H polti preje«««: l u telo leto naprej 26 K — h ■eeec , 8,20, Vapravnlitvo prejeau: n aelo leto naprej 20 K — h pol leta ietrt , ■Mec 10,-L Xn70, Ca pošiljanje na dom 20 k na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. NaroSalne in Imerats sprejema upravnlitvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovaca pisma ne vsprejemajo. Uredniitvo je v Semenskih ulicah SI. 2,1., 17. Izha|a vsak daa,izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 195. V Ljubljani, v torek, 26. avgusta 1902. Letnik XXX. Avstrijski Lloyd. Trst, 22. avg. Mnogo je 2e pisal tržaški laiki list »II Sole« o avstrijskem Lloydu in sedaj je zopet pričel z novimi članki, o katerih pravi, da jih je pisal neki visoki Lioydov uradnik. Ker daje naša država temu parobrodnemu društvu velikanske denarne podpore in ker gre ta denar tudi iz žepa slovenskih davkoplačevalcev, potrebno je, da se seznanimo tudi mi z razmerami — recimo jim: »tržaško-lloydskimi«. »U Sole« torej piše: »Bivši Lloydov direktor Janni je postal v malo letih miljonar in je prejel tudi več vitežkih odlikovanj. Janni je vstopil v službo pri Lloydu 1. 1869 in v kratkem času je bil imenovan predstojnikom pisarne v Carigradu. Od tu je bil prestavljen v Bombaj, kjer je imel pokojni Lloydov predsednik baron in žid Morpurgo veliko kupčijsko hiio. Ta je naročil Židu Janni-ju, naj nakupi na račun družbe najdražje pohiitvo za vse Lloydove urade, ki pa je bilo tako slano, da bi ne bili potrošili toliko denarja, ako bi bili napravili vso ono pohištvo iz samega srebra. Po velikem Morpurgovem prizadevanju je bil žid Janni imenovan direktorjem. Kakor tak imenoval je hitro svojega brata predstojnikom pisarne za Dalmacijo, dasi bi bil moral priti na to mesto mož, ki bi bil pognal hrvaški jezik, ker je nad 80 odstotkov popotnikov hrvaške narodnosti prisiljeno govoriti s predstojnikom te pisarne. In to bi bilo toliko pravičnejše, ako se pomisli, da so dosegli nemški poslanci v državnem zboru, da morajo znati Llcydovi uradniki, ki so v službi v pristaniščih vstočnega morja, nemški, ko vendar govore v teh krajih toliko nemški, kolikor pri nas Japonski. Morda že mislijo prevroče nemške glave, da se bo slišal nemški jezik po vsem sredozemskem morju? Drugega svojega brata imenoval je žid Janni lloydovltn agentom v Milanu in kakor ta kemu izposloval mu je tudi mesto direktorja filijalke kupčijske hiše P. Parisi v Milanu. V plačilo je dovoljeval Janni tej hiši vse mogoče olajšave, dokler niso oVadili teh nepoštenih operacij trgovinskemu ministerstvu. Direktor Janni je bil v osmih letih dvajsetkrat odlikovan z različnimi vitežkimi odlikovanji. Pri zadnjih driavnozborskih volitvah hotela ga je kandidirati v Trstu ka-moristično-židovska stranka v prvem razredu, a praktični žid Janni ni hotel sprejeti te ponudbe. Janni, kakor je vsem znano, je sin ubogih starišev in žena mu ni prinesla niti nov-čiča. Ali pri vsem tem si je kupil vilo »Anna« za 120.000 kron, kakor hitro je bil imenovan direktorjem in dasi je imel kot direktor letne plače 16.000 kron. Zraven tega vzel je v mestu krasno stanovanje, za katero je plačeval vsako leto 4000 kron; kupil si je kočijo z dvema konjema in drugo z dvema malima konjičkoma za svoje otroke; materi in dvema svojima sestrama je dajal vsako leto 8000 kron ! Priatejmo tem številkam še stroške za izobrazbo otrok, za izlete, za veselice vseh mogočih vrst, za razkošno življenje, za gledišče itd. — in uveriti se moramo, da je bil Lloyd — Janrtijev. Nasledniki in prijatelji Jannijevi nadaljujejo delovanje poslednjega. Te dni so poslali parobrod »Melpomene« na Angleško v popravo, dasi bi ga bili lahko popravili v Trstu in tako dali delo domačim brezposelnim delavcem. Parobrod »Nippon« kupila je družba pred kratkim za en milijon in dvesto tisoč goldinarjev na — Angleškem. V Trstu zgrajeni parobrod »Avstrija« ni stal niti enega milijona goldinarjev, dasi je mnogo večji in pripravnejši od »Nippona«. Naj zadostuje samo ta izgled, kako zna gospoda pri Lloydu praktično izvajati latinski rek : »Pro domo mes.« »II Sole« zahteva od državnih poslancev, naj stavijo pogoje vladi, ko bo na dnevnem redu podpora Lloydu, in naj zahtevajo, da se bo oziralo na domače delavce. Nagodbena pogajanja. Izjave raznih listov o teku nagodbenih razprav so razun v vladnih listih povsod zelo pesimistiške in kažejo, da bo Avstrija tudi to pot podlegla vsemožnim Madjarom. Sploh so vse dosedanje razprave bolj podobne komediji, kakor pa resnim dogovorom. Pred nekaj dnevi so namreč vladni listi z velikim ognjem napovedovali, da se doseže sporazumljenje v najbližnjih dneb; Szell in Koerber s tovariši sta se res sešla na Dunaju in vspeh tega sestanka je edino le ta, da smo bogatejši zopet za eno razočaranje. Koncem tekočega tedna se ekscelenci zopet snideta in sicer v Budimpešti, da pokažeta ogrski, posebno pa avstrijski javnosti, ker za to se pravzaprav gre, koliko se je bilo treba potiti, da se je izvela nagodba. Zavlačevanje tedaj pač ne more imeti drugega pomena, nego da se pokrije Koerberjev korak nazaj. Ko se mož v potu svojega obraza z nagodbene arene vrne v parlament, bo ta vendar imel usmiljenje z možem, ki se je tako dolgotrajno bil s Szellom, in to tudi tedaj, akoravno si bo Szell od veselja mel roke, da je dal Blabejemu tako krepko zaušnico. Sicer je pa že gotovo, da imajo Ma-djari svoj plen že davno v rokah, ker sieer bi »PeBter Lloyd«, ki se je še pred enim tednom resno bal češke obstrukcije, sedaj ne pisal, da sicer dr. Stransky rjove kot lev, a da se mu ne bo posrečilo vzbuditi češkega leva. Torej Szell prav nič več ne dvomi, da v parlamentu prodre nagodba, in tudi ve, kako se to izvrši na korist Madjarom. Vlada proti Čehom. Na opetovane, v raznih čeških listih izražene grožnje, da vlada ne dobi nagodbe, ako na celi črti ne ustreže češkim zahtevam, se je oglasil te dni neki vplivni politik, o katerem se ne more tajiti, da ne bi imel ozkih zvez z vlado, ter jel svariti češke kroge, naj se ne prenaglijo. Mož prihaja namreč s senzacijonelnim razkritjem, da njegovemu mnenju, češ da se treba pred sestankom državnega zbora zagotoviti pred obstrukcijo — ne pritrja le dr. Koerber, ampak tudi drugi krogi, ki so nad njim. Zato vlada že v septembru pojasni strankam, da se pogodbe, sklenjene z Ogrsko in inozemstvom, na vsak način aktivirajoče ne s parlamentom, pa brez parlamenta! V tem poslednjem slučaju pa ne stopi § 14 v veljavo, ampak poseže so še globlje. Ako se dogovor b strankami ne posreči, smemo pričakovati drugih iznenadenj, gotovo pa je, da v tem slučaju ta vlada >n ta parlament nadalje ne obstaneta več. Po tem možu torej vlada nastavlja češki delegaciji nož na vrat: ali naj glasujejo za nagodbo, kakor jo hoče imeti Szell, ali pa se Koerberjeva vlada umakne in parlament z njo, ter se brez nju uveljavi ravno taka nagodba, katere sedaj ne marajo. Kaj neki odgovore Čehi in drugi ljudski prijatelji na take grožnje? Shod nemških katolikov v Mannheimn. V nedeljo popoldne se je otvoril splošni 49. nemški katoliški shod v Mannheimn, pri katerem je prisotnih na desettisoče ude-ležnikov iz vseh delov zahodne Nemčije. Slavnostnega obhoda pred pričetkom zborovanja se je udeleiilo nad 170 delavskih društev z nad 20.000 člani. Shodu prisostvujejo poslanci Bachem, Cahensly, Das-bach, Gruber, Pichler, Porsch, Roeren, acho dler in Trimborn. Shod je z vnetimi besedami pozdravil freiburški nadškot, ki se je posebno pohvalno izrazil o impozantni ma nifestacijski prireditvi delavskih društev, ki je dokaz, da je človek lahko tudi delavec, ne da bi moral slediti rudeči zastavi. Edino cerkev more in hoče delavstvu pomagati, ker je nje glavna naloga v politiki, da pospešuje delavske interese. Tem navdušenim besedam so sledili Se mnogi drugi pozdravni govori. Prvo redno zborovanje se je pričelo včeraj dopoldne. Francoski generalni sveti in Com-besova gonja. V glavnih mestih posamnih lrancoskih okrajev zborujejo sedaj generalni sveti, po naše nekaki okrajni zastopi ali mali deželni zbori, ki Be naravno vsi pečajo z najnovejšo gonjo parižke vlade proti kongregacijskim šolam. Židovski listi, torej viri, ki kaj neradi kaj povedo, kar bi bilo v prilog katoličanom, so že prve dni objavili daljšo vrsto imen onih generalnih svetov, ki so izrazili vladi svoje ogorčenje nad takim postopanjem. Sedaj pa pride oficielno poročilo o teh izjavah, ki je v dijamentralnem nasprotju s prvotnim poročilom židovskih listov. Vlada namreč pravi, da je 47 generalnih svetov vladi čestitalo na vspehu pri zatvarjanju kongregacijskih šol, 13 svetov se je izjavilo za zopetno otvoritev šol, 13 jih je zavrglo enake predloge; dva sta se izjavila za slo-bodo pouka, trije so tak predlog zavrgli, štirje generalni sveti so izrazili vladi ogorčenje, pet jih je pa bilo proti takemu predlogu. V vsem je torej po vladnem računu z vlado 68 generalnih svetov, proti njej pa le 19. Tem številkam kajpada niti Combes sam ne veruje, a kakor povsod, hoče tudi tu prikriti resnico. Ljudstvo samo sodi seve drugače. Iz brzojavk. Proti dvoboju. Pravila nedavno zasnovane lige proti dvoboju je notranji minister odobril. — Skupne konference. Včeraj sta se posvetovala na Dunaju o carinskem tarilu poročevalca ogrski ministerialni svetnik Biro in avstrijski pl. Rossler. — Perzijski šah je včeraj zjutraj odpotoval iz Londona v Francijo. — Radi slovanskega bogoslužja odložil županstvo je župan mesta Krk P u g 1 i a. Hotel je s tem protestirati proti uvedbi Btaroslovenščine v stolni cerkvi. — K r ii g e r in B o t h a. Pri zadnji konferenci burskih generalov v Utrehtu je pro drl z vsemi svojimi predlogi general Botha. S KrUjerjevo nespravljivostjo sta se strinjala edina Leyds in Reitz. — Revolucija v Venezueli. Ameriški poslanik javlja, da so 22. t. m. vladne četo zopet zasedle Carupano in sicer baje brez boja. — Španski kralj Alfonz XIII. obišče še tekom letošnjega leta cesarska dvora na Dunaju in v Berolinu. — Ruski car Nikolaj pojdevRimin obišče pri tej priliki tudi papeža v Vatikanu. — Proti politiki španske vlade se je izjavil v Madridu v nedeljo mnogobrojno obiskani shod. Izvolili so poBebni odbor, ki sporoči dotične sklepe vladi.— Bolgarska vlada proti macedonskemu odboru. Policija je predvčeranjim v Zofiji prijela novo četo 50 mož, ki jo je osnoval Saratov odbor. Četa se je hotela podati v Macedonijo. Izdali bo jo člani Tončevega odbora. Kdo naj gre z dobrepoljske šole t H. Iz Dobrčpolj, 25. avg. Z dopisom »Slovenca« iz Dobr^polj smo zadeli v črno. Sobotni »Narod« na uvodnem mestu razgraja zaradi tega, zmerja in žuga, kakor je njegova navada, -- toda o stvari sami — molči. Zato je tudi r e b , kar smo pisali, da postane g. Pirnat žrtev osebnega sovraštva — naj se to še tako zagrinja in pokriva ter govori, da pojde le vsled tega, ker se proti dež. nadzorniku ni dovolj dostojno obnašal. Res je tudi, da se hoče uriniti na njegovo mesto človeka, ki je v zvezi z dogodkom k dr.e 9. nov. 1901 v Mariboru, JosefsBtrasse 1, o katerem smo pa molčali, ker nismo hoteli narediti konca — njegovim študijam. In tako je tudi res, da se hoče držati v šoli — tako žensko — kakor je Kadunjčeva Pepa ... Tako, kakor piše sobotni »Narod«, govori vedno naš nadučitelj, ko se vozari po dolenjski železnici in nadleguje s svojimi obiski gg. kolege in somišljenike — in podrejeno učiteljstvo je tega vajeno in mu je seveda zaradi toga tudi zelo »hvaležno«, le žal, da mu ne more storiti enake usluge,' ker ne potuje toliko in ne govori toliko . . . »Narod« govori tudi o impertinenci. Mi smo seveda impertinentni, ker se branimo. Mi mislimo, da to ni impertinenca. A kako naj imenujemo to, da nadučitelj raz-naša okrog uradne tajnosti, ki se tičejo njegovega učiteljstva? Tako so ženske v Orteneku prej vedele, kaj se bo zgodilo Pirnatu, kakor on sam ; uradno poro-6 i I o d e ž. šol. nadzornika je dal nadučitelj na razpolaganje uredništvu »Naroda«, a svojemu učiteljstvu, kateremu je namenjeno, tega ni pokazal. Pred 14 dnevi je bila v »Narodu« beležka o neki uradni stvari, katere ni mogel nihče drugi priobčiti, kakor nadučitelj Engelman. In še mnogo takih stvari je, katerih se bo pa moral nadučitelj rad ali nerad odvaditi, naj službuje na tej šoli Peter ali Pavel. O anarhiji tudi govori »Narod«. Ima čisto prav, samo pove naj, kaj neki je Kadunjčeva Pepa, ki navzlic opominom učiteljstva in njenega gospodarja loputa z vratmi, seka med šolskimi urami pod okni drva, rožlja s posodo itd. Seveda je vse učiteljstvo na tej šoli zanikamo in ničvredno. Tako govori »Narodov« dopisnik od tistega hipa, ko je Engelman se potegoval za Dobrd-polje. V veliki naglici je pa vendar »Narod« še zapiBal 1. da je šola v Dobrepoljah dandanes jedna najslabših in 2. da nadučitelj ne more vzdržati discipline. To stoji v sobotnem »Narodu«, v žurnalu g. Engelmana, in to je resnica. Nas to priznanje prav veseli. Ko bi mi dali tako u b o ž n o Spričevalo nadučitelju Engelmanu, bi nam ne verjeli, bi nam očitali, da ga obre-kujemo, da ga žalimo itd. Tega seveda »Narodu" ne morejo očitati, saj je to ubožno spričevalo liberalec spisal, zato je resnično. Sa mnogo imamo na jeziku, pa vidimo, da ae je o tej stvari že zadosti govorilo. A rečemo še to-le: Naj šotake oblasti ukrenejo tako ali tako, z nade iole bo morala tudi Pepa. Seveda, ako se šolskim oblastim zdi potrebneje, da ostane Pepa — na svojem mestu — potem naj razprši učiteljstvo, a semkaj naj pošlje nekaj pristašev ,,svobodne ljubezni". Potem bi bila šola menda po liberalnih nazorih. Dvomimo pa, da bi tak škandal mirno gledalo naše ljudstvo. Književnost in umetnost. Molitvenik »Najboljša mati' je izšel v tretji pomnoženi izdaji. Namenjen je Marij, družbam in vsem častivoem Marijinim. Vsebina tej izdaji je v marsičem različna z ono v prvih dveh izdajah. Nekaj se je izpustilo, kakor »Počeščenje sv. R. Telesa« in »Male dnevnice«. Še več se je pridejalo; tako iz novega katekizma jutranja in večerna molitev, dober namen in tri božje čednosti; iz »škofijskega lista« dodatek k večerni in jutranji molitvi; Marijini devet-dnevnici se je pridružila devetdnevnica v čast presv. srcu Jezusovemu; dodejanih je več molitev v čast Materi .božji in svetnikom. Posebno prav bcdj prišle »molitve pri bolnikih in umirajočih«, ki so sprejete iz ljubljanskega obrednika. Zavoljo različnosti vsebine bodo po tej izdaji z veseljem segli tudi tisti, ki so prvi dve že premolili. Papir, tisk, oblika, vez, vse okusno. Dobi se molitvenik v elegantni vezi za 3 krone, v us>njasti z zlato obrezo za dve kroni in platneni za poldrugo krono. Kdor hoče imeti molitvenik skupaj vezan z Vodilom, dobi oboje skupaj po istih treh cenah: 3, 2, 1 in pol K. Vodilo samo v platnu velja CO h. Male dnevnice zaso se dobe po 15 h. Po pošti velja vsaka posamezna knjiga 20 h več. Ce ima kaka družba svoja posebna pravila natisnjena v formatu »Vodila« in mo-litvenika, j>h labko dopcšlje knjigovezu Fr. Breskvarju ali Iv. Bonaču, in se bodo Bkupno z »Vodilom« in molitvenikom zvezala. — Zi slabovidne se dobi Vodilo z molitvenikom v velikem vidnem tisku po 3, 2, 1 in pol K. Naročila sprejema: »Ničma-nova« prodajalna v Ljubljani; več izvodov skupaj razpošiljata tudi zgoraj imenovana knjigoveza mesto založnika. V. pl Haardtov »Zemljepisni atlas" za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom, priredil profesor Fr. Orožen. Izdanje II. s 14 zemljevidi in listom, razlagajočim prvi zemljevid. Odobren z odlokom c. kr. mini-sterstva za bogočastje in nauk dne 16. apr. 1902, št. 9019. — Prvi zemljevid razjasnjuje temeljne pojme o razumevanju zemljevidov, nato pa slede zemljevidi v tem vsporedu, da pridejo najprej domači kraji, potem pa tuji. Tako vidimo najprej okolico Ljubljane, Gorice in Trsta, potem pa slede goro- in vtdopisni zemljevid Kranjske in Primorske, potem pa navadni zemljevid istih dežela, avstrijske planinske dežele, goro- in vodo-pisni zemljevid Avstrijsko-Ogrske, nato navadni zemljevid obeh, srednja in južna Evropa, cela Evropa, Azija, Afrika, Amerika, Avstralija in Polinezija in slednjič Polute: zahodna in vzhodna, severna in južna ter severne polarne dežele. Znani H o 1 z 1 o v zemljepisni zavod na Dunaju (IV., Luisengasse 5) je izdal ta zemljepisni atlas z znano točnostjo v tisku. £a ljudske šole je prav primeren in vreden priporočila. Dnevne novice. V Ljubljani, 26. avgusta. Presentacija. C. kr. deželna vlada za Kranjsko je prezentirala za župnijo Stara Cerkev pri Kočevju č. g. Josipa E p p i c b a , kapelana v Kočevju; za župnijo Mošnje pa č. g. Ivana Trpina, beneficijata in kapelana v Šmartnem pri L;tiji. Shod na Prežganjem Minolo nedeljo popoludne je deželni poslanec Žitnik na Prežganjem poročal o delovanju kranjskega deželnega zbora v zadnjib dvanajstih letih. V dveurnem govoru je obranim volivcem poljudno pojasnjeval nalogo dež. zbora, razne rastoče deželne potrebščine za deželno kulturo, dobrodelne naprave, šolstvo, ceste itd., ter dotične izdatke. V poročilu se je govornik dotikal raznih lokalnih vprašanj v volivnem okraju ter obširneje pojasnil tudi vzroke obstrukcije v zadnjem zasedanju, llekel je mej drugim: Volivni red, ki ga imamo, je očevidno prikrajšal pravice kmečkih občin glede števila zastopnikov v dež. zboru. Vse opravičene zahteve kmečkih občin, oziroma njihovih zastopnikov so bile vedno odvisne od milosti poslancev, ki zastopajo veleposestvo, mesta in trge ter tr-govsko zbornico. Od 1. 1895 pa je liberalna slovensko-nemška zveza v dež. zboru polagoma začela izvajati znano geslo: »Liberal- cem groš, klerikaloem knof«. Ko je pred leti tukajšnje županstvo za neko vas vložilo prošnjo, naj bi dež. odbor za potreben vodovod dovolil vsaj 200 gld. podpore, bila je prošnja odbita z edino motivaoijo, da ste volili klerikalne poslance. Tako pristransko postopanje dež. odbora se samo ob sebi obsoja. In letos je nasprotna večina hotela v dež zboru sploh strahovati kmečke zastopnike že pri razdelitvi članov v odseke. Prišli pa so v zbor odločnejši zastopniki kmečkih občin, in bilo je torej naravno, da niso hoteli biti nakovalo. Vspešno delo v dež. zboru bode le tedaj mogoče, ako se pravično in nepristransko uvaiujejo potrebe cele dežele, osobito pa kmečkih občin, ki so be od leta 1861 zanemarjale skozi desetletja Kmečki zastopniki bi ne vršili Bvoje naloge, ko bi molčali ter ne branili pospodarskih, po litičnih, ter vsled nenaravne liberalne koalicije tudi narodnih pravic svojih volivcev in prebivalstva sploh. Žito je in ostane prva točka katolisko-narodne stranke: Prememba deželnega volivnega reda I Ako gospodje, ki sede na veji, sami nočejo iz-podžagati veje, naj pomislijo, da ta veja trohni in da se v doglednem času sama od-krhne od debla. — Zbrani volivci bo opetovano živahno pritrjevali govorniku ter na vdušeno zaklicali »živeli«, ko je konečno domaČi gosp. župan Gole kot predsednik shoda predlagal zaupnico katoliško-narodnim poslancem. Na shodu je vlado zastopal g. nadkomisar Lapajne iz Litije. Sestanek katoliško-mislečega di-jaštva. Danes in jutri se vrši v Ljubljani sestanek slovenskega katoliško mislečega di jaštva. Danes zvečer je pozdravni večer ob 8. uri na vrtu gostilne pri „Zvezdi" (Krisch, prej Ferlinz), Cesarja Jožefa trg. — Jutri v sredo je zborovanje in sicer dopoldne : 1. Ob 8. uri zjutraj sveta maša pri uršulinkah. 2. Ob 9. uri otvoritev shoda v veliki dvorani .Katoliškega doma" po predsedniku pripravljalnega odbora. 3. Volitev predsedništva. 4. Predavanja: a) Religija in morala, predava g. Fran Zsjo, bogosloven, (Ljubljana), b) Homeopatija, predava gosp. Ivan llubad, medicinec, (Dunaj, Danica). Popoldne : 5 Točno ob 2. uri v veliki dvorani „Katol. doma" sestanek prijateljev »Zore*. 6. Ob 3. uri začetek predavanja : a) »Vul-kanizem«, predava gosp. Fran Kolenc, naravoslovec, (Gradec, Zarja), b) Cerkvena uprava inkvizicije v svitu resnice in pravice, predava gosp. Ivan Kogelnik, bogoslo-vec, (Celovec). — Jutri zvečer ob 8. uri priredi dijaštvo komerz v gostilni pri »Zvezdi« (Krisch, prej Ferlinz) Cesarja Jožefa trg. Pri komerzu Bvira »Ljubljanska društvena godba«. — Sestanek zaključi skupni izlet v četrtek dne 28. avgusta v romantični V i n t g a r. Odhod z gorenjskim vlakom z južnega kolodvora ob 7. uri 5 minut zjutraj. Nove šole v Dobrepoljah V četrtek je bila komisija zaradi treh novih šol v Dobrepoljah in sicer: v Kompoljah, Ponikvah in Iločevji. Te stavbe bi veljale najmanj 75.000 K. To je pač svota, katere prizadete občine ne zmorejo. A nekaj se za razbremenjenje učiteljstva lahko stori, namreč, da se šola razdeli na deško štiri-razrednico in dekliško dvo- oziroma trorazrednico s poldnevnim poukom, kakor je že v Ribnici. Učiteljska imenovanja na Goriškem. C. kr. okrajni šol. svet za goriško okolico je imenoval nadučiteljem v Batujah učitelja Franca M e r 1 j a k v Plaveh, defin. učiteljem v Av-čah potov, učitelja Riharda G o r j u p v Srednjem Kambreškem, defin. učiteljico v Ajdovščini tamošnjo prov. učiteljico Franjo K r a j n i k ter premestil nadučitelja Avgusta P o b e r a j iz Kala v Kojsko, prov. učitelja Rudolfa Kumar iz Grgarja v Št Martin, učitelja Franca K r i ž m a n iz Ri hemberga na mesto nadučitelja v Sempasu, učitelja Vinka Gregorič iz Rupe v Dol. Vrtovin, potov, učitelja Maksa K u n t i n v St. Mavru Podsabotinom v Ločnik (slov šola), od koder je premeščen učitelj Josip B a 1 i č na Vrh pri Rubijah; potoval, učitelja Antona M u š i č v Gor. Tribuši-Kr-tovšček v Plave. Nadalje je imenoval prov nadučiteljem v Kalu učitelja Josipa E r z e -t i č tamkaj, potov, učiteljem za Vrata-Gor. Lokovec Rafaela F a j g e 1 j, za Srednje- Kambreško I. D r o f e n i k , za Podlako Dol. Lokovec Josipa B r i c , učiteljem pri Voglarjih Henrika K 1 a v o r o , v Rihem-bergu Franca Z o r n , v Podgori (ital. šola) Josipa C e s c h i a , za prov. učiteljico v Kalu b fijo V i 1 h a r, v Ozeljanu Ljud milo Eržen, v Ročinju Marijo K o v a -č i č , v Grgarju Matildo L e o k e r in za suplentinjo v Renčah Josipino S e d e j. Učitelj ca Jadviga S t r e 1 je premeščena iz Grgarja na jednorazrednico v Lokvah, od koder gre učitelj Karol F i 1 i p i č v Viš-njevik. Benedik — pobegnil. Notarski pisar Benedik, ki jo imel posebne zveze z velikolaško posojilnico, oziroma z njenimi strankami — je pobegnil. Užival je posebno naklonjenost gotovih oseb, ki s d mu dale potrebno prostost Drugi teden se bodo prodajale njegove pre mičnino, katere je zarubila oškodovana — posojilnica. Kdor hoče imeti kak spominek na tega pristnega liberalca uzor-moža, si kupi lahko kak prstan ali uro. Na shodu v Središču je bilo 1500 zborovalcev. Poleg dr. Ploja in dr. Rosina je govoril tudi poslanec S p i n č i č. Gledališko nabavo na korist družbe sv. Cirila in Metoda ter dijaške kuhinje v Kranju je priredila v nedeljo, dne 24. t. m. mladina vPodbrezjah na Gorenjskem bivajočih lotoviščarjev. Mlade igralke in mladi igralci so igrali Stritarjeva dramatična prizora »Prijatelj« in »Pravdarja«, proizvajali s petjem burko »Podbreška vojska« in »Zvonik sv. Mirka v Benetkah«, plesali kolo po napevu hrvaške nar. peBmi »Setao so junak mlad« ter poli več narod, pesmi. Veselico so počastili b svojo navzočnostjo gosp. drž. poslaneo Jožef Pogačnik iz Podnarta, g. okrajni glavar Alfonz Pire, g. cesar, svetnik župan a a v n i k iz Kranja, g. monsignor prol. Tomo Zupan z Okroglega, domači g. župnik Mihael Koželj in poleg domačih Podbrežanov več gostov iz bližnje okolice. Čistega dohodka je bilo 128 kron. Spomenik cesarju Jožefu bodo prihodnjo nedeljo odkrili v Radgoni. Učiteljski veteran. 94tetnico bo obhajal v septembru vpokojeni učitelj g. Andr. T u r k v Št. Vidu pri Zatičini. Ravno pred 70 leti je pričel svojo učiteljsko službo v Trnovem v Ljubljani. V letu 1870 je stopil v stalni pokoj. Duševno in telesno je starček jrimeroma še dokaj krepak. Umrl je v Marenbergu grajščak in trgovec g. Andrej Suppanz v 43 letu svoje dobe. V Rogatcu je umrl trgovec g. Jožef Drobnič, star 57 let. Bolnica usmiljenih bratov v Gorici je vBa prenovljena. Prijor dr. Heilioger jo je uredil po najnovejših zdravstvenih izkušnjah, tako da se lahko kosa z vsako moderno bolnico. Stroški za prireditev operacijske dvorane znašajo 6000 K. Reka rabi -- dvanajst milijonov. V kratkem se bo posvetoval reški občinski Bvet o najetju posojila 12 milijonov, s katerim hočejo konsolidirati stare dolgove in izvršiti več nujno potrebnih javnih del. Samomor starčka. Dvainsedemdeset-letni Tomaž Frančiškovlč, umirovljen pilot, je skočil v ViSnjevici pri Reki v vodnjak. Prišli so požarni brambovci s Sušaka z lestvami, a ga niBO mogli rešiti. Pravijo, da se mu je zmešalo. Avtomobili mesto ievoščkov in tramvaja. Na Reki se je osnovala delniška družba, ki bo uvedla avtomobilski promet. Na dveh progah: Reka - Pečine in Reka-Opatija Ika Lovrana bo reden avtomobilski promet. Na enem avtomobilu bo prostora za 6—24 ljudi. Družba je že dobila koncesijo od obeh vlad. Samomor v ječi. V koperski ječi se je obesil v petek 231etni kaznjenec Vincenc Facchinelli iz Civezzana na Tirolskem. Pokopali so ga na tamošnjem pokopališču Facchinelli bi bil končal svojo kazen meseca avgUBta prihodnjega leta. Vzrok samomoru ni znan. Zblasnel je v Mariboru pekovski pomočnik Pongračič iz Varaždina. Gibanj« mej tržaškimi trgovskimi pomočniki. Uslužbenci trgovine nadrobno v Trstu so imeli shod, na katerem so se posvetovali o zahtevah glede zboljšanja svojih razmer, katere zahteve bodo stavili svo jim gospodarjem. Na shodu so sklenili enoglasno, da se stavijo gospodarjem trgovin sledeče zahteve: 1. Trgovine naj bi se odpirale zjutraj ob 8. uri in zapirale zvečer ob 7. uri; za kosilo naj Be dovoli uslužbencem dvouren počitek. 2. Popolni nedeljski počitek. 3 Vsak uslužbenec naj bi tekom poletja dobil 15dnevne počitnice. Rimske izkopine. Iz Pulja poročajo, da so izkopavanja na mestu, kjer je nekoč stalo rimsko mesto Nesaetium, imela velik vspeh. Našli bo sledove rimske vojne ceste, dobili so stare grobove, denarja itd. Ižkopavanje se nadaljuje. Radi lovske tatvine bo aretirali župana Jakoba Beryhoferja iz Hala na Gorenjem Štajerskem. Zveza slovenskih pevskih društev se baje ustanovi pri pevski slavnosti dne 7. sept v Ptuju. 101 odlikovanje je dal nemški cesar Lloydovim uslužbencem. Kakor znano, je bil parnik avstrijskega L'.oyda »Nadvojvoda Fran Ferdinand« pripeljal iz Kitaja tisti nemški batalijon, o katerem se je toliko pisalo ui govorilo. Kako eo smešni! Lahi se Bklicujejo vedno na od njih sestavljeno statistiko, kadar hočejo dokazati čisto laški značaj tržaškega mesta. Dobro. Oni trde celo, da je ta štatistika le njim na škodo Tudi to jim verujemo, ker po njih lastni Statistiki je v Trstu VBak tretji Slovenec voliveo, a šele komaj vsak petnajsti Lah! Po njih laBtni Statistiki je nadalje tudi šolski pouk ta: Na vsakih 6 Slovencev v Trstu in okolifi pride po 1 Šolski otrok, a na vsakih 12 Lahov pride še le po 1 učenec. Nikakor se torej ne čudimo, če že jočejo laški listi, da je v Trstu premalo laških šol. Ali naj nam le pridejo še enkrat s trditvijo, da mi ne stojimo na isti visočini omike, kakor Lahi, ko jih po njih lastni štatistiki kar še enkrat toliko prekašamo ! Samomor delavke. Blizu pokopališča v Peravi pri Beljaku je te dni skočila v Dravo 521etna delavka Ana Rabič, pristojna v Dovje na Gorenjskem. Trupla še sedaj niso našli. Pri streljanju ponesrečil se je 23. t. m. v Nevljah 191etni delavec Fr. Kotnik. Moinar se mu je razpočil ter mu odbil palec in kazalec na desni roki. Prepeljali so ga v deželno bolnico. Shod avstrijskih zdravnikov se vrši v dneh od 6. do 10. sept. v Črnovicah. Ljubljansko zdravniško zbornico bo zastopal g. primarij dr. V. Gregorič. Kača pičila vola. Minoli teden je posestniku Fr. Udoviču v Črmošnjicah poginil vol, ker ga je na paši pičila kača v ustnico. Most čez Savo pri Zagorju par Bto metrov pod postajo so začeli te dni graditi. Obrežni zid bo iz betona, most železen. Vezal bo župnije St. Jurij, Doboveo in Pol-šnik z železnico in Zagorjem. Morda se bodo Bedaj slavna županstva kaj bolj potrudila za popravo občinskih cest. Treba pa bo misliti tudi na cesto ob Savi do Litije, ker zdaj se iz Zagorja z vozom skoro nikamor ne pride. Ameriške novioe. Dva osebni vlaka trčila. Na železnici Milwaukee and St. Paul je blizu Rhodesa, Ja., dne 6. t. m. popoldne z delavci napolnjen osebni vlak trčil ob drug osebni vlak. Sunek je bil tako močan, da sta se razbili obe lokomotivi. Ubita sta oba strojevodja ter devet drugih delavcev, ranjenih pa nad 20 delavcev. Iz-mej osobja drugega vlaka ni nibče ponesrečen. Nezgode je kriv vlakovodja. — Roparji napadli vlak. Blizu Marcusa, 111., so isti dan roparji napadli osobni vlak. Ekapresni voz so razstrelili z dinamitom ter odnesli okrog 2500 dolarjev. Dva lopova sta prisilila vlakovodjo, da je ustavil vlak. Enega roparja so ustrelili, drugi so ušli. — Kon-venoije zveze katol. društev se ja v Chicagu udeležilo nad 600 delegatov, mej temi dva Skola. — Strela uda-rila v zvonik. V zvonik cerkve sv.' Martina v Toweru, kjer iupnikuje č. g. A: Smrekar, je udarila strela in ga takoj užgala. Škode je 25.000 dolarjev. -Pet-najst kaznjencev pobegnilo je iz kaznilnice v Nashville. Z dinamitom so razstrelili v zid luknjo, pri čemer je enega beguna ubilo. 30.000 kron znaša glavni dobitek olomuške razstavne loterije. Opozarjamo, da bo žrebanje nepreklicno dn6 25. septembra 1902 in da bodo dobitke za-lagatelji po odtegnjenih 10% izplačali v gotovini. / Ljubljansko Swid»ljelULjaočjtek je ne Ljubljani natTPat zbil iz novice. nekaterim trgovcem v Ljubljani nalfrat zbil iz glave vso »svobodomiselnost«. Isto se godi z »Narodom«. Na čelu lista je zapisal včeraj nerodno poročilo »Narodnogospodarskega vestnika«, da je odprava nedeljskega dela sedaj na Avstrijskem neizvedl|iva. O nekaterih trgovinah pravi: »O Jvzemite jim nedelje, pa jim vzamete obstanek«. To svojo trditev hoče pod preti s tem, da ravno v nedeljo okolica kupuje v Ljubljani. To mnenje se da iz-podbiti s tem, da imajo okoličani vedno to liko opravkov v Ljubljani, da nakupujejo lahko tudi drug dan. Ravno v nedeljo dopoldan hodijo ljudje v domače župnijske cerkve k maši, in jih ni toliko v Ljubljani. Oni, ki hodijo k maši v Ljubljano, so pa med tednom tudi tolikokrat tukaj, da lahko nakupijo, česar jim je treba. Odredba glede nedeljskega počitka je izšla. Mislimo, da ae vlada ne bo hotela b 1 a m i r a t i in pustiti, da se njena naredba prezira. Vladne odredbe se menda izdajajo za to, da se re-spektirajo. In tako mora biti sedaj tudi z nedeljskim počitkom v Ljubljani! Privoščite izmučenim trgovskim pomočnikom en dan v tednu počitka! Lujemo, da pripravlja ljubljansko delavstvo za eno pri hodnjih nedelj veliko manifestacijo za ne deljski počitek v slučaju, da se trgovine ne zapro tako, kakor določa vladni odlok. Vožnja v svet na ukradenem kolesu. Rudolf PirkoviČ, 20 let star, rojen pri av. Andreju v Gradcu, pristojen v Mozirje v celjskem okraju , bivši dimnikarski vajenec, v zadnjem času delavec pri gugal-nicah v Lattermannovem drevoredu, si je prve dni tekočega meseca izposodil pri mehaniku Erneetu Speilu kolo »Tribuna« in se je ž njim odpeljal. Vrnil se še do danes ni, pa se menda tudi ne bode. Kolo je vredno 140 kron. Zgubila je služkinja Marija Jančar v Streliščih ulicah zlato brožo, v kateri je manjkal kamenček. Slovensko zidarsko in tesarsko društvo priredi dne 7. septembra t. J. pri »Novem svetu« veliko društveno veselico, na kar se opozarjajo vsi prijatelji društva. V to svrho prične se danes kegljanje na dobitke pri »Novem svetu«, 1 serija 5 lučajev stane 20 h , I. dobitek 30 K v zlatu, II. dobitek 20 K v zlatu, III. dobitek 15 K, IV. največ vseh 9 5 K in V. šaljivi dobitek. Kegljanje prične se danes in vsaki dan eb 7 uri zve čer. Obširneja poročila in vabila se razpošiljajo v najkrajšem Času. Za odbor Jakob Aceetto, načelnik. Surovost. Včeraj popoludne je na cesti pred južnim kolodvorom Gašper Mlinar, hlapec »pri Maliču«, konja neusmiljeno suval s škornjem v trebuh in ko ga je na pritožbo občinstva policaj na njegovo nečlo veško početje opozoril, se je še nad tem hudoval. Upamo, da zaradi tega ne bode odšel kazni. V Ameriko je odšlo včeraj akozi Ljubljano 92 oseb, večinoma kmetov. Policija je na kolodvoru prijela mladeniča, ki je tudi hotel iti si iskat sreče čez morje, pa še ni bil izpolnil vojaške dolžnosti. Burski vojak v Ljubljani. V Ljubljani se mudi bivši član tukajšnjega nemškega »Turnvereina« R. J. R e m y, ki se je kot meščan pretorijski bojeval za prostost Burov, mej katerimi je že 20 let, a je bil ujet. Angleži so ga peljali na Ceylon. G. Remy se vrne v Transvaal. Spomin na plesno veselico. Na glavi je bil poškodovan v nedeljo ponoči na plesu in veselici v gostilni Jerneja Jeleniča na Zaloški cesti čevljarski pomočnik Jakob Sem-rov, Btanujoč v Japlovih ulicah St. 3. Hlapec Peter Premru, s katerim sta se bila sprla, mu je vrgel prazen vrček v glavo. Hiša na dražbi. Hiša št. 14 v Streliških ulicah pride z gospodarskimi poslopji dne 11. sept. t 1. na dražbo. Vskliona cena je 16.000 K, cenjena je na 32 000 K. Licitacija vojaških konj bo na Selu dne 31. avgusta. Prvi kaznjenec umrl v novi justični palači. Le par dni po preselitvi, 24. t. m. je umrl v novi justični palači prvi kaznjenec Ant. Vitez, star 44 let. Fantje mej hruškami. Čevljarski vajenec Pavi Prime, stanujoč na Ambroževem trgu št. 6, je bil včeraj popoludne na vrtu Eli-zabetne otroške bolnice zasačen, ko je v družbi še dveh drugih fantov kradel hruške. Poklicali so policaja, ki je vzel Primica se boj in ga podučil, da je sadje krasti ne eamo greh, nego tudi kaznjivo dejanje. Cirkus Enders priredi danes zvečer ob 8. uri otvoritveno predstavo. Cirkus je postavljen v Lattermanovem drevoredu. Ljubljanski veteranci se prihodnjo nedeljo v velikem številu udeleže slavnosti blagOBlovljenja zastave veteranskega društva v Kranjski gori. Divja konja. Včeraj okoli 8. zvečer spla-šila sta se na sv. Petra cesti v fijakerski voz vprežena konja fijakarja Jožefa Moserja s Stranske poti št. 15. Konja sta Btala pred hišo št. 46, ko je pripeljal mimo neki kmet in udaril z bičem po konjih, na kar sta se splašila in zdirjala naprej. Pri Resljevi cesti je skočil pred konja g. Emerih Strice 1, z namenom, da bi ju ustavil, toda konja sta ga podrla in Stricel je padel tako, da sta šli dve kolesi čez njegovi nogi. Poškodoval se je neznatno. Konja sta dirjala naprej. Pri hotelu »Lloyd« sta zadela z vozom ob kamenit steber in se ustavila. Prejel ju ie Jožel Golobič, hlapec pri Globočniku v Kolodvorskih ulicah št 7. Konja sta na nogah pobita. Na vozu ima fijaker Moser škode nad 100 kron. Na Kongresnem trgu in ne na Turjaškem Be nahaja delavsko konsumno društvo, kjer naj se oglašajo radi obeda in vožnje udeležniki nečlani za božjepotni izlet na Zi-loBtno goro. Oglasila sprejema drage volje tudi g. Brus pred škofijo. Na oglasila, ki ne dojdejo do četrtka zvečer, se prireditelji ne morejo ozirati. Izpred sodišča. Nepoboljšljiv tat je Tomaž Pretnar, dninar iz Spod. Gorij, kateri je bil radi prestopka in hudodelstva tatvine opetovano, enkrat že b 13 mesečno ječo kaznovan. Po noči dne 28. maja t. 1. ukral je v Bohinjski Bistrici srebrno uro z verižico in tolarjem, dne 3. junija t. 1. v Boh. Bistrici eno suknjo in hlače, ravno istega meseca na Hrušici dve srebrni uri in verižice z obeskom, 8 julija t. 1. na Blejski Dobravi iz neke zaklenjene hiše srebrno uro in verižico, 4 prstane in eno malo uro; torej v skupni vrednosti 135 K. Sodišče mu je prisodilo 15 mesecev težke z enim postom vsak mesec poostrene ječe, obenem pa tudi izreklo, da se obsojenec po prestani kazni postavi pod policijsko nadzorstvo. F Ameriko je odlšel ne da bi zadostil svoji vojaški dolžnosti Štefan B r e z o v a r iz Brezj.i; k temu so mu pripomogli njegov brat Janez Brezovar, posestnik France Dežman in Janez Mlakar s tem, da so mu preskrbeli denar za vožnjo in potni list. Obsojen je bil Janez Mlakar na 3 tri dni z 1 postom poostrenega zapora in v denarno kazen 5 K. Janez Brezovar in France Dežman sta pa bila od zatožbe oproščena. Ocetno kislino pil. 851etni ovčar Jakob Belavec je bil že vsled Bvoje visoke staresti bolj Blaboumen. Dne 3 t. m. prišel je na pašnik blizu Nemške vasi k 18 let staremu dninarju Matiji Lučič in tega tovarišu Antonu Peščica. V uti zagleda mali sodček, napolnjen z z vodo mešanim jesihom; ker je bil žejen, pil je nekoliko od te tekočine, kar mu je tudi ugajalo. Matija Lučič mu pa še ponudi, akoravno mu je to njegov tovariš zabranjeval, steklenico, napolnjeno z ocetno kislino. Jakob Belavec prime za steklenico in napravi iz nje nekaj požir-kov. »Ta je pa hud«, izrazil se je Belavec ter se pričel z rokama drgniti po trebuhu, postajal je vedno slabejši in je drugi dan vsled tega umrl. bodišče je obsodilo Lučiča zaradi pre-greška zoper varnost življenja na dva meseca s postom vsacih 14 dni poostrenega zapora. F Ameriko so hoteli pobegniti, da bi se odtegnili vojaškemu naboru, Kump Matija iz Dol. Bukovce, Kastelic Janez iz Stupiške fare, Janez Gazovoda iz Kandije in Jernej Gorjup iz Mirne. Sodišče je prvega od obtožbe oprostilo, obsodilo pa Kastelica in Gazovoda vsacega na deset dni zapora in 10 kron denarne kazni, Gorjupa pa na štirinajst dni zapora in na 10 kron denarne kazni. Očetu s puško grozil je poseBt. sin Matija Remškar iz Brezja pri Dobravi. Obtoženec je delomrzen človek in pijančevanju udan ter jezen na očeta, ker mu ta noče posestva izročiti oziroma dote izplačati. Njegov oče je priden in varčen gospodar in velik nasprotDik pijančevanja. Pretekli mesec se je Matija Remškar zopet spri s svojim očetom, zamahnil z vilami po njem, ne da bi ga bil zadel, potem zagrabil puško in grozil očetu, da ga bode ustrelil. A tudi proti svoji sestričini se je izrazil, da bode še nocoj očeta in mater »ferderbal« — na kar Bta bila starca v takem strahu, da se nista upala prenočiti pod domačo streho. Obdolženec se zagovarja b pijanostjo, kakor tudi s tem, da je bila puška prazna in da je hotel na ta način le svoje Btariše vstra-šiti. sodišče mu je priznalo 6 tednov težke ječe, poojstrene z 1 postom vsacih 14 dnij. 200 K je vzel iz zaklenjene omare Janez Tomše iz Mrzlevasi pri Čatežu svojemu gospodarju v Spod. Šiški, pri katerem je za hlapca služil, potem pa si kupil bioikel. On sam je pravil nekemu drugemu hlapcu, da je bankovec za 200 K si prilastil, in da od celega denarja sedaj nima več kot 16 kr. Ker je bil obdolženec že zaradi ena-oega dejanja enkrat kaznovan, obsojen je bil na 1 leto težke ječe poojstrene z 1 postom vsak mesec. Razne stvari. Najnovejše od rasnih strani Smrt pred posteljo. Sodnika občine Feregyijr6j Vasula Z.surkucza je te dni nekdo ustrelit skozi okno v trenotku, ko se je sodnik spravljal spat. Sodnik je bil takoj mrtev. — Soproga Voborilova. Žena nedavno obešenega roparskega morilca Voborila je te dni povila sinčka. Sedaj ima dva otroka, ki sta na tako grozen način zgubila svojega očeta. — Afera ple-s a l k e T i h a n y je prišla v nov položaj. Njen zagovornik je pričel dokazovati, da je Tihany bila soproga znanega državnika Sturdza in da vsled tega ne more biti niti od avstrijskega, niti od ogrskega sodišča zasledovana. Zagovornik zahteva, da jo takoj izpuste. — Odškodnino za zamudo vlakov daje pensilvanska železnica. Uprava te železnice jamči potnikom, da pridejo v 20 urah iz Filadelfije v Ci-kago. Ako ima vlak dve uri zamude, dobi vsak potnik 2 dolarja odškodnine, ako se zamuda še bolj raztegne, je odškodnina večja. — Požrtvovalna soproga. Nek pisar berolinske gledališko agenture si je na vso moč prizadeval ustanoviti samostojno gledališko agenturo, a za to mu je nedostajalo denarja. To dni je Bkočila v vodo njegova žena. Pri utopljenki so našli pismo, v katerem naznanja, da se je utopila, da bo mogel mož s pomočjo njene zavarovalnine ustanoviti gledal, agenturo. — Protestantovska svetovna konferenca zboruje v Kristianiji. UJe-ležnikov je 2000. I« inozemstva je prišlo 600 delegatov. — Za Kriiger je ve spomine, kateri so se na papirju, se je pogajalo 27 največjih knjigotržnic sveta. Kljub velikanskim svotam, katere so ponujale ameriške knjigotržnice, je dobila založbo Kiiigerjevih spominov neka južnonemška tvrdka. — Starček na strehi. Znani nemški verz o starčku na strehi se je vre-s,ličil te dni v Berolinu. Na neko hišo Berolinu je zlezel 821etni starček z namenom, da skoči v globočino. Na strehi se je pa premislil in je obsedel gori, ker ni mogel ne naprej, ne nazaj. Prihiteti je morala po žarna bramba, ki je starčka rešila iz kritič nega položaja. — Krvnik na avto m o b i 1 u. Pariški krvnik Mr. Deibler se je pričel voziti na avtomobilu. Mož ee vozi tako nerodno, da je povozil že 4 osebe. — Osem poljskih listov ie zgubilo tek. leto v Nemčiji poštni debit. Ti listi so: „Czas", „Nova Reforma", .Przeglad", »\Vszeehpolski Djabel«, »Diiennik Polski«, »Teka«, »Gazeta Narodova«, »Kraj«. V Nemčijo ne smejo dve leti. — Francoske redovnice na Angleškem. Angleška kraljica je že drugič obiBkala francoske redovnice bene-diktinke, ki so se naselile v Cowesu. To pot jo je spremljal kralj. Na Angleškem se torej ne boje, da bi redovnice uničile državo. »Parademarš« v vodi. Ko je ne davno nemški cesar obiskal Diisseldorl, je mimo njegove ladije priplaval polnoštevilno ondotni plavalni klub, ter mu zaklical iz vode „Gut Nasa! Hurra!" Nato so možje plavali naprej pojoč v vodi »Die Wacht am Rhein«. Nemški cesar je to, reB nekako čudno ovacijo, z zadovoljstvom gledal. 4501etnica Leonardo da V i n-c i j a , »lavnega slikarja, se praznuje letos. — Shod avstrijskih ognje-g a s c e v bo 7. septembra v Sclnogradu — Proti izseljevanju namerava hrvaška deželna vlada predložiti meBeca septembra hrvaškemu saboru načrt postave. Na Sušaku bode osrednja pisarna za izseljevanje. Ta pisarna bo imela podružnice po raznih hrvaških mestih. Tako se hoče omejiti »delovanje« agentov. Ogrska vlada pripravlja sličen načrt. Obe vladi bodeta tudi znatnejše zastražili meje. — Trafikantje proti kolportaži. Tobačnim trafikantom seve ni prav, da bo prosta kolportaža. Pri prodaji listov zgube znaten zaslužek. Radi tega dunajski trafikantje pripravljajo shod trafikantov. — Velike planinke so utrgali na Monte Cadini. Planinke merijo v Eremeru 11 cm. in imajo 24 cm. dolgo ste lo. — Staromestni stolp v Pragi bodo natančno preiskali, ker nekateri trdijo, da je radi novih kanalov v nevarnosti. — V Monte Carlo se je obe sil Braziljanec De Gomittas y Sanderos, ko je zaigral vse svoje premoženje in tudi zna ten del premoženja svoje neveste. — Vred-n o s t lepe roke. Pariška tramvajska družba je bila te dni obsojena, da mora iz plačati vdovi Incult odškodnino 20.000 frankov, ker je nek družbin voz prevrnil kočijo gospe Inault in se jo pri tem gospoj odrla koža z leve roke. — Tlak iz raztopljenega granita so pričeli naprav-Ijati v Nevv Yorku. Mraz m mokrota nimata na ta tlak nobenega vpliva. — Stanje setev na Ogrskem. Turščica se je poboljšala tu pa tam vsled nastopivšega dežja. Nade do žetve so pa na sploh ne ugodneje v primeru z lanBkim letom. Krom pir kaže večinoma dobro. Vrtnarski pridelki in 80čivje so se poboljšali. Zelje kaže lepo, leča in ajda sta zadovoljivi. £a tobak so do bro došla zadnja vodovja. Repa je deloma dobra, deloma zadovoljiva. Nade glede trte nis? zadostno zadovoljive. — Angleški parnikse potopil. V reški luki se nahajajoČega parnika »Jokai« kapitan je fie le sedaj naznanil, da je trčil meseca junija v bližini Vincenza z angleškim parnikom »Konsul Kastner«, ki se je potopil. Tri osebe so utonile. — Volvlekarni. V Pulju je prilomastil v lekarno Rodinis vol. Radovedno je ogledoval nekaj časa neznani mu kraj, potem je pa pometal a pulta vse, kar je bilo na njem. Predno se je mogel spraviti nad lončke in steklenice po omarah, Be je posračilo, spraviti ga vun. — Samomor Romaina Daurignac. Nekateri listi poročajo, da so pri Brestu našli truplo brata Bleparice Ilumbertove, Romaina Daurignaca, ki se je utopil. — Ponever-j e n j e so zasledili v sirotišnici v Temefi-varju. Ponoverjena Bvota znaša 2 milijona kron. — Smrt v ognju. V Koritni na Hrvaškem je kmet Jožef Malinovski zažgal svoj hlev. Ko jo hlev gorel, skočil je v ogenj in si na tako grozen način končal življenje. — »rimsko s u n c e«, izvirna drama Viktorja Casz, bode prva letošnja predstava na hrvaškem deželnem gledališču v Zagrebu Igrali jo bodo prvič prihodnji torek. — Radi 231 telesnih poškodb je Bt»l pred sodiščem v Laubanu nek korporal. Dobil je samo pet mesecev zapora. — Urednik slovaških »Narodnih N o v i n«, g. Josip okultety, v Turčanskem sv. Martinu, je moral te dni nastopiti enomesečen zapor. — Nova iznajdba. Gospod Nikolaj Radulovič, uradnik »dioničke pivovare« v Zagrebu, je izumil nov stroj za napravo kristalnega leda. Iz Mannheima se poroča, da se je po katoliškem shodu udeležilo slovesnega obhoda precej nad 170 društev z 20.000 člani. Velika tovarna pogorela. Največja tovarna mineralnega olja na Ruskem, tovarna Perenz v Nižni Novvgorodu, je do tal pogorela. Škode je do 1'/, milijona rubljev. — Roparski morilec. Kmet Mita Ljubovič ki je umoril in oropal posestnika Stefanovlča, je pri sodni razpravi, kakor se poroča iz Belgrada, pripoznal, da je izvršil še pet roparskih umorov, tndišče je razsodilo, da bo morilec ustreljen. — Hotel pogorel. Iz Borna Be poroča, da je znani »hotel Sternen« v Seevvenu po polnoma pogorel. Letovičarji so rešili samo svoje življenje. — Umrla je v Milanu Blavna pevka Tereza Stol z. — Zanimivo pravdo ima skladatelj Leoncavallo proti listu »La Sera« v Milanu. List ga je obdolžil, da mnogo godbe in libreta njegovih oper ni njegovo delo, ampak da Leoncavallo plačuje, da mu drugi to izdelujejo, on pa da da samo ime. — Prijazen nemški p e v e c. Ko je uiirtemberški posebni vlak vozil k pevski 8lavnosti v Gradec, je pri Solnogradu nek nemški pevec vrgel prazno steklenico skozi okno v trenotku, ko je mimo privozil brzovlak. Steklenica priletela je v brzovlakovega vlakovodja, ki je bil ranjen. Zveza wiirtemberških nemških pevcev mora sedaj plačati vlakovodju odškodnino. — Zopet nesreča v gorah. Prokurist Cierny z Dunaja in njegova soproga sta se ponesrečila v gorah v bližini Schladminga. Czerny se je pri padcu nevarno pobil, istotako njegova žena. — Pet otrok utonilo. V morskih toplicah Filey na Angleškem je igralo pet otrok v pesku, ko je nastopila plima. Valovi so zagrnili vseh pet otrok in jih odnesli. — M 1 a t i 1 n i c a seje razletela. Lokomobilna mlatil-nica se je v Rennesu razletela. Ubite so bile pri tem štiri osebe, štirinajst oseb je pa ranjenih. Vesela dogodka pri kronanja. Podkralj indijski lord Kadogan je nesel bal-dahin nad kraljico in še trije drugi pairi. Ko je dokončal svojo funkcijo, se je pomikal nazaj, ne da bi se obrnil, ker ni hotel hrbta kazati kraljici. Pri tem se mu je zgodila ta nesreča, da je zgrešil svoj sedež in namesto na njega Be je vsedel t vso težo na tla tako, da mu je kar krona padla raz glave. — Lord Crasoford je ves utrujen zaspal pri kronanju in pri tem mu je iz roke padla težka palica, katero je držal kot državni skotski »konstabel«; palica je padla na glavo markiza Wincbesterskega in mu je iz glave porinila krono. Oba sta bila vsled ropota zelo presenečena in ostali ljudje niso se smeli in mogli še nasmejati zaradi utrujenosti pri slavnostnih obredih. Prebivalstvo v Pragi se zelo množi. V letu 1869 je živelo v Pragi 170.112, v letu 1880 180.122, v letu 1890 188.287 in sledniič v letu 1900 pa 215.713 ljudij. Franooske mznešnjave. »Hlas Nar.« piše: Brzojavna poročila naznanjajo zopet ime novega visokega častnika, ki se je ustavil in ni hotel francoski vladi poBlati pomoč proti nunam. Tako ravnanje se tedaj raz širja in je iz njega razvidno, kako dvomljive vrednosti so državni koraki glede samostanskih šol. Posnemanje takih častnikov, ki se ustavljajo francoski vladi, je za druge tem bolj zapeljivo, ker ga občinstvo z veseljem pozdravlja. Tako se po Franciji nabirajo darovi za polkovnika v St. Revmu, da se mu pripravi rešitev; ob enem ee napravlja za njega adreea, ki bo štela na tisoče imen hvaležnih Francozov. Ta polkovnik je v za- 291 2983 1278 1541 287 296 194 197 86 801 248 325 48 650 231 330 130 1867 290 848 146 1009 90 335 114 641 139 611 36 371 — 111 186 — — — 60 — —' — poru t Port Loui«, kar ie Še zato zanimivo, ker J« bil tukaj tudi Ludovik Napoleon, polnejši cesar, ko se mu je prvi poskus leta 1836 ponesrečil. Celo leto »ima. Vas Mittenwald na Bavarskem leži zelo viaoko nad morjem in Je m to zelo mrzlo podnebje v tem kraju. Jleklo se je: „V Mittenvvaldu imajo •/* Zimo in % leta poletje!" Letos pa je drugače; komaj je skopnil stari sneg, je zapadel zopet novi in domačini pravijo: »celo leto 1902 imamo zimo!« Kraljeva kapa. Ako bi se kralj Edvard hotel strogo ravnati po ceremonielu, bi moral 8 dni nositi platneno kapo, ker je bil na glavi maziljen z oljem. Osmi dan bi moral to kapo še le eden agl. škofov sneti in umiti kralju glavo. Zadnji kralj, ki se je po tej stari navadi ravnal, je bil Jurij IV. Novi umetnik v postu. Succi in Tanner sta dobila naslednika, in sicer 25-letnega Jeena Marin a, ki se je od mladosti vadil \ tem, da ae je postil. Kadar nastopi kako stavo, tedaj si da pripraviti priprosto kosilo in se da zapreti v trugo, ki ima Bte-kleno pokrivalo in luknjic zaradi zraka. Tukaj leži, kadi smodke, spi in ne je celih deset dni. Potem ne je koj, ampak tri dni za-uživa Ie juho. On trdi, da za človeka, ki ne pije opojnih pijač, tak post ni nič po sebnega. Obisk visokih iol v Avstriji. Mi pisterstvo za uk in bogočastje je ravnokar izdalo izkaz dijakov na vseh 8 univerzah, ki se nahajajo v deželah zastopanih v drJav. zboru, za 1.1902. Slušateljev je bilo 15.684; med temi ie 1138 bogoslovcev, 8658 pravnikov, 2470 medicincev in 4310 lilozciov. Žensk je obiskovalo 29 pravniško fakulteto v Gradcu, medicinsko pa 11 in sicer 2 v Pragi in 9 v Krakovu in filozifinj je bilo 327. Ako se oziramo na posamezne univerze je bilo razmerje sledeče: bocoslovcev Dravnikor medicin. fi'oznf Dunaj Inomost Gradec Praga nem. Praga češ. Lvov Krakov Cernovice Olomuc Solnograd Ker pa so v prvih številkah redni in izvan-redni slušatelji in špec Oranje je zopet od 31. maja 1902, se nekoliko prve številke od drugih razločujejo, toda v obče dajejo le kakor prve številke tako tudi druge nekako splošni pregledSvisokih šol v Avstriji. Politiika usluga. Od onega časa, ko je car Nikolaj obiskal Francijo in predsednik Emil Lcubet zopet Rusko, je prišlo v navado, dajati francoskim otrokom ime Nikolaj in ruBkim otrokom ime Emil, dasiravno ta imena so bila poprej kakor na Ruskem, tako na Francoskem neznana. Loubet razun tega dobiva prcšnje ruskih trgovcev in urednikov, da naj bo za botra pri krstu in dovoli, da se na njega ime krsti. Loubet privoli vsaki prošnji in pošlje vsakemu isto darilo: ruski križec v zlatu na zlati verižici. Kam se bo zlato zgubilo. Ameri kanski zobozdravniki, ki plombirajo slabe zobe, potrebujejo na leto 800 klg. zlata v vrednosti 2'/4 milijona frankov. Ako bo tako naprej šlo, je preračunal neki zobozdiavnik in statistik, da bo za 300 let na amerikan-skih pokopališčih shranjena lepa svota denarja in sicer 750 milijonov frankov, ali ravno toliko, kolikor ga je sedaj v združenih ame-rikanskih državah v prometu. Društva. (K predstavi) vabi Marijina družba na Brezovici v nedeljo, dne 31. avg. 1902 pri »Jakčevcu« št. 25 ob četrt 4. uri pop. Vspored: Sveta Neža, igrokaz v 2 dejanjih inPravicase je izkazala, burka v 2 dejanjih. Vstopnina: Sedeži l.<—3. vrste ži 60 v., od 4. do 6. vrste ži 40 vin., stojišče 20 v. Čisti dohodek je namenjen za družbeno bandero. Z ozirom na to se preplačila hvaležno sprejemajo. (Odbor »Slovenskega pevskega društva« v Ptuj i) usoja si uljudno opozarjati p. n. pevke, peVee in prijatelje društva, da Be dan koncerta t. j. 3. septembra t. 1. bliža, ter vabi s prisrčno prošnjo, da se blagovole prav mnogobrojno udeležiti. Kdor želi prenočiti, naj Be blagovoljno že poprej oglasi pri odboru. Častite pevke in pevce prosimo, da blagovoljno pri-neso note seboj. Društva oziroma pevke in pevci naj blagovole naznaniti, kateri nameravajo tekmovati. Nji veselo svidenje! Skupna pevska vaja za Ptuj in Ormož bo v sredo 3. septembra ob 6. uri zvečer v »Narodnem domu«. Odbor. Darovi Poslani našemu uredništvu. ZaJeranovo dijaško mizo: Neimenovan dobrotnik . M. T. 20 K. Za Salezijance: Neimenovan dobrotnik M. T. 16 K. Za trapistovski misijonv Marianhillu: Neimenovan dobrotnik M. T. 16 K. Za najpotrebnejše misijo n e : Neimenovan dobrotnik M. T. 60 K. Bog plačaj! ■ Telefonska In brzojavna poročila. Dunaj, 26. avg. Nagodbena posvetovanja med obema minist. predsednikoma in prizadetimi ministri se bodo nadaljevala začetkom prihodnjega tedna v Budimpešti. Litomerice, 26. avg. Dne 21. t. m. se v Bilinu vrši katoliški shod. Poreč, 26. avg. Župan na Krko je odstopil. S tem hoče protestirati, da bo vsled odredbe škofa dr. Mahniča v stolici na Krku slovanska božja služba. Župnika Lazarina je škof dr. Mahnič pozval k sebi, ker se je izjavil proti slovanskemu bogoslužju. Neapolj, 26. avg. Sein je došel iz Masave parnik Archimedes, na katerem je nekdo zbolel na bolezni, podobni kugi. Parnik je moral ostati pred luko. Beru, 26. avg. (C. B.) Italijanski kralj se je danes preko Goschenena odpeljal v Berolin. Hali, 26. avg. Občinska predstojnika Berghoferja in Franka so zaprli zaradi lovskih tatvin. Franka je hotela bauernbundarska stranka Rokitanskega kandidirati pri prihodnjih volitvah za štajerski deželni zbor. Pariz, _J6. avgusta. „Eclair" po-ročS^cTa se s t a n e k nemškega in ruskega vladarja vRevalunima ugodnega učinka. Na carja je naredil temperament cesarja Viljema jako slab vtisk. Trdi se, da sta se sprla in neprijazno ločila. Pri slovesu je dal nemški cesar s svojega parnika signalizirati ruskemu carju: ^Admiral nemškega morja pozdravlja admirala Tihega oceana f" Car je dal signalizirati na&aj kratko; .,Srečno pot!" Nfruselj, 2ffTS?grPri včerajšnji konferfesei burskih generalov v Utrechtu je K r u g e r odstopil kot voditelj Burov. Nato so imeli generali drugo posvetovanje, pri katerem so določili generala Botho za prihodnjega voditelja burske stranke. Petersburg, 26. avg. K policijskemu ravnatelju v Pereslavlju je prišel v pisarno neki človek in ga je ustrelil. Umrli ho: 24 avgusta Anton Vitez, kaznjenec, 44 let, Sod-niSke ulice o, embolie 25 avgusta. Mirko Ferkula, frizerjev sin, 1'/, mes., Poljanska cesta 23, črevesni katar. Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306-2 m, srednji zračni Uak 736*0 mm ; L a Oas opata j zovanja Stanje barometra t mm. Temperatura po Ccleijn • • i Vetroti Neti6 ih •S B 25, 9 zveč. "730*1 186 sr. svzh. jasno 00 »J 7. zjutr. |2 popol. 736 2 734 8 14-2 26 6 brezv. sl. jug megla jasno Srednja včerajšnja temperatura 17 9°, jnormale: 17-8° Žitne cene dnč 25. avgusta 1902. (Termin.) Na dunajski borci: Za 50 kilogramov. Plenica za jesen........6 86 JU is spomlad...... „ 719 „ , jesen..........6-16 Xoruxa za juli-avgust........5-49 „ „ sept. - oktober . . . . „ 6-50 Oves za jesen.........5'71 Na budimpeitanski borzi: Pšenic* ta oktober........6'60 Pšenica za april........6 93 Ri za oktober.......,5 81 RŽ za april..........6-06 Oves ta oktober.......„ 5 39 „ „ april .......„ 6-65 koruza za maj (1903)..........5 19 (1903) . . . . , (Sfektiv.) Dunajski trg. Plenica banaška . jutne žel. a« „ „ Ječmen , „ „ ob Tisi . Koruza ogerska . Cinkvant , Oves srednji . . ftiol..... 7 45 7-25 635 5-90 5 75 5-35 6-20 7 40 6 87 7-20 6-17 5-50 5-51 573 6-61 6-94 5-82 6 07 5-40 5-6G 5-20 7-80 760 6-65 7-25 7-V5 560 6-50 7.65 Dunajska borza dni 26. avgusta. Akupni državni dolg v notah ..... 101-75 Skupni drlavni dolg v srebru.....101*70 Avstrijska zlata renta 4«......121-55 Avstrijska kron? k a renta ..........100 20 Ogerska zlata rent* 4*.......12 ' 20 Ogerska kronska renta 4%......98 — Avstro-ogerske banane delnice, 600 gld. . 1585- — Kreditne delnice, 160 gld..............682 25 liondc* vista ..................239 70 Kemiki drl. bankovci ta 100 m. nem dri. velj. 116-95 mark........................23-41 30 frankov (napoleondor) ...... 19-07 Italijanski bankovci ..."..........94-30 C. kr. cekini...........11*26 Izurjena prodajalka, zmožna slovenskega in nemškega jezika in da zna ši-vati, s stanovanjem in hrano ter plačilo po dogovoru se takoj »prejme. Pismene ponudbe se takoj sprejmejo do 30. t. m. Ljubljana poatreat. K. N. it. 100. 1003 1-1 decel^ 14—ie let star, kateri ima veselje do mlinske obrti, ae aprejme v mehanični mila Jakoba Travna na Ollnoah pri Ljubljani 1004 3—1 Laki za kočije, podstavke in razkrojljivi laki S^T« sin v Londonu so izmed vseh lakov, kar se jih izdeljuje na Angleškem, priznano najboljši, ker se hitro suš6 ob vsakem letnem času in dajo izredno krasen lesk. Ti laki so najtrpežnejsi in ne provzročajo niti marog, niti ne postanejo bledi. Dobč se po tovarniški ceni pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 9 11-4 dvajsetega stoletja 1901 - 2000 z načelno podobo v barvah In Jako zanimivo, podučno In koristno vsebino. Sestavil doktor GregorIJ Pečjak. « Stane v „ Prodajal niči katol. tiskovnega društva (H. Ničman)" v Ljubljani, mehko vezana 1 K 30 h, v pol-platnu 1 K 80 h, v pol-usnji 2 K. Po pošti 20 h več. >«\®\