili v prijetno avan turo. Nikar ne čakajte na
тцј, tudi sed^ je pravi čas za »m^ske« stvari. Pazite na zdravje, s^
prihajate v precej občutljivo obdobje.
DEVICA
Vrgli ste trnek in sedć^ čakate, če bo kaj prijelo. Poskusite r^je z malo bolj
agresivnim nastopom, se^ to vsekakor prav dobro obvladate. Tudi osvojitev
ljubljene osebe je neke vrste »posel«, kjer morate v pravem trenutku
potegniti pravo potezo. In ne bodite tako hladni in nepristopni, sßj ste
konec koncev tudi vi čisto navaden smrtnik.
TEHTNICA
Prijateljica vam bo sicer stala ob strani, toda tudi to vam ne bo ravno dosti
pomagalo. Počutite se vse kot preveč odkrita in občutljiva oseba, kar рз
vsekakor ne more biti popoloma res. Kot ponavadi se boste poskusih zateči
k potegavščini, toda na koncu bo vse skukp^ izpadlo kot precej nepore-
čena šala. Ali ne mislite, da je že skrivni čas za kaj resnega ?
ŠKORPIJON
Posvetujte se s svojimi prijatelji, vsekakor vam bodo z nasveti lahko same
pomagali. Toda nikar preveč ne zavlačujte pri svojih že tako zapoznelih
odločitvah, зцј vas lahko le to stane marsikatero prijetno urico. Postat
morate odločnejši ali pa vs^j ustvarjati občutek, da stojite za svojimi,
odločitvami vi in ne drugi.	I
• STRELEC
Neka oseba si vztrajno prizadeva priti v vašo bližino, a delujete vse preveč
hladno in nezainteresirano. Prav nič vas ne obvezuje, če malo popustite in
daste vseu majhno priložnost Vaš trenuten položaj vam dopušča marsika-
tero potezo, sßj vam gre vse kot po maslu. Dobro bi bilo, če bi si v tero
trenutku nabrali bonus tudi za čase ko ne bo tako.
•	KOZOROG_,
Nekdo, do kogar niste ravno ravnodušni, vas je začel vse češče opažati
Pokažite mu, da ste tudi vi pristopni. Če boste dovolj hitri in prepričljivi, se
vam lahko obeta prav zanimiv konec tedna. Odidite nekam na deželo, kjet
vas vaši poslovni prijatelji ne bodo uspeli doseči.
•	VODNAR_
Pustite svoje spletke in avanture v ljubezni in se poskusite vs^j začasno
posvetiti tudi drugim življenjskim stvarem, na primer denarju in kako do
njega priti. V nasprotnem primeru se vam lahko kaj hitro zgodi, da boste
popolnoma bankrotirali, kar pa ne bo imelo negativnega vpliva le Ш
službo, temveč tudi v ljubezni.
•	RIBA__
Prenagljena odločitev vam lahko povzroči še veliko skrbi in zapletov-
Predvsem se poskusite skoncentrirati na svojo okolico, bolj v smislj>
prijateljstva kot pa poslov. Ali ni že čas, da si tudi vi malo odpočijete
prepustite skrbi drugim ? To bo vsekakor pozitivno delovalo tako na vaše
zdravje kot tudi na odnose z vašim partnerjem.
Dober dan
Turistična agencija Šempeter
Turizem je način življenja, pa tudi
način življenja je lahko turizem. Zato
v agenciji DOBER DAN delamo
marsikaj in tudi veliko posebnega. Pri
nas vas čaka vrsta programov,
splošnih in posebnih po domovini in
tujini, za posameznike in skupine, za
mlade vseh starosti in starejše vseh
mladosti...
Vabimo vas, da se nam pridružite,
nas obiščete v novi poslovalnici
v Šempetru, nas pokličete. Smo
majhni in zato cenejši.
Radi bi vam predstavili nekaj naših
programov. Za enega je že sedaj zelo
veliko zanimanja, zato si ga velja
podrobneje ogledati. Gre za VESELO
KARAVANO AGENCIJE DOBER DAN,
ki bo krenila na pot 21. aprila na
morje. Zraven potujejo ljudski
muzikanti, ansambel Mira Klinca,
citrar Karli Gradišnik, humorist Fredo
Medved, Zoran Zorko, Robi Zupan...
in seveda vi in mi z zvrhano mero
dobre volje. CENA 560 din (lahko
obročno odplačevanje).
Morda vas zanimajo RAZPRODAJE
V MÜNCHNU. Imamo pripravljen
dvodnevni program (135 DEM) in
enodnevnega (65 DEM). Potujemo
z udobnimi avtobusi, postrežemo
z zajtrkom v avtobusu, nameščeni
smo v središču mesta. Odhod 2. in 3.
februarja.
UGODNO
POČITNICE NA MORJU. V januarju,
februarju, marcu in aprilu vas vabimo
na mini počitnice, kjer boste lahko
zaplavali v pokritih bazenih, se
sprostili v savni ali morda uživali
v igri z žogo v pokriti dvorani. Cene
SO resnično ugodne: že od 810 DIN
(tedenski paket, polni penzioni).
Vaša ideja, naša izvedba, skupno
zadovoljstvo
DOBER DAN: TELEFON 701-305 med
8. in 17. uro
televizijski spored
11. januar 1990 - stran 17
Voda naša vsakdanja
človek si zapravlja največje boga-
stvo, ki ga ima. Zapravlja si vodo, vir
vsega življenja. Od vode, ki se tako
ali drugače pretaka po zemeljski kro-
gli, je le slabe 3% pitne sladke vode.
V	zadnjih nek^ letih nam je vsled
naše sebičnosti in nevednosti uspelo
onesnažiti velik del sicer pitne vode in
jo narediti za pogojno užitno ali celo
neužitno.
V	Radencih varujemo svoje vodne
vire. Na območje 30 km okrog naših
vrelcev ne pustimo industrije, ki bi
kakor koli ogrožala bogastvo, na kate-
rem sedimo. Zavedamo se, da to boga-
stvo ni le naše in, da ga moramo varo-
vati tudi za tiste, ki pridejo za nami.
Narava nas je obdarila s številnimi
vrelci mineralne vode, ki se med seboj
razlikujejo tako po količini mineralov,
ki jih vsebujejo, kot po kohčini oglji-
kovega dioksida. Lahko bi rekh: »Za
vsak okus nekaj«. Vse naše mineralne
vode imajo nekaj skupnega: odlično
nadomeščajo navadno vodo.
Radenska je odlična »stara« mine-
ralna voda, ki jo cenijo poznavalci do-
brih mineralnih vod po vsem svetu.
Ravnovesje in bogat okus mineralov
v njej sta enkratna. Minerali in ele-
menti v sledovih so življenjsko potreb-
no tako kot vitamini. V hrani vemo, da
jih je zaradi sodobnih načinov pridobi-
vanja le-te vedno manj. Delovanje vsa-
ke posamezne celice v telesu, pa tudi
delovanje hormonov in encimov, ki
uravnavajo presnovo, je odvisno od
mineralov. Ogljikov dioksid v mineral-
ni vodi pospešuje delovanje želodca in
črevesja in celo izboljšuje delovanje
srca.
Mineral je mineralna voda za vse
tiste, ki popijejo vehko tekočine in
imajo zato rgjši manj »rezke« mineral-
ne vode. Ker vsebuje manj mineralov,
je tudi bolj nevtralnega okusa, kot Ra-
denska.
Radin je mineralna voda, ki najbolj
spominja na navadno vodo in jo zato
tudi najlažje nadomesti. Z Radinom
lahko tudi kuhamo, čeprav ga je za to
pravzaprav škoda. Pijte ga hladnega
s koščkom limone ali oranže.
Poiščite proizvode Radenske na po-
licah vaše trgovine!
ZDRAVILNE RASTLINE
Vijolica
Poznamo skoraj 400 vrst vijolic, številne med njimi
pa imajo še mnogo različkov in tudi križanci so
pogostni. Vijolice rastejo divje po vseh kontinentih.
Spadajo v družino vijoličnic, ki jo sestavlja 16 rodov
z okrog 850, pretežno lesnatimi vrstami. Vijolice
imajo somerne cvetove spodnji venčni list pa se
podaljšuje v cevasti podaljšek (ostrogo).
V Evropi je pogostna divja vijolica - Viola tricolor L.
- Je enoletnica ah trajnica, visoka 5 do 30 cm. V zemlji
ima kratko koreniko, iz katere požene trirobo golo
steblo. Listi so suličasti do srčasti, po robu napiljeni.
Ob njihovih nastavkih na steblu rastejo precej veliki,
lirasto razcepljeni prilistki. Venčni Usti so različne
barve, čisto rumeni, modri, vijoličasti ali večbarvni, pa
tudi beli. Večje število vijohc ima včasih cvetove, ki se
sploh ne odpro in vendar semenijo. To so kleistogamni
cvetovi. Zreli plodovi se široko odpirajo s tremi čolna-
stimi loputami. Robovi teh čolničkov so zavihani navz-
noter in sprva stiskao seme. Pritisk pa tako narašča,
da v danem trenutku požene seme daleč vstran: naj-
prej seme iz zunanje vrste, nato še seme notranje vrste.
Semena odletijo dva, včasih pa tudi do pet metrov
daleč. Mravlje so »nore« na vijolično seme, kije bogato
z oljnimi beljakovinami; često im^o semena celo
izrastke, polne hranilnih beljakovin. Zato jih zanašsgo
v mravljišče. Med potjo v mravljišče pa se marsikatero
seme izgubi in tako imsgo vijolice kar dobre pomoč-
nike pri razširjanju.
Vijolica je pogosta kot plevel na travnikih, kamnitih
pobočjih, ob poteh, razvalinah in ruševinah, na njivah
in tudi po vrtovih. Cveti od maja do avgusta, ko cve-
točo rastlino tudi nabiramo. Povežemo jih v šopke in
obesimo v senco na prepih, da se posušijo. Pri tem
тоггуо ohraniti prvotno barvo cvetov.
Divja vijolica je zdravilna rastlina že od nekdaj. Vse-
buje salicilno kislino in гцепе derivate, kot so metilni
ester saUcilne kishne, violutozid, nekatere fenolkar-
bonske kisline kot kavina kislina, genistinska kisUna
itd. Nato je precej sluzi, čreslovin, grenčin, saponiniov
ter flavonoidov kot so rutin, violantin, skoparin, C-
glikozidowitexin, saponaretin, orientin, antocianidin-
ghkozide, karotinoide, komerine, askorbinsko kislino
in tokoferol.
To zdravilno rastUno uporabljamo zunanje in notra-
nje pri številnih obolenjih kože, kot so: ekcem, impe-
tigo, akne in srbečica (Pruritus). To so tudi eksperi-
mentalno dokazali na poizkusnih živalih. Odlično
pomaga tudi pri katarjih dihal, ki so povezani z vročino
in za katere je značilen suh kašelj s prem^hnim izloča-
^em sluza. V ljudskem zdravilstvu pa priporoč^o č^
iz divje vijolice za čiščenje krvi, proti revmi in protinu.
Priporočajo večtedensko kuro, med katero s tem
č^em umivamo tudi prizadeta mesta na koži. Uporab-
Ij^o ga tudi kot diuretik, diaforetik in tudi proti arteri-
osklezori.
Pri kožnih obolelih n^ bi naredili čžuno kuro, ki n^
bi trgala 40 dni. Zjutrjy in zvečer пдј bi popili po eno
skodelico čćga. Žličko zdrobljene droge prelijemo
s skodelico vrele vode, pustimo da se ohladi in nato
precedimo. Č^ lahko uporabljamo tudi^za vlažne
obkladke za obraz pri aknasti koži in lahko kmalu
opazimo izboljšaiije.
BORIS JAGODIČ
TURISTIČNI NAMIG
Na Šmohor peš ali z avtom
Vse premalo se zavedamo,
da imamo prav v bližini Ce-
lja izredno lepe, lahko do-
stopne in zanimive planin-
ske postojanke. Tokrat mi-
shmo na Šmohor nad La-
škim, ki ima ime po cerkvici
svetega Mohorja. Zgrajena
naj bi bila okrog leta 1420.
Pod vrhom je lep planinski
dom Planinskega društva
Laško, ki so ga pred dvema
letoma temeljito obnovili.
V domu je enaindvajset le-
žišč v sobah ter sedemnajst
skupnih ležišč.
Na Šmohor vodi več poti
Najbolj znane so tiste, ki vo-
dijo iz Tremarij, Laškega in
Zgornje Rečice, zahtevnejši
pa peljeta iz Zabukovice in
Liboj. Če smo se odločili za
pot iz Tremarij, se bomo pri-
peljah z avtobusom do po-
staje v naselju. Do železni-
škega podvoza bomo šh peš
približno 500 metrov, pred
podvozom pa bomo zavih na
desno v hrib in po dobro
markirani poti priáH do pla-
ninskega doma. Da bo izlet
zanimivejši, se bomo v Celje
vrnili preko Laškega. Pot je
dobro označena, hodih pa
bomo kakšni dve uri. Za ti-
ste, ki se ne morejo ločiti od
avtomobilov, pa je najbolje,
da sto metrov pred Zdravi-
liščem Laško zavijejo skozi
železniški podvoz, od koder
vodi lepo vzdrževana cesta
vse do doma. Povratek v La-
ško lahko združimo s kopa-
njem v velikem zdraviliškem
bazenu s termalno vodo (32
stopinj)
Planinsko društvo Laško,
ki upravlja dom na Šmohor-
ju, nam je sporočilo, da je
dom pozimi odprt ob petkih,
sobotah in nedeljah, za na-
javljene skupine pa lahko tu-
di kakšen drug dan. Najasah
v bUžini doma so kar lepo
urejena smučišča, žal brez
vlečnic. Tudi za tekače so te-
reni primerni, idealni pa so
pogoji za šole v naravi.
ZORAN VUDLER
Koktejli
Kokte J I PoUub
Pripravite čokoladni hker,
vinjak in sladko smetano ter
malo sladkorja v prahu.
V	vehke kozarce za konjak
nalijte do tretjine čokoladni
liker, nato vinjak in na vrhu
sladko smetano. Nalivajte
previdno, da boste dobih jas-
no vidljivo različne sloje,
mešanice.
Kokteji jamaika
Pripravite: 1/2 htra mleka,
1 jajce, 1 žhčko ruma, 1 vani-
lij sladkor in navaden slad-
kor po lastni presoji.
V	mešalec koktejlov dajte
rumenjak, sladkor, vanilij
sladkor, mleko in rum. Do-
bro premešajte in ohladite.
Iz beljaka in sladkorja stepi-
te sneg. Natočite kokteji
v kozarce in v vsakega do-
dajte malo snega.
Kokteji cuba libre
Pripravite: 1/3 ruma, koza-
rec coca cole, nekaj kapljic
apricote hkerja in nekaj kap-
ljic ananasovega soka, ter re-
zino limone. Premešajte vse
navedene sestavine, ko so
dobro ohlajene, vlijte v hlad-
ne kozarce in okrasite kok-
teji z rezino Umone.
Kokteli mayfair
Pripravite: 1 žličko sveže
iztisnjenega soka iz poma-
ranče, dve žhčki gina, 3-4
kapljice apricote hkerja,
kockico ledu in majhno
oranžno lupino.
Premešajte navedene sesta-
vine in napitek okrasite
z oranžno lupino.
NealkoholnI kokteji
Pripravite 3 dl paradižni-
kovega soka, 1 dl soka od
grenivke (sveže iztisnjenega)
in Umono za okras. Zmešajte
in dodajte led.
E.P.
NASVETI ZA DOM
Pečenka ali močnata jed
se na vrhu ne prismodi, če jo
pokrijemo z mokrim pa-
pirjem.
Čebula ni tako huda, če jo
damo v mleko.
Moki, s katero hočemo
Zgostiti omako, pridamo ma-
lo soli, ne deliOo se kepice.
Vložene kumare, gobe in
Paradižniki nikoh ne plesni-
Jo. če jih zalijemo z oljem ta-
da jih povsem prekriva.
Kadar jemljemo kumare in
^^rugo iz kozarca, poberemo
z žlico olje v kozarček in ga
Potem zlijemo naz^j.
Meso obvarujemo muh, če
položimo nanj večje kose
razrezane čebule.
Stepena smetana ne sme
biti pozimi starejša kot dva
dni, poleti samo en dan, sicer
je zdravju škodljiva.
Če pečico znotraj obriše-
mo z mastno cunjo, ne po-
črni.
Mleko ne prekipi, če na-
mažemo rob lonca z maslom
ah mastjo.
Mleko se ne skisa, če da-
mo v 1 liter mleka za noževo
konico sode ali kocko slad-
korja.
RECEPT TEDNA
Sojino mieko in skuta
Skodelico soje namočimo čez noč v 4 skodelicah mrzle
vode. Nato jo odcedimo in oplaknemo.
V večji lonec natočimo 8 skodelic vode in jo zavremo. Vrelo
vodo zlijemo v mešalnik, dodamo sojo in miksamo, da se
soja čim bolj zdrobi. To delamo postopoma, da je v mešal-
niku naenkrat le 2 do 3 skodelice vode in odgovarjajoča
količina soje. Nato vse skupjg precedimo skozi krpo in
dobro stisnemo vso tekočino. Prelijemo jo v lonec in
kuhamo med mešanjem 5 do 7 minut. Če se mleko preveč
zgosti, dodamo malo vode. Kuhanemu lahko dodamo пекгџ
zrn soh ali malo sladkorja. S tem izboljšamo okus.
Če sojinemu mleku dodamo sok dveh Umon ali sadnega
kisa ah žUco sirišča, dobimo skuto (v času pol ure). Sojino
skuto lahko uporabljamo prav tako kot skuto iz navadnega
mleka. V tophh dneh jo moramo shraniti v hladilniku, ker se
zelo rada pokvari.
KMETIJSKI NASVETI
Beljakovine mleka (proteini)
Beljakovine so zelo pomembna komponenta za živi
svet in so zato tudi zelo zahtevna in celovita mate-
rija. Beljakovine so polimeri določenih aminokislin.
Vanje so vgrajene aminokisline, ki jih sintetizirajo
mikroorganizmi. Njihovo skupno število ne presega
dvajset, dele pa se na alifatske in ciklične s tem, da
imajo eno ali dve karboksilni skupini.
Kravje mleko vsebuje okoh 3,50% beljakovin ozi-
roma 25% suhe snovi v mleku, kar pomeni, daje mleko
prehrambeni artikel bogat z vsebnostjo beljakovin.
Beljakovine imajo različno biološko vrednost. Pod
biološko vrednostjo razumemo število gramov belja-
kovine, ki se je sintetizirala v človeškem ali živalskem
organizmu iz 100 gramov proteinov, katere je vsebo-
vala hrana. Beljakovine mleka imajo zelo visoko biolo-
ško vrednost, takoj za beljakovinami jajc. Zelo
pomembne v beljakovinah mleka so esencialne amino-
kisline, ki so potrebne za vodenje življenske funkcije
ter obnovo organizma. Danes se poraba mleka in
posebno mlečnih izdelkov zato tudi jemlje kot eden
izmed kriterijev standarda ljudi. Beljakovine mleka
lahko radi svoje kvalitete povečajo tudi biološko vred-
nost drugih manjvrednih beljakovin. Beljakovine
imajo tudi relativno visoko energetsko vrednost vsaj
do lg-I6,6kJ podobno kot ogljikovi hidrati. Količino
beljakovin v mleku povečamo lahko z povečano proiz-
vodnjo mleka oziroma s selekcijo krav molznic. Visok
procent beljakovine vsebuje mleko krave rjave pasme
v Italiji, t.i. BRUNA ALPINA. S usklajevanjem cen
mleka in mesa moramo tudi dosegati primerne cene za
beljakovinske komponente.
Pri trošenju beljakovin je še vedno prisotno razsipni-
štvo. Kot primer navedimo sirotko, katera vsebuje
15-22% od količine beljakovin v mleku. Le - to še
mnogokje v naši deželi Jugoslaviji puščamo v kanali-
zacijo ali neracionalno uporabljamo.
Klasifikacija beljakovin:
Pretežni del tvorijo tri beljakovine - kazeini, albu-
mini in globulini. Ta osnovna razdelitev je napravljena
na osnovi njihovega karakterističnega obnašanja
(Kaogulacije, topnosti v vodi in v raztopini soli). Po tej
porazdelitvi kaogulira kazein v posnetem mleku pri
pH = 4,6. Po novi klasifikaciji se beljakovine v mleku
sestoje iz kazeina in beljakovin mlečnega seruma (lak-
toalbumin, laktoglubulin).
Kot najvažnejša beljakovina mleka se smatra kazein,
na katerem slone mnoge tehnologije predelave mleka.
Kazein je sestavljena beljakovina, ki vsebuje poleg
drugih elementov tudi fosfor. Pri kazeinu poznamo
primarno, sekundarno, terciarno in kvartarno struk-
turo. Na kazein deluje tudi himozin ki je poznan tudi
pod imenom siriščni ferment. Pod vplivom siriščnega
fermenta se vrši tudi koagulacija. Pod beljakovinami
mlečnega seruma pa razumemo vse beljakovine mleka
razen kazeina. Tako k beljakokvinam mlečnega
seruma spadajo tudi albumini in globuhni. Med globu-
line mleka pa spadajo imunoglobuhni (G, M, A, D, E),
ki so pomembni vsled baktericialnih lastnosti.
. Baktericidne lastnosti:
Pretežni del baktericidnih lastnosti v mleku se pripi-
suje imunuglobulinom. Baktericidnost je lastnost
-	sposobnost svežega mleka, da določen čas po molži
zavira razmnoževanje bakterij in pripelje tudi do njiho-
vega delnega zmanjšanja. V prvem primeru govorimo
o bakteriastatičnosti v drugem pa o baktericidnosti
mleka. Seveda je pri tem težko določiti točno mejo
nied inhibitornim in letalnim efektom na mikroorga-
nizme, posebno še zato ker jih povzročajo iste sub-
stance. Zaradi tega se tudi za oba efekta učinkovitosti
ponavadi uporablja izraz baktericidnost mleka. O sno-
veh - substancah, ki povzročajo baktericidnost mleka,
pa se ve še vedno bolj malo. Smatra se, da se del
baktericidnega efekta dobi tudi od lecitina.
Cas v katerem mleko ima baktericidno svojstvo se
imenuje baktericidna faza. Ta faza lahko traja od 0-6 ur
inje njeno trajanje odvisno od treh osnovnih faktorjev:
-	Individualne lastnosti molznice
-	Števila in vrste bakterij, ki so prisotne v mleku
-	Temperature mleka.
V široki praksi se baktericidne lastnosti mleka pogo-
sto nepravilno razlagajo. Celo neki strokovnjaki sma-
trajo, da mleko po molži ni potrebno takoj ohladiti, če
je čas oddaje v mlekarno krajši od 5-6 ur. Ta razlaga je
nestrokovna iz sledečih vzrokov:
-	Mleko razhčnih molznic se razlikuje v baktercid-
nosti
-	Mleko določenih molznic je skor^ brez baktericid-
nih lastnosti
-	Higienski in khmatski pogoji so takšni, da vsebuje
mleko veliko bakterij in trganje baktericidne faze je
obratno sorazmerno s številom bakterij.
Vrsta eminentih strokovnjakov potrjuje, da ima bak-
tericidno svojstvo določeno vlogo in vpliv na kvahteto
mleka le če je v njem malo bakterij «50.000/ml), ker je
ugotovljeno, da se pri tem določene snovi trošijo, ko
delujejo nanje. Z drugo besedo povedano, da je
v mleku, ki ima veliko število bakterij učinek bakteri-
cidnih substanc majhen. Pri višji temeperaturi (do
40° C) je baktericidnost močneje izražena, zato pa je
baktericidna faza krajša in seveda tudi obratno.
Iz naštetih postavk vidimo коИко lahko v široki
praksi računamo s baktericidnimi lastnostmi mleka.
Najbolj sigurno bo, če mleko takoj po molži čimprej
ohladimo in s tem zavrimo (inhibirajmo) aktivnost
drobnoživk.
mag. IVAN KUDER, ZŽV Celje
18. stran - 11. januar 1990
GLASBA - RADIO
Ne spijo na lovorikah
25 let Slowensklh muzlkantov
Revijski del na zaključ-
ni prireditvi Lojtrca do-
mačih 89 je upravičeno za-
polnil ansambel Sloven-
ski muzikantje. Ne toliko
zaradi jubileja, 25-letnice
delovanja, kot zaradi ka-
kovostnega igranja s kate-
rim je povsem opravičil
svoje ime.
To ime pa si je izmislil
Maijan Stare, potem ko je
izvedel kdo vse sestavlja ta
ansambel. To pa so sami
preiskušeni in izobraženi
glasbeniki: Andrej Smolej
z Jesenic,, ki igra kitaro in
je vodja ansambla, na har-
moniko igra Vili Kralj iz
Litije, Jože Dobrovnik, ki
igra na trobento, je iz Bre-
stanice, klarinetist je Ivo
Zupančič iz Begunj, pozav-
no, bariton in bas pa igra
Branko Štruba iz Šoštanja.
Vokalni del pa sestavljata
jodlarska kraljica, kot so jo
včasih imenovali, Inge
Bügeman iz Avstrije ter
Rudi Trojner iz Maribora.
Tu zraven bi skorajda lah-
ko šteli tudi Vinka Strida,
ki umetniško bedi nad an-
samblom in je hkrati tudi
avtor nekaterih skladb, ki
jih pišeta še Inge Bügeman
in Andrej Smolej. Besedila
pa so delo Maijana Stareta,
Vilija Kralja in Rudija Troj-
neija.
v 25 letih delovanja so
Slovenski muzikantje izda-
li že več kot trideset plošč
in up^o, da bodo tudi svoj
jubilej proslavili z novo
ploščo. Zato proste termi-
ne izkoristijo za vadbo no-
vih skladb s katerimi bodo
nastopali predvsem v tuji-
ni.^ Lani so na gostovar^ih
v Švici, Avstriji ZRN, Nizo-
zemskem in Italiji preživeli
več kot dvesto dni. Doma
so pravzaprav nastopali sa-
mo na dobrodelnih priredi-
tvah, med drugim tudi za
velenjsko bolnišnico.
Številni nastopi v tujini
so seveda tudi vzrok, da so
si tam pridobili svoje po-
slušalce in da jih redno va-
bijo tudi na razne priredi-
tve. Tako pogosto sodelu-
jejo z znanim TV vodite-
ljem Karlom Moikom, ki
jih je povabil tudi na več
koncertov po ZRN, z njim
so posneli nek^ video spo-
tov, sodelovali pa bodo tu-
di v znani oddéyi bavarske
televizije Senik godcev.
Slovenski muzikantje ne
spijo na lovorikah, čeprav
je teh veliko, saj pravijo da
ne želijo zapraviti ugleda,
ki so si ga v tujini pridobili
s trdim delom.
F. P.
Polzelan v Odiseli 2000
že nekaj časa pri Odiseji 2000, enem redkih slovenskih
težkometalnih bendov, poje Polzelan Brane Lešnik.
V svojem repertoarju imajo vse od Guns'n Roses do
Iggjja Popa, precej pa tudi lastne glasbe. Žal jim dosed^j
še ni uspelo izdati kasete ali plošče. Morda bi to lahko
pojasnili kar z oceno Sandre Rančič, ki jih je poslušala
na nedavnem heavy metal festivalu v Sarajevu:
»...bend, ki ga čaka lepa prihodnost v primeru, da se
bodo kitarist, basist in bobnar naučili igrati... Nekaj je
vendarle treba poudariti - Odiseja 2000 je tekstualno
eden najboljših bendov.«
BP
Novosti v sporedu RC
Glavna novost je vsekakor 11-urni
program RC od 8.00 do 19.00, Ki smo ga
preizkusili lanska zadnja dva meseca,
zlasti z uveljavljenimi opoldanskimi ma-
vricami RC med 11. in 14. uro.
Ob ponedeljkih, torkih in sredah ni
več popoldanskih čestitk in pozdravov
naših poslušalcev, ki jih želimo usmeriti
predvsem v nedeljski spored po 13. uri
(enaka cena za delavnik in nedeljo).
Opoldanske mavrice RC bodo poslej
od 11.00 do 13.00, ko prenašamo infor-
mativno oddajo iz skupnega programa
radijskih postaj Slovenije - Danes do 13-
tih, ob 13.30 pa je ob delavnikih nova,
stalna oddaja ZA NAJMLAJŠE.
Uvedli smo dnevni radijski horo-
skop, ki je na sporedu ob 8.45, medtem
ko je Pogled v današnje Delo ob 8.30.
Prejšnji koledar prireditev, smo zame-
njali z stalno dnevno rubriko Prireditve
ob 14.30.
Kmetijske oddaje so poslej ob sobo-
tah ob 12.00, zato je sobotna mavrica
prepolovljena, vsako prvo soboto v me-
secu ob 18.30 pa bo na RC gostoval ka-
baret Vel iz Butal. Iz sredinega sporeda
smo premestili tudi Studio CE in sicer
v petkov spored ob 17.30; delno je spre-
menjen spored EPP blokov.
Vse dopoldanske oddaje kontaktnega
tipa, se začno ob 9.00 (v ponedeljek
Športno dopoldne, ob torkih, četrtkih in
sobotah Dopoldne z vami, ob sredah Po-
kličite in vprašajte in ob petkih Petkov
mozaik).
Prenovljena radijska programska she-
ma naj bi predvsem zmehčala program-
sko togost, še bolj uveljavila moderator-
ski slog, poudrila radijski značilnosti
- kontaktnost in aktualnost - ter izrazi-
teje podčrtala glasbeno funkcijo radij-
skega medija.
Želimo si še več odmevnosti naših po-
slušalcev, ki so nam sicer za začetek leta
1990 zaželeli dosti uspehov in sreče. Za
te želje, ki so nam spodbuda, se tudi
iskreno zahvaljujemo. Predvsem pa si
želimo več predlogov, pripomb in do-
polnitev naših lastnih zamisli pri ustvar-
janju boljše podobe Radia Celje, še po-
sebej pa si želimo več kritičnih besed
o celotnem sporedu RC ali posamičnih
oddajah.
RADIO VELENJE
Radio Velenje oddaja na ultra-
kratkovalovnem območju, na frek-
vencah 88,9 in 97,2 MHz
PETERK, 12. JANUARJA: 15.00
Začetek sporeda; 15,15 Od Hude
luknje do Rinke: 15.30 Dogodki in
odmevi; 16.10 Ekologi imajo bese-
do; 16.20 Za konec tedna; 17.00
Vaše čestitke in pozdravi; 17.30
V imenu sove (oddaja, ki jo priprav-
lja Šaleški študentski klub); 18.00
Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 14. JANUARJA: 11.00
Začetek sporeda; 11.15. Od Hude
luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje,
kaj ; 11.30 Z mikrofonom med vami ;
12.00 Od Vrat do vrat (Najprej bo-
mo odgovorili na vaša vprašanja,
takoj za tem pa sprejemali po tele-
fonu 855963 takšna vaša vpraša-
nja. na katera sami ne uspete dobiti
odgovora); 12.30 Konec opoldan-
skega javljanja; 14.45 Vaše čestitke
in pozdravi.
PONEDELJEK, 15. JANUARJA:
15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od
Hude luknje do Rinke; 15.30 Do-
godki in Odmevi; 17.00 Ponedelj-
kov šport na Radiu Velenje; 17.30
Mladi mladim; 18. Lestvica Radia
Velenje.
SREDA, 17. januarja: 15.00 Zače-
tek sporeda; 15.15 Od Hude luknje
do Rinke; 15.30 Dogodki in odme-
vi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in
mi (oddaja v živo, ki jo bomo posve-
tili ZSMS. Naši gostje bodo Milan
Kopušar (Velenje), Mitja Hlastec
(medobčinski svet ZSMS Celje),
Robert Polnar (Celje), Gregor Vovk
(Žalec) in Bojan Sevšek.
RADIO CELJE
Četrtek, 11. 1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica RC, 13.00 Danes do 13-tih
(prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Poro-
čila, 15.30 Dgodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Odprto z violinskim ključem,
19.00 Zaključek.
Petek, 12.1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Petkov mozaik, 10.00 Poro-
čila, 11.00 Opoldanska mavrica RC, 13.00 Danes do 13.-tih
(prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Poro-
čila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Studio CE, 19.00 Zaključek spo-
reda.
Sobota, 13. 1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska mavrica RC,
12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RLJ),
14.30 Prireditve, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 odprto
z violinskim ključem - Lestvica zabavnih melodij - LZM, 19.00
Zakljček sporeda.
Nedelja, 14. 1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.45 Horoskop, 9.00 Nedeljsko dopoldne, 10.00 Poročila, 12.30
Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Povzetek novic, 13.05
Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 15. 1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve-
stila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno dopoldne,
10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica RC, 13.00 Danes do
13-tih (prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00
Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 17.00 Kronika,
17.30 Odprto z violinskim ključem - lestvica domačih meloidij,
19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 16.1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 10.05 Glasbene novosti, 11.00 Opoldanska mavrica
RC, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše,
14.30 Prireditve, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RLJ), 17.00 Kronika, 17.30 Odprto z violinskim ključem,
19.00 Zaključek.
Sreda, 17.1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Délo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte, 10.00
Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica RC, 13.00 Danes do 13-tih
(prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Poro-
čila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 17.00 Kronika, 17.30
Odprto z violinskim ključem - rock gverila, 19.00 Zaključek
sporeda.
Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedeljah
od 8.00 do približno 15.00, na UKW frekvencah 100,3 in 95,9
MHz - stereo in na SV frekvenci 963 kHz.
RADIO ŠMARJE PRI JELŠAH
Četrtek, 11.1.: 13.00 Napoved, 13.30 Iz domačih krajev, 14.00
Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Poročila, 17.30 Lestvica domačih, 19.00 Zak-
ljuček.
Petek, 12. 1.: 13.00 Napoved, 13.30 Zabavnoglasbeno
popoldne in prispevki o mladih, 14.00 Novice, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RLJ), 17.00 Poročila, 18.30 Novice, 19.00 Zak-
ljuček.
Sobota, 13.1.: 13.00 Napoved, 13.30 Za vsakogar neka, 14.00
Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Poročila, 18.30 Novice, 19.00 Zaključek.
Nedelja, 14.1.: 8.00 Napoved, 9.00 Za najmlajše, 10.00 Poro-
čila, 11.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Zdravstveni nasveti, 12.00
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
Ponedeljek, 15.1:.13.00 Napoved, 13.30 Šport, 14.00 Novice,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in poz-
dravi, 17.00 Poročila, 18.30 Novice, 19.00 Zaključek.
Torek, 16. 1.: 13.00 Napoved, 13.30 Kultura in turizem, 14.00
Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Poročila, 18.30 Novice, 19.00 Zaključek.
Sreda, 17. 1.: 13.00 Napoved, 13.30 Aktualno, 14.00 Novice,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in poz-
dravi, 17.00 Poročila, 18.30 Novice, 19.00 Zaključek.
MEFDC
PRODAJNO SERVISNA DELOVNA ORGANIZACIJA
AVTOTEHNIKA p °
Bežigrajska ul. 13, CEUE
Program vozil: - IMY - RENAULT - CIMOS
-	CITROEN - IDA OPEL - VW AUDI
-	WARTBURG - ŠKODA
Diskoteka CASABLANCA
vabi na nastop ansambla
Novi fosili,
ki bo V petek, 12. tega meseca
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	THE WAY THAT YOU LOVE ME - PAULA ABDUL	(5)
2.	OBRIŠI SUZE GENERACIJO - NOVI FOSILI	(5)
3.	LAMBADA-KAOMA ,	(9)
4.	ANOTHER DAY IN PARADISE - PHIL COLLINS	(3)
5.	MIXED EMOTIONS - ROLLING STONES	(6)
6.	DON'T WANNA LOSE YOU - GLORIA ESTEFAN	(7)
7.	ZATE - POP DESIGN	(3)
8.	OBLAKI SO RDEČI - DON MENTON! BLUES BAND	(9)
9.	NASLAJŠI POLJUBI - MOULIN ROUGE	(1)
10. WE DIDN'T START THE FIRE - BILLY JOEL	(1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.30.
DomaČe melodije:
1.	KO MLADASVA BILA-ŠTAJERSKIH 7	(5)
2.	TVOJA LJUBEZEN ME VODI DOMOV-MIHELIČ	(4)
3.	SLOVENCI SMO VESELJAKI-RUPAR	(8)
4.	ZA MATERIN PRAZNIK-BRATJE IZ OPLOTNICE	(3)
5.	VRAČAM SE Z GORA-NAGELJ	(7)
6.	MUZIKANT IMEJ ME RAD-PTUJSKIH 5 IN SESTRI POTRČ (4)
7.	FLORJANSKA POLKA-VESNA	(9)
8.	CVETJE V VETRU-STRMINA	(9)
9.	TEBI MAMA NAJDRAŽJA-MATEJ KOVAČIČ	(1)
10. RECI, ALI VERJAMEŠ-ALPSKI KVINTET	(1)
Lestvica domačih meiodij je na sporedu Radia Ceije vsak
ponedeljek ob 17.30.
Predlogi za lestvico zabavnih meiodij:
WHEN YOU COME BACK TO ME - JASON DONOVAN
KAD ODU SVI - JASNA ZLOKIČ
OTROCI REVOLUCIJE-AGROPOP
Predlogi za lestvico domačih melodij:
VSAK NA SVETU - MITJA KAPŠ
ZAPELJIVA NATAKARICA - VESELI ZASAVCI
UTRGAL SEM ROŽO - VESELI PLANŠARJI
KUPON
Nagrajenca: Primož Točaj, Šmartno v Rožni dolini 39a
Matej Škoberne, Goriška 4, Celje
Pišite na naslov: Novi tednik - radio Celje
Trg V. kongresa За, 63000 Calje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
televizijski spored
11. januar 1990 - stran 19
sobota,
13. ianuar
LJUBLJANA I
8 25-1.10 TELETEKST RTV UUB-
LJANA
8	40 VIDEO STRANI; 8.50 IZBOR TE-
DENSKE PROGRAMSKE TVORNO-
STI 8.50 SPORED ZA OTROKE IN
MLADE: RADOVEDNI TAČEK: KA-
MEN; 9.05 MALI POVIREK; 9.10 ZBIS:
ZAČARANE UGANKE: 9.25 CICIBAN,
DOBER DAN: V ZASNEŽENI DEŽELI;
9	40 ZGODBE 8 ODDAJA TV ZG;
lb 00 POJDI NEKAM, NE VE SE KAM;
VRAŽJI PALICI; 10.20 MLADI SHER-
LOCK. 1. DEL ANGLEŠKE NAD.; 10.50
PERISKOP: TRIGLAVSKI NARODNI
PARK; 11.50 GARMISCH-PARTEN-
KIRCHEN: SVET. POKAL V ALPSKEM
SMUČANJU, SMUK(M) (DO 12.45);
12.45 EPP; 12.40 HAUS: SVETOVNI
POKAL v ALPSKEM SMUČANJU
SMUK (Ž); 13.45 VIDEO STRANI; 13.55
PESEM JE..., NEW, SWING QUAR-
TET; 14.25 POGUMEN KOT 1>\SSIE,
IGRANI FILM; 15.55 ŽARIŠČE. PONO-
VITEV; 16.25 EP VIDEO STRANI; 16.30
TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOVNE IN-
FORMACIJE; 16.45 RISANKA; 16.55
BEOGRAD - DP V KOŠARKI - CZ
_ PARTIZAN; 18.25 EP VIDEO STRA-
NI 18.30 IZ TROPSKEGA DEŽEVNE-
GA GOZDA: ŽIVUENJSKI KROGI, DO-
KUMENTARNA SERIJA, 2 6; 19.00 RI-
SANKA; 19.10 TV OKNO: 19.20 DO-
BRO JE VEDETI; 19.24 EPP; 19.30 TV
DNEVNIK 2. ŠPORT; 19.55 VREME;
19.59 UTRIP, 20.14 EPP; 20.20 ŽRE-
BANJE 3x3; 20.30 KRIŽKRAŽ; 22.00
EPP; 22.05 TV DNEVNIK 3. ŠPORT.
VREME; 22.25 D. MARLOWE: D. WIC-
KES: JACK RAZPARAČ 4. - ZADNJI
DEL ANGLEŠKE NADAUEVANKE;
23.10 SLOVITI PRIMER. ANGLEŠKI
FILM; 1.00 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - po-
skusni prenosi; 18.30 DANES SKU-
PAJ. oddaja TV ZG; 19.00 SKUPŠČIN-
SKA KRONIKA; 19.30 TV DNEVNIK;
20.10 TV OKNO; 20.15 FILMSKE
USPEŠNICE, SMARAGDNI GOZD.
ameriški film; 21.45 SATELITSKI PRO-
GRAMI - poskusni prenosi
ZAGREB I
9.00 ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM,
ZBUDITE SE Z NAMI, RISANKA, ŠIM-
PANZ. dok. film. SUPERBABICA, 6.
del; 10.30 PREZRLI STE, POGLEJTE,
ČEBELICA MAJA, risana serija; 11.45
NOČ IN DAN, ponovitev; 13.00 TELE-
V\ZUSKI DRUŽINSKI MAGAZIN; 14.30
ОШЛЈЗ FILMOV W. DISNEYA: IGRA-
NI FILM: 16.00 KRITIČNA TOČKA;
16.15 TV DNEVNIK 1 ; 17.00 NARODNA
GUSBA; 17.30 SIVI DOM. dramska
serija, pon. 2/12; 18.30 ŽIVETI Z NA-
RAVO, dokum. oddaja; 19.15 ČE-
VEUCKI, risani film; 19.30 TV DNEV-
NIK 2; 20.10 EPP; 20.15 DVA FILMA
ZA GROŠ, igrani film; 21.50 EPP;
21.55 TV DNEVNIK 3; 22.10 HUMORI-
STIČNA SERIJA; 23.10 ŠPORTNA SO-
BOTA; 23.30 POROČILA V ANGLEŠ-
ČINI; 23.35 NOČ IN DAN, MURPHY
BROWN, ameriška nanizanka, MAMI-
LO JE SMRT, serijski film, SLAVNI
PLESALCI, 1.50 POROČILA
ZAGREB II
11.20 TEST; 11.40 TV KOLEDAR;
11.50 Garmish: SVETOVNI POKAL
V	SMUČANJU (M), prenos; 12.50 Haus
Enstal: SVETOVNO PRVENSTVO
V	SMUČANJU (Ž); 14.00 DANES SKU-
PAJ, zabavno-informativna oddaja;
14.30 PREDSTAVA ZA OTROKE, Tv
Skopje; 16.55 KOŠARKA: Crvena
zvezda - Partizan, I. poli.; 17.50 KO-
ŠARKA, II. poli.; 18.25 ROKOMET: Bu-
dućnost - Metz, prenos; 18.40 ROKO-
MET, II. poli.; 19.15 TV IZLOŽBA;
19.30 TV DNEVNIK; 20.15 GLASBENI
VEČER; 21.45 TV MIX; 21.55 TV FEU-
TON: OČI KRITIKE; 22.40 ZGODBE
GRANAMA GREENA;
KOPER
9.30 ZLATI JUKE BOX (ponovitev);
0.45 FISH EYE - ODDAJA O RIBO-
LOVSTVU (ponovitev); 11.15 RAZI-
SKOVALNA BAZA; 13.00 RALLY: PA-
^IZ - DAKAR (posnetek); 13.30 TV
NOVICE; 13.40 »SOTTOCANESTRO-
"Oddaja o košarki (ponovitev); 14.15
BASKET NCAA; 15.15 RAZISKOVAL-
CA BAZA, 16.00 NOGOMET, angi pr-
venstvo (prenos); 17.30 »AMERICAN-
»ALl«; 18.15 FISH EYE - ODDAJA
O RIBOLOVSTVU; 18.50 TV NOVICE
^9.00 RAZISKOVALNA BAZA; 19.30
^D STIČIŠČE; 20.00 RALLY: PARIZ-
ÜAKAR; 20.30 NOGOMET, špansko
Pivenstvo (posnetek); 2?.00 NOGO-
Î1	prvenstvo (ponovitev);
2U0 FISH EYE - ODDAJA O RIBO-
^OVSTVU; 24.00 RAZISKOVALNA
°AZA.
Nedella,
U. Januar
LJUBLJANA I
^•35--14.45 in 14.40-22.45 TELE-
'EKST RTV UUBLJANA
'•50 VIDEO STRANI, 8.00 OTROŠKA
MATINEJA: 8.00 ŽIV ZAV, 8.50 A. Llnd-
gren: PIKA NOGAVIČKA, švedska na-
nizanka, 17/21, ponovitev; 9.25 HAUS:
SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMU-
ČANJU SLALOM (Ž), prenos 1. teka,
reporter: MIHAŽIBRAT; 10.10 ŠOPEK
DOMAČIH; 10.25 ALTA BADIA: SVE-
TOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČA-
NJU, VELESLALOM (M), prenos 1. te-
ka, reporter: M ROŽMAN (do 11.15);
11.15 D.Marlowe: D.Wiekes: JACK
RAZPARAČ, ponovitev 4. - zadnjega
dela angl. nad.; 12.10 HAUS: SVE-
TOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČA-
NJU SLALOM (Ž), prenos 2. teka, re-
poner: MIHA ŽIBRAT (do 12.40); 12.55
ALTA BADIA: SVETOVNI POKAL
V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLA-
LOM (M), prenos 2. teka, reporter:
M.ROZMAN (do-13.40/15); 13.10 DE-
DIŠČINA GULDENBURGOVIH, nem-
ška nadaljevanka, 2/14; 14.35 VIDEO
STRANI; 14.55 KOLO SREČE; 16.25
EP VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEV-
NIK 1 ; 16.10 POSLOVNE INFORMACI-
JE; 16.45 SUPERMAN II, ameriški
film; 18.50 RISANKA; 19.00 TV MER-
NIK; 19.15 TVOKNO; 19.21 EPP; 19.30
TV DNEVNIK 2, ŠPORT; 19.55 VRE-
ME; 19.59 EPP; 20.05 Miroslav Krleža:
GLEMBAJEVI, nadaljev. TV Zagreb, 2/
3; 20.50 TV OKNO, EPP; 20.55 ZDRA-
VO; 22.15 TV DNEVNIK 3, ŠPORT,
VREME; 22.35 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
10.00 ODDAJE ZA JLA in MOST, jugo-
slovanski film; 13.00 SATELITSKI
PROGRAMI - poskusni prenosi; 16.00
NEDELJSKO ŠPORTNO POPOLDNE
UUBUANA - .POKAL IHF: BELINKA
OLIMPIJA : VOLAN (do 17.15/20), re-
porter: MARJAN LAH, NADAUEVA-
NJE ŠPORTNEGA POPOLDNEVA;
19.00 DA NE BI BOLELO: MAMA, BO-
LI ME!, 2. del; 19.30 TV DNEVNIK 2;
19.55 PREMOR; 20.00 KARTOTEKA
ZEMLJE, ameriška dokumentarna se-
rija, 5/13; 20.25 BRATA GORIŠEK, do-
kumentarne iveri; 20.45 SATELITSKI
PROGRAMI - poskusni prenosi; 21.35
ŠPORTNI PREGLED; 22.05 SATELIT-
SKI PROGRAMI - poskusni prenosi
(do 24.00)
ZAGREB I
8.15 POROČILA; 8.20 NOČNI PRO-
GRAM, ponovitev; 9.35 RAKUNI, RI-
SANA SERIJA, ponovitev; 10.00 NE-
DEUSKO DOPOLDNE ZA OTROKE;
11.00 KMETIJSKA ODDAJA; 12.00 ZA-
BAVNA GLASBA; 13.00 ROANOAK,
serijski film za otroke; 13.50 POROČI-
LA; 13.55 NEDELJSKO POPOLDNE;
16.15 ODISEJA 2001, znanstveno po-
pularni film; 17.05 IGRANI FILM; 18.15
RAKUNI, risana serija; 19.10 SREČA;
19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 EPP; 20.00
GLEMBAJEVI, igrana serija 2/3; 20.15
ZABAVNA GLASBA; 21.15 TV DNEV-
NIK 3; 21.35 ŠPORTNI PREGLED;
22.05 POROČILA V ANGLEŠČINI;
22.10 NOČNI PROGRAM; 0.10 PORO-
ČILA
ZAGREB II
9.25 TEST; 9.45 TV KOLEDAR; 9.55
POROČILA; 10.00 DANES ZA JUTRI in
KAPELSKI KRESOVI; 13.00 ŠPORTNO
POPOLDNE; - Haus Ennstal, slalom
(Ž); - Bad Wiese, slalom (M); - Vater-
polo: Mladost - Partizan; - Rokomet:
Radnički - Debrecen; - NBA liga;
19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ISKANJA,
tuja dokumentarna oddaja; 20.50 TV
MIX. 21.05 ARGUMENTI II; 21.45 PO-
LITIČNI SPORI V JUGOSLAVIJI MED
OBEMA VOJNAMA, dokumentarna
oddaja;
KOPER
9.30 JUKE BOX; 10.00 »CALCIOMA-
NIA« - vse o italijanskem nogometu;
11.00 TENIS (ponovitev); 13.00 RAL-
LY: PARIZ-DAKAR (posnetek); 13.30
TV NOVICE; 13.40 Ml V NEDEUO;
14.15 FOOTBALL NFL; 16.00 UMET-
NOSTNO DRSANJE (Challenge of the
Champions); 18.50 TV NOVICE; 19.00
Ml V NEDEUO; 20.00 RALLY: PARIZ-
DAKAR; 20.30 OD IGRIŠČA DO IGRIŠ-
ČA; 22.00 RAZISKOVALNA BAZA
- Posebna oddaja; 23.30 OD IGRIŠČA
DO IGRIŠČA (ponovitev); 1.00 JUKE
BOX (ponovitev)
PoneđeUek,
15. ¡anuar
LJUBLJANA I
8.35-12.50 in 16.05-23.30 TELE-
TEKST RTV UUBUANA
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 ZIMSKI PO-
ČITNIŠKI SPORED; 9.00 RISANKA;
9.10 SMRKCI: SMRK, SMRKETA; 9.35
PERISKOP; 10.10 KAM, KJE. KAKO
MED POČITNICAMI; 10.15 SOKOLI,
1 10.40 POTOVANJE NA SEVERNI
TEČAJ; 11.10 RISANKA; 11.20 VRNI
SE SNOOPY, ameriški risani film;
12.40 VIDEO STRANI; 16.20 EP VIDEO
STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40
POSLOVNE INFORMACIJE; 16.45
MOZAIK, ponovitev, ZDRAVO; 18.05
EP VIDEO STRANI; 18.10 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE, 18.10 RADO-
VEDNI TAČEK: ZMAJ TV OKNO; 18.25
ZGODBE. 9. - zadnji del serije TV ZG;
19.00 RISANKA; 19.12 EPP; 19.15 TV
OKNO; 19.20 DOBRO JE VEDETI;
19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2,
ŠPORT; 19.55 VREME; 19.59 EPP;
20.05 K. Apostolova: NAVZKRIŽJA,
bolgarska drama; 21.25 TV OKNO,
EPP; 21.30 OSMI DAN; 22.10 EPP, EP
VIDEO STRANI; 22.15 TV DNEVNIK 3,
ŠPORT, VREME; 22.35 TONE RAVNIK
- IN MEMORIAM; 23.20 VIDEO
STRANI
LJUBLJANA M
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - po-
skusni prenosi; 19 00 S POTI PO INDI-
JI: RAJSKA DOLINA, 2/3; 19.30 TV
DNEVNIK; 19.55 PREMOR; 20.00 ŽA-
RIŠČE; 20.30 SUPER PREVODNOST,
2. - zadnji del angl. znanstvene odda-
je; 20.55 SEDMA STEZA; 21.10 SOLI-
STIČNI KONCERT TOMISLAVA IVČI-
ČA; 22.15 SATELITSKI PROGRAMI
- poskusni prenosi, (do 24.00)
ZAGREB I
8.30 ALICA V SVETU RISANK, oddaja
za otroke; 8.45 RADOVEDNI, ZDRA-
VO; 9.00 ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM,
ŠPORT ZA DOBRO JUTRO, SPRET-
NOST SKRIVANJA, KNJIŽEVNI TV VR-
TIUAK, RISANKA, SUPERBABICA, 7.
del; 10.30 POROČILA; 10.30 POROČI-
LA; 10.35 ŽIVIMO Z GLASBO; 10.50 A
JE TO, risani film; 11.00 ANGLEŠČI-
NA; 11.30 ZIMSKI IZOBRAŽEVALNI
PROGRAM; 12.30 POROČILA; 12.40
ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM; 13.40
PREZRLI STE, POGLEJTE; 15.30 PO-
ROČILA; 15.40 PONOVITEV NOČNE-
GA PROGRAMA; 17.00 TV DNEVNIK
1; 17.20 NEKAJ VEČ, izobraževalni
program; 17.50 ALICA V SVETU RI-
SANK, oddaja za otroke; 18.05 RADO-
VEDNI, ZDRAVO; 18.20 ŠTEVILKE IN
ČRKE; 18.40 RISANKA; 18.45 MOŠA
PIJADE, dokumentarna oddaja; 19.15
RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00
Saša Vuga: NAJDALJŠA MAISTROVA
MARIBORSKA NOČ, drama TV Ljub-
ljana; 21.40 ZUNANJA POLITIKA;
22.10 TV DNEVNIK 3; 22.30 POROČI-
LA V ANGLEŠČINI; 22.35 NOČNI PRO-
GRAM, ČRNI GAD, SCHWARZWALD-
SKA KLINIKA, nem. nanizanka, HITC-
HOCK VAM PREDSTAVUA; 0.50 PO-
ROČILA
ZAGREB II
15.50 TEST; 16.10 POROČILA; 16.15
TV KOLEDAR; 16.25 BOUŠE ŽIVUE-
NJE, humoristična serija; 17.20 IGRA-
NI FILM; 19.00 ZAGREBŠKA PANO-
RAMA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 FLU-
ID, zabavni program; 20.45 TV MIX;
21.00 NA SAMEM Z VSEMI; 22.00 DE-
LO NA ČRNO;
KOPER
13.00 RALLY: PARIZ-DAKAR (ponovi-
tev); 13.30 TV NOVICE; 13.40 OD
IGRIŠČA DO IGRIŠČA (ponovitev);
15.30 TENIS (ponovitev); 17.30 BA-
SKET NCAA; 18.15 WRESTLING
SPOTLIGHT; 18.50 TV NOVICE, 19.00
ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE;
20.00 RALLY: PARIZ-DAKAR; 20.30
ZLATI JUKE BOX; 22.00 TENIS: AU-
STRALIAN OPEN 1990 (Highlights);
23.15 BASKET NBA.; 0.45 NOGOMEL
Argentinsko prv.
Torek, IS. ¡anuar
LJUBLJANA I
8.3S-13.45 in 15.30-22.40 TELE-
TEKST RTV UUBLJANA
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 ZIMSKI PO-
ČITNIŠKI SPORED, 9.00 RISANKA;
9.10 ZGODBE IZ SKOUKE, 3. del;
9.40 SMRKCI: KRALJ SMRK, ZDRAVI-
LO ZA VICKA; 10.05 ZBIRAJMO STAR
PAPIR; 10.35 FORMULA BMX; 11.05
KAM, KAKO MED POČITNICAMI;
11.10 SOKOLI, 2. oddaja; 11.35 TEŽA-
VE Z LEDENIMI GORAMI; 12.00 RI-
SANKA; 12.10 NA ZAHOD. AMERIŠKA
KOMEDIJA; 13.20 MOZAIK, ponovitev,
SEDMA STEZA; 13.35 VIDEO STRANI;
15.45 VIDEO STRANI; 15.55 ŽARIŠČE,
ponovitev; 16.25 EP VIDEO STRANI;
16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOV-
NE INFORMACIJE; 16.45 FORMULA
BMX; 17.15 ZGODBE IZ ŠKOUKE, 3.
del; 17.45 EP VIDEO STRANI; 17.50
SPORED ZA OTROKE IN MLADE;
17.50 GOVORICA TELESA: NOCOJ,
NOCOJ, TV OKNO; 17.55 PO SLEDI
PTICE DODO, oddaja TV SA; 18.50
IGRAČE SO ZNORELE; 19.00 RISAN-
KA; 19.12 EPP; 19.15 TV OKNO; 19.20
DOBRO JE VEDETI; 19.24 EPP; 19.30
TV DNEVNIK 2, ŠPORT; 19.55 VRE-
ME; 19.59 EPP; 20.05 G. Kelly: VEDNO
POPOLDNE, avstralska nadaljevanka,
2/4; 20.55 TV OKNO. EPP; 21.00 AK-
TUALNO; 22.00 EPP, EP VIDEO
STRANI; 22.10 TV DNEVNIK 3,
ŠPORT, VREME; 22.30 VIDEO
STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - po-
skusni prenosi; 18.30 TELESKI 90,
PRIPRAVIMO SE NA SMUČANJE, 8/
13; 19.00 FOLKLORNI ANSAMBEL Pl-
RIN; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PRE-
MOR; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 ŽREBA-
NJE LOTA; 20.35 UMETNIŠKI VEČER,
VELIKI NEMI FILM - ZLOMUENI
CVETOVI, ameriški film (ČB); 22.15
SATELITSKI PROGRAMI - poskusni
prenosi, (do 24.00)
ZAGREB I
8.30 OTROŠKA ODDAJA, 9.00 ZIMSKI
ŠOLSKI PROGRAM, KNJIGA ZA DA-
NES, ŽIVUENJE MORSKEGA DNA,
TV GALERIJA, SUPERBABICA, 8. del;
10.30 POROČILA; 10.35 BLUFONCI, 3.
del otroške oddaje; 11.00 ANGLEŠČI-
NA, 6. lekcija; 11.30 ČRIČEK, risani
film; 11.35 ZAŠČITENI DVORCI SLA-
VONIJE; 12.00 RAST IN GIBANJE
RASTLIN; 12.30 POROČILA; 12.40
FRA DJAVOLO, ameriški film; 14.00
ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM; 14.30 DE-
LO NA ČRNO, serijski film; 15.30 PO-
ROČILA; 15.40 PONOVITEV NOČNE-
GA PROGRAMA, 17.00 TV DNEVNIK
1; 17.20 IZOBRAŽEVALNI PROGRAM;
17.50 ODDAJA ZA OTROKE; 18.20
ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 RISANKA;
18.45 ZNANOST; 19.15 LOKALNI
PROGRAM; 19.30 TV DNEVNIK 2;
19.55 EPP; 20.00 ŽREBANJE LOTA;
20.05 FESTOVE PREMIERE: »MISI-
JA,« ameriški film; 21.40 KONTAKTNI
MAGAZIN; 22.40 TVDNEVNIK 3; 23.00
POROČILA V ANGLEŠČINI; 23.05
NOČNI PROGRAM KULTURE, IZ KUL-
TURE; 0.15 POROČILA
ZAGREB II
16.35 TEST; 16.55 POROČILA; 17.00
TV KOLEDAR; 17.10 Kitzbühel: SU-
PERVELESLALOM, svetovni pokal za
ženske; 18.00 ZAGREBŠKA PANORA-
MA; 18.20 REGIONALNI PROGRAM;
19.30 TV DNEVNIK; 20.00 SVET
ŠPORTA; 20.50 TV MIX; 21.05 VIDE-
OBUM, dokumentarna oddaja; 21.35
ZABAVNI TOREK; 22.35 BELI PES,
ameriški film;
KOPER
13.00 RALLY: PARIZ-DAKAR; 13.30
TV NOVICE; 13.40 NOGOMET, argent,
prv. (ponovitev); 15.30 TENIS: AU-
STRALIAN OPEN (ponovitev); 16.45
BASKET NBA (ponovitev); 18.15
WRESTLING SPOTLIGHT; 18.50 TV
NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30
TVD STIČIŠČE; 20.00 RALLY: PARIZ-
DAKAR; 20.30 SMUČARSKI TEDNIK
- ODDAJA O ZIMSKIH ŠPORTIH;
21.30 »SUPERVOLLEY. - oddaja
o rokometu; 22.00 TENIS: AUSTRALI-
AN OPEN; 23.15 EUROGOLF; 0.15
NOGOMET, špansko prv. (ponovitev)
Sreda, 17. Januar
LJUBLJANA I
8.35-13.35 in 15.00-23.45 TELE-
TEKST RTV UUBUANA
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 ZIMSKI PO-
ČITNIŠKI SPORED; 9.00 RISANKA;
9.10 SMRKCI: ASTROSMRK; 9.35 NE
POHODI GA; 10.05 KAM, KJE, KAKO
MED POČITNICAMI; 10.10 SOKOLI. 3.
Oddaja; 10.35 ZAPISI NA SKALAH;
11.00 RISANKA; 11.10 MOZAIK, pono-
vitev; 11.10 K. Apostolova: NAVZKRIŽ-
JA, bolgarska drama; 12.30 G.Kelly:
VEDNO POPOLDNE, avstral. nad., 2/
4; 13.25 VIDEO STRANI; 15.15 VIDEO
STRANI; 15.25 TELESKI '90, PRIPRA-
VIMO SE NA SMUČANJE, 8/13, pono-
vitev; 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev;
16.25 EP VIDEO STRANI; 16.30 TV
DNEVNIK 1; 16.40 POSLOVNE INFOR-
MACUE; 16.45 MOZAIK, ponovitev;
16.45 BRATA GORIŠEK. dokumentar-
ne Iveri; 17.05 SUPER PREVODNOST,
angl. znanstv. oddaja; 17.30 NE PO-
HODI GA, glasbena oddaja; 18.00 EP
VIDEO STRANI; 18.05 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE; 18.05 ZBIS: I.
Zorman: STORŽKOVO POPOLDNE
- 1. del: HIŠA S PETELINOM. TV
OKNO; 16.25 C. Svetina: OSTRŽEK, 1.
del gled. predstave SMG; 19.00 RI-
SANKA; 19.12 EPP; 19.15 TV OKNO;
19.20 DOBRO JE VEDETI; 19.24 EPP;
19.30 TV DNEVNIK 2, ŠPORT; 19.55
VREME; 19.59 EPP; 20.05 FILM TED-
NA, IME ROŽE. ital.-nem.-franc. film;
22.10 TV OKNO; 22.15 EPP. EP VIDEO
STRANI; 22.20 TV DNEVNIK 3.
ŠPORT. VREME; 22.40 ZVEZDNI
PRAH, zabavno glasbena odd. TV BG
5. oddaja; 23.35 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - po-
skusni prenosi; 17.40 SVET ŠPORTA,
oddaja TV Zagreb; 18.30 MOSTOVI;
19.00 SKRIVNOSTNI SVET. ameriška
dokumentarna serija, 11/12; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 19.55 PREMOR; 20.00
ŽARIŠČE; 20.30 A. Foerster: GORENJ-
SKI SLAVČEK, opera; 21.45 KOŠAR-
KA ZA KORAČEV POKAL, BOS-
NArCSK, posnetek iz Sarajeva, (do
23.00)
ZAGREB I
8.30 OTROŠKA ODDAJA; 9.00 ŠOLSKI
PROGRAM; 10.30 POROČILA; 10.35
ZIMSKI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM;
12.30 POROČILA; 12.40 ZIMSKI ŠOL-
SKI PROGRAM; 13.40 PREZRLI STE,
POGLEJTE; 15.30 POROČILA; 15.40
PONOVITEV NOČNEGA PROGRAMA;
17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20 IZOBRA-
ŽEVALNI PROGRAM; 17.50 A.Lind-
gren: PIKA NOGAVIČKA, švedska
nad.; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40
RISANKA; 16.45 POTOPIS; 19.15 RI-
SANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55
EPP; 20.00 TELEKINO IN IGRANI
FILM; 22.30 EPP; 22.35 TV DNEVNIK
3; 22.55 POROČILA V ANGLEŠČINI;
23.00 NOČ IN DAN. COSBY SHOW.
SCHWARZWALDSKA KLINIKA, nem.
nanizanka. ZGODBA O ROCK N ROL-
LU; 1.00 POROČILA
ZAGREB II
17.25 TEST; 17.45 POROČILA; 17.50
TV KOLEDAR; 18.00 ZAGREBŠKA PA-
NORAMA; 18.20 REGIONALNI PRO-
GRAM; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00
GLASBENI VEČER; 21.30 TV MIX;
21.40 ZNANSTVENI FORUM;
KOPER
13.00 RALLY: PARIZ-DAKAR (ponovi-
tev); 13.30 TV NOVICE; 13.40 ZADET-
KI TEDNA; 14.45 TENIS: AUSTRALIAN
OPEN (ponovitev); 16.00 RAZISKO-
VALNA BAZA- posebna oddaja; 17.15
SMUČARSKI TEDNIK - ODDAJA
O ZIMSKIH ŠPORTIH (ponovitev);
18.15 WRESTLING SPOTLIGHT; 18.50
TV NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA;
19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 JUKE
BOX; 20.30 BASKET NBA; 22.00 TE-
NIS: AUSTRALIAN OPEN; 23.15 ZLATI
JUKE BOX (ponovitev); 0.45 NOGO-
MET. angl. prv. (ponovitev)
Četrtek,
18. ¡anuar
LJUBLJANA I
6.35-14.50 in 15.30-0.45 TELETEKST
RTV UUBUANA
6.50 VIDEO STRANI; 9.00 ZIMSKI PO-
ČITNIŠKI SPORED; 9.00 RISANKA;
9.10 SMRKCI: SMRKCI IN ZMAJ; 9.35
PERISKOP; 10.25 KAM. KJE. KAKO
MED POČITNrcAMI; 10.30 SOKOLI, 4.
oddaja; 11.55 OD OBALE DO OBALE;
12.55 RISANKA; 13.05 MOJ BRAT IMA
ČUDOVITEGA BRATA, češkoslovaški
film; 14.40 VIDEO STRANI; 15.45 VI-
DEO STRANI; 15.55 ŽARIŠČE, ponovi-
tev; 16.25 EP VIDEO STRANI; 16.30
TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOVNE IN-
FORMACIJE; 16.45 MOZAIK, ponovi-
tev; 16.45 MOSTOVI; 17.15 NAŠA PE-
SEM. 20. oddaja; 17.45 EP VIDEO
STRANI; 17.50 SPORED ZA OTROKE
IN MLADE; 17.50 MLADI SHERLOCK
2. del angl. nadaljevanke, TV OKNO;
18.15 CICIBAN. DOBER DAN: NA TO-
PLI PEČI; 16.30 NAJLEPŠE PRAVUI-
CE SVETA: ŠKOUČNO BRDO; 19.00
RISANKA; 19.12 EPP; 19.15 TV OKNO;
19.20 DOBRO JE VEDETI; 19.24 EPP;
19.30 TV DNEVNIK 2. ŠPORT; 19.55
VREME; 19.59 EPP; 20.05 D. Baker:
PARACELSUS, angl. nadaljevanka 1/
7; 21.20 TV OKNO. EPP; 21.25 TED-
NIK; 22.25 EPP. EP VIDEO STRANI;
22.30 TV DNEVNIK 3. ŠPORT. VRE-
ME; 22.50 RETROSPEKTIVA, KOME-
DUA NA SLOVENSKEM ODRU:
O.Wilde: VAŽNO JE IMENOVATI SE
ERNEST; 0.35 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - TV
Ljubljana; 17.30 TELESKI '90, PRI-
PRAVIMO SE NA SMUČANJE, 9/13;
16.00 REGIONALNI PROGRAMI. TV
Ljubljana. STUDIO UUBUANA; 19.00
ALO ALO. zabavno humoristična od-
daja; 19.30 TV DNEVNIK: 19.55 PRE-
MOR; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 KOŠAR-
KA - POKAL EVROPSKIH PRVAKOV.
JUGOPLASTIKA : MACCABI. vključi-
tev v prenos; 21.30 V HRIBIH SE DELA
DAN: ZA GRINTOVCI. dokumentarna
oddaja, 3/8; 22.00 MALI KONCERT:
M.Stibilj-S.Hren: LA ROSETTA; 22.15
SOMMERZEIT-WINTERZEIT. dok. od-
daja; 22.45 VEČERNI GOST, (do
23.30)
ZAGREB I
8.30 MITI IN LEGENDE, serija za otro-
ke; 9.00 ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM.
KNJIGA ZA DANES. RISANKA, TV GA-
LERIJA, SUPERBABICA, 10. del; 10.30
POROČILA; 10.35 BLUFONCI. 4. od-
daja; 11.00 ANGLEŠČINA. 8. lekcija;
11.30 ZAŠČITENI PARKI SLAVONIJE;
12.05 NASVETI ZA RAST RASTLIN;
12.30 POROČILA; 12.35 DISKO
ZGODBA, češkoslovaški film; 14.00
ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM; 15.30
POROČILA; 15.40 PONOVITEV NOČ-
NEGA PROGRAMA. 17.00 TV DNEV-
NIK 1; 17.20 DRUŽINSKI MAGAZIN;
17.50 MITI IN LEGENDE, serija za
otroke; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE;
16.40 RISANKA; 16.45 ČRNA SKRINJI-
CA, dokumentarna oddaja; 19.15
MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KU-
HARSKIH MOJSTROV; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 19.55 EPP; 20.00 RE-
FLEKSI, POLITIČNI MAGAZIN; 21.00
EPP; 21.05 KVIZ; 22.20 EPP; 22.25 TV
DNEVNIK 3; 22.45 POROČILA V AN-
GLEŠČINI; 22.50 NOČNI PROGRAM,
FALIČNI PENZION, SCHWARZWALD-
SKA KLINIKA, nem. nanizanka,
HITCHCOCK VAM PREDSTAVUA;
0.50 POROČILA
ZAGREB II
17.25 TEST; 17.45 POROČILA: 17.50
TV KOLEDAR; 18.00ZAGREBŠKA PA-
NORAMA; 18.20 REGIONALNI PRO-
GRAM; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55
Split: KOŠARKA: Jugoplastika - Ma-
kabi, 20.50 Split, KOŠARKA, II. poli.;
21.30 TV MIX; 21.45 VEČER V KLUBU;
22.30 Ivan Kukuljevič-Sakcinski: JU-
RAN IN SOFIJA, posnetek gledališke
predstave;
KOPER
13.30 TV NOVICE; 13.40 NOGOMET,
angl. prv (ponovitev); 15.15 TENIS:
AUSTRALIAN OPEN (ponovitev);
16.30 NOGOMET, špansko prv. (posr.
prenos); 18.15 WRESTLING SPOT-
LIGHT, 18.50 TV NOVICE; 19.00 OD-
PRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE;
20.00 JUKE BOX; 20.30 »MON-GOL-
FIERA« - oddaja o nogometu; 21.45
TENIS: AUSTRALIAN OPEN; 23.00
BASKET NBA (ponovitev); 0.30 FISH
EYE (ponovitev).
Petek,
19. ¡anuar
LJUBLJANA I
6.35-13.45 In 15.10-0.50 TELETEKST
RTV UUBUANA
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 ZIMSKI PO-
ČITNIŠKI SPORED; 9.00 RISANKA;
9.10 SMRKCI: SMRK, ČAROVNIK, ZA-
ČARANI DUH; 9.35 SLADOLED ZA
PLESALCE; 10.00 KAM, KJE. KAKO
MED POČITNICAMI; 10.05 SOKOLI, 5.
Oddaja; 10.30 DOLGA IN RAVNA PRO-
GA; 11.30 RISANKA; 11.40 MOZAIK,
ponovitev; 11.40 V HRIBIH SE DELA
DAN: ZA GRINTOVCI, dokumentarna
serija, 3/8; 12.10 E. Reitz: DOMOVINA,
nemška nadaljevanka, 9/11; 13.35 VI-
DEO STRANI; 15.25 TELESKI 90, PRI-
PRAVIMO SE NA SMUČANJE, ponovi-
tev 9. oddaje; 15.55 ŽARIŠČE, ponovi-
tev; 16.25 EP VIDEO STRANI; 16.30
TV DNEVNIK 1 ; 16.40 POSLOVNE IN-
FORMACUE; 16.45 MOZAIK, ponovi-
tev. TEDNIK; 17.45 EP VIDEO STRANI;
17.50 SPORED ZA OTROKE IN MLA-
DE; 17.50 POJDI NEKAM. NE VE SE
KAM: MAJHNA ČETA. LUTKOVNA
IGRICA. TV OKNO; 16.05 A. Lindgren:
PIKA NOGAVIČKA, švedska nanizan-
ka, 18/21; 18.35 SLADOLED ZA PLE-
SALCE, zabavnoglasbena oddaja;
19.00 RISANKA; 19.12 EPP; 19.15 TV
OKNO; 19.20 DOBRO JE VEDETI;.
19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2,
ŠPORT; 19.55 VREME; 19.59 ZRCALO
TEDNA; 20.14 EPP; 20.20 NAFTA, an-
gleška dokumentarna serija, 3/8;
21.10 TV OKNO, EPP; 21.15 ULICE
SAN FRANCISCA, ameriška nanizan-
ka, 12/13; 22.05 EPP, EP VIDEO
STRANI; 22.10 TV DNEVNIK 3,
ŠPORT, VREME; 22.30 OČI KRITIKE;
23.10 CIKLUS FILMOV F.FELLINIJA,
CESTA, italijanski film (ČB); 0.40 VI-
DEO STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - po-
skusni prenosi; 16.00 REGIONALNI
PROGRAMI, TV Ljubljana studio Mari-
bor; 19.00 DOMAČI ANSAMBLI: AN-
SAMBEL TONETA KMETCA; 19.30
MOSKVA: SVET SVETU; 21.30 ŽARIŠ-
ČE; 22.00 KONCERT KITARISTA VI-
DOVIČA NA DUBROVNIŠKIH IGRAH;
22.50 SATELITSKI PROGRAMI - po-
ZAGREB I
8.30 ŠARAM, BARAM, otroška odda-
ja; 9.00 ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM,
ŠPORT ZA DOBRO JUTRO, SKUP-
NOST HRASTA VELIKANA, RISANKA,
KNJIŽEVNI TV VRTIUAK, SUPERBA-
BICA, 11. del; 10.30 POROČILA; 10.35
ŽIVIMO Z GLASBO; 10.50 A JE TO,
risani film; 11.00 ANGLEŠČINA, 9. lek-
cija; 11.30 ZIMSKI ŠOLSKI PRO-
GRAM; 12.30 POROČILA; 12.40 ZIM-
SKI ŠOLSKI PROGRAM; 14.10 KVIZ-
KOTEKA; 15.30 POROČILA; 15.40 PO-
NOVITEV NOČNEGA PROGRAMA;
17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20 IZOBRA-
ŽEVALNI PROGRAM; 17.50 ŠARAM,
BARAM, oddaja za otroke; 18.20 ŠTE-
VILKE IN ČRKE; 18.40 RISANKA;
18.45 MUPPET SHOW; 19.15 RISAN-
KA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 EPP;
20.00 ZAKON V LOS ANGELESU, se-
rijski film; 20.55 DOMAČI SHOW PRO-
GRAM; 21.40 TV DNEVNIK 3; 22.00
SLIKE ČASA, kulturni magazin; 23.00
POROČILA V ANGLEŠČINI; 23.05
NOČNI PROGRAM, DOM, SLADKI
DOM. SCHWARZWALDSKA KLINIKA,
nem. nanizanka, ZLOČINI STOLETJA;
1.20 POROČILA
ZAGREB II
17.25 TEST; 17.45 POROČILA; 17.50
TV KOLEDAR; 18.00 ZAGREBŠKA PA-
NORAMA; 18.20 REGIONALNI PRO-
GRAM; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ČR-
NA GORA V 20. STOLETJU, dokumen-
tarna oddaja; 20.30 SEDMO ČUDO;
20.40 TV MIX; 20.55 EN AVTOR, EN
FILM: RETROSPEKTIVA FILMOV
VLATKA FILIPOVIČA; 21.15 ZGODBA
O PHOENIX CITYJU;
KOPER
13.30 TV NOVICE; 13.40 »MON-GOL-
FIERA« - oddaja o nogometu (ponovi-
tev); 15.00 TENIS: AUSTRALIAN
OPEN (ponovitev); 16.15 »AMERI-
CANBALL«; 16.45 BASKET NBA (po-
novitev); 18.15 WRESTLING SPOT-
LIHT; 18.50 TV NOVICE; 19.00 ODPR-
TA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00
JUKE BOX; 20.30 FOOTBALL NFL;
22.00 »SOTTOCANESTRO« - oddaja
o košarki; 22.45 TENIS: AUSTRALIAN
OPEN, 24.00 EUROGOLF; 1.00 JUKE
BOX.
20. stran - 11. januar 1990
akcija n0ve6a tednika
»Svet in planine naj bodo od tistega, ki tam prebiva«
dr. Johannes Frischauf
Na našo akcijo »Planincem pomagamo obnavljati
Frischaufov dom na Okrešlju« so se pričele ob
posameznikih odzivati tudi delovne organizacije.
Zdaj že lahko obljubimo, da bomo planincem res
lahko izdatno pomagali v prizadevanjih za obnovo
te priljubljene visokogorske planinske postojanke.
EXPORT-IMPORT
DOSLEJ SMO ZBRALI ZE 10.000 din
Od naše zadnje objave so za obnovo doma na Okrešlju
prispevali še Gostišče Štorman 200 din, Marija Fajgel (za
pokojnega Vladka) 10 din in Nada Božič 40 din.
Prispevke za obnovo Frischaufovega doma na Okrešlju lahko
nakažete na žiro račun: Sklad skupne porabe NT in RC 50700-
720/3-21198, s pripisom - za obnovo Frischaufovega doma.
(V sklad akcije Pomagajmo sta kot pomoč Damjanu Skutniku
prišli še dve nakazili - Vilibald Krajne je nakazal 1.400 din,
Anica Žohar pa 40 din)
televizijski spored
11. januar 1990 - stran 21
PRIREDITVE
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes
ob 19.30 uri uprizorili delo Niccola Machiavellija MAN-
DRAGOLA v izvedbi Primorskega dramskega gledališča
iz Nove Gorice za abonma četrtek in izven. Jutri ob 19.30
bodo delo ponovili za abonma premiera, v soboto, 13.
januarja pa bodo delo MANDRAGOLA člani Primorskega
dramskega gledališča odigrali še za abonma sobota
večerni in izven, prav tako v soboto ob 19.30 uri pa bodo
člani Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja gostovali
z delom Stefana Zweiga in v režiji Francija Križaja VOL-
PONE v Titovem Velenju.
V	ponedeljek, 15. januaija bo ob 19. uri predstava
Andreja Hienga OSVAJALEC v režiji Vinka Möderndor-
feija za abonma V. mladinski in izven. V torek ob 10. uri bo
zaključena predstava za OŠ Ivanke Uranjekove in sicer
delo Auranda Harrisa ANDROKLES IN LEV v režiji
Helene Z^c. Ob 15.30 uri pa bo ta predstava še za abonma
2. šolski in izven. V sredo, 17. januarja ob 10. uri bodo
predstavo ANDROKLES IN LEV uprizorili za OŠ Griže,
ob 12. uri pa za abonma Čebelica II (za OŠ I. celjske čete).
V	Pivnici v Rogaški Slatini razstavlja svoja likovna
dela na temo notraryost cerkva akademski slikar Slavko
Kores. Razstava bo odprta do 2. februarja.
V	stalni prodajni galeriji IZBA v Celju si lahko vsak
ponedeljek, torek, sredo in petek od 10. do 13. ter od 17. do
19. in ob sobotah od 10. do 13. ure ogledate pestro
ponudbo najrazUčnejših likovnih del Zavoda za kulturne
prireditve СеЦе.
V	Muzeju graHčnih umetnosti v Rogaški Slatini je še
vedno na ogled razstava BOŽIČNE PODOBE V STARIH
GRAFIKAH, ki si jo bo mogoče ogledati do konca janu-
arja.
Folklorna skupina Kompole prireja v nedeljo, 14. janu-
arja ob 11.30 uri samostojni nastop v dvorani krajevne
skupnosti Svetina. Sodelovah bodo tudi domači godci in
citrarka.
V	kulturnem domu v Vojniku bo jutri ob 18. uri narod-
nozabavni večer. Sodelovalo bo devet narodnozabavnih
ansamblov, pa seveda KUD France Prešeren iz Vojnika in
ansambel Francija Zemeta, izkupiček pa bo namenjen za
gradnjo novega kulturnega doma v Vojniku.
V	Šmartnem ob Paki bo v soboto ob 19.30 uri v kultur-
nem domu uprizorjeno delo Ervina Fritza KRALJ MAL-
HUS v izvedbi Kulturno umetniškega društva Zarja iz
Trnovelj. Delo je režiral Štefan Žvižej.
Veterinarska dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 6.30 do 14.30 ure, redna
dopoldanska ambulanta za male živali paje od 8. do 10. ure, sicer
pa imajo rédno dežurno službo organizirano v popoldanskem in
nočnem času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure,
iieprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure
TjutTsO nasledrgega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob
koncu tedna in ob praznikih. Telefon: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veteri-
narski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan razen
ob nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa
od 7. do 9. ure. Do 14. januaija bo dežural dipl. vet. Drago
Zagožen, telefon 840-179, od 15. dalje pa dipl. vet. Marjan Leš-
nik, telefon 831-219.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski vete-
rinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure,
vsak dan, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne paje organizi-
rano dežurstvo. Danes bo še dežural dipl. vet. Jože Pangerl,
telefon 741-644, od jutri dalje pa dipl. vet. Franc Kovač, telefon
741-935.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na
veterinarski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas
veterinarjev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega
dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski
postaji: 751-166.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: V občini Laško je vete-
rinarska služba v rednem delovnem času od 7. do 15. ure,
organizirana na veterinarskih poštah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne je za celo
občino na veterinarski postaji Laško, telefon: 731-485. V pri-
ineru odsotnosti veterinarja v času dežurstva lahko pustite spo-
ročilo pri vrataiju Pivovarne, telefon: 731-121.
Odpiramo pravno
posvetovalnico
Na Novem tedniku smo se
odločih, da bomo za svoje
bralce od novega leta naprej
odprli tudi pravno posveto-
valnico. Brezplačne pravne
nasvete bomo objavljali na
tej strani, naš strokovnjak pa
bo odgovarjal na vprašanja
z vseh področij prava.
Da bo lahko pravni nasvet
našega strokovnjaka čimbolj
koristen in argumentiran,
naj bo tudi vaše vprašanje
kar najbolj natančno zastav-
ljeno in opisano.
»Vstopnica« za tednikovo
pravno posvetovalnico je ku-
pon, ki ga objavljamo, vpra-
šanja pa pošljite na naslov:
Novi tednik, Trg V. kongresa
За, Celje.
PRAVNA
POSVETOVALNICA
NT&RC
GREMO V KINO
KINO UNION
do 17. 1.: TEQUILA SUNRI-
SE - ameriški film
16. 1.: FANATIKI ZLA
MALI UNION
do 15. 1.: INDIANA JONES
-	ameriški film
16. 1.: ZVEZDNE POTI IV.
del - ameriški film
METROPOL
11.1.: SUROVA ODISEJA
-	ameriški film
od 12. do 17. L: VOHUNI
V ZASEDI - ameriški film
do 17. 1.: LJUBEZEN V SVI-
LI - ameriški film
Metropol - matineja
13.	1.: TRASHIN - NEVAR-
NE KOLKE - ameriški film
KINO DOM
do 15. 1.: TIGER V AKCIJI
-	hongkonški film
16. 1.: TRANSHIN - NE-
VARNE ROLKE - ameriški
film
od 12. do 15. 1.: COCA COLA
KID - avstralski film
KINO VOJNIK
14.	1.: HARY IN HENDER-
SENOVI - ameriški film
KINO RADEČE
14. 1.: KOMANDO LE-
OPARD - ameriški film
KINO RTC UNIOR ZREČE
11.1.: PEKEL V SOLI - ame-
riški film
13.	1.: PRINCEZA NEVE-
STA - ameriški film
14.	1.: DRAGNET - ameriški
film
15.	1.: COPRNICA ZOFKA
-	slovenski film
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
11. 1.: KURIR - irski film
12.. 13. in 14. L: BATMAN
KINO DOM MOZIRJE
11. 1.: ČUDEŽNA DEKLICA
13. in 14. 1.: NEDOTAKLJI-
VI - ameriški film
KINO JELKA NAZARJE
13. in 14. 1.: JAZ SEM KON-
TROLA - ameriški film
KINO LJUBNO
13. in 14. 1.: SARTANA PRO-
SI ZA SMRT - ameriški film
KINO ŽALEC
11.	1.: ČLOVEK S PLANINE
12.	in 14. 1.: OTROK DINO-
ZAVER - ameriški film
13.	1.: REŽISER PORNO
FILMA - ameriški film
16.	1.: NISEM JAZ NORA
-	ameriški film
KINO PREBOLD
11.	1.: NI ČASA ZA SMRT
-	ameriški film
12.	1.: ČLOVEK S PLANINE
-	ameriški film
14. 1.: MRTVO HLADEN
-	ameriški film
16. 1.: OTROK DINOZAVER
-	ameriški film
KINO POLZELA
11. 1.: MRTVO HLADEN
-	ameriški film
14.	1.: NI ČASA ZA SMRT
-	ameriški film
16. 1.: HUNDRA - italijanski
film
KINO LIBOJE
13.	1.: NISEM JAZ NORA
KINO TITOVO VELENJE
11.	1.: KARATE POLICAJ
-	ameriški film
12.	1.: IZGUBLJENI FANT-
JE - ameriški film
13.	in 14. 1.: GOLA PIŠTOLA
-	ameriški film
15.	1.: IZGUBLJENI FANT-
JE - ameriški film
16.	in 17. 1.: LJUBEZEN
V MINUSU - ameriški film
NOČNI KINO
11., 12. in 14. 1.: SEKS LAŽI
IN VIDEO TRAK - ameriški
film
13.	in 15. 1.: GRAFENVER-
GOVA TOČKA 2 - ameriški
film
DOM KULTURE TITOVO
VELENJE
11. 1.: GOLA PIŠTOLA
-	ameriški film
14.	1.: AMERIŠKA BAJKA
-	ameriški film
15.	1.: LJUBEZEN V MINU-
SU - ameriški film
KINO ŠOŠTANJ
13.	1.: AMERIŠKA BAJKA
-	ameriški film
14.	1.: IZGUBLJENI FANT-
JE - ameriški film
15.	1.: GOLA PIŠTOLA
NOČNI KINO
13.	1.: SEKS LAŽI IN VI-
DEO KAMERA - ameriški
film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
12. 1.: GOLA PIŠTOLA
-	ameriški film
14.	1.: AMERIŠKA BAJKA
-	ameriški film
16.	1.: IZGUBLJENI FANT-
JE - ameriški film
NOČNI KINO
14. 1.: SEKS LAŽI IN VI-
DEO TRAK - ameriški film
Predavanje
Siavica Zgonca
Hortikulturno društvo
Celje obvešča, da bo danes,
v četrtek, 11. januaija ob
17. uri v mali dvorani Na-
rodnega doma predavanje
hortikulturnega strokov-
njaka, ing. Slavka Zgonca
iz Ljubljane. Predaval bo
o Cvetočih sobnih rastli-
nah. Vabljeni!
Dežurstva trgovin
Merx - Blagovni center Celje obvešča, da ima odprti diskontni
prod^alni na Mariborski cesti 128 in v Šempetru v Savinjski
dolini tudi vsako soboto do 17. ure popoldan in v nedeljo od 8.
do 12. ure.
Sicer je v mesecu januarju dežurna samopostrežna trgovina
Savica, ki je ob sobotah odprta do 19. ure. Ob nedeljah pa so
dežurne prodajalne: Diskont v Cankarjevi od 7. do 12. ure,
prodajalna Štručka od 7. do 11. ure. Mesnica v Linhartovi od 7.
do 11. ure ter kiosk pri bolnici v času obiskov.
Rešitve križank in
usank, objavijenili
na 15. strani
ALTERNATIVNA KRI-
ŽANKA
Črtica pomeni črno polje.
^Vodoravno: A. AVSTRO-
OGRSKA, B. TEKMOVAL-
NOST, C. OLE - KOZA - BEL,
MILA - JASNINA, D.
bKiNK - - SAVIN E. KON-
TAKT - BAJT, F. ADA - PA-
^^ONA - G. BU - NIZ - OB-
l^U, H. OŠPETELJ - ERO, I.
JINEMONIKA - KŠ, J. BE-
'^ÌL - KOVČEK, К. AŽUR
lr~~TORl.
'Magični lik
J OLIMP, 2. LASER, 3.
^ERE, 4. MERYL, 5. PRE-
^OMNIK, 6. MIRZA, 7. NRA-
8. IZVOR. 9. KAIRO.
SKRITA KRIŽANKA
Črtica pomeni črno polje, na
koncu vsake vodoravne vrste
je vejica.
Vodoravno: 1. SPAČNIK, 8.
LATRINA, 9. ORLEANS, 10.
PREPLET, - 11. Y(OUNG)
T(HOMAS) - 12. ASA.
SKRIVANKA Z VPRAŠAJEM
IN ODGOVOROM
SVILA7JA!, SVILAJA
SKRIVANKA
PLES-KANJE,
SKANJE
PLE-
ZAMENJAVA ČRK
DIAN, KARAVLA, LAVA,
PEPEL, BORL, DOL, OLT,
TALKA, LAR; IVAN TRINKO
ZAMEJSKI.
ANAGRAM
GOSPODARSKA KRIZA
TRŽNICA
Kijub zimi dobra
zaioženost
Čeprav je celjska tržnica
v tem času vsak dan uradno
odprta od sedme ure ^utraj pa
se stojnice vsaj delno napolni-
jo šele po osmi uri. Vzrok je
preprost - mraz in bojazen, da
bi pridelki zmrznili. Danes pr-
vič objavljamo cene v novih di-
narjih.
Zelenjava: cvetača 15, čebu-
la 3,40, češenj 10,30, fižol 20-25,
krompir 2-3, korenje 8-12,
ohrovt 4-5, pesa 4, por 6-10,
peteršilj 20, cela repa 10, pres-
no zelje 4-5, zelena 10,20, kisla
repa in zelje 8 ter hren 20.
Solata: motovileč 40-50, ra-
dič 40 in endivija 13-14.
Sadje: grozdje 15, hruške
10-30, jabolka 3,80, orehova je-
drca 100, suhe slive 15-16, ba-
nane 25, Umone 17, pomaranče
in mandarine 18,20, rozine
36,40 in kivi 50.
Mlečni izdelki: smetana 16,
skuta 25.
Jajca: 1,35-1,65.
Merica bučk je po 1,50.
Dežurstva zdravstvenih domov
Zdravstvena služba je v vseh zdravstvenih domovih na našem
območju organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordina-
cijah, v zdravstvenem domu v Titovem Velenju pa je zdravnik
dopoldne,dežuren v sprejemni pisarni. V zdravstvenih domovih
v Celju, Šentjurju, Žalcu, Šmarju in Rogaški Slatini ter izme-
noma tudi v zdravstvenih postajah Kozje, Bistrica ob Sotli in
Podčetrtek je dežurna zdravstvena služba med 19. in 7. uro
zjutraj naslednjega dne, v Slovenskih Konjicah, Titovem Vele-
nju in Laškem pa zdravniki dežurno med 20. in 7. uro zjutraj
naslednjega dne.
Telefoni: Celje: 26-113, Šentjur: 741-511, Slovenske Konjice:
751-522, Smaije: 821-021, Rogaška Slatina: 811-621, Žalec
711-138, Rogatec: 826-016, Kozje: 770-010, Podčetrtek: 882-018
Bistrica ob Soth: 784-110, Titovo Velenje: 856-711 in Laško-
731-233.
ROJSTVA
Celje
Rojenih je bilo 24 dečkov in 30
deklic.
Titovo Velenje
V mesecu decembru je bilo ro-
jenih 29 dečkov in 13 deklic.
POROKE
Celje
Poročilo se je pet parov od
teh: Danijel HERMAN iz
Hrastnika in Branka GOLOB
iz Moziija; Sebastjan MIRNIK
Iz Celja in Simona HASS iz
Škofje
Loke, Boris ZORINIČ
in Marta LAJLAR iz Celja ter
Miroslav FIRM iz Laškega in
Slavica TERŠEK Iz Jagoč
Laško
Poročili so se štiije pari od
teh: Zvonko ARZENSEK in
Zvonka Avbelj iz Marija Grad-
ca pri Laškem; Milovan VASI-
LJEVIČ in Romana GORI-
ŠEK iz Rečice pri Laškem ter
Srečko KLEMBAS iz Vrhove-
ta in Daija TRŽAN iz Velikega
iija pri Zidanem mostu
Titovo Velenje
Poročila sta se dva para in
sicer: Vlado MOLNAR in Ma-
rija LAMOT oba iz Titovega
Velerna ter Zdravko KAR-
LO VČEC iz Čestijanca in Sen-
ka VUKOVIČ iz Titovega Ve-
lerya.
Žalec
Zakonsko zvezo sta sklenila
Mihael GOVEDIČ in Ivanka
GABERŠEK oba iz Liboj.
SMRTI
Celje
Umrli so: Amalija ŠOSTER,
82 let iz Celja, Marija JERAS,
82 let iz Vrpolja, Leopolda
KRAJNC, 79 let iz Celja, Mar-
jeta REBERŠAK, 75 let iz Žal-
ca, Ivan TOMAN, 57 let iz Ce-
lja, Genofera BAŠ, 85 let iz
Jurkloštra, Franc GREGOR-
ČIČ, 76 let iz Vehkega Širja,
Rozalija KRUŠIČ, 78 let iz Za-
dobrove, Ana JEZERNIK, 81
let iz Celja, Janez ČERNEN-
ŠEK, 72 let iz Šmarja, Rozika
KRAMPUŠEK, 59 let iz Debra,
Frančiška DRTVENŠEK, 86
let iz Sevnice, Martin OPERČ-
KAL, 76 let iz Malih dol, Milan
VODOVNIK, 42 let iz Prožin-
ske vasi in Jože ŠKETA, 75 let
iz Orle vasi.
Laško
UmrU so: Marija VOLČIČ, 82
let iz Gorenje vasi pri ŠkoQi
Loki, Marija DJIPAN, 66 let iz
Laškega, Janez KLEPEJ, 92
let iz Kladja, Franc PAVLIČ,
57 let iz Zgornje Rečice, Franc
KOS, 79 let iz Jelovega pri Ra-
dečah in Slavica JAVORŠEK,
36 let iz Rimskih Tophc.
Šentjur pri Celju
Umrh so: Jože ŠAREČ, 60
let iz Dobja, Alojz REDNJAK,
45 let iz Cerovca in Alojzija
ZDOVC, 78 let iz Lažiš.
Šmarje pri Jelšah
Umrh so: Ferdinand GRO-
BIN 65 let iz Verač, Justina
MOŽNIK, 75 let iz Stranja,
Kari KRSNIK, 65 let iz Žahen-
berca, Rudolf POLAJŽER, 23
let iz Tlak, Igor KOROŠEC, 29
let iz Šmarja pri Jelšah, Uršula
STRAŠEK, 85 let iz Zibiške
vasi, Frančiška VOLASKO, 59
let iz Šmarja pri Jelšah, Franc
LESKOVŠEK, 79 let iz Babne-
ga brda, Pavla LESKO VAR, 51
let iz Završ, Ana BERK, 49 let
iz Brestove, Marjan ŽURMAN,
57 let- iz Rajnkovca in Marija
KAJBA, 71 let iz Iija.
Titovo Velenje
Umrli so: Antonija FELICI-
JAN, 85 let iz Hrastovca, Ivan
Jožef PAVLN, 76 let iz Mozir-
ja, Ferdinand SEŠEL, 79 let iz
Pake pri Velenju, Janez KO-
RENJAK, 81 let iz Zlateč, Aloj-
zij OPLOTNIK, 57 let iz Sošta-
rya, Ivan JOŠT, 59 let iz Štor,
Ciril SKAZA, 79 let iz Arnač,
Marija GERMADNIK, 69 let iz
Titovega Velenja, Avguština
IVANUŠA, 95 let iz Mozirja,
Pavla TREPELJ 82 let iz So-
Starya, Franc BOŽIČEK, 71 let
iz Žalca, Marija HRIBERNIK,
62 let iz Braslovč in Ana ZA-
LUBERŠEK, 85 let iz Šo-
štanja.
Žalec
Umrli so: Ljudmila REHAR,
70 let iz Velike Pirešice, Ange-
la URATNIK, 91 let iz Podvina
pri Planini, Jože VIDERGAR,
65 let iz Polzele, Janez HO-
JAK, 88 let iz Šempetra v Sa-
vinjski dolini, Ferdinand VI-
DENŠEK, 66 let iz Polzele, Jo-
že ČREPINŠEK, 71 let iz
Zg. Grušovelj in Ladislav
JURJOVEC, 68 let iz Latkove
vasi.
DELAVSKA UNIVERZA ŽALEC
vas vabi k vpisu v
plesno šolo BOLERO:
-	otroke od 5.-15. leta starosti
-	mladino in odrasle pa v tečaje družabnega plesa,
jazza, stepa.
Informacije:
vsak delovnik od 7.-16. ure
v času počitnic od 7.-12. ure
Vpis:
do 5. 2. 1990 vsak dan od 12.-14. ure, petek do 16.
ure v času počitnic od 10.-12. ure
Učencem od 6.-14. leta pa ponujamo naslednje
POČITNIŠKE DEJAVNOSTI
v času od 22. 1.-27. 1. 1990:
-	kuharski tečaj - 20 ur
-	šiviljski tečaj - 20 ur
-	video tečaj angleškega jezika za učence od 2.-5.
razreda - 20 ur
-	ponovitveni tečaj angleške in nemške slovnice za
srednješolce - 20 ur
-	strojepisni tečaj - 40 ur
-	likovna delavnica za otroke od 6-10 let pod vod-
stvom likovne pedagoginje - 20 ur
-	zabavni teden od 29. 1.-2. 2. 1990 - 20 ur.
Informacije in vpis vsak dan od 7.-16. ure na DU
ŽdleC
tel. 711-417, do 19. 1. 1990.
22. stran - 11. januar 1990
MALI OGLASI
ZAHVALA
Tam, kjer si ti ni sonca ni luči,
le tvoj nasmeh nam v srcih še ¿ivi,
in nihče ne ve, kako zelo zelo boli,
ko zavemo se, da več te ni...
Ob boleči izgubi drage mame in stare
mame
ALOJZIJE
ZDOVC
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam na kakr-
šenkoli način pomagali in nam stali ob strani v dnevih žalo-
sti, sorodnikom in znancem za nesebično pomoč, izraženo
sožalje in darovano cvetje. Še posebej se zahvaljujemo bol-
niškemu osebju Internega in Kirurškega oddelka bolnišnice
Celje. Posebna hvala dr. Janezu Šmidu za lajšanje bolečin
na domu in drugo pomoč. Hvala govornikoma Ivanki Selič
na domu in Naceku Volasku ob odprtem grobu, pevcem in
gospodu župniku Milanu Zdolšku za lepo opravljen obred.
Hvala vsem ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji
poti.
Žalujoči sin Emil z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega brata in strica
FERDINANDA
VIDENŠKA
župnika na Polzeli
se iskreno zahvaljujemo gospodu škofu, dekanu, kaplanu in
vsem duhovnikom za opravljen obred in poslovilne besede.
Zahvaljujemo se ključarjem, vsem govornikom, pevskemu
zboru, gostilni Cizej, dr. Cukjatiju, cvetličarni in vsem, ki
ste pripravili slovo. Posebna zahvala faranom Polzele, vsem
prijateljem, sorodnikom in znancem za darovano cvetje in
prispevke v druge namene ter izraženo sožalje. Hvala vsem.
ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči bratje in sestre z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta,
starega očeta in tasta
IVANA
JOŠTA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem šte-
vilu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, daro-
vali vence in cvetje in z nami sočustvovali. Iskrena hvala
družinam, ki so nam nesebično pomagale v težkih trenut-
kih. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pev-
cem za zapete žalostinke, godbi Železarne Štore, Društvu
upokojencev in sindikalni organizaciji za darovane vence,
govorniku za izrečene ¡xjslovilne besede in sodelavcem MO
za denarno pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči žena Angela, sin Ivan in hči Jožica z družinama
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta in starega očeta
IGNACA TROBIŠA
z Ljubečne
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za
nesebično pomoč. Posebno se zahvaljujemo dr. Panteliji
Pantoš, patronažnim sestram in negovalkam iz Celja ter go-
vorniku, pevcem KUD Ljubečna in gospodu župniku za
lepo opravljen cerkveni obred.
Vsi njegovi!
ШШШ
motorna vozila
ŠKOUKO z 128, ie nerabljeno,
prodam. Informacije 731-222,
Laiko.
Z 101, letnik 79, prodam. Telefon
39-248.
TAM 2001, В kategorije, ugodno
prodam. Zdravko Brečko, Marija
Gradec 31, Laiko.
JUGO florido, novo ugodno pro-
dam. Telefon 34-062.
ZASTAVO 635 3,5 t nosilnosti pro-
dam aH zamenjam. Informacije
v soboto od 16. do 20. ure. Tele-
fon 855-077.
TAM 110, letnik 80 in TAM 5000,
letnik 71, vozen, neregistriran,
prodam, informacije na telefon
761-568.
ZASTAVA 128, letnik 6/88, prevo-
ženih 16.000 km, prodam. Tele-
fon 27-225, popoldan.
ZASTAVA 128, letnik 89, kasko za-
varovan, ugodno prodam. Tele-
fon (063) 828-031.
OPEL kadet karavan 1,6 D pro-
dam. Telefon 783-282.
PZ 125, registriran do aprila 90,
prodam. Ivan Koliek, C. na Ga-
berno 2, Laiko.
JUGO koral 45, letnik 88, prodam.
Telefon 26-361, Ceije.
P 126, letnik avgust 88, prodam.
Vsak dan od 15. do 19. Telefon
(063) 29-388.
ZASTAVO 101, letnik 82, medite-
ran, reglstr. junij 90, prodam.
Telefon dopoldan 775-051, po-
poldan 775-180.
AVTO HLADILNIK Z 640, general-
no obnovljen, prodam. Franc
Greiak, Ljubljanska 27, Celje.
ATX in ВТ prodam. Telefon (063)
26-786.
AVTO Sunbeam Craisler, letnik 87,
prevoženih 71.000 km, prodam.
Telefon 732-575, po 15. uri.
PGL 126, JuilJ 1986, prodam. Tele-
fon (063) 741-757.
JUGO 45, star 3 mesece, prodam.
V račun vzamem cenejii avto.
Telefon 711-647.
101 Skala, 12/88, prva registracija
februar 89, garažiran, prodam.
Telefon 37-889.
126, v dobrem stanju, 1980, regi-
striran do 27. dec. 1990, in 126,
brez motorja, menjalnika, ploče-
vina obnovljena (starejil letnik),
prodam. Prevolnik, Cesta v La-
iko 12, Celje. Telefon 29-135.
OPEL kadet 1,3, konsignacijski,
prva registracija 5. dec. 86,
ugodno prodam. V račun vza-
mem manjil avto. Informacije
784-202.
125 P, letnik 80, registracija do
sept. 90, ugodno prodam. Mar-
guč, Zg. Laže 10, Lože 63215.
SKALA 55, marec 89, prodam. Kra-
iovec, Prebold, 723-405, po-
poldan.
JUGO 1,1 GX, letnik 87, prodam.
Inf. 746-112 od 7. dois. ure.
R 4 TLS, metalik, 1983, dobro ohra-
njen, prodam za 3000 DEM di-
narske protivrednosti, inf. 701-
466.
NSU 1000, dobro ohranjen, v voz-
nem stanju, ugodno prodam.
Telefon 21-755/66 dopoldan.
ZASTAVO 750 in R 4, registrirano,
prodam. BrecelJ, Pernovo 24,
Strmec.
PEUGEOT 205 XR, letnik 87, pro-
dam. Ivan Škof, Jenkova 20 a,
Celje, telefon 28-991 od 18. do
20. ure.
ZASTAVO 128, registrirano, staro
3 mesece, ceneje prodam. Žav-
ski, telefon 821-065.
R 4 ohranjeno in registrirano, ce-
na ugodna, prodam. Podpečan,
Podgorje 57, Celje.
FIAT 750, letnik 81, cena 65.000,
prodam. Olga Ocvirk, Planinca
19, Šentjur.
JUGO 55, letnik 86,42.000 prodam;
32-821, popoldan.
REZERVNE DELE za Citroen GS
prodam. Telefon 779-266.
ZASTAVA 126 P, letnik 78, reg. do
3. 90, prodam. Telefon 823-213.
Z 750, letnik 79, reg. do novembra,
prodam. Ambrož, Prožlnska vas
49 č.
AX 11 - metalik srebrne barve,
5 predstav, prodam. Tel. 24-508
od 16. do 20. ure.
P 126, letnik december 87, 7000
km, prodam. Telefon 25-843.
Vranjek, Na zelenici 8.
WV1200 ugodno prodam. Informa-
cije na telefon 28-415/261 od 12.
do 14. ure.
Stroji
VITLO 4 t, ie v garanciji, prodam.
Telefon (063) 823-192.
TRAKTOR ZETOR 47-18 prodam.
Stanko Gaiuf, Vodule 27,
Dramije.
TRAKTOR TV 732, letnik 87, pro-
dam. Štante, Čreinjevec 7,
Vojnik.
BULDOŽER TG 90, potreben manj-
iega popravila, in traktor Deutz
75 KM, letnik 83,1300 ur, pogon
na itiri kolesa, prodam. Tel.
770-045, Štarkel.
STRUŽNICO za les s kopirno na-
pravo prodam. Proseniiko 28,
telefon 742-396.
posest
1,03 ha veliko zemljiiče v Lokarjih
pri Šentjurju prodam. Informaci-
je 35-775 od 9. do 12. ure v so-
boto.
NAJUGODNEJŠEMU ponudniku
prodam stanovanjsko hiio-vi-
kend, 180 m^ V. faza gradnje,
1200 m^ zemljiiča, voda, eleMri-
ka v hiii, 6 km iz Celja. Ponudbe
pod »NARAVA».
VINOGRAD v ZIbIki prodam. Tele-
fon 823-158 po 18. uri.
DVOSTANOVANJSKO hiio z loka-
lom v Celju prodam. Šifra »NO-
VA VAS«.
HIŠO v Laiki vasi nad ŠtoramI
prodam. Informacije 741-311/56.
SREDNJE posestvo, hlio z go-
spod. poslopjem, vodo, elektri-
ko, delavnico, primerno za obrt,
prodam. »OBČINA ŽALEC«.
VINOGRAD v Izmeri 10 a, v okolici
Rogaike Slatine, prodam. Tele-
fon 34-511/87, Albin Koražija
(dopoldan).
akustični aparati
- glasbila
JAPONSKI Videorekorder Bonstec
z daljinskim upravljanjem ugod-
no prodam. Telefon 884-143.
WELTMEISTROVO 60 В harmoni-
ko, skoraj novo, primerno za za-
četnike, ugodno prodam. Tele-
fon 779-112 po 18. uri.
RABUEN VIDEOREKORDER Te-
iefunken - stereo In nov glasbe-
ni stolp Stag digitalen, ugodno
prodam. Nedeljko Jevič, Polzela
207 b.
BARVNI TV Iskra, z daljinskim
upravljanjem, star 3 leta, cena
3500,00 din, prodam. Telefon
(063) 741-802.
TV barvni, z daljinskim (51 cm),
električne orgle FuJItone 3, pro-
dam. (063) 821-126, Vreže.
RAČUNALNIK commodore 116
prodam. Telefon 35-166.
HARMONIKI Melodija C-F-B in Be-
es-as special, prodam. Telefon
it. 783-128, Jože.
ČRNO-BELI TV prodam. Zglasite
se pri Ocvirk, Vojkova 1, 8. nad-
stropje ali po telefonu 29-081.
oprema
PRALNI STROJ Obodin, general-
no obnovljen in pletilnl stroj Sl-
mac ugodno prodam. Telefon
36-807.
OTROŠKO SOBO in 11 m' klasič-
nega hrastovega parketa pro-
dam. Telefon 713-145.
TERMOAKOMULACIJSKO PEČ
AEG 3 KW prodam. Telefon 776-
882.
PRALNI STROJ El NIŠ prodam.
Telefon v službi 736-038, Magda
Belej, Lokovec 3 a, Rimske To-
plice.
PEČ centralno 35.000 ccal, novo,
ugodno prodam. Telefon 701-
177.
PRALNI STROJ GORENJE, rab-
ljen, dobro ohranjen, ugodno
prodam. Nedeljko Jevič, Polzela
207 b.
DVA ŠTEDILNIKA - 4 elektrika dva
plin, 4 elektrika, prodam po zelo
ugodni ceni. Polde Beve, Kaju-
hova 11, Celje, telefon 247-86.
SEDEŽNO garnituro, staro eno le-
to, prodam. Telefon 38-280.
KAVČ in dva fotelja prodam. De-
lavska 16, 11. nadstropje, stano-
vanje 10, Ceije.
STARINSKO sedežno garnituro,
usnjeno (dvosed, dva fotelja In
miza), ugodno prodam. Telefon
28-259.
SPALNICO, dobro ohranjeno, pro-
dam. Telefon 701-147.
NOVO hladilno omaro Gorenje 210
I prodam ceneje za 20%. Tel. 27-
861.
Živali
TELIČKO, TEŽKO 160 kg, prodam,
Alojz Potočnik, Galicija 14 a,
Žalec.
PERZIJSKE muce z rodovnikom
prodam. Telefon 35-390.
MUVDO kravo prodam. Anica LI-
poviek. Brezova 39, Šmartno
v Rožni dolini.
ŽREBICO, pasma norik, staro 10
mesecev, prodam. Leskoviek,
Spodnje Mestinje 8, 63253 Pri-
stava pri Mestinju.
PRAŠIČA za zakol, 120 kg, krmijen
z domačo hrano, prodam. Janko
Vlzoviiek, Gotovlje 118.
DVA bikca in dve kozi prodam. Te-
lefon 774-109.
VEČ KOZ in samca samske pa-
sme, prodam. Straža 2 Franko-
lovo po domače pri Rok.
PSA SRNICO, mladega, prodam.
Telefon 742-425.
NEMŠKI OVČAR - mladiče pro-
dam. Ogled popoldan. Franc
Podkrižnik, Cesta na Ostrožno
137.
TELICO sivko - brejo, prodam.
Franc Hrovatič, Griže 95 a. infor-
macije na telefon 713-164.
ostalo
INDUSTIRJSKI iivaini stroj
PSSAS cik-cak prodam. Telefon
33-160.
ZMRZOVALNO skrinjo 310 I, pralni
stroj, rabljen, rabljena okna, za-
steklena, prodam. Mastnak, Lju-
bečna 24.
SENO in otavo, prodam. Telefon
27-583, popoldan.
KRAVO frizijko, 7 mesecev breja,
dva teleta, 80 I bojler za vstavi-
tev v dimnik, prodam. Peter
Gračnar, Zaki 14, Gomilsko.
Do 40% popusta
vam nudimo pri nakupu
zimskih oblačil
in
do 30% popusta
pri nakupu zimske
obutve
SAVINJSKI MAGAZIN
ŽALEC
Rezultati novoletnega
žrebanja - »vaše mnenje«
1.	nagrado VIDEO PLAYER prejme: Matej Vrbanič,
Prežihova 3, 63310 Žalec
2.	nagrado KASETOFON prejme: Jožica Lampret, Ul.
talcev 5, 63310 Žalec
3.	nagrado FOTOAPARAT prejme: Franc Kos, Dolenja
vas 74, 63312 Prebold
Nagrade lahko prevzamete v blagovnici SAVINJKA v Žalcu.
Cenjene potrošnike obveščamo, da bomo 19. 1. 1990. v SP
Petrovce prodajali žive kokoši - rjave barve, po
26 din komad. Naročila sprejemajo v SP Petrovče.
MALI OGLASI
11. januar 1990 - stran 23
mlado kravo, prvo tele, simental-
ko, in slamoreznico prodam. Pa-
vel Lajlar, Dobrova 38, Celje.
kabino za traktor Unlverzal, Ur-
sus, Zetor prodam. Ivana Kolar,
Drobinsko 5, Gorica Pri Slivnici.
KOSILNICO batuje, staro 4 mese-
ce ter snežne verige za tamiča,
ena veriga Ima obseg dva kole-
sa, in iivalni stroj super Danica
ugodno prodam. Rozalija Jago-
dlč, Plat 4, Rogaika.
USNJEN podložen ženski plašč št.
40-42, dobro ohranjen, več žen-
skih in moških plaščev različnih
velikosti iz blaga, druga oblačila
In obutev ter telefonski aparat
-nudim pod ugodnimi pogoji. Inf.
telefon (063) 831-829, v soboto
in nedeljo 13. oz. 14. januarja.
AVTO CITROEN 1,3, letnik 80, reg.
do decembra 90, ter vitlo za dvi-
govanja bremen pri gradnji hiše
prodam. Telefon 856-130.
NOVO TERMOAKUMULACIJSKO
peč 2,5 KW, okno 130 X130, pod
naklonom 25-30%, prodam ali
zamenjam za gradbeni material.
Jože Mernik, Dramlje, Trnovlje
36.
125 P, letnik 78, gramofon Turan-
dot In JVC, termoakumulacijsko
in oljno peč ter staro pohištvo
prodam. Ogled vsak dan od 15.
do 16. ure na naslov Roman
Oštir, Črtomirova 2, Celje.
INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ
gornji in spodnji transport (krož-
ne brane) In stružnico za les
prodam. Samec, Lipovec 7 pri
Ljubečni.
PET NOVIH platišč AL 13-175, dve
novi gumi 13-175 ter otroško zi-
belko prodam. Marcelo Kamen-
šek. Na zelenici 15, telefon 21-
152, po 19. uri zvečer.
APARAT za kavo, znamke Carima-
11, skoraj nov, ugodno prodam.
Informacije na telefon 776-822
od 10. ure dalje.
UVOŽEN otroški voziček in nove
avto zvočnike prodam. Telefon
34-749.
MERCEDESOV motor 200 diesel,
generalka, in ostale dele, pro-
dam. Telefon (063) 711-304.
KUPIM
SNOPOVEZALKO za kosilnico
BCS 127 kupim. Naslov Marjan
Strašek, Šentjanž 42, Štore.
MANJŠI avto do 2.000 DEM v di-
narski protivrednosti ali na
obroke kupim. Telefon (063) 34-
069.
KAMPING prikolico, nevozno, lah-
ko tudi na obroke, kupim. Tele-
fon (063) 34-069.
ZAPOSLITEV
ELEKTRONIK in ekonomski tehnik
sprejemata kakršnokoli delo na
dom. Telefon 34-069.
delavca za delo pri strojih za
brizganje plastičnih mas, po
možnosti s prakso, zaposlim ta-
koj. Pismene ponudbe s kratkim
opisom dosedanjih del na na-
slov: Plastika PP 30, Laško.
delavca z veseljem do samo-
stojnega dela ob stroju za Izde-
lavo plastičnih map zaposlimo.
(063) 732-550, Laško.
VARSTVO za 11-mesečno hčerko
iščem. Šifra SONČEK.
NATAKARICO iščemo. Stanova-
nje In hrana v hiši. Telefon 776-
058.
NATAKARICO za delo v bistroju
zaposlim. Inf. po telefonu 776-
822 od 10. ure dalje.
PRIJETNO, pridno dekle za delo
s strankami iščemo. Telefon
770-108.
MLAJŠO upokojenko za pomoč
v gospodinjstvu potrebuje mla-
da družina na Ostrožnem. Tele-
fon 34-243.
TAKOJ zaposlim dve šivilji. Infor-
macije na telefon (063) 746-103,
od 15. ure, vsak delovni dan.
GOSTIŠČE Ciril v Podčetrtku ho-
norarno zaposli natakarico, na-
takarja. Informacije po telefonu
828-109 ali osebno od 11. do 20.
ure.
Studio za oblikovanje
Línea design
vam nudi storitve iz
industrijskega, grafičnega
in modnega oblikovanja.
Kompleksna ponudba od
ideje do izvedbe.
Telefon (063) 31-572.
V centru Celja
oddajam poslovne
prostore
v Zidanškovi ulici.
Prostori so velikosti od 25
do 200 ml
Informacije na telefon
32-854.
STANOVANJA
IŠČEM SOBO v Laškem aH Rim-
skih Toplicah. Šifra: NUJNO.
DVOSOBNO stanovanje na Zeleni-
ci v Celju, centralna kurjava, te-
lefon, zamenjam za hišo. Tele-
fon (063) 21-107.
V CELJU ali Žalcu najamem sobo,
nudim pomoč starejši osebi, ši-
fra: FEBRUAR.
ZAMENJAM novo enosobno sta-
novanje v Žalcu za večje v Celju
aH Žalcu. Telefon 28-966.
DEKLETU oddam sobo. Telefon
31-818.
MLAD PAR nujno išče sobo ali sta-
novanje v Celju. Telefon (0601)
41-717 dopoldan ali (0601) 42-
014.
OGREVANO sobo oddam fantu.
Cesta na Ostrožno 21, Celje.
GARSONJERO ali enosobno sta-
novanje išče zakonski par (30),
po možnosti s centralno In tele-
fonom v Celju ali okolici. Ponud-
be pod INŽENIR.
MANJŠE stanovanje ali garsonje-
ro najamem za več let. Nudim
predplačilo. Telefon (063) 25-
318, zvečer.

v NAJEM vzamem hišo v okolici
Celja. Telefon 25-105.
DIPL. inženir inštruira matemati-
ko, fiziko, kemijo za srednje šo-
le. Telefon 742-212, dopoldan.
ODDAJAM poslovni prostor, veli-
kosti 40 m^ Jenkova 26. Telefon
29-979.
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko,
angleščino. Telefon 21-971.
NA Ostrožnem oddam v najem
kmečko hišo z gospod, poslop-
jem. (061) 573-020, po 19. uri.
FANTA, ki sta v noči od 21. do 22.
decembra na poti od Prevalja
do Velenja izgubila dva paketa,
naj se javita na telefon (066) 74-
038.
PLESNEGA učitelja išče simpatič-
no in resno, a precej nespretno
dekle. Ponudbe pod OSNOVNI
PLESI.
KITARO poučujem. Telefon 33-
820.
ELEKTROMEHANIKA Boris Gojzd-
nlk, Gotovlje 138/c. Popravilo
gospod, aparata na domu:
elekt. šted., hladilnik, pralni
stroji. Priporočamo se na tele-
fon 711-606, 711-635.
NAGROBNI spomeniki in okenske
police po meri Iz domačega in
uvoženega granita In marmorja
15% ceneje. Marjan Amon, Sla-
tina 9 a, Šmartno v Rožni dolini.
Telefon 38-807 popoldan.
AVTOODPAD Škorjanec želi svo-
jim strankam v letu 1990 varno
in srečno vožnjo ter se priporo-
ča. Telefon 741-008.
IŠČEM inštrukcije angleščine za
srednjo teh. šolo. Inf. 741-717,
zvečer.
IŠČEM inštrukcije za nemški jezik
za višjo šolo. Prosim, če pokli-
čete na telefon 25-545, po-
poldan.
ODDAM več manjših prostorov za
predstavništvo ali mirno obrt.
Informacije Salon pohištva Cibi
Celje.
ROLETE in žaluzije v več barvah
Izdelujemo in montiramo. Tele-
fon 24-296.
Novi tednik je glasilo občinskih konferenc SZDL občin СеЏе,
Laško, Moziije, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah,
in Žalec.
Direktor TOZD in v. d. glavnega urednika: JOŽE CERO VŠEK
Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič
Odgovorni urednik Radia СеЦе: Milja Umnik
Predsednik časopisnega in programskega sveta: Viki Kranjc
Redakcija: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvim, Nataša
Gerkeš, Brane Jeranko, Nada Kumer, Edo Einspieler, Edi
Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena
Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka
Stopar, Tone Vrabl, Srečko Šrot, Janez Vedenik.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi.
Tajnica redakcije: Mojca Aužner.
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: ČOP Delo, Ljubljana
Cena posameznega izvoda je 7 dinarjev. Mesečna naročnina je
27 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 600 din. Številka žiro
računa: 50700-603-31198 - ČOP Delo, tozd Novi tednik, Trg V.
kongresa За, Celje. Telefon: 29431
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
¥ oglasnem oúdelku
No¥ega tednika na Tr-
gu ¥. kongresa 3/a od-
slej sprejemamo ogla-
se za tekočo šte¥llko
še ob ponedeljkih do
17. ure, objavo oglasa
pa je poslej mogoče^
naročili tUdI ¥sak dan
poleielonu.
DA BOSTE LAŽJE
OSTALI NAŠ
NAROČNIK
V letu 1990 boste vsi naročniki lahko
naročnino za Novi tednik plačevali
mesečno. Vsi naročniki imajo 10 odstotni
popust na ceno posameznega izvoda
časopisa, povrhu pa še en brezplačni mali
oglas in kot darilo še brezplačno čestitko
v sporedu Radia Celje.
Izračunajte - takšne ugodnosti vam lahko
ponudi le odlična hiša!
DA BOSTE LAŽJE
POSTALI NAŠ
NAROČNIK
Novi tednik je bran, Novi tednik je iskan.
Zagotovite si svoj izvod! Izpolnite
priloženo naročilnico in postanite član
družine odlične hiše, v kateri imate vse
naštete ugodnosti.
NOVI TEDNIK
63000 CELJE
Trg V. kongresa За
NAROČILNICA
Podpisani_
kraj_ ulica_ št__
pošta_naročam časopis »NOVI TEDNIK«
Začnite mi ga pošiljati dne
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
V_ dne_ _
podpis naročnilca
Pogrebne storitve
Pogrebna služba STRAHOVNIK Žalec z dolgoletno
tradicijo vam cb boleči izgubi bližnjega nudi
naslednje storitve po konkurenčnih cenah:
-	široka izbira krst in opreme
-	prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev)
-	dekoracija sobe, postavitev odra na domu
-	izkop grobnih jam in ureditev grobov
-	postavitev žarnih niš
-	ureditev kompletne dokumentacije
JOŽE STRAHOVNIK
Pogrebne storitve
Žalec, Vrečerjeva 3, telefon 712-703
Na uslugo smo vam ob vsakem času!
Zahvaljujemo se za zaupanje!
24. stran - 11. januar 1990
akcija n0ve6a tednika
Planinske koče niso
varne pred tatovi
Celjski planinci so zgrože-
ni; v koči na Korošici v Sa-
vinjskih Alpah so pred no-
voletnimi prazniki našli po-
polno razdejanje, tako da so
škodo ocenili na približno
21.000 dinarjev. Precejšnjo
škodo ima tudi Gorska reše-
valna služba.
Doslej še neznani tatovi
- nekatere sledi kažejo, da je
šlo za dva nepridiprava - so
v kočo na Korošici vlomili
med drugim decembrom in
božičnimi prazniki. Planinci
in miličniki so namreč dobili
obvestilo o vlomu 26. decem-
bra od planincev, ki so bili
na Korošici.
»Vlomili so v spodnje, go-
stinske prostore,« pravi
zdravnik in gorski reševalec
Samo Fokter, ki si je ogledal
razdejanje v koči. »Uničili so
vse zaloge hrane in pijače.
Odpirali in raztresli so vreč-
ke z moko, sladkorjem, te-
steninami, nekaj konserv in
pijače. Poleg tega so vlomili
v vse prostore in s tem nare-
dili še večjo škodo. Tudi
ključavnici s plinske postaje
in rezervoaija za vodo so od-
trgali.«
Vlomilcem očitno ni šlo
samo za to, da odnesejo kaj
vrednega in da se najejo, am-
pak so namerno hoteli nare-
diti čimvečjo škodo.
Nič kaj bolje jo niso odne-
sli gorski reševalci, ki imajo
v koči svojo omaro, kjer je
spravljena oprema za reše-
vanje.
»Omaro so odprli na silo,
odnesli pa so vse kar je bilo
kaj vrednega, predvsem vrvi
in vponke,« je škodo ocenil
Dani Kopušar, načelnik celj-
ske postaje GRS.
Korošica je v običajnih zi-
mah skorajda nedostopna,
predvsem zaradi nevarnosti
plazov. Letos pa je tudi tam
le 30 centimetrov snega, zato
je sorazmerno lahko priti do
koče. Planinci imajo za takš-
ne zimske obiskovalce ureje-
no zimsko sobo v koči, ki je
vedno odprta, v samo kočo
pa se lahko vlomi le v naj-
večji stiski. Vendar ob takš-
nih vlomih v stiski planinci
običajno ne naredijo velike
škode in jo kasneje tudi pri-
javijo in poravníóo. Tokrat
pa je šlo za očitni vandali-
zem, ko so vlomilci hoteli na-
rediti kar največ škode. Tudi
stranišče so si uredili kar
v sobah, tako da bodo imeh
planinci Še precej dela s čiš-
čenjem.
Razdejanje si je ogledal tu-
di ljubenski miličnik Boris
Kanduti, ki je nekatere pred-
mete, na katerih bi lahko bili
prstni odtisi in drugi uporab-
ni sledovi, odnesel v dolino.
Na Korošici je bilo namreč
premrzlo, da bi postopek
opravil kar tam.
Ko to poročamo, vlomil-
cev še niso našli. Planinsko
društvo Celje p¿ e tačas pri-
javilo še eno skupino (prav
tako neznanih) vandalov, ki
so bili v zimski sobi na Koro-
šici okrog novoletnih prazni-
kov. V sobi ni peči (so pa
oddeje), zato so si neznani
obiskovalci zakurili kar na
tleh. Strop (soba je na pod-
strešju) je začel že kar pošte-
no goreti, tako da je zimska
soba praktično neuporabna,
k sreči pa ni prišlo do večje-
ga požara, ki bi lahko upepe-
Ijil celo kočo na Korošici.
Poleg tega je neznanec
(neznanci) vlomil v bife Orlo-
vo gnezdo pri slapu Rinka.
Bife je v teni času prazen,
vlomilec pa je našel le nekaj
ostankov pijače, si natočil
šilček in na točilni mizi pu-
stil 3 dinaije za plačilo.
V tem primeru kakšne večje
škode ni bilo.
Vlom in vandalizem v pla-
ninah ni navadno kaznivo
dejanje, še posebej ne v takš-
ni visokogorski postojanki
kot je Korošica. Planinci, ki
se tudi pozimi odpravljajo
v gore, računajo, da se lahko
v skrajni sili zatečejo v takš-
na zavetišča in, v še bolj
skrajni sili, pridejo do po-
trebne hrane. Po zadnjem
vlomu in kuijenju pa na Ko-
rošici takšnega zavetja ne
bodo mogli iskati. K sreči
doslej takšnih vlomov ni bilo
veliko (zadnji vlom so celjski
planinci zabeležili pred tre-
mi, štirimi leti, a je bila ško-
da neprimerno manjša), to-
da, žal, se časi očitno spremi-
njajo.
SREČKO ŠROT
Razdejanje v planinski koči na Korošici.
Miličnik Boris Kanduti je stvari, na katerih bi lahko bili
uporabni sledovi, spravil v nahrbtnik in odnesel v dolino.
Leta 1900
Obdarila ga Je, on pa Jo Je okradel
Večkrat se po hišah v mestih pojavlj^o ubogi,
kateri pripovedujejo cele romane svojega življenja. Te
dni seje neki gospe predstavil mladenič in ji pripove-
doval svoje življenjske doživljaje. Ko je opazil, da se
gospe take pripovesti zelo dopadejo, je končal svoj
životopis s pripovestjo svojih denarnih zadreg, vsled
katerih je pripravljen gladovati ah pa prositi ljudi milo-
dare. Gospa je za čas šla v bližnjo sobo po nek^
denarja in prinesla nepoznancu darilo, kateri se je
zahvaljujoč poslovil. Pozneje so pa opazili, da ni šel
prazen, ampak da je odnesel tudi malo namizno uro.
Pozor, torej na vabljive pripovedovalce.
Ovadba za nasilje
Miličniki so pred dnevi na-
pisali ovadbo proti 24-letne-
mu Romanu C. in 19-letne-
mu Henriku Ž. in sicer zara-
di suma, da sta v noči z dru-
gega na tretji januar poško-
dovala več tujih stvari ter za-
radi nasilniškega obnašanja.
Vse to naj bi bila zagrešila
v kulturnem domu v Trob-
nem dolu pri Laškem.
Osumljenca sta se že кгО
kmalu zvečer začela izživljati
nad domačini, ki so se zbrali
v tem domu. Začela sta jih
izzivati na pretep, ko pa jima
jih ni uspelo izzvati, sta se
začela znašati nad opremo.
Razbijala sta stole, mize, ši-
pe, peč za ogrevanje sta vrgla
kar skozi okno. S takim raz-
bijanjem sta povzročila za
okoli 20 tisoč dinaijev škode
Temu njunemu prvemu
veselemu delu bo sledil pred
sodniki drugi, ki gotovo ne
bo tako vesel.
Potresi okoli Kršicoga
Potresni sunki, ki so v zadnjem času nekajkrat zatre-
sli kraje okoli Krškega, sicer niso segali tudi k nam,- (
vendarle pa je bilo zaradi njih zaskrbljenih tudi precej
ljudi z našega območja. Ne zaradi možnih posledic
samih potresov na njihove objekte, ampak zaradi
strahu, da bi potresi poškodovali krško nuklearko, ki
od nas le ni tako oddaljena.
Nad tako nevarnostjo so bili seveda najbolj zaskrb-
ljeni tudi okoliški prebivalci. Večino so strokovnjaki le
potolažili z izjavami, da je nuklearka grđena tako, da
prenese deseto stopnjo po Richteijevi lestvici (najmoč-
nejši sunek - prvi - je tokrat dosegel 3,4 stopnje,
kasnejši so bili šibkejši). Pavijo pa tudi, da vse šibkejši
sunki kažejo, da se tla umiiji^o.
96
POROČA
Celjski gasilci so prejšni
teden dvakrat gasili, k sreči
pa ni šlo za kakšna resnejša
požara. V Ulici frankolov-
skih žrtev 17a je zagorelo
v sobi civilne zaščite, kjer
je bilo le nekaj starih odej
in pa precej smeti, ki so se
tam nabrale. Ogenj tako ni
riaredil večje škode. Še naj-
več škode so naredili gasil-
ci, ko so morali vlomiti
v prostore, saj je bilo po-
trebno hitro gasiti, da se
požar ne bi razširil.
V soboto pa so gasilce
poklicali iz Ulice 29. no-
vembra. Vnel se je kontej-
ner, ogenj pa bi lahko poga-
sili tudi občani sami, če bi
se kdo spomnil in v kontej-
ner zlil vedro vode. Očitno
pa so občani menili, da ta
ogery ni v njihovi »pristoj-
nosti« in je prav, če se tudi
gasilci malo razmigajo.
Za kondicijo gasilcev je
poskrbela tudi avtomatska
naprava za javljanje poža-
rov v Tkanini, ki je v nede-
ljo kar štirikrat brez potre-
be zatulila.
Sicer pa so se gasilci tudi
v preteklem tednu ukvaija-
li z običajnimi opravili: od-
pirali so stanovanja, vozili
pitno vodo, držali stražo
med predstavo v celjskem
gledališču, opravili devet
cestnih reševanj in v treh
hišah črpali vodo.
PROMETNE NESREČE
Neizkušeni motorist
Pri prometni nesreči na
Ljubljanski cesti v Celju se
je v nedeljo ob 13. uri hudo
ranil 21-letni voznik motor-
nega kolesa Iztok Šuster iz
Celja. Pripeljal je od Medlo-
ga proti Čopovi ulici in pri
bencinskem servisu prestav-
ljal v nižjo prestavo, pri tem
pa zaradi prehitre vožnje in
neizkušenosti padel. Vozil je
brez vozniškega dovoljenja,
pri vožnji pa tudi ni uporab-
ljal zaščitne čelade.
Z motorjem brez luči
v nedeljo ob 17.30 uri seje
zgodila prometna nesreča na
magistralni cesti na Franko-
lovem; 22-letni Roman Gru-
šovnik iz Celja je peljal mo-
torno kolo od Stranic proti
Frankolovemu, vendar pa je
vozil brez prižgane luči. Zato
je motor spregledal 29-letni
Maijan Koštomi^j iz Arclina,
ki je od graščine z osebnim
avtom pripeljal na magistral-
no cesto. Pri trčenju je moto-
rist padel in se laže ranil, hu-
do paje bil ranjen njegov 12-
letni sin.
s ceste v breg
Zaradi vožnje z neprimer-
no hitrostjo se je zgodila tež-
ja prometna nesreča v petek
пекдј po poldnevu na magi-
stralni cesti zunaj Bezovja;
38-letni Georg Paute iz Celja
je peljal od Stopč proti Šent-
juiju, v ovinku pa je njegov
osebni avto začelo zanašati.
Zapeljal je s ceste ter trčil
v breg. Voznik se je pri tem
težko ranil.
Umrla v bolnišnici
Za posledicami ran, ki sta
jih dobila pri prometnih ne-
srečah že lanskega decem-
bra, sta v celjski bolnišnici
umrla dva udeležerica: 74-
letni Alojz Šanca iz Žalca se
je ranil 15. decembra na lo-
kalni cesti v Vrbju, 31-letni
Anton Ferme iz Pečovja nad
Štorami pa dan kasneje na
magistralni cesti v Šentjuiju.
Med vožnjo Je
Izgubil psa
Na svojevrsten način sta se
drugi dan letošnjega leta iz-
gubila Kan in Jaša - samec
in samica priznane pasje pa-
sme rotweiler. Njun lastnik
Rajko Šemrov ju je namreč
v Laškem naložil na prikoh-
co in z njima krenil na Roglo.
Ko pa je tu pogledal v priko-
hco in želel psa spustiti, je
bil seveda močno presene-
čen, saj je bila prikolica
prazna.
Ker se med potjo ni ustav-
ljal, seveda tudi ne ve, kje je
oba psa izgubil.
Povozil Jo Je vlak
Prejšnjo sredo je v Štorah
motorni potniški vlak do
smrti povozil 45-letno Berto
Strnad iz Štor. Kaže, da je
želela nenadoma prečkati
progo, strojevodja pa vlaka
ni uspel pravočasno ustaviti.
Bogat plen
Na našem območju je bilo
tudi pretekle dni precej raz-
nih vlomov. Z najbogatejšim
plenom je odšel vlomilec, ki
je v nedeljo popoldne obi-
skal stanovanje Bogomira L.
v Celju. Odnesel je namreč
kar za 16 tisoč dinaijev plena
v dinaijih in devizah.
Neznanci so pred dnevi tu-
di vlomili v osnovno šolo
Bratstva in enotnosti v Šent-
vidu pri Grobelnem ter od-
nesli nekaj mesa in vina.
V bližnji prodajalni Jelše pa
so se v notranjosti lotili že-
lezne blagajne, vendar jim je
ni uspelo odpreti.
Rane In hlad
Zaradi ran in podhladitve
je že prvi letošnji dan v celj-
ski bolnišnici umrl 45-letni
Leopold Čretnik iz Velike
Pirešice. Ranjenega in že
močno podhlajenega so ga
zjutr^ tega dne našli pred
vrati stanovanjske hiše, kjer
je prebival. Najprej mu je po-
magal krzyevni zdravnik, na-
to so ga prepeljali v celjsko
bolnišnico, kjer pa mu niso
mogli rešiti življenja. Kot ka-
že se je ranil pri padcu, ko se
je ponoči vračal od sosedov,
kamor je šel voščiti novo
leto.
Ljudi ne obešajo, ker
so ukradli konja, obe-
šajo jih zato, da bi ko-
nji ne bili v prihodnje
več ukradeni
Ne bomo sodili tiste-
mu, ki je ukradel na
stotine in stotine tiso-
čakov; sodili bomo ti-
stemu, ki ga je revšči-
na prisilila, da je ukra-
del groš
(Jozsef Katonai
NOČNE CVETKE
•	Edvard S. iz Škapinove
si prejšnjo sredo popoldne
ni znal več sam pomagati;
žena je razgrajala v stano-
vanju, Edvard pa ji ni bil
kos, zato je poklical milič-
nike. Možje postave so oba
zakonca opozorili, v poroči-
lu pa ni zapisano, če je bil
potem v hiši mir. Gotovo je
le to, da Edvard ta dan ni
več klical miličnikov na
pomoč.
•	Prejšnjo sredo so se
pred dijaškim domom
zravsali mladoletniki in se
kmalu nato tudi razbežali.
Miličniki še delajo seznam
vseh vročekrvnežev, spisek
pa bodo dali sodniku za
prekrške, ki bo organiziral
še eno srečanje druščine.
•	Štefan V. si je v petek
prislužil gostoljubje v pro-
storih za treznenje zaradi
prevelike trmoglavosti. Mi-
ličniki so ga zalotili vinje-
nega za volanom in mu pre-
povedali nadaljnjo vožryo.
Toda Štefan se je počutil
dovolj sposobnega, da vozi
naprej in je tvegal. A le do
ponovnega srečanja z mi-
ličniki.
•	V nedeljo so miličniki
našli na Mariborski cesti
Jožeta V., ki je kazal kaj
bome znake življenja. Ko
pa so se malo potrudili, je
Jože le začel bolj živahno
migati in si vsćO toliko opo-
mogel, da je prišel domov.
•	V ponedeljek so imeli
hišno »zabavo« v Šaranovi-
čevi 4. Na sporedu je bil
družinski prepir, predstavo
pa so prekinili miličniki,
ker je bila prehrupna. g g