List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
28. številka	«Joliet, Illinois, 17. junija 1910. 			 /	Imetnik XIX.
ROOSEVELT
SPET DOMA.
V soboto 18. junija dopoludne ob enajstih se izkrca s svojo družino v New Yorku.
SPREJET KAKOR ZMAGALEC
Na krovu nemškega parnika dobiva vsepolno brezžičnih brzojavk.
Theodore Roosevelt, bivši predsednik Združenih Držav, ki se vrača s svojega slavnega lova v afriških puščavah ob Nilu po še slavnejšem pre-potovanju cele Evrope spet v svojo domovino, bode na svojem povratku navdušeno sprejet v New Yorku v soboto, dne 18. junija. O njegovi pomorski vožnji poroča zadnja brezžična brzojavka:
Parnik “Kaiserin Augusta Victoria (via Cape Race), 15. jun. — Theodore Roosevelt je prejel številnih vabil za govorjenje na ladijskem krovu, pa je izjavil, da je nemogoče sprejeti katero Izrazil je danes svoje pričakovanje, da ga kolektor Loeb skozinskozi preišče, ko dopluje v pristan in pravi, da bi Hjlo. nemogoče izkazati vsa številna darila, katera je prejel od vladarjev.
G.	Roosevelt je izjavil, da se ne bo dal “interviewati” in da ne bo govoril o politiki dva meseca po izkrcanju.
Parnik je doplul v ameriški pas brezžičnega brzojavstva. Opoludne je bila ladja 1,165 milj vzhodno od Sandy Hooka. To postajo doseže okoli 8. ure 30 minut v soboto, zjutraj in pristanišče okoli 11. ure.
G. Roosevelt bi se rad iznebil svojih prijateljev. Trije brezžični o-peratorji na krovu mu neprestano vročajo brzojavke. Vsled odgovarjanja na te brzojavke se je Roosevelt že u-trudil in zato je prisiljen, da več né odgovarja. Bivši predsednik je prejel več vabil, da se udeleži slavnosti Četrtega “žulaja”, a je vsa odklonil.
Washington, D. C., 15. jun. — Pravcato romanje iz kongresa v New York in Oyster Bay se bo vršilo prihodnjih deset dni, da pozdravijo g. Roosevelta in mu zakličejo “dobrodošel”. Mnogi so si že zagotovili njegov sprejem brzojavnim potom, drugi se zanašajo na njegovo staro prijateljstvo in so gotovi, da jih g. Roosevelt sprejme.
London, 15. jun. — V zbornici navadnih poslancev je danes Sir Henry Dalziel, liberalec, napadel g. Roosevelta zaradi njegovega govora v londonskem Guildhallu, kjer je slavni Američan po prijateljsko svetoval Angležem, naj Egipet vladajo prav in pravično, ali pa zapuste deželo. Napadel je tudi Sir Edward Greya, tajnika vnanjih zadev, ki je odobril Rooseveltov govor.
Southampton, Anglija, 10. jun. — Theodore Roosevelt je sedaj na potovanju domu. Skupaj s svojo soprogo, sinom Kermitom, hčerjo Ethel in gospo Nicholas Longworth se je opoldne odpeljal s parnikom “Kaiserin Auguste Victoria”. Parnik ima do-pluti do kvarantenske postaje v noči
17.	junija, vendar se bo bivši predsednik izkrcal šele naslednjega dne v New Yorku.
Poštne hranilnice.
Washington, D. C., 9. jun. — Z o-gfomno večino 195 proti 101 glasu je sprejela poslanska zbornica predlogo o poštnih hranilnicah, kakor jo'je izdelal republikanski “caucus” zbornični. Nijeden republikanec ni glasoval proti odredbi. Razprava o predlogi je bila v šestih urah končana in takoj je sledilo glasovanje.
“Dokazano je.”
Kansas City, 12. jun. — Pri zapuščinski razpravi po indijanskem glavarju Petru Velikem, ki je pred nekaj leti um A, je bilo potrebno, da bi več čtedičev podpisalo neko lastninopre-nosno listino. Ker pa dotičniki niso znali pisati, so opremili listino z od-tiski svojih očrnelih palcev. Ker na svetu ni baje dveh ljudi z jednakimi odtiski palcev, so prepričani, da njihov “podpis” ne bo izpodbijan.
Velik požar.
Seattle, Wash., 11. jun. — Ogenj, ki je navstal med hudim viharjem snoči ob severnem vodnem pročelju, se je razširil v gostoobljuden okraj dalje na vzhodu in v kratkem času so bili vse lesene hiše v okolišu 20 akrov v plamenih. Stvarne škode je nad $1,000,-000 in 500 ljudi je brez strehe. V nekem konjaku je zgorelo 60 konj.
Spet črnec linčan.
Star City, Ark., 14. jun. — Mnoštvo ljudstva je iztrgalo uradnikom črnca Will Hunterja, ki je baje vdrl v sobo neke belokožne ženske, in ga je linčalo.
Marshall Field & Co.
Charlotte, N. C., 14. jun. —• Bržkone največji nakup tekstilnofabriških delnic, ki se je kdaj izvršil na jugu, je sklenila tvrdka Marshall Field & Co. iz Chicage. Ta tvrdka nadzoruje sedaj več bombaževinarnic v kraju Spray v tej državi. Za delnice plačana cena se prikriva.'
Od omenjene tvrdke kupljene tovarne spadajo med najbolje urejene na jugu. Med tovarnami se nahajajo “American Warehousing Company” z delniško glavnico $1,400,000, potem “Spay Woolen Mills”, glavnice $200,-000, koja tovarna izdeluje volnene odeje in volnino za obleke. Med nakupljenimi bombaževinarnicami se nahajajo Lilly Mills, glavnice $68,000; Rhode Island, glavnice $25,000, in Nan tucket, glavnice $251,000.
» Walker in premogarji.
Camp Lincoln, 111., 12. jun. — Predsednik premogarske unije John Walker je dobil danes zadoščenje, da je bilo njegovo delo za premogarje odobreno. Nad tisoč premogarjev ga je pozdravljalo z urnebesnim ploskom in vzklikanjem, in celo tisti, ki so prišli, da bi grajali njegovo politiko, so se pridružili njegovim slaviteljem. Shod je bil skrajno dramatičen. G. John Mitchell je doposlal pismo, v katerem hvali Walkerja in opominja premogarje k složnosti.
Japonski delavci pregnani.
Darrington, Wash., 14. jun. — Krdelo 100 belokožcev je ukazalo vsem Japoncem, ki delajo v žagah tvrdke “United States Lumber Co.”, zapustiti mesto. In ko je potekel čas, ki jim je bil dan, da spravijo svojo prtljago v kovčege, so belokožci spremili Japonce do vlaka, ki jih je odpeljal v Seattle. Nadaljnjih izgredov ni bilo. V tukajšnjih žagah je bilo zaposlenih 30 Japoncev.
Spet gozdni požari.
Winnipeg, Man., 14. jun.—Vsi gozd-nopožarni brambovci po okraju okoli Fort Williamsa, Ont., so sklicani na pomoč v pogasitev gozdnega požara, ki razsaja v okolišu 50 milj severno in zapadno od Fort Williamsa. Kraj Hy-mers je v nevarnosti, da ga plameni uničijo, in 40 naselniških hiš v občini Conmee je zapadlo uničenju. Tudi v občinah Gillies in Oconnor besne gozdni požari.
Iz Nicarague.
San Juan del Sur, 14. jun. — Ob atlantskem obrežju z veliko pridnostjo razširjana govorica, da nameravajo Združene Države posredovati v prid upornikom, nosi v zapadnem delu Nicarague vidne sadove. V departmen-tih Granada in Rivas se pojavljajo tu-patam vstanki in vlada je bila prisiljena, odposlati 500 vojakov po suhem in ISO' po mokrem v department Rivas, da se upori zatro.
25 žrtev požara.
Montreal, 13. jun. — “Herald”-po-slopje je tu razdejal požar. Pravijo, da je 25 oseb. storilo smrt v ognju. Deklice v knjigoveznici in linotype-tiskarji so se vdrli skozi veliko odprtino v podu in so bili pod razvalinami pokopani. Zunaj je bilo razločno slišati- vpitje umirajočih, ko so se valili plameni nanje. A rešiti jih ni bilo mogoče.
Montreal, Quebec, 14. jun. — Sedaj je dognano, da se je na strehi ‘Herald’ poslopja podrl oder, na katerem se je nahajala velika shramba za vodo, ki je z vsebipo vred tehtala 35 tonov, in to je povzročilo požar, ki je zahteval od 20 do 30 človeških žrtev. Poslopje je bilo vredno $150,000, a vrednost tiskarskih naprav in pohištva so cenili na $300,000. “Herald” je res nesrečen, kajti v 32.' letih je sedaj ogenj že vše-stič razdejal tiskarno.
Drzen polet zrakoplovčev.
New York, 13. jun. — Zrakoplovec Charles K. Hamilton je poletel v 24. urah iz New Yorka v Philadelphijo in nazaj ter dobil nagrado v znesku $10,-Ö00, ki sta jo razpisala newyorški “Times” in philadelphijski “Public Ledger”.
Philadelphia, 13. jun. — Charles K. Hamilton, ameriški aviatik, je srečno rešil težko nalogo, preleteti razdaljo 86 milj iz New York City v Philadelphijo v 1 uri in 53 minut.
Dospevši v Philadelphijo, je Hamilton oddal pismi od guvernerja Hughesa in župana Gaynorja iz New Yorka guvernerju Stuartu in županu Reyburnu. Potem je sprejel obratno pošto in jo oddal, dospevši v New York. Hamilton je torej prvi zračni pismohosec.
POVODNJI PO
VSEJ EVROPI.
V Nemčiji, Belgiji, Švici, Turčiji in drugod napravljena škoda velikanska.
SRBIJA VDRUGIČ PRIZADETA.
Mesta Ćuprija, Jagodina in Svilajnac pod vodo. Utonilo 35 oseb.
Belgrad, 15. jun. — Povodnji so nastopile po dolini »eke Morava, ko se je utrgalo več oblakov. Človeških žrtev je 35. Mesta Ćuprija, Jagodina in Svilajnac so pod vodo, ki stoji 7 do 10 čevljev globoko po ulicah. Mnogo iz-podpranih hiš se je zrušilo. Kralj Peter in minister javnih del sta se podala na lice mesta.
Carigrad, 15. jun. — Semkaj dospele brzojavke poročajo, da so strašne povodnji. obiskale pokrajino Erzerum v turški Armeniji. Kraj Hassan-kaleh je napol razdejan in na stotine ljudi je utonilo.
Bern, Švica, 15. jun. — Narasle reke po vzhodnih in osrednjih okrajih Švice so stopile čez svoje bregove in so napravile velikansko škodo. Zemeljski plaz pri Altorfu je zasul neko tovarno, in pri tem so neka ženska in deseteri, otroci storili smrt.
Bruselj, Belgija, 15. jun. — Nezaslišane plohe so poplavile vse nižave po Belgiji in napravile veliko stvarno škodo. Mostovi so bili odplavljeni, m mnogo živine je utonilo. Vas Moos je vsled povodnji opustošena.
Konstamz, Baden, 15. jun. — Vodovje Bodenskega jezera je od prejšnjega dne zelo hitro naraščalo. Nižjeležeče ulice raznih mest na jezerskem bregu so poplavljene. Železnični tiri so pod vodo in promet po njih se je moral ustaviti.
Berolin, 15. jun. — Oberammergau je poplavljen. Voda teče tri čevlje globoko po raznih ulicah. Gledališče je bilo v nevarnosti. Pota so neprehodna, in železnice so ustavile svoj promet. Na stotine Amerikancev in drugih obiskalcev (svetoslavnih predstav ristusovega trpljenja) ni vstanu zapustiti Oberammergaua. Med Amerikanci, zadržanimi vsled povodnji, je tudi mnogo Chicažanov.
Kolonija (Koeln), 13. jun. — Oblaki so se trgali v dolini reke Ahr zadnjo nedeljo zvečer in navstale so povodnji, ki so napravile ogromno škodo in zahtevale po najnovejših poročilih ka-cih 150 človeških žrtev. Vsled naglo naraslega vodovja je reka stopila čez bregove in valovje je vse pred sabo razdiralo. Največ človeških žrtev je povodenj zahtevala na mestu, kjer sta se nahajali dve šotorišči italijanskih in hrvatskih železniških delavcev. Ti so spali, ko je valovje prodrlo čeznje, preden so mogli uteči. Njihovih trupel je doslej najdenih 37. Stvarna škoda je velikanska. Železniški tiri so na velike razdalje odtrgani in odplavljeni, a mnogo vasi je popolnoma o-pustošenih. V neki vasi je udarila strela in vpepelila deset hiš in ranila štiri osebe.
Kolonija, 15. jun. — Žalostne vesti o smrti in trpljenju poročajo oni, ki so utekli iz poplavljene doline reke Ahr. Voda sedaj sicer naglo upada, a je napravila strašno škodo. Več krajev, ki so ležali na bregu reke Ahr, je v besede pravem smislu odneslo. Hiše so se zrušile in njihovi prebivalci so v valovih izginili. Tako deroč je bil tok, da je lokomotive in parne vozove tako lahko odnesel, kakor bi bili igrača. V nekaterih slučajih so valovi tako na-nagloma presenetili ljudi, da niso utegnili ubežati na griče, zato so morali splezati na drevesa, da so pozneje vendar storili smrt, kajti vodovje je drevesa izkoreninilo in odneslo. Ob ustju reke Ahr so našli reševalno moštvo trupli neke ženske in njenega otroka. Mati je držala svoje dete še tesno objeto v svojem naročju.
Berolin, 15. jun. — Pruski deželni zbor je enoglasno pooblastil vlado, po povodnji v dolini reke Ahr prizadetim podeliti primerno finančno podporo.
Bombe na Španskem.
Madrid, 10. jun. — Na cesti San Pa-blo v Barceloni so našli dve bombi, ki so jih hoteli prepeljati v oklopnem vozu na strelišče. Med vožnjo sta se pa bombi razleteli z groznim pokom. Oklopni voz je popolnoma razbilo. Ako bi bombi eksplodirali, predno so ju našli, bi bila katastrofa neizogiblji-va. Več sumljivih oseb so aretovali. Tekom dneva je policija našla v stanovanju nekega Jordana 25 dinamitnih patron, anarhistične liste in več kom-promitujočih dokumentov. Jordana, ki je rojen v Andaluziji, so aretovali, a trdovratno molči, zakaj je imel pri sebi dinamit. V uradnih krogih pripisujejo temu dogodku veliko važnost.
Dvanajst “Avstrijanov” zgorelo.
Niagara Falls, Ont., 15. jun. — Dvanajst avstrijskih delavcev, ki so bili znani samo po številkah svojih delovnih čekov, je'zgorelo snoči v svojih kočah v Falls View, nedaleč od tu. En moški, ena ženska in en otrok so bili bržkone smrtno poškodovani. Ko so dospeli požarni brambovci od tukaj v malo selišče inozemcev, ki so zaposleni v tukajšnjih elektrarnah, so bile štiri koče že upepeljene. Dvanajst trupel je bilo brž spravljenih v kraj. Avstrijane je očividno zajel dim v spanju in jih zadušil. Ranjenci, ki so bili spravljeni iz razvalin nezavestni, so bili strašno ožgani.
Ustrelil svojega polubrata.
So. Chicago, 111., 15. jun. — Ko. sta snoči preizkušala revolver v svoji sobi pod h. št. 143 East 118th st., je Frank Lachcik, star 24 let, slučajno ustrelil svojega polubrata Johna Lachcik, starega 22 let.. John Grzesck, pri katerem sta bila mladeniča na hrani in stanu, je pripovedoval policiji, da se je mislilo, da v revolverju ni naboja (patron). Frank Lachcik je v preiskovalnem zaporu.
Vročina kriva.
Pontiac, Mich., 14. jun. — V vasi Birmingham je včeraj prvikrat letos pripekalo solnce s poletno silo in vaščani so imeli svojo prigodbo. Neki Steve Mahavice se je pojavil na glavni cesti v Adamovem kostumu. Vaški trgovci so ga prijeli in ga oblekli v sod brez dna, dokler ni prišel vaški maršal. Pozneje so našli Mahavičevo obleko ob cesti izven .vasi. Rekel je, da je šel na izprehod, a ker se je pre: razgrel, se je hotel ohladiti.
Oropan vlak.
El Paso, Tex., 11. jun. — Opolnoči je bil vzhodno vozeči vlak št. 2 El Paso & Southwestern-železnice po enem edinem razbojniku ustavljen, ki je potnike iz turistovskega spalnega voza pognal, v zaseben voz koncem vlakh in jih prisilil, zložiti vse svoje denarje in dragocenosti na kup, katerega je pobral in izginil z njim preko puščave v gorovje. Plen razbojnikov pa znaša samo nekaj tisoč dolarjev. Pridobil si ga je seveda z revolverjem.
Heike kriv.
New York, 11. jun. — Charles R. Heike, tajnik “American Sugar Refin-ing”-kompamje, je bil po porotnikih spoznan krivim zarote v osleparjanje vlade. Heike je najvišji uradnik sladkorne družbe, splošnoznane kot sladkorni trust, in je star 65 let. Prisoditi se mu utegne par let zapora v kaznilnici in $10,000 globe. Slučaja Ger-bracht in Bendernagels še nista rešena. Obtoženca čaka slična kazen.
Jeffries-Johnson.
San Francisco, Cal., 15. jun. — Vsled protestov, ki so prihajali iz vseh delov dežele proti vprizoritvi rokoborbe med Jeffriesom in Johnsonom dne 4. julija v San Franciscu, je guverner Gillet ukrenil vse potrebno, da se rokoborba prepreči. Župan pa pravi, da se bo vendarle vršila, če ne v Friscu, pa v Renu, Nev.
Slučaj Lorimer.
Chicago, 111., 16. jun. — Navskrižno izpraševanje zakonodajca Charles A. White-a po odvetnikih za poslanca Lee O’Neil Browne-a je bilo končano včeraj proti večeru. Dva dni so se odvetniki trudili, da bi ujeli White-a in ovrgli njegovo izpoved, a brez uspeha. Doslej še ni prav nič omajana Whitova-izpoved o podkupovanju pri izvolitvi zateznega senatorja Lorimerja.
Črna gora — kraljestvo.
Dunaj, 11. jun. — Cetinjski dopisnik “Frank. Zeit.” ve svojemu listu za zanesljivo poročati, da bode Črna gora ob priliki bodočih jubilejnih slavnosti (Nikolova petdesetletnica vlade) proglašena za kraljestvo. Evropejske velevlasti, katerim je knez svoj namen naznanil, -so vse pritrdile; vsak ugovor bi bil tudi brezpomemben, odkar je razveljavljen paragraf 29 berlinske pogodbe in je Črna gora popolnoma neodvisna država, — Praška “Union” dostavlja, da bi bilo pač umestno, ako bi knez Nikola ob svojem jubileju pomilostil žrtve cetinjskega bombnega procesa, ki so bile obsojene na podlagi izpovedb istega Nastiča, kateri je v Zagrebu tako žalostno pogorel. Po-miloščenje bi bilo zards v interesu države in dinastije.
Krečansko vprašanje.
Kanea, 11. jun. — Krečanska vlada je naznanila velevlastim, da je vse storila za red in varnost mohamedanskega prebivalstva. Prosi velevlasti, naj ji pri tem vsaj moralično pomagajo.
NAPAD NA GENERALA VAREŠANINA.
V Sarajevu, Bosna, streljal nanj neki socialist, imenoma Kurajič, a ga ni zadel.
SKLADI ZA PONEMČEVANJE.
Avstrijski Nemci nabrali milijone za
boj proti Čehom in Slovencem.
Sarajevo, Bosna, 15. jun. — General Varešanin de Vareš, vojaški guverner Bosne in Hercegovine, je komaj utekel umoru. Ko je otvoril deželni zbor, se je vračal v svojo palačo, in medpoto-ma je neki socialist, imenoma Kurajič, petkrat izstrelil iz revolverja nanj, a vse krogle so zgrešile svoj cilj. Storilec se je potem ustrelil samega sebe, ko je videl, da ni dosegel svoje namere
Dunaj, 14. jun. — Vsa pričakovanja presegajoč uspeh so dosegle zbirke za Roseggerjev sklad, ki je namenjen za napravo nemških šol v narodnomeša-nih krajih avstrijskih. Začasno zaključene subskripcije znašajo ogromni znesek 2milijona kron. Sprožil je nabiranje pesnik in pisatelj Peter Ro-segger, ki je isto takisto organiziral, da so se premožni Nemci in Nemke po celem svetu naprosili za zneske, kojih “jednota” je bila določena na 1000 kron. Roseggerja je vpričo napadov Slovanstva proti Nemštvu vo dila misel, nemškemu jeziku ravno tam, kjer je najbolj ogrožen, z napravo nemških šol zgraditi krepko trdnjavo. Kako je sprožena misel ugajala, kaže uspeh. En milijon Roseg-gerjevega sklada dobi “Deutscher Schulverein” za gradnjo šolskih poslopij v severni in južni Avstriji. —
(Tako brzojavka, ki je seveda nemškega izvora, zato govori o napadih Slovanov na avstrijsko Nemštvo. V resnici se pa vrše napadi nasprotno, kakor našim čitalcem znano.
Roseggerjev sklad je namenjen v prvi vrsti za ponemčevanje slovenskih manjšin v alpskih deželah. In Schulverein ima namen, ponemčevati Čehe in Slovence, in edinole ta namen. Kajti v nemških okrajih in naselbinah gradi avstrijskim Nemcem še mnogo preveč šol avstrijska vlada sama. Zato so takele brzojavke, kakor je gorenja, vse drugo kakor resnične glede slovanskih napadov na Nemce.)
Dunaj, 13. jun. — Slučaj Hofrichter je dozoril novo senzacijo. Razširja se govorica, da je zaradi odpošiljanja “ciankalskih pisem” k smrti na vešalih obsojeni nadporočnik svojo v sodilnici priznano izpoved preklical.
Čeprav doslej še ni dognan razlog, vsled katerega je navstala govorica in čeprav ta ni potrjena, se vendar najži-vahneje razpraljajo morebitne posledice tacega preklica.
Kot resnično dejstvo v slučaju Hof-richter je samo sporočiti, da je vojno poveljstvo izročilo pravdne spise višjemu sodišču. •
Proti ameriškemu petroleju.
Dunaj, 10. jun. — Avstrijska ministrstva za finance, kupčijo in železnice so se zjedinila za skupno upravno postopanje, da se zaustavi v Avstriji o-gromni razvoj “Vacuum Oil”-kompa-nije, ki je podružnica “Standard Qil”-kompanije. Ameriška družba se ima prisiliti, da najnatančneje izpolnjuje vse pogoje svoje svobodnice (charter-ja), zlasti določbo, po kateri se produkcija njenih petrolejskih čistilnic omejuje. Zatrjuje se, da družba vedno več petroleja producira, nego ji pristoji po njeni svobodnici.- Če ne bo zadoščala nobena druga odpomoč, se imata avstrijski in ogrski parlament pozvati, uvesti novih zakonov v škodo ameriškim interesom.
Panorama bitke pri Visu.
Dunaj, 12. jun. — Italijanski poslanik je pri tukajšnji vladi podal protest proti panorami pomorske bitke pri otoku Vis (Lissa) leta 1866., v kateri so Avstrijci porazili italijansko bro-dovje. Dotični “bitkozor” (panorama) je bil namenjen za lovsko razstavo, ki je bila nedavno otvorjena tukaj. Poslanik preti, da se uradni italijanski paviljon ¿apre, ako se dovoli razstav-ljenje panorame. Amerikanski prireditelji tega podjetja bodo podali pri ameriškem poslaniku R. C. Kerensu priziv, ako se panorama prepove^
Ali je morilec Alme Kellner prijet?
Cincinnati, O., 15. jun. — V okraju Newporta, Ky., ležečem ob reki nasproti tega mesta je bil prijet neki mož, ki je prav zelo podoben Joseph Wendlingu, namišljenemu morilcu deklice Alme Kellner. Pridržan bo pod ključem, dokler louisvillska policija ne dopošlje koga, ki bi ga morda spoznal. Aretiranec pravi, da se imenuje Rosa-rio Granger in trdi, da prihaja iz Montreala, Canada.
. Truplo Amerikanke v jezeru.
Como, Italija, 15. jun, — Policija se na vso moč trudi, da pojasni tajinstve-ni umor Amerikanke Mary Scott Castle Charlton iz New Yorka, katere truplo je blo najdeno zadnji petek v kovčegu na dnu Komskega jezera. Rus Konstantin Ispolatov, slučajni znanec Porter Charltona in njegove soproge, ki je bil izza najdbe trupla umorjene gospe pod ključem, je bil pred preiskovalnim sodnikom zaslišan. Izpovedal je, da ni bil v nobeni zvezi z zločinom; vendar ostane še nadalje pod ključem.
Milan, 15. jun. — Na zahtevo amei riškega konzula Coughy, kateri misli, da je bil tudi Porter Charlton umorjen, se Komsko jezero še enkrat preišče.
London, 16. jun. — "Express” trdi v svoji današnji jutrnji izdaji, da se nahaja Porter Charlton v Londonu.
Rusija šteje 160,095,200 duš.
Petrograd, 15. jun. — Prebivalstvo ruskega carstva, vštevši Finsko, je po vladnem štetju leta 1909. doseglo 160,-095,200, narastek za 33,199,000 ali 26.2 odsto izza zadnjega splošnega štetja leta 1897.
Izmed prebivalcev se jih -peča 86.5 odsto s poljedelstvom.
Krvav boj v Afriki.
Pariz, 14. jun. — Guverner Francoske Zapadne Afrike poroča o boju med francoskimi četami in Arabci pri Nguigmi dne 31. maja, v katerem je bilo 120 Arabcev usmrčenih, dočim je bilo na francoski strani 9 mož usmrčenih in 20 ranjenih.
Vatikan in pruski protest.
Berolin, 14. jun. — Vatikan je odgovoril na protest pruske vlade proti papeški encikliki, ki jo je izdal papež povodom tristoletnice razglašenja Karola Boromeja svetnikom. Po tem odgovoru papež nikakor ni nameraval žaliti nemških protestantov in enciklika se prekliče, kolikor se tiče Nemčije.
(Sveti oče papež Pij X. je izdal ob priliki tristoletnice Svetega Karola bo-romejskega okrožnico, v kateri slavi Svetega Karola boromejskega kot bo-ritelja katoliške resnice zoper takozvane reformatorje. Nato se obrača Sveti Oče zoper moderniste, ki zasledujejo iste cilje kakor “reformatorji” in izkušajo organizirati odpad od svete Cerkve. Kot važno sredstvo zopet modernistično gibanje priporoča Sveti Oče pouk v katekizmu. Nato žigosa papež gibanje, ki meri na odpravo verskega pouka v šoli ter priporoča du hovščini, da pospešuje prejemanje svetih zakramentov in pridigo. Škofje naj posvetne vladarje ubogajo, kadar so pravični, naj pa jih ne poslušajo, če zapovedujejo krivične stvari. Sveti Oče razkrinkuje potem tiranijo, ki jo uganja zlasti francosko svobodomiselstvo ter opozarja tudi na tajno rovarenje svobodomiselnih organizacij.)
Vseslovanski shod.
Belgrad, 12. jun. — Belgrajski profesor in predsednik “Slovenskega juga” dr. Božo Markovič je izjavil dopisniku praške “Union” glede vse slovanskega shoda v Sofiji med drugim sledeče: Naloga sofijskega shoda je zelo velika ip vvzišena... Na njem se bode postavilo novoslovansko gibanje na realnejšo podlago, ki obstoji v tem, da se bode na bodočih vseslovan. kongresih razpravljalo le o onih vprašanjih, glede katerih je mogoča rešitev. To so gospodarska in kulturna vprašanja.| Ako nam prinese sofijski shod ta uspeh, moremo biti zadovoljni.
Listnica upravništva.
—	G. A. P., La Salle, 111.:—Ker se' dobro pazi na vsacega naročnika, da predolgo lista ne dobiva brez predplačila, je to dobro v vsakem slučaju, da se pride morebitnim pomotam na sled, ki se potem urede. Tako je tudi pri vaši zadevi. Zdravi!
—	G. J. B., Denver, Colo.:—Res, naš list vsakdo lahko plača, ako ga hoče citati. Pozabljivost se odpusti, ako se naročnik na Opomin preč zglasi. Da pa nima človek sitnosti je najbolje, da plačujete list vedno vnaprej. Kdor to stori se mu ni bati neprijetnostij. Vsak ve kedaj mu poteče naročnina na “A*. S.”
—	G. M. L., Buffalo, N. Y,:—V staro domovino pošiljamo list vsak teden, ako ni predplačan se preč vstavi, ker stanejo znamke dosti denarja vsak teden. Oni, ki naročajo list za inozemstvo naj vedno pazijo, da je predplačan.
Potne noge
treba zdraviti s Severovim Praškom za noge po vsaki nožni kopeli. Daje počinek vročim, bolestnim in utrujenim nogam, odstranjuje ves zoprni vonj, napravlja obutev hladno in prijetno. Če se ti noge pote, poskusi ta prašek in nikoli ne boš brez njega. Na prodaj v lekarnah. Cena 25c. Izdeluje W. F. Severa Co., Cedar Ra-pids, la.	2

Joliet, 111., 15. jun. — Šolsko leto se zaključuje te dni po raznih šolah s primernimi slavnostmi. V naši župnijski šoli sv. Jožefa se mladež pripravlja na slavlje, ki se bo vršilo v cerkveni dvorani prihodnjo nedeljo po-poludne, dne 19. junija, povodom razdelitve takozvanih diplom onim srečnim učencem in učenkam, ki so letos uspešno dovršili 8. razred naše župnijske šole. Tega veselega slavlja se udeleži vsa naša šolska mladina pod vodstvom čč. šolskih sester, in seveda bodo prisotni tudi starši in drugi sorodniki presrečnih otrok.
Diplome dobe naslednji učenci in učenke 8. razreda: Frank Kostelec, Martin Prše, John Mutz, Matthew Bezek, Matthew Butala; Mary Stefanie, Mary Stavdohar, Josephine Marentič, Antonia Štamfel, Amalia Uršič in Mary Golobič.,
—	Mike Malovrh, nadepolni sinko našega g. organista', je radi nedostat-nega prostora v naši šoli dovršil osmi razred v Rooseveltovi javni šoli ter danes graduiral z odliko. V matematiki, zgodovini ter angleškem pravopis-ju in črkovanju (spelling), je naš nadarjeni Mike prekosil vse svoje angleške součence, kakor je izjavilo njegovo učiteljstvo. To je zajedno najlepše spričevalo za našo župnijsko šolo sv. Jožefa, kajti v tej se je odlikovanec šolal do 8. razreda.
—	Dekliško društvo Blažene Device in žensko društvo sv. Neže, sta tekom zadnjih treh let nabrali za nov altar v naši cerkvi sv. Jožefa $300.00, in sicer potom veselic in žrebanj. Zadnje žrebanje se je vršilo dne 8. maja t. 1.; izžrebana zapestnica dr. BI. D. je do-nesla čistega dobička $41.00 in izžrebana verižica dr. sv. Neže pa $20.00; zapestnico je srečka naklonila g. Franku Pucelj, 1302 Highland Ave., a verižico g. Petru Klobučar, 751 Summit st.
—	Poročil se je g. Frank B. Strutzel z gdčno. Ano Smrekar iz Lvonsa, la. (Glej dopis iz Lyonsa.) Novoporo-čencema čestitamo in želimo: Na mnogo let!
—	Komaj se je začelo poletno vreme, ki vabi posebno mladino k vodi, pa nam je že poročati o prvi slovenski žrtvi, ki jo je zahteval in ugrabil povodni mož. John Videtič, še ne 6 let stari sinček rojaka Jožefa Videtič, 505 North Bluff st, je utonil včeraj (v torek) dopoludne okoli 9. ure v kanalu, kacih 200 čevljev južno od Jackson street-mostu. Igral se je ob kanalu z dvema drugima dečkoma, pa je prišel preveč na pobrežni rob in izgubil ravnotežje in padel v kanal. Dasi voda na dotičnem mestu ni globoka nad pet čevljev sredi kanala in komaj štiri čevlje kraj istega, se vendar malčik ni mogel rešiti, ker ni znal plavati, a njegova mala tovariša mu tudi nista mogla pomagati. Na pomoč je bila poklicana policija, in čez dobro uro je bil utopljenec najden skoro na istem mestu, kjer je utonil.
—	Zadnjo soboto je pa utonil neki 12 let stari Henry Weber, 713 Summit st., ko je šel ribarit v Grossov kamenolom severno od mesta onstran Thei-lerjevega parka.
—	Od zadnje nedelje imamo pravo poletno vreme. Prahu je po cestah seveda spet več kot dovolj, in celi oblaki se ga dvigajo za vozovi in neštetimi avtomobili, ki so jih polne vse ulice in ceste zlasti proti večeru, ko vse hiti iskat svežega zraka na farme. Tega poletnega prahu najbolj vesela je naša že dalekoznana “Joliet Slovénie Bottling Co.” Kajti prah je nevaren za pljuča in zato ga je treba izpirati — as čim? S slavnoznanim slovenskim popom, ki je najnedolžnejša in zato najboljša poletna pijačica za moške in ženske, stare in mlade in tudi najmlajše malčike. O resnici teh besed se lahko vsakdo sam prepriča.
—	Poljska društva v Jolietu se pridno pripravljajo na proslavo Grunwald-ske bitke, katere 500. obletnica se bo najslovesneje obhajala po vsem krščanskem svetu, koder bivajo rodoljubni in na svojo slavno zgodovino ponosni Poljaki. Slavne poljske zgodovine eden najsijajnejših dogodkov pa je bila baš' bitka pri Grumvaldu, kjer so dne 15. julija 1410 pod poljskim vodstvom združeni Slovani porazili dotlej zmagonosno prodirajoče nemške viteze in jih pognali nazaj v medvedje brloge nemških gozdov. Več o tej slavni bitki povemo' o priliki, ki se nam bo nudila prihodnje tedne povodom poljskih parad in slavnosti v JolietU in drugod,
Rojak Peter Bahorich je odpotoval v staro domovino. Čitaj njegov “V slovo”.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Fabjan Martin, Gebura Jožef,. Glad Pero, Kustrok Štefan, Ma-sodič John, Sučevič Adam, Zagorac Ilija in Zupančič Ana.
Chisholm, Minn., 12. jun. — Pre-bravši dopis Minnesotskega dopisnika, ki je v dolzih potezah se vrtil po že-leznorudniškem okraju, sem prav hitro izprevidel, da je nekaj bolj važnega le pozabil. Menda zamišljen v Halleyev
komet brez glave in repa, je opisoval slavnost v Evelethu, Minn. in v strahu pred to repatico pozabil zapisati, da, so prisostvovali naši slavni dramatiki svetovnoslavnega imena Slavija po številu do 40, s svojo godbo, kateri vsi želi so pohvalo;.kajti občinstvo jim je pred odhodom na evelethskem kolodvoru za slovo vsklikalo: Živijo!
Ely, Minn., 11. jun. — Tu dela se nekoliko bolje in opažati je tudi bolj veselo gibanje. Mladi fantje prihajajo sem iz stare domovine in za njimi dekleta, pa včasi malo zapojemo in po-plešemo na svatbah, da ga. Volove se kar hvali z zaslužkom, kajti omenjena gospa je na glasu kot dobra kuharica in mnoge svate je že okusno pogostila na ženitovanju.
Te dni dobil je iz starega kraja svojo izvoljenko mladenič g. Hrvat, ter upamo, da Rt. Rev. Buh kmalu poveže mladi par v sladki zakonski jarem. Mlada dekle prihitela je za svojim ljubim iz Krke, okraj Litija. In ta pre-šmencana Halleyeva repata zvezda, ki je svetila na nebu kot menda še sveti, je kot učenjaki trdijo, precej zgodovinska in zato menda navdušuje naše mladeniče kot mladenke k večni zakonski zvestobi, da mnoge mlade Slovenke zapuste očeta in mater ter hite za možem v Ameriko ter spotoma za-pojo poslovno pesmico:
In zdaj še vzamem od staršev slovo In jim podajam svojo desno roko, Jaz moram po svetu za možem hiteti i. t. d.
Ko omenjam našo naselbino, naj povem, da tu imamo več slovenskih trgovin, gostiln, cerkev, dvorano i. t. d. Tu znani trgovec g. Kapš, ki ima trgovino z mešanim blagom, sedaj povzdiguje in podziduje svojo hišo, v kateri ima gostilno.
Pri zaključku naj še omenim, da Ely je na hribu in nudi se nam kaj krasen razgled na bližnje jezero, ki je skoro podobno našemu Bledu v mili domovini; le Bled ima le en otok in jezero poleg Ely jih ima več.	M. P.
Lyons, la., 14. jun. — Cenjenim čitateljem “A. S.” naznanjamo novico iz naše stare slovenske naselbine, da se “Wedding Bells” slučajno tudi pri nas oglašajo, sicer bolj redkoma med Slovenci, ker tu je le še par naših družin ostalo odkar so se poslovile parne pile, ki so svoječasno dajale mnogo zaslužka delavcem te okolice.
Tu se je namreč poročil g. Fr. B. Strutzel iz Jolieta z gdč. Ano Smrekar iz tukajšnjega mesta. Poroka je bila v nemški cerkvi sv. Ignacija s slovesno sv. mašo, ki jo je opravil č. g. Titz, župnik tukajšne fare in sicer v sredo dne 8. junija, ob 9. uri zjutraj.
Po poroki se je razvilo mnogo veselja v hiši nevestinih starišev. Bilo je navzočih mnogo prijateljev in sorodnikov Strutzel-jeve in Smrekarjeve družine. Sledile so mnoge čestitke in napitnice po znanem slovenskem običaju. Zabava je trajala še pozno v noč.
Mladi par se je potem podal na svoj “Honey Moon Trip” za nedoločen čas, na kar se za stalno naseli v prijaznem Jolietu, kjer je ženin zaposlen v znani slov. tvrdki “The Eagle”.
Novoporočencema želimo mnogo sreče in božjega blagoslova v novem stanu ter jim najiskrenejše čestitamo.
Upamo, da se naši “zvončki” spet kmalu oglasijo. Pozdrav rojakom!
Prisotni.
Moon Run, Pa., 5. jun. — Cenj. u-redništvo! Prosim malo prostora v nam priljubljenem'Amerikanskem Slovencu, ker imam nekaj novic poročati.
Dne 2. maja smo pričeli z delom in do sedaj še dosti stalno delamo. Ali jaz ne svetujem rojakom sem hoditi za delom, kajti delo se težko dobi.
Agitatorjev za socialistovsko družbo se tudi tukaj ne manjka, in zlasti mi zvesti katoličani imamo mnogo trpeti pred njimi, in to že od tistega časa, ko se je pričela gradnja tukajšnje katoliške cerkve sv. Trojice. Jaz sem bil izbran za cerkvenega odbornika za Slovence. To je pa nekatere rdeče rojake tako razkačilo, da so me prihajali osebno izpreobračat k njihovi rdeč kariji. Pa odgovoril sem jim, da kar so mene starši naučili in duhovni učitelji, to jaz verujem in zato bom vedno podpiral cerkev. Za odgovor so me potem začeli obrekovati in črniti po chicaškem rdečem časopisju. Ampak mene niso prestrašili in še manj spreobrnili. Da bi zlate nauke dobre matere in dobrega očeta in učitelja in duhovnika v tej novi domovini pozabil? Nikdar ne! To naj zadostuje.
Koncem mojega dopisa vam priporočam, cenj, čitalci in čitalke, naš najstarejši list v Ameriki, ki nas vedno uči le»kar je prav in dobro in tudi zabava le pošteno. Naročite se na Am. Sl., če še niste noročem, in ne bo vam žal in ne na škodo. Pozdravljam vse rojake v stari in novi domovini.
Frank Maček, Box 123.
Virginia, Minn., 12. jun. — Le redko sliši se iz enih bolj starejih naselbin v okraju železnorudniškem. Životarimo tu približno že do 20 let, in Virginia* je bila prej le gojzd, kot naša cela okolica, ki obstoji od 30 do 40 let. Preje so tu životarili le prvotni-ki, ameriški Indijanci, ki danes so po-
ZANESLJIV ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ.
Slaba blaga ljudje ne ponarejajo. Severova Zdravila se dostikrat ponarejajo, kar
je zopet dokaz njihove izbornost*.

....
r c.Hcm^ojni
Močni živci	Trpeči delavci
so potrebni za uspeh vsepovsod. Za , olajšbo duševne utrujenosti, nespečnosti in živčne oslabelosti ga	gotovo poznajo vrednost dobrega mazila za preprečenje ali utešenje žuljev po trdem delu ali za zdravljenje poškodbe. i
Severov Nervoton.	Severovo olje sv. Gotharda
nima para. Zanesljivo tešilo za živčno razdraženost, onemoglost, nevra-stenijo in živčno glavobol. Dragocena tonika za matere, opešane vsled go-spodinskih skrbi in po porodu. Cena $1	ima izborna svojstva, da je posebno koristno za odrge, izvinjenja, bromoto, revmatizem, nevralgijo, krče, otrple sklepe in oškbdbe, ki zadevajo delavce v vsakdanjem življenju. Poskusite ga! Cena 50c.
Električno dvigalo v cerkvi.
V rimski katedrali, v cerkvi sv. Petra, so zgradili električno dvigalo, ki vodi na vrh cerkve, odkoder se nudi krasen razgled nad večnim mestom. Tisoče in tisoče tujc’ev prihaja vsako leto v Rim, da vidi starinske krasote najstarejšega mesta celega sveta, ki ima zato tudi ime “večno mesto”. Sv. oče papež je dal zgraditi omenjeno električno dvigalo, ki bo vodilo tujca na vrh cerkve, na kupolo. Pred nekoliko tedni je bilo izgotovljeno ter posvečeno v navzočnosti kardinala Ram-polle in drugih visokih dostojanstvenikov.	-	-
Kolo kitajska iznajdba.
Kitajci trdijo, da SO že več stoletij pred Evropejci iznašli smodnik, tiskarsko umetnost in kompas. Sedaj se ponašajo tudi, da so kot prvi narod na svetu iznašli tudi — kolo. V starih kitajskih kronikah se poroča o nekem učencu, nebeškem sinu, ki je iznašel 2300 let pred Kristusom — dvokolo, ki je imelo takrat ime “srečni zmaj”. Pe-čilski podkralj je natanko opisal tega “srečnega zmaja” nekemu angleškemu tovarnarju, ki mu je ponudil v prodajo kolo. Iz tega opisa je razvidno, da je
Večina lekarnikov prodaja Severova Zdravila. Ne jemljite nadomest il. Če imena “Severa”
ni videti na zavitku, ni pristno.
tisnjeni drugam. Tako n. pr. obiskuje jih v državni šoli blizu Tower, Minn., še vsaki teden Rt. Rev. J. Buh, dasi osivel starček, je še krepak pri svojem dolgoletnem delu v podučevanju Indijancev v njihovem jeziku. Tje čez Vermilion jezero se vozi do njih in se raduje mecj njimi, ko ga poslušajo pri učenju. Pomenljivo je, dasi hodijo drugoverski pridigarji v ta namen, ali le z nekako vnemo se Indijanci oklepajo našega preč. g. Buh-a.
In ker dopisujem iz Virginije, naj malo opišem to mesto. Dasi je mnogo trpelo po raznih požarih in bilo že večkrat vničeno do zadnje hiše, je danes eno med najboljšimi in največjimi v naši okolici, in to zrastlo je v par letih. Le žal, da so naši rojaki se močno izselili od tu. Virginia je danes mesto tod okoli vsac^mu znano, kajti za več mest je tu edino pokopališče, n. pr. iz Eveletha, Gilberta, Mt\ IVona in od drugod vse vozijo k večnemu počitku na Virginia, ki je danes tudi središče več železnic, in šele nedavno je železna cesta dograjena, da vozi v Canado.
Kot omenjeno, Slovencev ni mnogo na Virginiji. Pač je eden starejših in stalno tu s svojim uradom obče-znaui g. F. Trampuš. In zadnji čas naselilo se je par slovenskih gostilničarjev. Okoli Virginije je več žag in železnih rudnikov.	M. P.
Ely, Minn., 10. jun. — (Delavec in pisalni stroj.) Cenjeni g. urednik! Blagovolite priobčiti sledeči “rokopis” v predale Amer. Slovenca. Že dolgo sem si želel pisalni stroj, s katerim bi rad pisal svojim staršem v staro domovino, je rekel Elyški delavec. Izpraševal je, kako bi mogel priti do pisalnega stroja. Vsi smo mu odgovorili: kupi si ga. Saj jaz bi si rad bil kupil, če bi mogel. Toda kako naj kupim brez denarja, s katerim bi stroj tudi plačal. Mala plača komaj zadostuje za hrano in stanovanje, imam druge stroške, s katerimi je dandanes ubogi trpin preobložen. Toraj v takih finančnih razmerah ni bilo niti misliti na krepko zaželjeni pisalni stroj. V mali prodajalni kolodvora je bilo izloženo raznovrstne šare, tje je Elyski delavec hodil se sprehajat po hodniku. Tisti čas je v Šinetovi bajti tudi videl stari pisalni stroj. Vprašal je Žida, koliko da zahteva za oni stroj? 50 dolarjev, je bil odgovor. Elyški delavec je molče privzdignil klobuk in odšel. Do-spevši domov je takoj preštel denar, ki je tekom dveh mesecev prihranil 25 dolarjev. Žid pa hoče še enkrat toliko. Hm! Hodil je par dni s povešeno glavo ter razmišljeval, kako bi mogel priti do denarja, a niti jedna par metna mu ni šinila v glavo. Potožil je prijatelju Težaku svojo bol. Poslušal me je smehljaje. Zvečer sva šla skupno k Šinetu, kjer je Težak prevzel vlogo mešetarja in še oni večer se je mogel ponosno imenovati lastnika pisalnega stroja. Domu dospevši je z nasmehom pokazal stroj, a tudi takoj po njem pričel s prsti “po kno-fih” tolči, da so ga nohti boleli. Hotel je starišem - pisati. Ali takrat se je kruta neprevidnost maščevala nad njim. In Elyški delavec se je jezil, da piše se že, toda citati se ne more. Zatoraj je pisalni stroj za vekomaj prodal. To se je toraj dogodilo meseca aprila TO. prav zares.
John Težak, P. O. Box 428.
Fotografija v barvah.
Neki Rus, ki živi v Strassburgu, je iznašel način, kako se da fotografirati v barvah, in s tem bi bile izpolnjene že davne sanje. Limijerov sistem je bil dosedaj samo v stanu, da proizvede diapozitive. Kopij pa se ne da napraviti po tem posrednem postopanju. Na način Rusa Ludena je možno v barvah tako hitro in tako zanesljivo fotografirati, kakor z navadnim postopanjem. Natančneje poročilo bodo nemški časniki šele prinesli, sedaj javljajo samo to kratko notico. Barve so nenavadno svetle. Ta iznajditelj, ki mu je šele trideset let, že dela šest let za barvano fotografijo. Najprej je bil .nastanjen v Švici, a ker je Rus in je delal s tujimi kemikalijami, so ga izgnali. V Strassburgu je dobil podpore od vseučilišča in od nekaterih zasebnikov, kar je pospešilo iznajdbo. Luden priglasi patent.
G. E. Novak iz Fogelsville, Pa., nam je nedavno pisal: “Odkar uživam Severov Življenski balzam, se mi je zdravje prav zelo zboljšalo, m^>č mi je povrnjeha, a želodec, drob in jetra so uravnana in poživljena. V bolezni je
vedno najbolje, zateči se k Severovim Zdravilom, ker pomagajo.”
Ustavi vam izgubo telesne moči, povrne čilost in zagotovi čvrsto zdravje. Malokrvnim pomnoži kri, prežene pogostno zapeko ter izpodbudi želodec, drob in jetra k pravilni delavnosti. Cena 75c.
Posebno koristen za slabotne žene in dekleta.
staro kineško dvokolo v bistvenih delih popolnoma podobno našemu kole-
su.	Kronika poroča, da je takrat vzbu dil “srečni zmaj” velikansko zanimanje; vsi Kitajci so se začeli voziti ž njim in zlasti ženske so se posluževale novega prometnega sredstva. Navdušenje je tako narastlo, da so kitajski kolesarji zanemarjali domače dolžnosti. To je seveda povzročilo mnogo nevolje. Zaradi pritožb na cesarskem dvoru je cesar pod strogo kaznijo prepovedal kolesarjenje s “srečnim zmajem". S tem je bila zapečatena usoda dvokolesa na Kitajskem za 4000 let.
Glavna zahteva.
Pri vsaki nerednosti, ki jo želimo uravnati, je glavna zahteva, preiskati njen vzrok. Če se vzrok odstrani, ne-rednost kmalu izgine. Dober zdravnik vedno poskuša najti vzrok bolezni, preden jo more znanstveno m u-spešno' zdraviti. Če boste v slučaju kake bolezni iskali njenih korenin, jih boste prav dostikrat zasledili v želodcu. Če ta ustavi delo, je ustavi celo telo. Če se vam posreči pregnati ne-rednost iz želodca, bodo vsi telesni udi spet skladno zaposlovali in telo bo popolnoma zdravo. Edino zdravilo, na katero se lahko vedno zanašate v takih slučajih, je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To ozdravi vneti želodec, pomnoži njegovo izločevanje, okrepi njegove mišice. Nadalje pomaga pri tvorbi čiste, obilne krvi, ki je glavna zahteva zdravega telesa. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
POZOR!
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril prvo slovensko kovačnico v Jolietu, kjer podkavam konje in kobile, i. t. d.; tudi izdelujem razno domače orodje, kakor: motike in drugo orodje. Onim rojakom, ki rabijo kose, lahko oskrbim klepalno o-rodje. Kdor torej rabi kaj orodja naj se pri meni oglasi ali mi pa piše. Delo jamčim. Cene primerne.
Fr. Reposh, kovač,
N. W. Tel. 433.
111 State Street,
Joliet, 111.
Trpin.
Čvrsto in zdravo telo, veselje do življenja in dela je največje bogastvo. Holister’s Rocky Mountain čaj ali tableti bo ohranil vašo moč in zdravje. Rabite ga vedno — cela družina.
H.	A. Stillman,
300 N. Chicago Street, Joliet, 111.
RI>*|
PAIN-EXPELLEE
Človek, ki trpi bolečine, je ravno tako brez pomoči, kakor razbita ladija na peščinah, . Če bolehaš na revmatičnih bolečinah, nevralgiji, prehlajenju itd. poskusi vdrgnenje z
PAIN EXPELLERJEM priznano dobro domače sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c.
F.	AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St., New Y Pazite na varstveno znamko z sidrom.
CENJENI ROJAKI PO MINNESOTI.
AKO želite kupiti lote v mestu Du-luth-Superior, blizu novih tovarn, ali
AKO želite kupiti lepo farmo v sadje-rejskem pasu države Michigan, ali
AKO imate kaj posestva zavarovati proti ognju, obrnite se vedno na podpisane.
MI SMO ZASTOPNIKI
zanesljivih družb za ves rudarski okraj države Minnesote in Vam jamčimo popolnoma pošteno postrežbo.
GEO. L. BROZICH AGENCY, Ely, Minnesota.
----o----
Podružnica: Eveleth, Minn. JOHN B. SMREKAR, Manager.
Kadar imate s sodiščem opraviti o-brnite se na slovanskega odvetnika
JOHN J. WELLNITZ,
Cutting Bldg., 2 floor, Joliet, III.
Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slor zn.
Kuhinjske Peči
Na izbero imamo ravno sedaj veliko prenovljenih kuhinjskih peči.
Vsaka peč je prenovljena, tako da hode služila vsaki gospodinji.
Garantiramo vsako peč.
Prodajamo jih po najnižjih cenah.
BARRETT HARDWARE CO.
North Ottawa Street JOLIETi ILLINOIS
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 22. maja 25 Hrvatov, 50 Macedoncev in Ogrov; 24. maja 84 Slovencev, 10 Hrvatov in 97 Macedoncev.
—	Aretovan izseljenec. Na ljubljanskem Južnem kolodvoru je dne 26. maja prijel tam službujoči stražnik Franceta Hočevarja iz Slavce vasi pri Rudolfovem, ker se je hotel izseliti v Ameriko in se odtegniti vojašM dolžnosti. Hočevar je imel pri sebi 504 K denarja. Izročili so ga c. kr. deželnemu sodišču.
—	Birma v Ljubljani. O binkoštnih praznikih je bilo v stolnici birmanih 1262 birmancev, in sicer 589 dečkov in 673 deklic.
—	Procesije sv. Rešnjega Telesa. Že dokaj let ni bilo tako sijajne procesije sv. Rešnjega Telesa v ljubljanski stolnici, kakoršna je bila letos. Bila je to veličastna manifestacija verskega prepričanja. Stotine in stotine , moških, ki so se letos iz vseh slojev pridružile procesiji, so dajale istej poseben sijaj. Pobožnost Ljubljančanov so pokazale tudi druge procesije in polne cerkve. Frančiškansko procesi-
. jo je vodil prevzv. škof John .N. Stariha.
—	Kmetijski tečaj za učitelje priredi kranjski dež. odbor na kmetijski šoli na Grmu od 18. jul. do 8. avg. t. 1.
—Napredovanje živinoreje na Kranjskem. Koncem junija in zadetkom julija priredi kranjski deželni odbor poučno potovanje za živinorejce po Švici. Revnejši udeležniki dobijo v ta namen podpore. Deželni odbor nakupi 52 plemenskih bikov, ki se razdelijo v posamezne okraje. Kakor običajno, plača deželni odbor živinorejskim zadrugam polovico nakupne cene in potne stroške enemu odposlancu zadruge, županstvom in zasebnikom, ki se zavežejo plemenjaka držati po predpisih, pa eno tretjino nakupne cene. Tudi krave bo prihodnjič nakupil deželni odbor kranjski. Res hvalevredna skrb za živinorejo.
—	Zmaga Slovencev. V Dobljičih so pri občinskih volitvah v I. in II. razredu zmagali Slovenci, v III. razredu pa kakor doslej Kočevarji. Za župana je izvoljen Slovenec g. Matija Gesel iz Doblič s 24. glasovi, proti 2. Volili so ga tudi Kočevarji. Prejšnji župan g. Matija Vertin, ki je marljivo in vestno v splošni blagor in zadovoljnost županoval 27 let, od leta 1877 s presledkom 6 let, se je prostovoljno odpovedal tej časti.
—	Veteransko društvo v Domžalah je imelo slovensko poveljevanje. Pri zadnjih volitvah odbora pa so prišli na površje drugi. Zato imajo sedaj
zopet nemško poveljevanje. Brez komentara.
—	Društven dom. Na Ježici pri Ljubljani so na binkoštni ponedeljek blagoslovili temeljni kamen novemu društvenemu domu.
—	V Metliki je umrl dne 29. maja č. g. Anton Golobič, duhovni svetnik in župnik v pokoju. Rojen je bd 14. maja 1837, v mašnika posvečen 28. julija 1861. Služboval je kot kaplan v Metliki in v Cerkljah na Gorenjskem, kjer je leta 1872 postal župnik. Župnijo Cerklje je vodil do leta 1903, ,ko je stopil v pokoj in se naselil v Metliki.
—	Umrl je v Žabnici pri Škofji Loki č. g. Franc Vilfan, bivši kapelan v Postojni, v 30. letu starosti. Ranjki je bil za mašnika posvečen leta 1903, svojo službo kot kaplan je nastopil prihodnje leto v Sv. Križu pri Kostanjevici, kjer je’služboval tri leta. Odtod je bil v enaki lastnosti premeščen v Postojno, kjer se ga je lotila jetika.
—	Duhovni svetnik umrl. Dne 26. maja je umrl v ljubljanskem Leonišču prečastiti gospod Tomaž Potočnik, duhovni svetnik in župnik na Breznici. Pokojni je bil rojen v Železnikih 15. decembra leta 1855. V mašnika je bit posvečen v Ljubljani 26. julija 1879. Služboval je kot kaplan v Horjulu, Borovnici, na Vrhniki in v Dobu, od leta 1890 pa kot župnik na Breznici.
—	Župnik umrl. Dne 25. maja je u-mrl preč. gospod Frančišek Kepec na Češnjicah v dekaniji Moravče. Ranjki blagi gospod je bil rojen v Mavčičah na Gorenjskem leta 1839., v mašnika Je bil posvečen leta 1866. Služil je na Češnjicah blizu 40 let. Revež je bil bolehen skoro'celo življenje, a je le dočakal lepo starost.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Stobah Pri Domžalah g. Franc Dečman. — V deželni bolnici je' umrl posestnik in izdelovalec žganja g. Anton Čaks. Umrl je v Savljah g. Anton Sitar, star 53 let, oče ljubljanskega kaplana g. Val. Sitarja. — Umrl je po izredno mučni bolezni g. Anton Lampe, delovodja kamnoseške tvrdke Al. Vodnika v Ljubljani, v 50 letu svoje dobe. — V Zagoricah pri Bledu je umrl posestnik m stavbenik g. Josip Hronek.
_ — Samoumori. Dne. 27. maja pono Cl se je pod neko ljubljansko šupo
obesil trgovski sotrudnik I. Kromar, kateremu se je bil bržkone omračil um. — Obesil se je dne 13. maja zj. v Ljubljani delavec Jernej Kastelic, rojen v Zalogu in pristojen v Šmarje pri Ljubljani. — Dne 24. maja zvečer o-krog 11. ure je dobil Valentin Šmon, mlinar pri g. Kuraltu, na rakah v vodi utopljeno F. Kršič, 18 let staro dekle, hčerko delavčevo. Bila je v samem spodnjem krilu. Kaj jo je gnalo v smrt, se ne ve, mogoče se ji je omračil um.
—	Strela udarila je 19. maja v Senico Jakoba Preželjna iz Bohinjske Bistrice. V njej so vedrili mladenič Matevž Preželj in dve delavki. Kar zagrmi in strela udari v Senico ter po srednjem tramu v trojico preplašenih vedrilcev. Deklici je osmodila lasje in jo ranila po hrbtu, mladeniča je istotako oplazila po vratu in nogah, le priletni tovarišici je popolnoma prizanesla. Sreča v nesreči, da poseben slučaj, ki ni slučaj, je bil, da ni obeh ubila.
—	Pred ljubljansko poroto sta stala dne 28. maja tat — “umetnik” Ivan Pavlič in njegova Inati, prvi obdolžen cele vrste na najrafiniranejši način izvršenih tatvin, mati pa zaradi sokrivde. Pavlič je bil obsojen na 3 leta težke ječe, mati pa na teden zapora.
—	Strupene pilule na Kranjskem. Zadeva se še vedno preiskuje. Koncem maja je priobčil tržaški dnevnik “II Piccolo” pismo nekega neznanca, v katerem ta pravi, da je Hladnik nedolžen in da je on (pisec pisma) poslal pilule iz maščevanja. Pravi, da se sedaj še ne more izdati, ker ima kopo nepreskrbljenih otrok, da bo pa to storil ob primernem času. Prosi sodnike, naj ne obsodijo nedolžnega Hladnika. Vprašanje je, če ni to pismo — šala.
—	Kako se ravna s slovenskimi vojaki. Iz Pulja poročajo: Vedno ža-lostnejše novice se slišijo od 87. pešpolka iz Pulja; novice, ki jih človek, ki ne pozna vojaških razmer, skoraj ne more verjeti. Zopet se je dogodilo dne 3. maja nekaj nezaslišanega. Popoldne istega dne odkorakal je vojaški oddelek 13. stotnije pod vodstvom g. nadporočnika Petra Farscha na običajne popoldanske vojaške vaje. Vedno čmerni nadporočnik je bil istega dne še posebno slabe volje in svojo jezo je hotel stresti nad podložnimi, seveda nič krivimi vojaki. Prišedši na lice mesta na ukaz vojaki obstoje in nadporočnik z modernimi cvikerji o-pazuje s pikrim pogledom vojaka za vojakom, iščoč prilike za maščevanje. Oko mu obvisi na vojaku, katerega nikoli ni mogel radi njegove odločnosti trpeti, ter zagrmi nad njim: “Sie bloedes Gesicht!!... Sie Zugsfuehrer! diesen Mann mit dem bloeden Affengesicht teilen Sie mir immer in das zweite Glied ein.” (Ti budalast obraz! Cetovodja! tega moža z budalastim opičjim obrazom mi uvrstite vselej v drugi red!) Moštvo se je vsled teh “dostojnih” izrazov g. nadporočnika nasmehnilo, kar mu ni bilo po volji. Ukaže torej četovodji poveljevati moštvu: “kehrt euch!” na novo, z debelim in ostrim kamenjem posuto cesto; na cesti stoječi vojaki dobe ukaz — dvajsetkrat" “nieder”. Četovodji se vojaki zasmilijo in ni komandiral več kol 7-krat. Tedaj pristopi g. nadporočnik rekoč: “Meni se zdi, da še ni bilo 20-krat. Še enkrat!” In g. nadporočnik se je očividno radoval, ko so že penasti vojaki padali obtolčeni po kamenju ter lovili sapo. Ko se je ukaz izvršil, še ni bilo g. nadporočniku dovolj, temveč še ukaže: "Naredite še parkrat!” Tako so naredili, g. nadporočniku na zabavo, ne da bi vedeli, zakaj, 29-krat
nieder” razbivši si roke, kolena in obraze. Nasledek tega je bil, da so bdi vsi vojaki več ali manj bolni in razbiti, ter so bili prisiljeni iti k zdravniški preiskavi, kjer se je dokazalo, da so nevarno poškodovani. Seveda se mnogi niso javili kot bolni vsled pretirane bojazni.
—	Ciganska svatba pri Ljubljani. Koncem majnika se je utaborila na vojaškem vežbališču velika družba ciganov. Ker pa je pomlad in se cigani v tem času ženijo, so praznovali tudi ti v zadnjih dneh poroko dveh svojih drugov, in sicer v večdnevni svatbi. Več tisočev Ljubljančanov in ljudi iz okolice je prišlo gledat svatbo, ki je bila precej bogata. Prizori so bili izredno zanimivi. Imenitno je bilo zlasti videti, ko so barantali za nevesto, ki so jo potem prepeljali iz enega šotora v drugega z godbo, petjem» in plesom. Nevesta je bila vsa okin-čana, okoli vratu pa je imela verižico iz samih pravih cekinov. Godbo so naročili nekje iz Štefanje vasi ter so jo prepeljali v svoje šotorišče kar na dveh vozovih. Po oficijelnih ceremonijah, ko je ženin pribarantal nevesto, se je začela pojedina. Zaklali so men da štiri prašiče in celega vola. Svatje so imeli tudi 1000 litrov vina. Marsikdo je sline požiral, ko jih je prišel gledat. Svatba se je vršila zelo živahno. Cigani so peli in plesali, ,da je bilo veselje. — Od druge strani se poroča: Cigani, okovani z debelimi srebrnimi gumbi, so napravili čez 20 šotorov, v katerih so plesali. Imeli so štiri kuharice, točaja in šest ljubljanskih godcev. Črnolasa družba je šte-
la 56 glav, jedli in pili so, da je bilo veselje. Imeli so šest polovnjakov vina in ga je dobil lahko vsak mimo -idoč, če ga je le hotel. V obližju pa je bilo tudi orožništvo in občinski redar iz Most.
—	Pogorela je posestnica Marija Velikajne v Spodnji Kanomlji, po do-moče Obidovše. V sredo, dne 25. maja, so opazili zvečer ob pol sedmih o-genj. Zgorela je hiša in koča, obvarovali so hlev. V koči so imeli mrlička, ki so ga ob ognju prenesli v sosedno hišo.
t
—	Garibaldi v Postojnski jami. Postojnska jama je bila na Binkoštni ponedeljek, kakor vsako leto, jako dobro obiskana. Neki goriški izletnik poroča, da ko so se vračali, je bilo v vlaku tudi več Lahov, menda iz Tržiča, ki so bili prav veselo razpoloženi. Peli so razne laške pesmi, med temi “Marameo”. Pravili so si med seboj pa tudi, da je v jami kapnik z Garibaldijevo glavo. Precej so morali biti
ginjeni” ti Lahi, da so videli Garibaldija v Postojnski jami!
—	Iz Postojne. Občinski odbor mestne občine je protestiral proti odloku c. kr. poljedelskega ministrstva z dne 4. maja t. 1., s katerim se hoče utesniti starodavno pravico Postojnčanov in Veliko-Otočanov glede poseta postojnske jame ob slavnostnih prilikah; nadalje je protestiral proti temu, da si lastninske pravice do postojnske jame v zadnjem času prisvojuje država.
—	Nesrečni nož. Letos, na velikonočni ponedeljek zvečer, je nastal v Novakovi gostilni na Šenturski gori neznaten prepir med navzočimi gosti. Da ne bi prišlo do kake rabuke je Jože Zupin prepirajoče miril. Navzoči Blaž Kočar, posestnikov sin, je gojil že dalje časa sovraštvo proti Zupinu. Ker se mu je sedaj nudila ugodna prjlika, obračunati s svojim nasprotnikom, potegnil je odprt nož in jel ž njim mahati proti Zupinu. Predrl mu je desno podleht, obenem pa težko ranil na desni nadlehti 15 let starega gostilničarjevega sina Janeza, ter lahko poškodoval Jurija Škerjanca. Sodišče mu je naložilo za kazen eno leto težke ječe.
—- Pri tepežu je bil težko poškodovan v Kočevju delavec Ivan Glišič. Nekdo ga je udaril po glavi z nekim železom tako, da mu je počila lobanja. Pripeljali so ga v deželno bolnico.
—	Izprememba posesti. Ga. Josipina Hočevar, rojena Mulley, je prepustila v last svoje veleposestvo v Mirni z vsemi pravicami svojemu stričniku, g. Karolu Mulleyju, c. kr. deželnosodne-mu svetniku v p. na Vrhniki, ki dobi s tem tudi rudokop.
—	Nasilen berač. Martin Jenko, 63 let stari delavec v Godešiču, je znan berač in postopač ter je bil zaradi raznih hudodelstev in prestopkov že večkrat kaznovan. Dne 24. aprila je zo-*'et beračil po Škofji Loki. Tamošnji stražnik ga je vstavil zaradi tega, a Jenko se je zadrl nad njim, češ, “da se ne pusti od policajev rihtat”. Aretaciji se je s silo uprl, ga sunil v prsa, z nogo pa v trebuh. Za kazen mu je sodišče naložilo šest mesecev težke ječe.
—	Nevarno orožje. V Depalivasi sta 28. n’ovembra m. 1. razgrajala brata Janez in France Peterlin pred Pavov-čevo hišo. Da bi napravili mir, pognali so jih posestnik Valentin Čolnar ter hlapca Andrej Kurent in Štefan Redenšek v beg. Med tem, ko se je Čolnar nekoliko pomudil pred Peterlinovim stanovanjem, skočil je fant Janez Peterlin s sekiro oborožen iz hiše in z ostrino udaril po Čolnarju. Presekal mu .je na čelu kost in čeljusti. Obdolženec, ki dejanja ne taji, je bil obsojen na 2 leti težke ječe.
L™.
ŠTAJARSKO
(
—	Sijajna zmaga na meji. Sv. Jakob v Slov. gor., ki že nad 20 let ni imel narodnega župana, je prišel v slovenske roke. V vseh treh razredih je sijajno zmagala slovenska lista. Vseh 18 občinskih odbornikov je zavednih našincev. Ta velepomembna zmaga jasno priča, da je ves peklenski napor oholih Nemcev zaman, pravi “Straža”.
—	Maribor. Naši ultra-nemški na-cionalci pridno čistijo letošnjo pomlad plevel-modriž iz slovenskega polja. Vse, kar je le pedenj visoko, do šrb-ljavih starih frajl, se šopiri po mestnih ulicah s plavicami. Neka vrla slovenska kmetica je prinesla nedavno večjo množino tega plevela na trg, za skupiček pa si je naročila “Slovenskega Gospodarja.” Tako še Nemci sami pomagajo širiti slovenske liste.
—	Proti slovenskim delavcem v Gradcu. Graški občinski svet se je v seji dne 25. maja bavil z nastavljanjem slovenskih delavcev in uslužbencev pri mestnih zavodih in podjetjih. Občinski svetnik vitez Artens je poročal, da se odslej ne sprejme nobenega slovenskega delavca in uslužbenca v mestno službo. Pri mestni klavnici so se zadnji čas odpustili razun jednega vsi slovenski nastavljenci. Poročevalec je rekel: “Slovenski delavci so sicer izredno pridni, a ker navadno nočejo zatajiti svojega maternega jezika, jih ne moremo več sprejemati.” Po Gradcu se širi tudi neka okrožnica, ki poziva graške Nemce, naj opuste vse slovenske uslužbence. To je že kazniv bojkot, ki sega v področje državnega
pravdnika. Sicer pa slični pozivi malo pomagajo Nemcem, ker so slovenski uslužbenci pridnejši od nemških.
—	Vrazova slavnost. Zgodovinsko društvo za Sloven. Štajer je priredilo s sodelovanjem slovenskih narodnih mariborskih društev dne 5. junija 1910 v veliki dvorani Narodnega doma veliko narodno slavnost v spomin stoletnice rojstva pesnika St. Vraza. — Stanko Vraz je bil rojen dne 30. junija 1810 v prijaznem Cerovcu, sredi divnih Ljutomerskih goric; njegovo prvotno ime je bilo Jakob Fras. Po končanih ukih se je nastanil v Zagrebu, kjer je po jeziku postal hrvaški pesnik, a po misli in vsebini svojih pesmi je ostal Slovenec. Stanko Vraz je najidealnejši zastopnik hrvaško-slovenske vzajemnosti.
—	Trbovlje. Čudne so razmere sedaj v Trbovljah. Sedanji ravnatelj hoče baje večino dosedanjih paznikov odpustiti in jih nadomestiti z nemškimi in socialdemokraškimi.
—	Umrl je dne'30. maja 1910 v Št. Pavlu pri Preboldu tamošnji gospod kn. šk. duhovni svetnik in župnik Mihael Plešnik v 71. letu svoje starosti. Rojen na Vranskem dne 20. septembra 1839, v mašnika posvečen dne 29. junija 1865 v Mariboru, je služboval kot kaplan v Gotovljah, pri Sv. Petru v Medv. selu (tudi kot provizor) in v Žalcu, in od 1. maja 1881 kot župnik pri Sv. Pavlu pri Preboldu.
—	Tđča. Iz Št. Jakoba v Slovenskih goricah se poroča, da je v nedeljo 23. maja popoludne v pol uri popolnoma uničila toča vse kulture, zlasti pa vinograde v občinah Štatenbreg, Kušernik Tlekušen in sosednjih vaseh. Bilo je vse pobeljeno od toče. — Tudi v brežiškem okraju, zlasti v Sromljah, je uničila toča mnogo vinogradov.
—	Velika nesreča. Dne 23. maja se je zgodila v Mariboru velika nesreča.
L.	Juri, trgovec iz Polenšaka je vozil vino in ker je bila pot polžka, se je voz zagnal pri malem bregu v potok, kjer se je prevrnil s 3 polovnjaki na njegovega pastorka Franca Goloba, ki je bil pri priči mrtev. Star je bil komaj 28 let. K temu je krivica neprevidnost in žlahtna haloška kapljica.
—	Smrtna kosa. V Šmarju pri Jelšah je umrl dne 31. maja v 37. letu svoje starosti trgovec Anton Stupica, vrl gospodar in narodnjak. — V Krap-ju pri Ljutomeru je umrl Martin Babič, oče bivšega predsednika Bralnega društva za ljutomersko okolico Matija Babiča. — Umrl je v Mariboru vpoko-jeni železniški sprevodnik g. Mih. Ka-šel.
je 14 hiš. Zgorel je tudi cerkveni stolp in cerkev sama je močno poškodovana. Zgorelo je tudi več živine. — Na Tol-skem Vrhu je zgorela p. d. Magrova kmetija, v Tribeju, obč. Libeliče pa hlev p. d. Blazovnika, v noči od 5. na
6.	maja.
—	L?mrl je v Celovcu dne 30. maja bankir Johann Suppan, bivši Janez Zupan iz Krope na Gorenjskem.
—	Iz Celovca se je odpeljalo dne 30. maja več stotnij 17. pešpolka (baje 600 mož) v Budimpešto zaradi državnozborskih volitev, ki so se ondan pričele na Ogrskem.
—	Celovec. Za častnega kanonika stolnega kapitelja v Celovcu je imenoval cesar častitega gospoda dekana in kn.-šk. konzistorialnega svetnika Andreja Wieserja v Gospi Sveti.
PRIMORSKO.


— Velik požar je nastal dne 7. maja v Šmiklavžu pod Beljakom. Pogorelo
-— Zoper Trst kot sedež laške fakultete se zopet odločno izjavlja “Vaterland”. Trst je sedež iredente, laška fakulteta pa bi iredento še bolj gojila in združevala ter bi bila neprestano ognjišče nemirov, ki bi bili internacionalno nevarni. “Vaterland” očita tudi krščanskim socialcem, ki so zopet za Trst, nedoslednost. Listu in vplivnim krogom, ki stoje za njim, se zdi za gotovo, da gosposka zbornica eventualnega zakona, ki bi ustanovil laško fakulteto v Trstu, ne bo sprejela in da ga končno tudi cesar ne bi potrdil.
—	Iredenta v Trstu. Uradni list javlja, da je oblast razpustila največje laško del. podp. društvo Societa operaia triestina v Trstu; društvo je štelo 400 moških in 1400 ženskih članov. Pred nekaj dnevi je predsednik društva dr. Cosulich imel v Milanu veleizdajski govor. Dr. Cosulicha, ki je tudi član mestnega sveta, so zaprli. Baje se je zasledila obsežna iredentistična zarota proti Avstriji, da bi ji odtrgali več dežel in jih pridružili Italiji.
—	Narodni sporazum v Istri. Dne
26.	maja se je vršilo v Poreču posvetovanje istrske kompromisne komisije, sestoječe iz nekaterih hrvatskih in laških poslancev, zaradi narodnega sporazuma.
—	Defravdantovi pomagači. Dne 21. maja je bila v Rovinju končana sodnij-ska obravnava proti onim osebam, katere so pomagale pred dvema letoma ubeglemu defravdantu dr. Lorencettu slepariti in mu menjavale prisleparjen denar ter ga potem pošiljale za njim v Buenos Aires. Obsojeni so bili: Ni-colo Martin (državnozborski kandidat združene puljske socialne demokracije, torej tudi jugoslovanske iz leta 1907.) na dva meseca, Matija Smareglia na šest mesecev, Janez Prodan (bivši mornarični komisar) na osem mesecev
in Jožef Decolle na 18 mesecev težke ječe. Dognalo se je, da so te osebe po posredovanju različnih bank zamenjale okolu 300,000 kron in poslale v Buenos Aires za ubeglim dr. Loren-cettom. Seveda je to samo tista svota, katero so zgorajšnji Lorencettovi zaupniki, za njim poslali, koliko je pa ostalo sodišču prikritega in koliko da je Lorenzetto sam seboj vzel na beg, o tem bo seveda zgodovina molčala. S tem je končana mučna afera največjega zaupnika in posredovalca puljske Iaško-liberalne stranke.
HRVATSKO
:—!
—	Nekdanji hrvaški minister umrl. Na Dunaju je umrl dne 31. maja nekdanji hrvaški minister v Budimpešti, Emerik Josipovič. Zadela ga je kap.
—	Brezplačne gledališke predstave namerava prirediti v poletju hrvaško deželno gledališče v Zagrebu, da gledališko umetnost bolj popularizira.
—	S porotnega sodišča v Dubrovniku. Dubrovniško porotno sodišče je
9.	maja sodilo bivšega župana v Šipu. Luko Ivankoviča in njegovo ženo radi poneverbe poštnega denarja v znesku 22 tisoč 550 K. Ivankovič je že preje priznal, iz izpovedb njegove žene, ki je bila poštna ekspedijentka, je pa izhajalo, da ona ni vedela za poneverjenja svojega moža. Ivankovič se je zagovarjal z veliko denarno stisko in z namero, pošti vse zopet povrniti, kadar bi prodal svojo hišo. Priče so vse jako ugodno izpovedale za obtoženca in tudi govor zagovornika dr. Melka Čin-grija je napravil globok vtis. Obtoženca sta bila popolnoma oproščena in takoj spuščena na svobodo.
—	Bosno in Hercegovino baje namerava cesar Franc Jožef povzdigniti v kraljestvo.
R. Pilcher, predsednik.
Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir.
F. W. Woodruff, ass’t kasir.
Citizens' Natu
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, I1L
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke e stari domovini.
3 %
o
OBRESTI OD VLOG. Edina nranilna banka v Jolietu.
| | |	Rojakom naznanje.	£
I	v	£
«1	V poslednjem času so pričeli nekteri Zidovi po svetu širiti vest, da pošiljajo novce po	x
p	telegrafu	v	staro domovino za 50 ct. stroškov. Da tem stopimo v eno vrsto tudi pri nas, sestavljamo
dotični kablecode ter bode v par tednih gotov. Kdor prvič pošlje denar r staro domovino, ni niti	x
$	misliti, da je to mogoče za 50 ct., ker velja vsaka beseda 32 ct. Urediti se da to le za stalne in	£
^	večkratne pošiljalce in to izdelujemo sedaj.	x
•ji	Najvarnejša pot pa je le pošiljanje po dosedanji navadi, dav Avstriji izplača vse £
*	pošiljatve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju in za Hrvate kr. poštna hranilnica v Budapešti.	%
S1	Ako je kaka pomota, državne oblasti posredujejo in vse izvedejo; pri kabelnu ali telegrafu so pa	£
«J pomote na dnevnem redu in brzojavni urad ne jamči za prav nič.	%
$	Neumnost pa je misliti, ali pa zatrjevati, da pride denar domov v dveh ali treh dneh.	&
Z	Tukaj čaka tak bankar, da ima več denarnih nakaznic in to par dni; potem obvesti brzojavno svo-	X
S jega zastopnika o izplačilu, zastopnik pa šele potem piše poštne nakaznice in jih odpravi. Vse to pa traja po sedem ali več dni. Znano pa je, da naše male pošte na deželi nimajo nikdar dovolj denarja jjl v blagajni in ako pride do izplačila, je treba tam čakati, da dobe denar od višjega urada. To je & gotovo in vsak razsoden človek ve, da je res. Zato je neumost pošiljati denar po telegrafu, ko vendar X konečno ne pride preje v roke naslovnika, kakor skozi Dunaj ali Pešto.	jj
Židom je za bussines, ne pa za ugodnost Slovencev! i|
Za to naj vsak previden Slovenec pošilja denar kakor doslej po
Frank Sakser Co.
82 CORTLANDT ST.
ali
NEW YORK, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVENUE IV. E., CLEVELAND, O.
in siguren je, da bode gotovo došel v prave roke kakor se je to zgodilo dosedaj
že skozi 18 let.

Ljublanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje po čistih
44 %
O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 400,000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO.
AMERIKANSKI SliOVENEG
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovensti-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVEMO-AI. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Telefoni:
Tiskarne: Chicago in N. W. 509. Uredništva: Chicago 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa §e ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
in nevedneži ga taje, razsvetljenec pa nahaja v njem svojo tolažbo in svoje upanje. Jaz sem s trdnim prepričanjem branil in zagovarjal krščansko vero, kajti ona je v srečo države neizogibno, v najvišji stopnji potrebna; brez katoliške vere bi se človeška družba pogreznila v strašansko zmešnjavo. Neumni predsodki me ne plašijo, in nikdar ne bi odlašal, pobijati jih za naše plemenite svrhe. Materializem ni le neumnost, marveč tudi velika nevarnost.
Pojdimo stvari do dna. Ali je res, kar govore, da je katoliška cerkev cok-lja človeškemu duhu? To je huda obtožba. A poglejmo. Kdo je bil največji mislitelj novega časa? To je bil Descartes, in vse dokazuje, da je bil prepričan in goreč katoličan. Ali je katoličanstvo oviralo Bossueta, biti eden največjih mislecev? Ali Pascala, eden najpogumnejših? Ali nista bila Newton in Keppler vneta kristjana? Katoličanstvo ovira samo tiste na mišljenju, ki ne znajo ali ne morejo misliti. Katoliška cerkev je bila zibel in odgojiteljica človeškega duha izza de-tinske dobe do zrele starosti.” (Thiers.)
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slo venian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the
G.	C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the ILOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
Advertising rates sent on application.
	CERKVENI		KOLEDAR.
19.	jun.	Nedelja	Gervazij in Prota
20.	<<	Ponedeljek Silverij, p. Flor.	
21.	it	Torek	Alojzij, spozn.
22.	It	Sreda	Pavlin, škof.
23.	ti	Četrtek	Eberhard, škof.
24.	It	Petek	Janez Krst.
25.	It	Sobota	Prosper, šk., Vil.
Dušni zdravnik.
Leibnitz je rekel, da je pobožen in pameten spovednik orodje v roki božji za zveličanje dušno, kajti njegov svet vodi nagnenosti človeške, pomaga nam spoznavati naše napake, in nas uči, ogibati se priložnosti h grehu, razganjati dvome, dvigati potrtega duha, ter lajšati ali lečiti vse dušne bolezni. In če na tem svetu ni nič boljšega najti od zvestega prijatelja, kaka sreča, najti tacega, ki je po veri dolžan, spovedne tajnosti čuvati v zveličanje duš!
Svet ne razume, kaj je spovednik, ta dušni prijatelj, ta zdravnik, ta učitelj, luč spovedančeva; ta človek, ki nas veže in odvezuje, ki nam daje mir, odpira nebesa, ki z njim kleče govorimo, ki ga, kakor Boga, imenujemo očeta! Božji namestnik je, v resnici naš oče.
(Dalje sledi.)
SOCIALIZEM — KDAJ SE JE ZAČEL, KAJ HOČE IN KAKO GA JE IZPODBIJATI.
KRŠČANSKI KAŽIPOT.
II.
O! Ali je samo to? Ali je to vse?
Slavni glumač Robert Houdin je bil nekoč naprošen, naj pojasni svojim občudovalcem skrivnost, s katero je izvajal čudovit umeteljni čin. Storil je. Stvar je bila zelo preprosta, samo zahtevala je spretnosti. “Kako?”, so vzkliknili učeni gospodje, “ali je to vse?” “Tako je,” je rekel Houdin; “prav preprosto je, ampak še nikomur ni to prišlo na misel kakor meni.” Tako bi tudi zaničevalci vere, ljudje, ki se boje zapovedi božjih, začudeno vzkliknili: “O, ali je to vse?”, ako bi imeli pravo zavest vere in zapovedi, in bi si mogli predstaviti njihove koristne posledke. Ampak ljudje, ki se največ trudijo, prodreti v tajnosti prirodne, se brigajo malo ali prav nič za tajnosti verske. Zakaj ne vprašajo cerkve, kakor so tisti gospodje vprašali glumača. O, kako dostikrat bi tudi oni polni začudenja vzkliknili: “O, ali je to vse?”
Ali je to vse, samo Boga in bližnjega ljubiti? Kako?, ali je samo to, da mimogrede nekaj časnega blaga preziram, da si zagotovim večno posestvo? Kako? Ali je to vse, da ne smem streči zlim strastim, in da se imam odreči tistim užitkom in samozadovo-litvam, ki škodijo telesu in duši?
Kako, ali je to vse? Biti dober kristjan, s koristjo, da bom na tem in onem svetu srečen? In vendar živim daleč od Boga in njegove cerkve, brez miru, brez upanja na večno srečo v nebesih. O kako sem izgubljal čas! Srečni'tisti, ki jih Bog rešuje z njiho vih stranpoti!
Umetnost, vladati jezik.
Rajši poslušati, nego govoriti, kajti, pravi neki modrijan, “dostikrat nam je žal, da smo premnogo govorili, < nikdar, da smo premalo govorili.” Do bro premisli, kar hočeš povedati. Če si razvnet, molči. — Molči, če imaš preveliko željo govoriti. — Govori za drugimi, nikdar proti njim, rajši govori dobro o njih. — Opravičuj se samo v sili, nikdar ne govori neresnice, nikdar neumnosti; govori s ponižnostjo, nikdar ne v zli volji. Ne govori preglasno, niti ne pretiho; ne pasi radovednosti; ne pritožuj se čez ljudi in reči. Ne govori o sebi ali svojcih; samo malo o svojih delih, malo o svojih trudih, in samo k malo osebam. Nič praznih besed; vse v božji priču-jočnosti in za Boga. “Kdor ne greši z jezikom”, pravi sv. apostol Jakob, “je popoln človek.”
Katoliška vera.
(Po mislih slavnega državnika.)
“Dostikrat kličem svojega Boga, v katerega ifnam srečo verovati. Norci
Socializem je novejšega početka. Okoli leta 1840. je razširjal po Nemčiji sociališka načela neki krojač, imenoma Weitking, in za njim (1850) izrae-lit Marx. Isto je delal okoli leta 1862. vratislavski jud La s ali e velikim uspehom. Leta 1878. je bil v Nemčiji osnovan izjemen zakon v nasilno zatiranje socializma (zopet razveljavljen leta 1890); po tem zakonu je zadela prepoved zelo mnoga sociališka društva, zborovanja in razglasila, a nevarni socialisti so bili iz marsikaterih mest izgnani. Od tega časa so začeli socialisti, razširjati svo je uke na skrivnem; to so delali osebno v družini, v krogu prijateljev in v delavnici, ter so raznašali zlasti mno go socialiških tiskovin. Leta 1880. so se zbrali sociališki vodje raz nih deželv Švici (ob gradu Wyden v kantonu curiškem) in so tu sklenili skupno postopanje, da pospešijo “svet pretresajoči prevrat”. Izza tega se stanka, ki so mu sledili še mnogi drugi, socializem neprestano narašča vseh deželah in zadobiva r e v o 1 u c i o n a r e n ali prekucijski značaj. Pomislite na atentate z dinamitom, zavratne umore, plenitve, škandale v hra mih božjih itd. Tisti socialisti, ki razdirajo in more, da pridejo preje do cilja, se imenujejo “anarhisti” ali tudi “nihilisti”. Središče in pribežali šče socialne demokratije je bila od nekdaj Švica, zlasti Curih (tu so bila najvažnejša sociališka zborovanja, tu je bilo tiskanih največ socialiških bro šur, tu izhaja sociališko glavno glasilo Der Socialdemokrat”). Najbolj se je razširil socializem: v Nemčiji (tu je že nad 80 socialdemokratičnih držav nih poslancev), v Belgiji, Franciji, Ita liji in Rusiji.
Socialisti skušajo doseči predvsem naslednje: hočejo, da država osvoji al zarubi vse osebno premoženje ter po razdeli premoženje in delo jednakomerno med državljane mimotega hočejo spraviti iz sveta vsako urejeno družinsko življenje.
Sociališko načelo se glasi: “Lastni na je tatvina.” (Proudhon.) Zato ne sme imeti v novi državi nihče osebne lastnine, ampak vsak dobi živek iz skupne lastnine vseh. Vsakdo mora delati in za vsako delovno uro dobi izkaz, s katerim si lahko kupi, česar potrebuje. V novi državi ni n o b e nih verskih naprav in n obe ne gosposke (niti Boga niti go spoda). Socialisti se tudi čisto od krito proglašajo za “bogotajce” in “re publikance”. Nekateri zakrivajo svoje bogotajstvo za besede “vera je za sebna reč”. — Mož in žena živita novi državi toliko časa skupaj, kakor hočeta in sta si naklonjena, in smeta celo imata potem živeti spet z drugi mi. (Bebel.) Otroci ne pri p a dajo staršem, ampak državi; pri materi ostanejo samo tako dolgo, da znajo teči; potem se ji odvzamejo in izroče javnim odgojilnicam. Tu imajo poučevati že v takih rečeh, katerih govoriti se celo odrasel človek sramuje. Domače kuhinje n ampak je samo ljudska kuhinja. Ječ ni, kajti (ko izvirajo vsa zla samo iz zasebne lastnine) potem bodo vsi ljudje kakor angeli, da ne bodo izvršili več najmanjšega zločina. (An geli brez vere!) Za sociališka načela so se dali zato pridobiti zlasti brez verni ljudje (ki iščejo sreče samo zadostitvi svoje nenasitne poželjivosti) iz revnega ljudstva ali pro le tare
(kateri nimajo ničesar izgubiti ob razdelitvi); povečini pripadajo razredu tovarniških delavcev, ki pa so jih posebne okolnosti gnale v roke socializmu.
Na postanku in razširjanju socializma so predvsem krive: naraščajoča revščina delavskih slojev, velika lakomnost in nenasitna po-željivost bogatincev po nasladnostih ter konečno ginoča vernost ljudstva.
Kakor izhajajo v človeškem telesu motenja povečini iz želodca, tako izhaja v življenju ljudstva vsaka nezadovoljnost večinoma iz '‘gmotne stiske. Splošno revščino ljudsko je povzročila uvedba strojev. Stroji, ki obstajajo izza kacih 100 let, lahko izdelajo v nekaj dneh več, nego stoteri ljudje v enem mesecu, ter tudi lahko vse blago cene dobavljajo ali oskrbujejo, nego rokodelci. Ti so morali vsled-tega polagoma opuščati svojo obrt in so obubožali. Vsled strojnega obrata se je nabral ves denar v rokah tovarnarjev, dočim je iz rok o-stalega ljudstva čimdalje bolj izgine-
val.	Takisto se je od dne do dne množilo število revnih in nezadovoljnih ljudi. “Čim več proletarcev, tembolj raste moč socializma.” (Bebfel.) Sedaj so navstale v človeški družbi slične neprilike, kakor v človeškem telesu, če v tem sili kri v posamezne dele, dočim ostanejo drugi brez krvi. Stremeč za velikim bogastvom, niso dostikrat ravnali tovarnarji s svojimi ubogimi delavci po zakonih krščanskega evangelija: dajali so jim ičlo plačo (ker jim je bilo na razpolago ogromno število delavskih moči), silili so jih k čezmerno olgemu delu, celo ob nedeljah in praznikih (ker stroj lahko neprestano dela), brigali so se malo za d r a v j e delavcev, da, dostikrat so uprav uničevali njihovo vernost in nravnost. Te in druge neprilike so kajpada napravljale iz delavcev nezadovoljne in brezverne ljudi. (Ljudje, ki delajo pri stroju, kaj lahko postanejo duševno leni in nesamostojni, ker delajo samo mehanično, se dajo torej lahko preslepiti in zapeljati. Ljudje, ki se morajo tako strašan-k o ubijati, nikakor ne morejo vsled velike utrujenosti dvigati svojega duha k Bogu, morajo priti ob vero. Tudi jadne razmere glede sta-novališč, ko mora vsled majhne plače stanovati več delavskih družin v eni sobici, razdirajo vse čednosti družinskega življenja.) — Ker so nadalje videli delavci na eni strani skopost na drugi zapravljivost in nenasitni pohlep po. nasladnostih, so zahtevali slično blaženost in srečo, in njihova togota se je obrnila proti lastnini bogatincev. Vidimo torej, da je Bog kaznoval bogatince prav tako, kakor so ti grešili. Socialisti niso potemtakem nič druzega, kakor šiba božja za bogatince. — V sedanjem času se krščanska vera izpodkopava bolj nego kdaj, in sicer po slabem časopisju, po mnogih venso-vražnih društvih (zlasti po prostozidarskih), da, v nekaterih deželah celo po verisovražnih državnih zakonih. Pomislite na izganjanje redovnikov, najboljših cerkvenih pridigarjev, za-rubljenje cerkvenih posestev, popolno ali delno odstranitev verskega pouka in verske odgoje iz šol itd.! Ni čuda, če potem ljudstvo več ne verjame na nobenega Boga in nobeno posmrtno življenje, prezirajoč božje zapovedi, hoče iztrgati bližnjim premoženje in imeti nebesa na zemlji! — Delavci, ki zahtevajo zboljšanje svojega polo žaja, so torej na socializmu naj manj krivi.
Edini, sklepčnouspešni boj proti socializmu tiči v odstranitvi narodnogospodarskih neprilik sedanjega časa. Da se odstranijo, se pa morajo spoznati, in v to so predavanja o socializmu mogočno sredstvo, ker nas ta samaposebi dovedejo na pot agitacije za krščansko socialno reformo ali družabno preustrojitev. Tudi bi bilo na mestu, ako bi se raz prižnice večkrat pojasnovalo o socializmu, njegovi nevarnosti in njegovem izpodbi janju. Takisto bi se katoliško ljudstvo polagoma izšolalo proti svojemu najhujšemu sovražniku. Sicer bomo stali, ko pride do bitke, — in ta komaj da izostane — brez orožja. Samo če gledamo sovražniku drzno v oči ter se proti preteči usodi šolamo — in šolamo se lahko, če se vneto udeležu jemo zborovanj, kjer naša duhovščina ali katoliški lajiki predavajo o tem predmetu — samo potem zamoremo spoznati nevarnost socializma in ga izpodbijati.
ropi. Dober trg se nudi ameriškim vrvem in drugim potrebščinam.
* * *
Leta 1906. je g. Martini prodal avstrijski vladi 2,500 tonov ladijskega oklopja (armor plate) iz tovarn Midvale Steel-kompanije v Philadelphiji za milijon dolarjev v zlatu. Dotlej je bil v Avstriji trust za jeklo, a ta prodaja je jeklarničarje izučila in znižali so svoje cene tako, da so izpodrinili ameriško konkurenco. Sklenil je tudi obsežno pogodbo z avstrijsko vlado za težke topove in naboje (projektile) v prilog tvrdki J. B. Semple Company v Pittsburgu. Uvedel je parna dvigala (hoisting machines), premične škripce (traveling cranes) in druge priprave za na- in razkladanje tovorov od tvrdke Brown Company v Clevelandu ter prodal za $200,000 elektro-premičnih škripcev za neko tukajšnjo železnarno.
Med nekim nedavnim premogarskim štrajkom na Angleškem so bile velike množine premoga iz Marylanda in West Virginije pripeljane v Avstrijo, a ko je bil štrajk končan, so avstrijski in italijanski premogotržci stopili spet v zvezo z Anglijo. Ampak g. Martini misli, da bi ameriške premogovne druž be lahko delale imenitno kupčijo, ako bi se pobrigale zanjo.
Ameriške pisalne mize in uradne potrebščine, pohištvo in drugi izdelki iz lesa se tu lahko prodajajo, in izza leta 1898. procvita kupčija z ameriškimi obuvali. Sedaj jih lahko najdeš v skoro vsaki črevljarski prodajalnici v Avstriji in na Ogrskem ter popolnoma zadovoljujejo.
delničarji:
ANTON NEMANICH, predsednik. MIHAEL KOCHEVAR, podpredsednik. MATH GRAHEK, tajnik.
STEFAN OLHA, blagajnik.
GEORGE LOPARTZ, nadzornik za 1 leto. JOS. BAHORICH, nadzornik za 2 leti. MATH STEFANICH, nadzornik za 3 leta.
Še imamo nekaj delnic na prodaj. Slovenski salunarji imajo prednost pri kupovanju. Ako kateri hoče kupiti kaj delnic naj piše na:
MATH, GRAHEK,
108 PEARL STREET,	JOLIET, ILLINOIS.
£v\\\V\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\W
Kaznjenci na Norveškem se uče umnega poljedelstva.
Rusija prideluje več konoplje za izvoz nego vse druge dežele.
Cetinski Vestnik” napoveduje, da se najbrže dne 1. avgusta proglasi Čr-nagora za kraljestvo.
St. Louis ima sedeminpetdeset čevljev visoko zgradbo iz konkrita (betona), popolnoma brez oken. Svetloba prihaja skozi strešne line.
Seattle zmanjšuje svoje strme griče. Ko bo delo dovršeno, bo odstranjenih 34,000,000 kubičnih jardov materijala. Griči se izpodjedajo in odnašajo s pomočjo hidravličnih ali vodovodnih naprav.
Poroča se, da delajo mladoturki na to, da izpuste Abdul Hamida v svobodo. Abdul Hamid se obveže, da zapušča vse svoje premoženje 2,000,-000 frankov sedanjemu sultanu, za to ga izpuste iz zapora pod pogojem, da bo bival na Francoskem.
AVSTRIJSKA TARIFA ODVRAČA AMERIŠKO KUPČIJO.
(Konec.)
G.	Martini, podkonzul Združenih Držav v Trstu, je mnogo let prav uspešno uvajal ameriško blago v Avstrijo in je istih misli, kakor vsi ostali tržaški uvozniki, da je kupčijo z oljem iz bombaževega semena in z živili mo žno obnoviti ter najti dobiček donaša-joč trg tudi za drugo uvozno blago, a to samo na ta način, če naša vlada pri avstrijski krepko protestira ter po stavi avstrijsko blago na najvišjo ta rifo, dokler se krivično razločevanje proti ameriškemu blagu tukaj (v Tr stu) ne odstrani.
G. Martini tudi misli, da se da osnovati dobičkonosna kupčija z ameriško lesovino ob Sredozemskem in Rdečem morju, in sedaj skuša uvesti ameriške pile in z njimi odstraniti glavno ovi ro pri rezanju lesa v posebne velikosti, kakršne zahtevajo ljudje v južni Ev-
406-408-410 N. Chicago St.
Joliet, Illinois.

Kralj z glasovalno pravico za državni zbor je belgijski kralj. Tudi za letošnje volitve je bil vpisan v volilni imenik in je imel tri glase. A kralj se je odrekel volilni pravici, dasi predpisuje zakon volilno obveznost. A on se sklicuje na to, da je to že stara praksa od njegovih prednikov sem.
“Matin” poroča, da se je razgovarjal cesar Viljem v Londonu z zastopnikom francoske republike Pichonom. Cesar se je razgovarjal s Pichonom o priljubljeni mu ideji zveze evropskih držav. Cesar je rekel, naj bi bili evropski narodi v korist človeštva in civilizacije edini, se medsebojno podpirali in ustanovili mirovno zvezo.
Koepeniški stotnik v Solnogradu. Nedavno je prišel v solnograško vojno pekarijo dopoldne neki civilno oblečen človek, ki je začel naenkrat inspicirati delo in stanje pekarne. Vsi nameščeni so ga sprejeli z največjim spoštovanjem, dokler ni naenkrat nek vojak spoznal v inšpektorju svojega nekdanjega tovariša — pekovskega pomočnika. Aferi se smeje sedaj celo mesto.
Naše obleke so znane
kot posebno dobro narejene, trpežne in čedne, ki se lepo podajejo životu. Ovratniki in rokavi so prave velikosti, ter ramena in drugo je tako vrezano, da se lepo nosi.
Mnogo, ki so vedpo naročevali obleke pri krojačih, so kupili obleke pri nas in vedno to zopet store, ako treba. Naše obleke so boljše kot jih navadni krojači narede, a so vedno nekaj ceneje.
POSEBNO KRASNE OBLEKE ZA POLETJE, KI JE SEDAJ NASTOPILO, PO $15.00 do $25.00.
NAŠA ZALOGA POSEBNO FINIH OBLEK PO $10.00.
Razne potrebščine, kot srajce za delo in praznik, ovratnike in ovratnice, nogovice in drugo blago, po pravi ceni.
Predno kupite drugje—pridite k nam.
V Avstriji nameravajo obdavčiti železo. Tozadeven predlog je že vložen v državni zbornici. Železni kartel vleče ogromne dobičke na škodo sploš-nosti. Čistega dobička ima nad 51 milijonov kron. To naj država obdavči s 30 odst., kar ji bo dalo 15 milijonov.. Davek naj se tako upelje, da bo zadel zgolj tiste, ki imajo dobiček, torej neposredno kartelovce.
Sin-vojak mora streljati na očeta. Iz Budimpešte z dne 30. maja poročajo: Med četami v Skoplju vlada veliko razburjenje proti majorju Rica Mirca beju zaradi sledečega dogodka Neki albanski veljak, bivši častnik turške vojske, je bil ujet kot vstajnik in obsojen k smrti. Med vojaki, ki bi morali izvršiti nad njim smrtno obsodbo, je bil tudi njegov sin, ki je zaman prosil, naj se ga oprosti težke službe Major ga je prisilil, da je streljal vf očeta, ker pa je meril v zrak. so ga ob očetovem truplu aretovali. Pozneje se je v ječi* obesil. Major je dobil povelje, naj prosi za dopust, da se izogne ogorčenju v vojašnici. — Major je bržkone učenec nemškega cesarja.
Kaj piše vojak.
“Tudi vojaki niso izvzeti od glavo boli, ampak z veseljem poročam, kadar me začne glava boleti, da eden ali dva Severova Praška zoper glavobol navadno preženeta nepriliko nemudo-doma”, tako piše g. A. Moravek, vojak 8. konjiškega polka Z. D., Fort Robinson, Neb. — Ti praški olajšajo glavo in ne omotijo duha kakor drugi leki.” Na prodaj v lekarnah; 25c škatlica. W. F. Severa Co., Cedar Ra-pids, la.	1
The Eagle
slovenska prodajalna.
jsiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiimmiiimmiiiiiiii
| Strokovniaki
S ki so pregledali tvarino, koja se nahaja na zemljišču in v rudniku Grand 5 Arizona Copper kompanije v Lone Mountain, pravijo, da je ista naj-m bolje kakovosti, vredna od 20 do 500 dolarjev tona, smislom razmer 5 po katerih se ista spečava na trg. Sedaj se delajo pogajanja z raznimi S družbami in upamo, da jih sklenemo vkratkem. Grand Arizona Cop-5 per kompanija ima prav mnogo rude, ki se bo lahko odvažala iz površja S brez tunelov ali šahtov.
~ Grand Arizona Copper kompanija lastuje sedaj 784 oralov zemlje,
¡5 ki je bogata na bakru, srebru, zlatu in drugimi rudninami, ter je vse S plačano. Glavni šaht je bil dne 16. maja globok 282 čevljev v črnem S ozemlju, ki vsebuje mnogo bakrene, zlate in srebrne rude. Na pose-5 stvu sta dva parna stroja (steam engines) in eden stroj na gazolin.
S Zemljišče je le 4 milje od E. P. & S. W. železnice. Otvarjanje na zem-S ljišču se hitro nadaljuje in delničarji družbe so na svoji seji, ki se je 5 vršila v Douglas, Arizona dne 10. maja 1. 1910, naložili ravnateljstvu,
S da privede'železniško progo kakor hitro bo uvidelo isto potrebno. Tr-13 gova v Douglas, Arizona, ki prodajejo stroje, les, železnino, grocerijo S i. t. d. jemljejo od družbe delnice mesto plačila za blago, ali vsaj polo-S vico plačila v delnicah družbe, kar kaže zaupanje družbi. Družba pro-5 daje sedaj delnice po 70 centov, za gotovino ali na lahke obroke, in ce-5 na se bo kmalu zvišala. Oni ki kupijo veliko delnic te družbe se jim - ni bati slabih časov. Kupite jih sedaj, da naredite velik dobiček v 5 kratkem. Za nadaljna pojasnila, pišite na:
C •	O. E. PETTERSEN & CO.
S	Bell telefon 4525 Melrose.
-J	213-14 First National Bank Builđing, DULUTH, MINN.
3	Ali našim agentom. Mi dobro pazimo koga postavimo za agenta; ti 5 nam potem vsak teden dvakrat naznanijo, tako da jim sme narod 3 popolnoma zaupati.
................miimiiimimmmiiimiimimmmiiiiiM»*

K. S. K.
******
99*999_
JEDNOTA
******
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois.
PRISTOPILI ČLANI.
SC društvu sv. Stefana 1, Chicago, 111., 16380 John Bogolin, roj 1890, 16381 Joseph-Arch, roj 1875, 16382 Joseph Volčanšek, roj 1879, spr. 5. jun 1910.
Dr. št. 153 elanov.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 16383 John Vegel, roj 1867 spr. 6.
maja 1910.	Dr' št..llS cla"°cI-
K društvu sv. Jan. Krst. 13, Biwabik, Minn., 16384 Vinko Jelendc, roj 1889, 16385 Lvan Krpan, roj 1879, spr. 13: jan. 1910.	Dr. st. 56 elanov.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 16386 Franc Petkovšek, roj 1892, 16387 Franc Sneider, roj 1891, 16388 Ivan Sever, roj 1891, 16390 Ivan Jalovec, roj 1877, 16391 Silvester Lindič, roj 1874, spr. 5. jun. 1910.
Dr. št. 313 članov.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29. Joliet, 111., 16392 Imbro Luksič, roj 1887, 16393 Leopold Flander, roj 1885, 16394 Louis Rolih, roj 1876, spr. 5. jun.
Dr. št. 225 članov.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 16395 Jure Perič, roj 1888, spr.
14. jun. 1910.	Dr- št 162 članov.
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda Mont., 16396 Joseph Kriškovich, roj 1867, spr. 7. jun. 1910.	Dr. št. 60 članov.
K društvu sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 16397 Joseph Janežič,_roj 1892, spr. 6. jun. 1910.	Dr. št. 179 članov.
K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 16398 Joseph Osterman,»roj 1883, 16399 Franc Zavrl, roj 1866, 16400 George Kobe. roj 1870, spr. 12. jun. 1910.
Dr. št. 63 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 16401 Anton Mlinar, roj 1892, 16402 Mirko Vindišman, roj 1882, 16403 Ivan Keržišnik, roj 1878, spr. 12. jun. 1910.	Dr. št. 39 članov.
K društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 16404 Alojz Tomasetič, roj 1886, 16405 Joseph Sebany, roj 1887, spr. 5. jun. 1910. Dr. št. 102 čl. K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 16389 Jurij Erker, roj 1876, spr.
11.	jun. 19.10.	Dr. št. 134 članov.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 16406 Joseph Šimnovec, roj 1880, spr.
12.	jun. 1910.	Dr. št. 91 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 16407 Anton Meden, roj
1$9Q spr. 12. jun. 1910.	Dr. št. 244 članov.
K društvu sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 16408 Vid Petretič, roj 1882, spr. 8. jun. 1910.	Dr. št. 56 članov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 16409 Franc Blatnik, roj 1891, 16410 Ivan Kastelic, roj 1892, 16411 Josip Glaven, roj 1893, 16412. Ivan Auguštin, roj 1894, 16413 Franc Zore, roj 1892, 16414 Ignac Gliha, roj 1891, 16415 Anton Abram, roj 1887, 16416 Franc Kave, roj 1887, 16417 Ivan Kocjan, roj 1887, 16418 Avgust Jernejčič, roj 1882, 16419 Josip Kave, roj 1884, spr. 12. jun. 1910.	Dr. št. 152 članov.
K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kansas, 16420 Anton Anžel, roj 1884, spr.
12. jun. 1910.	Dr. št. 91 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 16421 Anton Bernard, roj 1885, spr.
s 12 jun. 1910.	Dr. št. 77 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 89, Pittsburg, Pa., 16422 Tomo Pučar, roj 1869 spr. 10. jun. 1910.	Dr. št. 69 planov.
K društvu Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 16423 Jacob Nele, roj 1885, 16424 Josip Koščak, roj 1889, 16425 Franc Sterle, roj 1875, spr. 9. jun. 1910.
Dr. št. 82 članov.
SC društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 16426 Alojz Lozar, roj 1891, 16427 Rafael Rebek, roj 1892, 16428 Josip Kurelič, roj 1882, spr. 14. jun. 1910.	Dr. št. 38 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, 16430 Jacob Jert, roj 1891, 16431 Franc Bučar, roj 1893, spr. 5. jun. 1910.	Dr. št, 37 članov.
K društvu sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, Frank Žagar, roj 1893, spr. 7.
jun. 1910.	Dr. št. 19 članov.
K društvu Mar. sv. Rož. Venca 131, Aurora, Minn., 16433 Ivan Zajc, rQj 1884, spr. .7. jun. 1910.	Dr. št. 75 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., k društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 13633 Mihael Starašinič, 5. jun. 1910. I. dr. št. 20 članov.
II. dr. št. 222 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
JC društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 5516 Franc Kovačič, 14. jun. 1910.
Dr. št. 114 članov.
K društvu sv. Janeza Krstnika 14, Butte, Mont., 13969 Ivan Bubaš, 1. jun. 1910.
Dr. št. 160 članov.
K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 10745 Janko Jakič, 6. jun.
1910.	Dr.	št.	178 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 15499 Ivan Gazboda, 5. jun.
1910.	Dr.	št.	180 članov.
K društvu sv. Ant. Pad. 71, Crabtree, Pa., 12484 Ivan Prah, 5. jun. 1910.
Dr. št. 36 članov.
K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 8414 Josip Rožič, 9881 Josip Požek, 5. jun. 1910.	Dr. št. 57 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 101, So. Lorain, Ohio, 13806 Josip Strohsack,
5.	jun. 1910.	Dr. št. 35 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv.	Barbare	40,	Hibbing,	Minn., 8427 Anton Tanko,	13256 Leopold
Kočevar,	6140	Ivan	Pakiš, 7.	jun.	1910.	Dr.	št.	121 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 12236 Alojzij Robnik,
6.	jun. 19.10.	Dr. št. 102 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. .71, Crabtree, Pa., 16118 Tomaž Derling, 7. jun. 1910.
Dr. št. 35 članov.
Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 15473 Matija Princ, 6. jun. 1910.
Dr. št. 56 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 13244 Miko Perkovič, 6. jun. 1910.
Dr. št. 69 članov.
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 9342 Anton Palčar, 13893 Anton Ražun, 15021 Alojzij Kobla., 13. jun. 1910.	Dr št. 90 članov.
Od društva sv. Barbare 97, Mt. Olive. 111., 12870 Ivan Repovš. 13. jun. 1910.
Dr. št. 42 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 39, Riggs, Iowa, 2485 Matija Perjon, 14. junija 1910.
Dr. št. 15 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 10245 Franc Kerže, 12836 Franc Prijatelj, 6. jun. 1910.	Dr. št. 100 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 8630 Franc Kuzmjak, 6. jun. 1910.
Dr. št. 68 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 8821 Franc Kerže, 10566 Stefan Krajnik, 10100 Ivan Pakiš, 10568 Jos. Medved, 7. jun. 1910. Dr. št. 117 čl. Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 13606 Josip Hren, 13. jun. 1910.
Dr. št. 90 članov.
ZVIŠAL POSMRTNINO.
Pri društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., '13915 Martin Koščak, 5. jun. 1910, zvišal zavarovalnino s $500.00 na $1000.00, razred I.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Roka IS, Allegheny, Pa., 4552 Barbara Flajnik, roj 1884, spr.
2‘. jun. 1910.	Dr. št. 41 članic.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 4553 Helena Vičič, roj 1886, 4554 Ana Bahorič, roj 1883, spr. 3. jun. 1910.	Dr, št. 87 članic.
K društvu sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 4535 Barbara Petretič, roj 1889, spr. 8. jun. 1910.	Dr. št. 19 članic.
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 4556 Marija Varšek, roj 1886, spr. 12. jan. 1910.	Dr. št. 27 članic.
K društvu Marije Čistega Spoč. 85, Lorain, Ohio, 4557 Luba Matoš, roj 1888, spr. 8. jun. 1910. .	Dr. št. 28 članic!
K društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 4538 Perina Kurelič, roj 1888, spr. 5. jun. 1910.	Dr. št. 5 članic.
K društvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 4539 Jožefa Učakar, roj 1890, 4560 Katarina Flis, roj 1889, 4561 Franca Gerčar, roj 1883, 4562 Marija Berk, roj 1867, spr. 11. jun. 1910.	Dr. št. 14 članic!
K društvu sv. Ane 105, New York, N. Y„ 4363 Antonija Cerar, roj 1884, spr. 5. jun. 1910.	Dr. št. 54 ¿ianjc_
K društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111, 4564 arija Nemanič, roj 1891, spr. 6.
jun. 1910.	Dr. št. 39 članic
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 4565 Marija Vidmar, roj 1886, spr. 5. jun. 1910.	Dr. št. 102 članici.
IZLOČENE ČLANICE.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 3761 Johana Šmalc, 2820 Frančiška Pakiš, 7. jun. 1910.	Dr. št. 34 članic.
ZVIŠALA ZAVAROVALNINO.
Pri društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111, 1090 Marija Petrošič, 5. jun. 1910, zvišala posmrtnino s $500.00 na $1000.00, razred 4.
URADNO NAZNANILO.
Asesment štev. (6—10) za mesec junij je reden brez vsake doklade.
Prvo polletje Jednotinega poslovanja za leto 1910 se zaključi z ases-mentom štev. (6—10) za mesec junij. Radi tega prosim vse uradnike (ice) podrejenih društev v prvi vrsti zastopnike(ice), da odpošljejo denar za asesment štev. 6—10, takoj po društveni seji, in to radi tega, da zamorem račun za prvih šest mesecev ob pravem času izgotoviti in 'predložiti gg. nadzornikom v pregled. Vsak zastopnik(ica) naj pazi, da bode denar poslan na glavnega blagajnika Jednote gotovo do 30. junija 1910.
Z bratskim pozdravom ostajam Vam udani sobrat
JOSIP ZALAR, glav. tajnik K. S. K. Jednote.
Finančno poročilo K. S. K. Jednote za mesec maj 1910
Ime, številka in kraj društva.
1.
2.
3.
4.
5.
7.
8. 10. 11. 12.
13.
14.
15.
16. 17. 20. 21.
23.
24.
25.
29.
30.
32.
33.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45. 45. 47. 49. 30.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60. 61. 62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
77.
78.
79.
80. 81.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98. 100. 101. 102.
103.
104.
105.
107.
108.
109.
110. 111. 112.
113.
114.
115. 118.
119.
120. 121. 122.
123.
124. 126.
127.
128.
129.
130.
131.
132.
133.
134.
135.
Sv. Štefana, Chicago, IIH.....................
Sv. Jožefa, Joliet, lil......................
Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111................
Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn.............
Sv. Družine, La Salle, 111....................
Sv. Jožefa, Pueblo, Colo......................
Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111.............
Sv. Roka, Clinton, Iowa.................
Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111..............
Sv. Jožefa, Forest City, Pa...................
Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn............
Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont..............
Sv. Roka, Allegheny, Pa.......................
Sv. Jožefa, Virginia, Minn....................
Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark.............
Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich..,........
Sv. Jožefa, Federal, Pa.......................
Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio.................
Sv. Barbare, Blocton, Ala.....................
Sv. Vida, Cleveland, Ohio.....................
Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111...............
Sv. Petra, Calumet, Mich......;...............
Jezus Dober Pastir', Enumclaw, Wash...........
Matere Božje, Pittsburg, Pa...................
Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans.........
Sv. Jožefa, Riggs, Iowa.......................
Sv. Jarbare, Hibbing, Minn....................
Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa.....................
Sv. Alojzija, Steelton, Pa....................
Sv. Jožefa, Anaconda, Mont....................
Vitezi sv. Florijana, So, Chicago, 111........
Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont.......
Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y..........
Sv. Alojzija, Chicago, 111....................
Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa.............
Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa...........
Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich.......
Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind...............
Sv. Jožefa, Waukegan, 111.....................
Srce Jezusa, Chisholm, Minn...................
Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo...............
Sv. Jožefa, Leadville, Colo...................
Sv. Jožefa, Brooklyn, N. \....................
Sv. Jožefa, Haser, Pa.........................
Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn...........
Sv. Janeza Krstnika. Wenona, 111..............
Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O.............
Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111..............
Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio................
Sv. Jurija, Etna, Pa......'...................
Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wiss............
Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio................
Sv. Nikolaja, Steelton, Pa....................
Sv. Barbare, Irwin, Pa........................
Sv. Jožefa, Great Falls, Mont.................
Srce Jezusa, St. Louis, Mo....................
Sv. Antona Pad., Goff, Pa.....................
Sv. Antona Pad., Ely, Minn....................
Sv. Jurija, Toluca, 111.......................
Sv. Barbare, Springfield, lil.................
Vitezi sv. Martina, La Salle, 111.............
Marije Vnebovzete, Forest City, Pa............
Marije Pomagaj, Chicago, 111..................
Marije Pomagaj, Waukegan, 111.................
Matere Božje, So. Chicago, 111................
Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa...........
Sv. Alojzija, Fleming, Kans...................
Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich.......
Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio_____
Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo............
Sv. Antona Pad., Joliet, 111..................
Sv. Alojzija, Mohawk, Mich....................
Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa..................
Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr.........
Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa................
Sv. Barbare, Pittsburg, Pa....................
Friderik Baraga, Chisholm, Minn...............
Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo..
Sv. Alojzija, Broughton, Pa..................
Sv. Barbare, Kaylor, Pa.......................
Sv. Barbare, Mount Olive, 111.................
Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111...............
Sv. Jurija, Sunnyside, Utah...................
Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio........
Novi Dom, Newark, N. j........................
Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis....................
Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo.........
Sv. Ane, New York, N. Y.......................
Sv. Barbare, Moon Run, Pa.....................
Sv. Genovefe, Joliet, 111.....................
Sv. Družine, Aliquippa, Pa....................
Sv. Jožefa, Barberton, Ohio...................
S >rca Marijinega, Barberton, Ohio............
Sv. Jožefa, Ely, Minn.........................
Sv. Roka, Denver, Colo........................
Marije Milosti Polne, Steelton, Pa............
Sv. Veronike, Kansas City, Kans...............
Sv. Pavla, Little Falls, N. Y.................
Marije Pomagaj, Rockdale, IH..................
Sv. Ane, Forest City, Pa......................
Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y............
Sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo.................
Sv. Ane, Bridgeport, Ohio.....................
Sv. Jakoba, Gary, Ind..........,..............
Sv. Martina, Mineral, Kans....................
Sv. Ane, Waukegan, 111........................
Sv. Barbare, Etna, Pa.........................
Marije Pomagaj, So. Omaha, Neb................
Sv. Pavla, De Kalb, 111...................
Marija sv. Rožnega Venca, Aurora, Mina....
Društvo sv. Roka, Frontenac, Kans.............
Društvo sv. Ime Marije, Ironwood, Mich........
Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind............
Sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn..........
Plačali.
Preostanek 30. aprila 1910...................................... ...$146,025.50
Plačanega od društev.................................... $9217.35
Obresti od posojila John Želko od 14. nov. 1909 do 14.
maja 1910............................................... 62.50
Obresti od posojila Marka m Barbara Kozjan od 15.^
nov. 1909 do 15. maja 1910............................. 18.75
Najemnina od dvorane .....................................  33.00	9,331.60
Plačana posmrtnina za:
Ivan Svete ................................$1000.00
Mihael Vinski .............................. 1000.00
Josip Spišič ............................... 1000.00
Marija Tomac .............................. 1000.00
Matija Skedel (del. c)..................... 100.0()
Janez Koščak................................ 1000.00
Franc Mesner .............................   500.00
Rudolf Sajovic.............................. 1000.00
$155,357.10
6,600.00
Poškodnina za: Josip Majerle
250.00	250.00
Razni drugi stroški ............................. 252.55
6850.00
252.55
7,102.55
Preostanek 31. maja 1910..............................................$148,254.55
Skupaj
$ 136.35
294.80
130.80
83.70
125.65 339.20
101.70 12.10 36.00
290.15
66.65
222.40 126.30
220.85
43.70
54.65 118.60
41.25
23.40
286.45
262.15
376.00
73.20
160.70
55.95
18.65
156.90
80.30
91.60
72.80
195.25
38.90
46.95
54.30
195.70
41.40
100.50
204.50
108.40
60.35
143.85
109.50
94.85
233.50
48.15
62.50
21.65
117.50
116.60
129.10
36.75 43.10
108.45
21.50
74.95
47.75
71.80
37.60 59.60.
61.05
145.10
90.00
84.05
85.85
81.50
110.70
96.00
22.80 26.55
80.75
57.20
55.60 5.80
77.45
47.35
73.45
55.75
72.85
34.60
53.15
36.85
45.30 ' 28.30
18.45
54.85
38.75
35.60
11.40 28.80
21.25
15.10
8.35
92.90
57.95
16.00
55.90
41.65
12.70
21.10
30.00
53.45
24.00
32.35
48.95
18.10
11.90 22.25 71.60
39.90 18.00 14.40 45.80
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IYEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! To-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”.
On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni m operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET
JOLIET, ILLINOIS.
Kje je najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je:
37 milijonov kron.
Rezervne»» raklada je: Nad milijon kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
j« največji in najmočnejši denarni zavod te vrite po viem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4^ odstatka. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega že mesto Ljubljana a vse» avojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država ■ posebnim zakonom in zato c. kr. sodiiča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica. pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno /arnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER

82 COURTLAND STREET. NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND. O
$9217.35
Pozor!
Ne kupujte farm ali zemljišč, za kmetije dokler ne veste kakšna prilika se vam ponuja. Lahko začnete lastno gospodarstvo z malo vsoto denarja v slovenski gospodarski koloniji v bližini mesta Ashland, Wis. Pišite po pojasnila, ako si mislite kupiti farme ali ne, ker je dobro da povprašate v več mestih predno se odločite.
Pišite za pojasnila še danes.
James W. Good Co.,
Dept. 59.,	Ashland, Wisconsin.
Anton Nemanich & Son,
1002 N. CHICAGO STREET 205-7 Ohio St.	JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IJi KONJUŠNICA
Chicago Phone 2273. N. W. 412.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA. Stanovanje 1000 N. Chicago St. .. .
N. W. Phon« m
Martin in Minka.
Gorska idila. — Spisal Ivo Česnik.
(Konec.)
III.
V sredo popoldne sta žagala Martin in oče bukove hlode. Pridno je tekla žaga, da se je kozel naveličal držati in se je hotel prekucniti z dolgim deblom vred.
“Stoj!” se je ujezil Jerin in uprl z nogo ob kozla, da se je zravnal. “Dež začne v par minutah, in še ta vrag nagaja. Drži! Saj sem te zato stesal lani. Vsak mora nekaj služiti. Zakaj ne bi ti? In denarja bo treba. Deset sežnjev drv sem napeljal. Nek^j bo za svatbo. Umazan ne maram biti in beraški tudi ne, Jerin je mož. Drži!” Martin se je smejal očetovemu govoru, a črhnil ni niti besedice. Pripognila sta se, ostro nabrušena žaga je zašumela v surovi bukovini in metala bel prašek na tla.
Marko je prignal živino od studenca. Voli so stopali počasi, ker so bili utrujeni od gozdnih poti, krave, junice in telički so pa skakali in se bodli, da je imel stari hlapec precej posla z raz-posajenci.
“Na, hiza, na! Hej, belka, rjavka, alo; kaj se igrate kot mladi paglavci. Tako stare in še otročje!”
Navajene so bile njegovega glasu in potrpežljivosti, zato se niso zmenile za opomine in klice.
“Saperlot, oče, hitiva, dež! Vidite, kako pelje svojo mokro kočijo po Krasu. Eno deblo je še. To morava razžagati. Prej ne greva pod streho in če tudi padajo kolci izpod rteba.” Zmetal je razžagane kose na kup, oče je vzel sekiro, s toporiščem meril deblo in zasekal zareze. Dvignila sta dolg hlod na kozla, in žaga je zašumela svojo monotono pesem.
Nad Grebenom se je zabliskalo, glasen grom je odmeval med nebom in zemljo.	•
“Aha, letos je začelo zgodaj trobentati. Konec aprila je šele,” je mislil Martin in pogledal na nebo.
Težki, sivi oblaki so ležali nad dolino in hribi; daljnih gora so se dotikali, tako nizko so ležali. Vihrava burja se je zaganjala vanje in topli jug jih je podil. Boj je bil v oblakih. Kot bi burja jezdila metlo in jug čilega vranca, se je zdelo. In pošiljala sta si sovražne poglede. V vijugastih črtah so švigali bliski nad gorami in globoko je odmeval grom po dolinah in gozdovih. Zapihal je močan veter, streslo se je drevje, zelena polja so vztrepetala, prva trava je zavalovila po travnikih in lokah.
“Fant, pogum imej danes. Menda pride še hujši tresk in grom. Pripravi se! Danes začneva prepir tudi midva. Mati gre. Lej jo, kako hiti! Dežja se boji. Res, smola je, če te dobi v takem zunaj. Že zjutraj se mi je zdelo, da bo danes pokalo. Muhe so navsezgodaj brenčale volom pod vampe, megla je legla pred solnčnim vzhodom na Greben in nenavadno je začelo peči ob sedmih. Nisem bil slab prerok.”
V tistem hipu je zablisnilo, da jima je vzelo vid. Zagrmelo je, se potreslo in zaropotalo! kot bi se posul plaz. Treščilo Je v Greben in nov sunek vetra se je pripodil od severa. Turobno je bilo videti daljne gore, pokrite z belimi kapami in nad njimi preteče sive oblake, iz katerih so švigali bliski, kot bi sikale strupene kače z dolgimi, bodečimi jeziki.
Neža je hitela vkreber, se križala in molila.
“Bog in sv. Florijan me obvarujta vsega hudega! Sv. Elija, bodi moj pri-prošnjik!”
Čez Nanos se je vlekla debela deževna ploha, nad Krasom je curljalo, da ni bilo videti drugega kot nepro-dirno temo, nad vipavsko dolino so padale težke kaplje.
“Kmalu bo tu,” je rekel Martin. “Nevihta, prava nevihta! Pepa, blagoslovljene oljke na ogenj! Pepa, ali čuješ?”
Na prag je stopila Pepa z zavihanimi rokavi.
“Blagoslovljene oljke deni na o
genj!” je
zakričal Jerin.
“Saj res, saj res! Pojdita no v hišo! Tako treska in grmi kot bi bil sodnji dan.”
“Kmalu bova prežagala. A prej ne nehava. V božjem varstvu smo pov sod, pravi ded Andrej. To je res, Pe pa,” odgovori Martin.
Zablisnilo je, Pepa se je prekrižala, skočila v vežo in iz veže v sobo po blagoslovljeno oljko. Odkrhnila je dva vršička, odkrhnila je tudi tri lovorova peresa in jih nesla na žerjavico, kjer je ravno pristavila večerjo. Zapraske-talo je v oglju, in siv plamen se je dvignil pod ¡obok široke peči, splul v sajasti dimnik in odtam v malih kolobarjih proti razdraženemu nebu.
Neža je hropela mimo studenca, ko so padle prve kaplje, debele in težke kot svinec. Curljala je voda iz dupline in se vtakala niže v korito. Čudno je brbljalo v vodi. Vselej je brbljalo tako, če se je bližala nevihta. Vlila se je ploha, in domov je prišla skoro premočena. Oče in Martin sta ravno odžagala zadnji kos, ko je začelo nabijati po hrbtih. Stopila sta v sobo in skozi okno gledala veličastni prizor v naravi. Opazovanje jima je pretrgala Pepa, ki je v kriku zletela o-krog ogla in izginila na vrtu, kjer je z obema rokama grabila perilo. Gospo-
dinjin ošpetelj ji je padel na tla in se umazal.
“To bo zopet petje,” si je mislila in hitela v vežo.
Neža je pridirjala okrog ogla in planila v vežo.
“Ti predelana reč, ti! Dobro me je naplajhalo. Saj pa tudi gre kar za stavo. Hvala Bogu, da sem pod stre ho.”
Ugledala je perilo in opazila, da je mokro.
“O ti predrta cajna, kaj si pa uga njala, da nisi pobrala perila o pravem času. Štor leni, v turšico bi te postavila strašit vrabce. Še za to nisi. Spala bi, ležala in dremala. Znabiti bi vlekla dreto kot mačka, še daljšo. Saj pravim, taka dekla! Bog se me usmili! In to lepo perilo, zmoči se in u-maže! Dvojno delo, boš še enkrat sušila, ti hila! — Ali si že dala svinji in prašičku, ali si nakosila culo detelje, ali si dala svinjčkam mlekca?”
Pepa je potegnila z roko preko čela, šlo ji je na jok.
“Storila sem vse. Vem, kaj je treba, saj nisem v hiši prvi dan.”
Gospodinja je pregledala perilo in zapazila umazani ošpetelj. Pepi je srce zadrhtelo in nevoljna je bila, da ni skrila tistih robcev, srajc in ošpetljev v svojo čumnato.
“Kaj, moj ošpetelj je umazan! Ali te ni sram, fej te bodi! Že trideset jih boš imela v par letih na hrbtu, pa si tako neumna kot pustna šema.”
“Gospodinja, to je že preveč. Zara-ditega vpijete name, kot bi vam ukradla vse premoženje in odrla kožo s telesa. Mislite, če sem dekla, da me morate zmerjati kot psa. Če nosim malo slabše krilo in cenejšo jopo, kaj mislite, da nimam srca. Tako kot vi, še desetkrat boljše in občutljivejše, čeravno sem jezikava.”
Ugovarjala boš ti, svetohlinka! Lepo si se naučila od matere. No, zato si pa postala taka, da vsi kažejo s prstom za tabo.”
Prišel je v vežo hlapec, Jerin in Mar tin sta prihitela iz sobe. Začudeno je gledal Jerin svojo ženo. S satanskim pogledom je merila Pepo od temena do peta, mahala z roko in kazala svoj umazani ošpetelj. Zunaj je pršil dež in tolkel ob mlado zelenje, grmenje se je čulo vedno hujše; ves gozd tam zadaj je odmeval od njega.
Pepa je pogledala gospodinjo z dolgim, žalostnim pogledom, potem se je sesedla na stol, pokrila oči s predpasnikom in zaihtela kot petleten otrok.
Vraga, Neža, kaj uganjaš? Ali si obsedena? Za tako malenkost brusiš jezik, kot bi kdo odnesel vsa jajca, kar jih zneso kure med šmarnimi mašami. Saj se ni svet podrl radi tistega ošpet-lja. Ni vredno, da bi izgubljal besede za to.”
Ti veš, kaj je vredno! Ali si že kdaj nosil ošpetelj? Tiho bodi!”
“Tebi tiho, jaz, Jerin?”
“Nocoj bova še orala, za Martina bom tudi spletla brezovo metlo.” “Zakaj tako govorite, mati?”
“Ti boš mene vpraševal!”
“Gospodar, tega ne bom gledal. Že dolgo sem pri hiši, kmalu bom pozabil, kako dolgo. Tega ne trpim, ali pa grem. Vi ste gospodar.”
Jerin je videl jezo v Markovih očeh, obrvi so se mu naježile in stopil je pred ženo.
‘Kdo je gospodar? Jaz ali ti? Zlepa ne opravim nič, ali naj začnem zgrda?” Pogledal jo je, da je kar ostrmela. Oče in Martin sta stopila za njo.
“Zdaj pazi, fant!”
“A tudi vi!”
Tako sta si zašepetala.
“Povej, kar imaš. Radoveden sem. Vselej ko neseš maslo Blažišarici, prideš s polno malho novic.”
Sedla je na klop zraven peči in zrla v moža, ki je stal prav sredi sobe in prekrižal roke na hrbtu. Martin je sedel za mizo in radovedno čakal.
“Le glej me! Včasih je bilo lepo. Vse sva se pošteno dogovorila.”
“Saj se lahko tudi zdaj.”
“Tak zmeniva se radi Martinove ženitve! Tista cukrena Zarnikova punica ti je zmešala glavo kot Martinu srce. Vse je že dogovorjeno, saj vem. Če mu daš in Martin jo vz.ame. Ali rečem ti, sin, če pride ona k hiši, pojdem jaz proč. Z njo ne živim pod eno streho.”
“Kaj vam je storila, da jo tako sovražite,” je vprašal Martin. Grozno mu je vrelo v srcu.
“Neža, prav imaš. Tudi jaz sem se premislil. Za Zarnikovo ne maram Fant mora dobiti bogato, lepo in prid no nevesto. Ali si kaj poizvedela?” “Seveda sem,” je začela veselo Neža, “Lenčkovo Katrco sem ti izbrala Požuri se! Čula sem, da misli tudi par drugih nanjo. Fant, tam se ženi To je nevesta: lepa, pridna, bogata, zdrava. Vsako jutro je prva na no gah, zadnja leže k počitku. In rdeča je kot črešnja junija meseca. Štiri tisoč bo imela in balo kot v devetih farah naokrog nobena. Stric ji bo naredil omare in postelje, tisti s krevlja-1 sto nogo. Martin, če pripelješ Katrco, ti kupim zlato uro. Nihče je nima t treh farah. Če pripelješ Minko, poj dem proč. Odloči se, fant!”
“Res, fant, odloči se! Ugodna prilika je. Veruj mi, Martin, par noči nisem zatisnil očesa, premišljal sem in pre mišljal. Ni lahko reči: Pojdi, vzemi
vrečo in kupi, kar dobiš. Treba je poznati blago in ceno. Na Minko mi pa ne misli. Ne maram je, če bi bila zlata. Izbij si jo iz glave! Čemu bi tlačil gnoj brez potrebe in tolkel z glavo ob zid!”
“Oče, prosim vas, ne mešetarite! Pre več cenim sebe in svojo besedo. Čemu govorjenje! Vse vas ubogam, a tega ne morem, greh bi bil. In to se maščuje. Nisem nikak mešetar in ne vzamem druge kot Minko. Ne vem, zakaj je ne bi smel vzeti! Ali je manj vredna kot druge, ali ni pridna, lepa? Izbral sem in amen.”
“Hudiča si izbral, ti pravim.”
“Minko sem izbral in njo vzamem.” Jasne in odločne so bile te besede. Jerin je stopil pred sina in govoril hlastno;
“Fant, ali noriš? Trideset let delam zate in zdaj mi uganjaš komedije. Pravim ti: Katrco vzameš in amen.” “Oče, niste delali samo zame, tudi zase ste delali. Resnica je bila, je in bo. Bog je najprej sebi brado ustvaril. Rajši pa zapustim še danes hišo, kot bi delal proti svoji vesti. Minka ali nobena!”
“Ali hočeš, da te strem kot gada.” “Mirujta za božjo voljo!” je prosila Neža.
Martin je pobral klobuk in odšel. Neža je bila vesela moževe odločnosti, vendar se ji je zdel malo prehud.
“Preveč si ga pestil. Zgrda ne o-praviva menda pri Vijem ničesa/.”
“Vem dobro, kako ga je treba prijeti. Tebe ne potrebujem za svetovalko, opravim sam.”
Zunaj so stale luže po vsem dvorišču, dež je nehal, v daljavi se je še čul grom kot redki odmevi ubitega zvona. Nad dolino se je kazal jasen pas in nad Nanosom je burja prepodila megle, mesec je priplul na obzorje.
IV.
Martin se je dva tedna prepiral z očetom in mati je bila tega deloma vesela. Kar čez noč je pa izginil in dva dni potem so dobili pismo. Neža se ni brigala za poštni pečat, ki bi ji lahko izdal prevaro. Zanimala jo je vsebina. Prestrašila se je in tarnala.
Oh, ti moj Bog, zdaj mi pa naredi to! Toliko sem trpela zanj. Nisem mislila, da mu je tako malo za dom. Toliko mara zanj kot krokar za Noetovo barko. Martin, Martin, kaj si storil?”
Ni se ji ljubilo ne delati, ne jesti. Zunaj je bila vesela pomlad z bujnim zelenjem in cvetjem, v njenem srcu je vladala temna žalost.
“In ta sramota, ta sramota! Kaj poreko ljudje?”
‘Jaz tudi pravim tako.”
‘Ti si kriv. Potuho si mu dajal. Mesto da bi ga tepel, si ga božal. Zdaj vidiš, kaj je prišlo. Zakaj me tako kaznuješ, mogočni Bog?”
Žena, imej pamet! Kar je, je. Fant se ne vrne, preveč sem mu jih povedal. Štirinajst dni sva se klestila. Dekleta ni hotel pustiti, rajši je šel. Trmast je kot ti. Kar si ubije v glavo, trdi celo večnost. Z batom mu ne izbiješ iz butice. Veljave mu pa ne smeš dati.” “Moj Bog, naj bi vzel dekle, če ni drugače. Da bi le ne šel od doma! Kaj poreko ljudje?”
No lepo, Neža! Vsak dan drugače govoriš. Pravim ti, če bi se tudi vrnil, dekleta ne vzame. A ne vrne se, trmast je.”
Zaloputnil je vrata in šel za hlapcem v gozd. Neža je jokala dalje, globoko v srce jo je skelelo.
“Oh, moj Bog, da bi se vsaj vrnil! Tone mora ponj. Naj mu da čez in naj vzame to presneto dekle, ki si ga ne more izbiti iz glave. Če on ne pojde, pojdem pa sama. Da, sama poj dem, če ne gre on. Z Blažišarico se peljem,” je tarnala v petek popoldne. Vzela je škaf perila in šla na studenec prat. Ves objokan ji je bil obraz in par noči ni skoro zatisnila očesa. Če so se ji sklenile trudne trepalnice, so prišle težke sanje. Martina je videla v mnogih nevarnostih. Kače so ga pikale, v temnem gozdu so ga napadli razbojniki, pobili in vrgli v brezdno. Potem se ji je sanjalo o globoki reki, ki je valila umazano vodo po dolini. Iz gora je priletela, kjer se je tajal sneg, in kamenje je valila s seboj, debele hlode, štore in kole. Na bregu je stala in gledala v valove. Sredi reke se je začul klic, človek se je boril s poslednjimi močmi. Pogledala je in spoznala Martina. Spreletelo jo je po mozgu, noge so ji odpovedale, zgrudila se je v reko.
Take sanje je imela, in Jerinka je tudi verjela v sanje.
“Bog in Št. Lenart mi dajta svojo pomoč!”
Preko hriba je sipalo popoldansko solnce svoje žarke, v leskovem grmu je žvižgal kos in v gozdu je pela kukavica. V Jesenovem je pasel paštir krave, junice, voli in teličke. Vriskal je in žvižgal na piščal, izvito iz vrbovega lubada. Zvonci so prijetno brneli po strmi rebri in odmevali po dolinicah. Nad Nanosom je lahno plavalo par belih meglic in nad dolino je viselo čisto, kristalno nebo kot nad mirnim gorskim jezerom.
“Tako je lepo, moj Bog, in jaz sem nesrečna. Ah!”
Sedla je na mehko travo in zakrila oči s predpasnikom. Dolgo je ždela tako in jokala. Sinica je pela na hrastu in kimala zadovoljno nagajivemu vrabcu, ki je prifrčal mimo, lastavice so letale z doline, nekje v višavah je krožil kragulj.
Minka je šla po poti in ko je ugledala Jerinko, se ji je usmilila v srce. Pustila je v travi jerbas, v katerem je (Nadaljevanje na 7. strani.)
NASLOVNIK
ttgovcev, obrtnikov, gostilničarjev is advetnikov, ki se priporočajo rojakom
JOLIET. ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO.. 112 Exchangt St., priporoča rojakom svojo mes nico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvu » Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta
EAGLE THE, 406-410 N. Cbicagc
' St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Sta* benik (contractor).
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
STONICH GEORGE, 813 N. Chica go St. Trgovca z grocerijo, pre mogom in pošiljanje denarja.
CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111.
i na na prodaj
Ustanovljena 1B71, Of Joliet Illinoia.
Dobro črno in belo novo vino, muš-kotel po 30c gal., reesling po 35c gal. Vino od leta 1908 črno in muškotel po 40c gal., reesling 45c gal. Staro belo vino po 50c gal. Sladki mošt 24 steklenic za $5.00. Drožnik po $2.50 gal Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posodo dam zastonj.
“Hill Girt Vineyard**
BOX 77.
Stefan Jakše, prop. Crockett, Cal
Prejema raznovrstne denarne ulo«, ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek I300.ooo.oe,
J.	A. HENRY, predsednik.
H. TALCOTT, podpredsednik HENRY WEBER, blagajnik
C.
Ana Vogrin
Izkušena babica
302 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111,
Katarina Mašat
IZKUŠENA BABICA 309 Granite St.	Joliet Ills,
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k
ANTONU SCHAGER
North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M. B. Schuster
Young Building.
E. PORTER
BuviifCc.
EAGLE BPSWERR izdelovalci
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER.
MATH. K. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street Joliet, lil
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. TeL 263
J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts.
Phone 182.
ZASTOPNIK
WAUKEGAN, ILL.
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
w np op op op op op op op op op
A------------------------------------------------------4
^ DOLGO ŽIVLJENJE. |
Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče.	«A
Naravoznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja.
Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— jSj	je resnica. Vsi zdravniki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih
vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pre-tvarja. Kakor hitro je kateri teh prebavnih organov v neredu, trni celo telo.	,w
*
JOSEPH TBIJTEB’8

ftSOi&TERKO
Trinerjevo Zdravilno grenko
vino.
«
%
*
%
«
«
*
To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rudečega vina in importiranib grenkih želišč. Ne vsebuje ikodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak, še tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju.
To ie čudežno ¡zdravilo
oj stri okus, kredca živce,
cisti kri, cedi obrazno Barvo, pomnoži pozum,
odstrani neprebavnost,
donese mirno spanje, daljša življenje.
Rabi je lahko cela družina, od najstarejega do otroka v zibelki. To se na more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Zdrui. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednort lega leka.. .Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam v maternem jeziku.
CHICAGO, ILL.
1333-9 S. Ashland Ave.
«
^ ^ ^ ^ ^ ^
Ne pozabite poskusiti Trinerjeve Hrvaške Importi rane Slivovka in Slovenskega Brinjevca, vsa domačega izdelka.
»
*
%
%
%
%
»
»
»
*
»
*
i

John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, Ili
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, U-vrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
Tom Stefančiči!
N. W. Phone 392.
lOOO N. Chicago St.,
Joliet, Ills.
Gostilna
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo vs» [ej postregli z najniijiml tržnimi c* iami...Mi imamo v zalogi vsakovrst tega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki it in trdi les, late, cederne stebre, desk* in iinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines alk Mizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi s-pri nas in oglej si našo zalogo 1 Miti bomo zadovoljili in ti prihrinili demai
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard ua vogli DES PLAINES IN CLINTON STS
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je
île A. W. Fleier Dri Go,
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Street* JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbii in Chicago St«
Točim izvrstno pivo, katero izd* luje slavnoznana Joliet Citizens Bre »rery Rojakom sc toplo priporočaš*
SVOJI
K
SVOJIM.
Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo
le izkušene delavce.
Joliet Steam Dye House
(Straka & Co.)
42-644 Cass St., - Joliet, Illinois. Oba telefona 488.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kali fornijsko vino, dobro žganje in trži» •ajboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog TELEFON 7612.
t#I* N. Broadway.....JOLIET, IL»
Kam pa greš Jože?
Plfugam ne kot k Mat. Štefaniču čez
heko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, 1 je rudeče in belo, in bo teklo veselo. Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte Se sa®i. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
400 0h'o Street	Joliet,, Ills.
JOHN LORKOVICH,
1324, E. Ohio St. N. S. Pittsburg, Pa. rvi Hrvatski Slovenski Pogrebni ški Zavod
ol P.!’?oro^® občinstvu v Pittsburgh in °hci, tudi v slučaju krstov in porok.

(Nadaljevanje s 6. strani.) nesla južino na polje, in krenila k studencu. Nežno je položila roko na Je-rinkino ramo. Neža se je prestrašila.
‘‘Ti, ti si?”
“Da, jaz sem, teta. Ne jokajte tako hudo!”
Položila ji je roko okrog vratu in ji šepetala:
“Ubožica, ne jokajte!”
Jerinki je srce vzdrhtelo, ko jo je videla, tako mlado in nežno, skrbno in ljubeznivo. Minka, katero je sovražila. Odkar se je dekle zavedlo, mu ni privoščila prijaznega pogleda. To ni mogoče, to ni mogoče.
“Pusti me, pusti, dekle! Saj veš, kako je.”
“Ne, ne, tako vas ne pustim. Trpeti ne smete več radi mene.”
“Radi tebe?”
“Da, da radi mene. Vest bi me pekla. Lagala nisem nikoli, ker je laž grda. Ip z lažjo se ne maram vtihotapiti v vašo hišo. Molčati ne morem več.”
“V našo hišo? Kaj govoriš, dekle? Razjasni mi zagonetko!”
Izpustila je Jerinko iz objema in ji pripovedovala vso zgodovino zarote.
“Zdaj storite, kar hočete. Povedala sem vam vse. Martina ljubim, ker je tako dober. Rada bi imela vaš blagoslov na poti skozi življenje. Saj vam bom dobra, pridna hči!”
Gledala je Jenrinka z začudenimi očmi in solze so ji kapale po licih.
"Ti si mi to povedala, ti! Oh, oh, duša, vsi te niso vredni, vsi moški. Tako ženo privoščim svojemu sinu.” “Mati!”'
Objeli sta se in jokali od veselja in ginjenosti.
“Ti moški mi store kaj takega!” “Niso hudobni, le nagajivi so.” “Povem jih staremu, da bo pomnil svoj živ dan, vsem jih povem, posebno tistemu Ravbarju.”
■Na Lazu je sadila fižol dekla Pepa. Pripogibala se je globoko k tlom, da bi ji solnce ne slepilo vida.* Koruza je že priklila ua dan in slak se je šopiril tuintam. Iz Jesenovca je donela pesem. Pastir je stal na špičasti skali in pel. Od Grebena so se odbijali solnčni žarki in trije široki trakovi so padali čez travnike in senožeti.
Jerinka je prava na studencu, glasno so odmevali udarci ob ploh, pridno se je vrtela in pripogibala, da so odle-tavale vodne kaplje na vse strani in ji močile vzradoščena lica. Minka je stopila čez polje z jerbasom na glavi. Mična postava se je hitro kretala, dolga senca je padala na travo. Ličeca so žarela, nad čelom so se košatili svileni kodri in grudi so od veselja utripale.
V.
“Burja je polegla. Fant, zdaj pa pojdiva snubit!” je rekel Jerin drugo nedeljo popoldne, ko je žena končala svojo pridigo.
“Snubit pravzaprav ne, zgovorit se greva. Snubil sem že večkrat sam.” “Pošteno snubiva ali pa nič. Stara navada je to in ded Andrej bo vesel. Na dekle sem malo jezen, ker nas je tako zatožila. To sva jih slišala, še na paternoster jih ne naštejem.”
“Srce ima Minka, zato je povedala.” “Srce in jezik, jezik. Fant, če misliš, da dobiš svetnico, ne hodi. Ostaniva rajši doma!”
“Šalo proč, oče, pojdiva!”
Pri Zarniku jima je zadišalo po cvrtju in pečeni potici, ko sta stopila v vežo. Mlada gospodinja je skakala semintja, kot bi izgubila glavo.
“Nikar se ne pehaj tako, Francka. Skačeš, kot bi gorelo,” je vpil Jerin.
“Vi govorite vedno veselo. No, mater ste preveč ' mučili. Takega moža ne bi marala.”
¡‘Francka, danes ti kar polže besede z jezika. To ni prav.”
“Saj tudi vam, stric Jerin.”
“Ženska je ženska.”
Stopila sta v sobo. Za mizo je sedel mladi Zarnik, ded je bil v svoji čumnati. Nekako prazniško je bilo danes. Miza pogrnjena, na oknih so stali lončki in v njih so cvetele rože. Soba je bila čisto pometena, nikjer nobenega praška na svetih podobah in starinskem razpelu v kotu.
“Dober dan, Zarnik! Hvaljen bodi Jezus!”
“Bog daj, vekomaj. Amen. Sedita sedita!” je hitel Janez, ki se je zavedal svoje gospodarske dolžnosti.
“Primojzeleni, danes ste pa priredili, kot bi prišli grofje.”
Kaj nam mari grofje! Snubci so več vredni. No, saj sta se tudi vidva napravila kar za cesarsko parado. Klobuki, obleka, škornji — vse novo.” “Zarnik, fantu sem pravil: Če greš snubit, moraš pošteno ali nič! Po stari navadi, pravim vedno.”
“Stara šega precej stane, oče.”
“Ne bodi no, Martin! Danes snubiš in vriskaj!”
“Tako je, Janez, modra je ta.” “Francka, vina, Francka!” je klical gospodar Janez.
Francka je takoj ugodila želji in prinesla Štefan vipavca in pet kozarcev. Preračunala je bila prej in vse pripravila.
“Tudi jedi začni nositi! Kar začni, imaš dosti.”
V veži se je oglasila Minka, a v sobo ni prišla. Ded je pa prikrevsal s smehljajočim licem in pipo v ustih.
“Saperlot, ali sta že tu? Bog daj dobro in srečo!”
“Trčimo prvič, ded!”
Dvignili so čaše in glasno so zažven-kljale. Francka je prinesla ocvrte šunke, jajt in maslenega kruha.
“Le jejte, le jejte! To je stara navada in spoštovati jo je treba,” je govoril ded. “Sakrabavs, izborna jed je tr. Seveda za mlečnozobo gospodo ni,
a za kmečki želodec je kot salo za izsušene čevlje. Samo moj želodček se je začel upirati. Starost, starost, kaj hočem. Ko sem bil mlad, sem jedel kruh, čeprav je bil trd in plesnjiv. Nič mi ni škodil. Bog da je bil! V goz du človek vse sne. Prav nič se ne čudim, da se je sv. Janez živel od kobilic in koreninic. Jejte, jejte, ljudje božji!”
“Človek se mora zdrževati, ker bo Francka nosila do večera, če ne dalje,” je pripomnil Jerin.
Govorili so o Jerinki in ponesrečeni zaroti. Smejali so se in jezili, a vino je skrbelo za dobro voljo. Francka je prinesla klobas in zelja na velikem lesenem krožniku. Tedaj je hušknila posebno dobra misel v Jerinovo glavo.
“Zdaj je čas,” si je dejal. “Zelje in klobase so domača jed. Kar začnem.”
Ko so odložili vilice in nože, je potrkal parkrat s prsti po mizi in pogledal Zarnika in deda.
“Znano ti je, dragi sosed, in vam, ded, zakaj sva prišla. Pravzaprav n? bi bilo tega treba, kot mislijo mladi ljudje. To se naredi kar natihem. A to ni tako. Stare šege je treba spoštovati.”
“Stare šege je treba spoštovati. Moška beseda!” je prekinil ded in si užgal pipo.
“Tako je. Zato sva prišla, jaz in moj sin, da slovesno snubiva in da praznujemo obljubo.”
“Tako je prav. Kar se kdo dogovori za hrbtom, ne velja pred svetom,” je mislil Zarnik.
“Zvedel sem, da raste na vašem vrtu lepa roža gartroža. Vsak dan se lepše razcvita in daje prijetnejši vonj. Nam manjka take rože gartrože. Zato sva prišla, da jo utrževa, ne utrževa, le presadiva na naš vrt. Ta roža gartroža je —”
“Vaša Minka,” je rekel Martin.
“In zdaj vas vprašam, ali jo daste in izročite v skrbno varstvo mojemu Mar tinu. Kot roža bo krasila našo hišo in lepšala možu dni življenja.”
“Težko nam je dati tako rožo v tuje roke, da krasi tuj vrt. A vendar privolimo v. to. Treba pa je vprašati še rožo gartrožo, če je zadovoljna,” je rekel Zarnik in stopil po sestro. Zardela je prišla v sobo v pisanem krilu in jopi, z novimi čižemčki na nogah. Črne oči so zrle sramežljivo v tla in nad čelom se je svetil svitek debelih kit. Par solnčnih žarkov se je kradoma dotek-nilo njenih deviških grudi, v katerih je bil zataknjen dehteč šopek cvetic.
“Minka, roža gartroža, tadva moža te hočeta presaditi na svoj vrt. Ali hočeš ugoditi njuni želji in postati Martinova žena?”
Minka je prikimala, a šepetnila ni besedice. Stopila je k Martinu, ki je medtem vstal, mu položila glavo na prsi in se zjokala.
“Zakaj pa jokaš, dekle?”
“Ker sem tako srečna,” je šepnila, si obrisala solze, prisedla k mizi Martina in mu pripela šopek za klobuk. Francka je prinesla na mizo svinjske pečenke in salate in potice. Praznili so kozarce.
Zgovorili so se za doto. Janez je obljubil tisoč in balo. Martin je bil vesel kot še nikoli v življenju. Poklicali so tudi Jerinko in Francko, ki je prinesla malega Janezka, in so praznovali obljubo. Jerinka je bila zadovoljna, gledala nevesto, hvalila njeno odkritosrčnost in zabavljala na moške, ki ne poznajo materinega srca.
Davno je že zašlo solnce; mrak je padel po dolinicah in hribih, lunini žarki so trepetali na mladem perjii, čez gozd je šumela tiha pesem pomlad ne noči, po cesti je pelo par zakasnelih pivcev, ko so se vračali Jerinovi proti domu. V njih srcih je vladal mir in tiha sreča. Bili so družina, edina po željah in.mislih. In to je bila pomlad, lepša kot je cvetela v naravi, šelestela v gozdu, dehtela z gora, logov in loz in blestela z neba, posejanega z lesketajočimi zvezdami.
. * * *
Kaj naj vam še povem?
Koncem maja je bila poroka. To je bil dan za Ravbarja in deda Andreja. Pela sta in pripo-redovala. Prav tekmovala sta. Godec je imel mnogo opraviti z Nežo, ki mu je žugala še neprestano, dasi ga je izpovedala prvo nedeljo po zaroki, ko ga je dohitela na poti iz cerkve. A zmenil se ni mnogo zanjo. Sredi pripovedovanja se je včasih spomnil na harmoniko in zagodel je tako, da je poskakovalo staro in mlado. Še Neža in Jerin sta plesala in ded Andrej se je zavrtil parkrat, a noge so mu odpovedale: kje je bila njegova mladost!
Ko je ponoči stopil na dvorišče, se mu je razveselila duša. Svetlo in jasno je bilo v naravi, kot bi žgali po vseh gorah kresove. Z neba je lila luna srebrno mesečino čez- gore, dolino in Kras, drevje je šelestelo, kot bi sanjalo. Vse tiho. Le v gozdu se je oglašala sova, na cesti je lajal pes in studenec je lahno žuborel. Na nebu se je zasvetilo in zvezda se je utrnila ravno nad Grebenom.
“Zvezda se je utrnila, pa ne moja. Morda? Vemo ne tega in zagrabiti ne moremo z rokami. Saj tudi sreče ne moremo. Včasih huškne pri vratih na piano kot senca. Išči jo, po niti jo vleci v svoj dom! A zdaj jo imamo in čuvati jo je treba kot kerub vhod v raj.”
Zasmehljal se je ded in zavriskal kot fant. V hiši so se čudili, Ravbar je nategnil harmoniko in mladi svet se je razveselil.
Martin je dober gospodar in oče. Krepak zarod ima in zadovoljni so vsi.
Minka sedi včasih ob zibelki in poje malemu nagajivčku uspavanko:
Pridi, pridi grlica, da boš Janka zibala.
Priletela grlica in je Janka zibala.
Okrog nje pa skačeta petletni Mar-tinek in triletna Minka. Mlada mati jih je vesela.
KJE JE PETER PETRIČ? PRED kratkim je bival v Brockway, Minn. Kdor ve za njegov naslov naj ga naznani njegovemu sinu: John Pe-\ trič, R. F. D. 1, Box 29, St. Joseph, MInn.
Varite Čisto
Vležano Pivo
DOMA
s Johann Hofiniestrovim pravim pivniin ekstraktom
Albert Weiss Land Co.
Red River Valley Farme
v slavnoztienih Richl^tid Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn.
Najlepše farme na svetu.
Tn se prideluje vse vrste žito, Pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd. Ta zemlja je enake najrodovitneji zemlji v državi Illinois, ter staue danes, eno petino menj denarje.
Kupite sedaj.	Cene se vršajo vseh dan.
L. EBERHART, gl. zastop.
za sev. drž. Illinois.
Za poskušnjo vam pošljemo dovolj ekstrakta za 2y2 galona piva brezplačno. Mož, žena ali otrok lahko napravi pivo.
Pilite še po konvico ekstrakta in vam pošljemo; Hofmeistrovega ekstrakta za 2 i pol galona pive s navodili. Vsakdo lahko napravi pivo iste kakovosti, kot se vari v starem in na Nemškem s pomočjo Hofmeistrovega ekstrakta. Fino tečno pivo se lahko vari doma v par minutah brez kake sitnosti. To je tečno pivo. ki vsakemu ugaja. Ker se ga lahko doma napravi, ga povsod delajo. Napravite ga za 6c. galon in dopadal se vam bolj, kot pa pivo v krčmah. Pošljite 20c. v znamkan ali srebu za strošk zavoj in poštnino in mi vam pošljemo konvico ekstrakta za 2 a pol galona pive ZASTONJ Vse drugo mi plačamo in vi si napravite tako pive kot še niste pili. ^“Rabite ta zrezek: Pošljite ga danes/
FREE SAMPLE COUPON
JOHANN HOFMEISTER,
660 Hofmeister Building Chicago 111.
Send me KREE One Sample Can of Hofmeister Beer Extract, enough to make 2 & half gallons Fine Quality Real Lager Beer. Ien-clonse 20c to help pay for packing a ad stuping SIGN HERE.
Name .
Town.....
Street No.
SOBI 1 in 2, FARGO BLDG.
JOLIET, ILL.
Slovenski zastopnik, ANTON JURJEVICH,
1105 North Chicago Street, Joliet, Illinois
isr^zisr^nsrj-^isÆO \
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO, NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
B. BERKOWITZ
910 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vas, v to stroka, spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila ponizki ceni.
i
Pooblaščeni Agent od vsih
Parobrodskih Družb.
za So. Chicago in okolico je
Frank Medosh
9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, III le en blok od naše cerkve.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše mejo pe najnižji ceni? Gotovo! V mesnic:
J. & L Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i* ooskusite naše maso.
Nizke cene in doDra postrežba j« naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici irt groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets, ihic. Phone 4531. N. W. Phone m3
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
iproti žeji - najbolje sredstvo.
Čim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, kole izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.
Joliet, 111.
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480 ob nedeljah N. W. 344
¿mmmm
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
h
USTANOVLJENA LETA 1820.
\ •
sprejema vloge in jih obrestuje po 4-12 odstotke ter plačuje rentni davek sam
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1908. nad 52 milijonov kron. Rezervni skladi znsšajo 9,470,043 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklep
78,000 000 kron, in sicer znašajo med drpgimi zakV.di:




Zemljeknjiino zavarovane
terjatve ..............K 36,207.340
Posojila občinam in korporacijam ................. 2,392.039
Menice ...................... 568.000
Vrednostni papirji ....... 23,660.702
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ................. 3,037221
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je namenjen dobrodelnim ir* občekorist* nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.

K pNS
«jp5apr*V“* » •«?•. •.	■• ■$
J.-$¿. ■¿£$*nr
*N M3RIKANSKI SLOVENEC, 17. JUNIJA 1910.
ZAPOMNITE Sil Zmožnost Angleščine Vam primerni delo dobi.
Kako se pa priučite Angleščine bre2 učitelja? Po navodilu: Slovensko An gleške Slovnice, Slovensko Angleškega Tolmača in Angleško Slovenskega Slovarja. Knjiga je tako urejena, da s- lahko vsakdo brez velike muje toliko potrebne angleščine privadi. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St. New York, N. Y. Pišite po cenik knjig!
3*C*040>0400<{H04(H04t' .
5 Društvene vesti.
H0404040404040404<H040401
Joliet, 111., 15. jun. — Ker se bliža konec prvega poletja tega leta, za to prosim vse one člane društva sv. Fran. Sal. št. 29. K. S. K. J., ki še niso plačali mesečnine za ta mesec, da to store v najkrajšem času, da mi bo mogoče na prihodnji seji podati natančen račun o društvenem stanju.
, Upam, da se vsak odzove temu o-pominu, tako da bo vse v redu. Bratski pozdrav!
Josip Mavsar, tajnik.
FRED C. GRASSLE Kolači za svatbe (wedding cake) naia j pekarija slaščic posebnost Telefon.
300 N. Bluff St,	Joliet Ul»
Bolte & Lavrič
slovenski salun
208 Jackson St. Joliet, 111.
>T. W. telefon.306
Kadar se mudite v Jolietu ste vabljeni, da se oglasite pri naju.
JDolorodošli!
Oscar J. Stephen
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tud. življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko st. oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško. ¡1
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje* in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Alexander [Taras,*?
Chicago telef. 2794 JL# ^le. N. W. 927
Emil Bachman
1719 South Center Avenue.
CHICAGO, ILL.
Slovanski tvorničar društvenih' o4-cnakov (badges), regalij, kap bandet m zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujeta (kaj za društvo. Pišite slovesuko. Katalog na zahtevanje zastonj.
Chicago, 111., 14. jun. —- Cenjeno u-redništvo A. S.! Prosim vas in upam, da mi natisnete v svoj spoštovani list par besedi v korist društva. Že smo dolgo časa pričakovali lepega in gorkega vremena, in hvala Bogu smo ga pričakali, da se zopet malo razveselimo in prepeljamo na izlet ali piknik, ki se približuje in samo še enih par dni in to je v nedeljo 19. junija se odpeljemo ha ta izlet ná West Pullman, da se lahko vsaki s svojo familijo malo prepelja in razveseli in svoje rojake tam obišče. Ta piknik priredi društvo
sv.	Alojzija št. 47 K. S. K. J. Torej so vabljena vsa chicaška društva in vsi Slovenci in Slovenke v okolici, da nas bi prišli obiskat, ker bodemo vsem dobro postregli in tudi jim povrnili o priložnosti. Tudi naznanjam vsem društvom, da ne bode nobenega marca, ampak so vsa društva prošena, katera se hočete pridružiti, da se zbero pri cerkveni dvorani po 8. sv. maši. Odkorakamo skupno z muziko do Wood St. in 22 St. na karo in potem vzamemo Illinois Central železnico, katero moremo dobiti vsakih 40 minut. Torej kateri bi želel iti na ta izlet posamezno, vzemite si sledeče kare: 22. karo do State »St. ali pa do Wabash Ave. do 63. St. in So. Park Ave., tam si vzemite West Pullman karo ali pa
22.	karo in do elevator rota in vas pripelje glih do So. Park Ave. in pojdite dalje na Union Ave. in obrnite 3 bloke v South in pridete ravno na piknik. Kateri pa hoče iti po treni, more si vzeti 22. karo in pride do Wabash Ave. in pojte do dipe 3 bloke in tam dobite vsakih 40 minut tren in pojte dol na West Pullman Stesni.
Nadalje sporočam društvenikom sv. Štefana št. 1. K. S. K. J., da je naše društvo sklenilo'pri svoji seji 12. junija, da se udeleži pohoda in vašega piknika 4. julija. Tudi sporočam vsem udom društva sv. Alojzija, kateri se ne udeleži piknika, zapade kazni po pravilih; in kateri tega ne stori do določenega časa, bode suspendan od društva. Hura! na izlet!
S pozdravom na vse člane in članice K. S. K. J., a tebi, A. S., pa veliko naročnikov.
J.	Wukshinich, odb. in tajnik, 2748 So. Trumbull Ave.
družic in botrov v cerkev, kjer je ob
2.	uri blagoslovil novo zastavo tukaj-šni župnijski predstojnik. Ko je bila zastava razvita in blagoslovljena, smo se vrnili nazaj, nakar se je v društve-nej dvorani razvila kar najveselejša zabava, katera se je tudi, vrlo dobro obnesla. Čez veliko stroškov, okolu $150.00, je-še ostalo čistega dohodka $70.00.
Tcsraj na tem mestu bodi izrečena v prvi vrsti najprisrčnejša zahvala sobratu botru Leopoldu Isteniču in go-spej botri Elizabeti Penič za blagoduš-ne darove ter za izkazano dobroto, da sta hotela kumovati novej zastavi. Hvala tudi vsem društvenikom društva sv. Barbare, sv. Jožefa in njihovim predsednikom. Hvala tudi našim vrlim družicam še posebej, ker so vse prostore za slavnost tako lepo ovenčale in s tem pokazale ljubezen, kako ljubijo svojo zastavo in kako udane hčere matere Slovenije da so naša slovenska dekleta. Pač po vsej pravici speva pesnik Koseski tako lepo v pesmi, ki jo je posvetil slov. dekletom, ki se glasi med drugim:
Kakor vijolice cvet Razveseljuje svet Modro ponižno Slovensko dekle.
Dokler slovenski rod Ima po zemlji hod,
Bode slovelo Slovensko dekle.
Novo zastavo nam je izdelala slovanska tvrdka Emil Bachman v Chi-cagi, 111. Krasno delo res hvali mojstra ter ga kot našega češkega sobrata vsem rojakom kar najtopleje priporočamo.
Toraj dragi nam rojaki tukajšni Slovenci! Kova zastava naj nam daje nov pogum ter delajmo složno vsi kot eden, kakor nam priporoča v svojem takolepem brzojavnem pismu naš sobrat Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K.
J., za kar mu bodi tudi v imenu društva izrečena srčna zahvala. Bog daj, da bi se vse tako zgodilo ter da bi vladala najlepša sloga med nami.
Srčen pozdrav vsem članom K. S. K. Jednote!
Mihael Kramar, tajnik.
Ivan Gerdin, predsednik.
Tomaž Grželj, blagajnik.
Litte, Falls, N. Y., 5. jun. — Redko-kedaj se sliši kakšna novica iz naše složne slovenske naselbine. Z današnjimi vrsticami se podpisani zahvaljujemo v imenu društva sv. Pavla št. 118
K.	S. K. J. za tako srečen izid slavnosti ob času blagoslovljenja nove društvene zastave, katero smo v nedeljo dne 29. majnika blagoslovili.
Ob 1. uri popoldne smo se skupaj zbrali vsi društveniki, kakor tudi društva sv. Barbare št. 21 spadajoče v Forest City, društvo sv. Jožefa št. 53
J.	S. K. J. ter 20 belooblečenih družic. Nato smo napravili res lepo vrsto. Prve so se zvrstile družice v kočije skupno po štiri in štiri ter za njimi boter in botra; nato društvo sv. Barbare, društvo sv. Jožefa ter dr. sv. Pavla, kojega se je slavnost vršila in smo nato na čelu tukajšne mestne godbe odkorakali za vozovi naših nadebudnih
Crabtree, Pa., 13. jun. — Cenjeno u-redništvo A. S., za nekoliko prostora prosim v našem listu ali glasilu K. S.
K.	Jednote, da zamorem naznaniti in vabiti člane iđ članice na veselico ali piknik, katerega priredi naše društvo sv. Antona Pad. št. 71. K. S. K. Jednote v soboto 2. julija na farmi v dvorani sobrata Johna Tometa v Crabtree, Pa. Tem potom uljudno vabimo vse člane in članice omenjenega društva ter tudi sosedna društva in vse rojake in rojakinje v Crabtree in okolici, da se mnogoštevilno vdeležite naše zabave ali veselice. Vstopnina za moške $1.00 (en dolar), dame proste. Pivo prosto. Za dober prigrizek potrudil se bode odbor. Pričetek veselice točno ob 6. uri zvečer. Za prid bolniške blagajne. Toraj na svidenje, dragi so-bratje in sosestre, rojaki in rojakinje! Sobratskim pozdravom vam vdani sobrat
Andrej Jereb, tajnik, Box 42.
da nismo med zadnjimi, ampak da smo dobri katoliški možje in se ne ustrašimo truda za vero in narod.
Torej vabibm vse tukajšne Slovence iz Willarda in Gormansa, ki še niste pri društvu, pristopite zdaj, ko je za tri mesece pristopnina znižana. To je lepa prilika za vsacega. Naše seje so vsako prvo nedeljo v mesecu v šoli na Willardu.
Dne 29. maja smo izvolili odbor za leto 1910. Izvoljeni so sledeči: Predsednik Josip Tomšič, Podpredsednik Frank Francelj, tajnik Frank Perovšek, zapisnikar Pavel Marn, blagajnik Alojz Koščak, zastopnik Ignac Česnik; nadzorniki, I. Josip Čep, II. John Rožnik, III. Anton Trunkel; ravnatelj John Košir.
Koncem pozdravljam vse člane K. S. K. J. in Am. Slovencu želim dober napredek.
Frank Perovšek, I. tajnik.
Waukegan, 111., 15. jun. — Slovensko podporno društvo Slovenski Sokol ima redno mesečno sejo v nedeljo
19.	junija popoludne ob 1. uri in 30 minut. Ker je namreč že več rojakov, ki nameravajo pristopiti k , našemu društvu, zatoraj jim naznanjam, da pride vsak v Frank Belec-ovo dvorano ob 10. cesti, ker namerava priti društveni zdravnik, da pregleda dotičnike, kateri imajo nameri pristopiti k društvu. In tako opozarjam tudi stariše, kateri imajo svoje otroke v društvu, pa da niso še pregledani od zdravnika, in kateri jih imajo še namen dati v društvo, jih naj pošljejo na zgoraj-omenjeni prostor in ob pravem času. S pozdravom Joe Hribar, tajnik.
V slovo.
Povodom odhoda v staro domovino pozdravljam vse svoje sorodnike, prijatelje in znance, posebno pa brate Johna v Calumetu in Josipa v Pitts-burgu. Vsem kličem z Bogom!
Peter Bahorich, Joliet, 111.
Gostilno,
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix Buffet
cjer se toči vedno sveže pivo, žga«i< ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
SkiofT
N. W. Phone 609.
113? N. Hickory St,	Joliet
POZOR, ROJAICII
urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše. p0N terievo pivo, izvrstno žganje, domai* vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, In,
Pozor, Slovenci!
/■
C. E. Antram v Joliet, 111., je prodal Slovencem na tisoče zemljišč na lahka splačila in sicer
$5 v gotovini in $5 na mesec.
In tako je pripomogel, da so si ljudje preskrbeli svoj lastni dom. In ravno tako goriomenjeni gospod prodava farme v Wisconsin na lahka splačila. On lastuje rodovitno zemljo poleg železnice na Willard, Gormans ni Tioga v Clark County, Wisconsin, Ne odlašajte, pišite še danes za pojasnila v slovenskem jeziku. Naslov je:
C. H. ANTRAM
Wisconsin Farm Lands Willard, Clark Co.	WISCONSIN
Opomba:—C. E. Antram je Jolietčan in poznan kot poštenjak. On urejuje vse zemljiške listine za največje korporacije v Jolietu. On je sposoben za to in ni se treba bati kake goljufije.
Naprodaj lepa hiša
z 10 sobami, za dve družini, v najlepšem redu, na 215 Plainfield Ave., Joliet, 111.
Willard, Wis., 13. jun. — Slavno u-redništvo Am. Slovenca, prosim, sprejmite nekaj vrstic v vaš cenjeni list, da naznanim rojakom nekaj od našega novoustanovljenega društva sv. Družine št. 136. K. S. K. Jednote.
Dasiravno tukaj pogrešamo vsakotedenskega plačila, kakor smo ga imeli po tovarnah in rudnikih, vendar se nismo ustrašili žrtvovati nekaj stroškov in truda, da smo si ustanovili novo društvo in se spojili z največjo in najmočnejšo slovensko organizacijo,
K.	S. K. Jednoto, ki je ponos vsemu slovenskemu narodu v Ameriki. Torej mi tukajšni Slovenci lahko rečemo,
Naj več ji slovenski katalog na svetu.
Vsebuje polno vrsto ur, verižic in druge zlatnine, nožičev,'samokresov, križcev, glasbenih podob, zemljevidov, daljnogledov, povečalnikov, peres “fontain pens”, fonografov in krožnikov za iste, harmonik, orgljic, goslij, flut, klarinetov in drugih godbenih stvari, pip, tobaka in električnih stvari; stotine še drugih krasnih stvari in potrebnih reči po najnižji ceni. Katalog se pošlje vsakomur na vprašanje. Pišite ponj še danes. Dobite ga zastonj.
C. F. ZARUBA & CO.
(Dept. A. S.)
320 W. Pike St., Clarksburg, W. Va.
Nove obleke po $15 in več. FRANK ŽAGAR slovenska krojačnica
Iz deluje, čisti in popravlja moške in ženske obleke. Delo jamči. Nizke cene. — N. W. Phone 1305.
201 Jackson St.,	Joliet, Illinois.
DREAMLAND TEATER Collins & Elwood Sts., Joliet, Illinois.
10—11—12 junija 1910 3 ruski husarji — 3 humoristi — pevci, plesalci in igralci. — Vstop 5c.
S. HONET
Šivam,popravljam in gladim obleke 918 AT. Chicago St., Joliet.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
■ N. COLLINS ST., JOLIET, ILL--
Fiite “Ells. Brand” Torvo Izelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
Oompagnije ^ Generale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
<ratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo jrezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Pier 57 North River foot 15th St.,
New York City.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastopnik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago. Ili a. C. jtnkovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111, Paul Starič, agent. 110 South 17t* St, St. Louis, Mo.,
SAMO NEVEDNI IN NEISKIISENI
®?E.eeoujj4s.
ustanovitelj
Ako trpite na:
Želođčnej bolezni, slabi prebavi, drizgi, kožni bolezni, ali ako imate reumatizem, glavobolj, škrofeljne, hripavost, naduho ali jetiko,srčno napako, nervoznoznost zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledio ušes ali oči. Napihnjenost trebuha, katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo, neu-ralgio, mazulje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi ti'.nr. Z]p‘r,~ l£ZLi, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode pomagano.
Pišite takoj danes po jedno zanamenitih in prekoristnih od Dr. E.C. Coilins-a spisanih knjig, katero dobite povsem brezplačno.
oglašajo po časopisih in se smatrajo zmožnim zdraviti raznovrstne bolezni.
Ti zdravniki poskušajo potom oglasov bolne Slovence na to pripraviti, da jim svoje zdravje poverijo. A naši rojaki niso tako nespametni, da bi jim svoje zdravje poverili in se dali od takih neiskušenih in neveščih mazačev zdraviti. Vsakemu iz med naših rojakov je znano, da nijednemn zdravniku ni mogoče ozdraviti vseh bolezni. Nekateri zdravniki so zmožni ozdraviti te bolezni toda ne razumejo zdraviti vseh bolezni. Naprimer zdravnik, kateri je zmožen ozdraviti tuberkulozo, bi morda ne bil zmožen ozdraviti srčne napake ali kake druge bolezni. Vsled tega imamo v sedanjih modernih časih sloveče bolnišnice in zdravniške zavode. V takih bolnišnicah in zdravniških zavodih najdete najisknšneje in najvešče zdravnike, kateri skupno razumejo ozdraviti vsako in vse bolezni. Ako trpite na pljučah, je zdravnik tu, kateri Vam zdravila predpiše, in ozdravi te bolezni, ako trpite na slabi tervi, je zdravnik tu, kateri Vas ozdravi te bolezni in ako trpite na kake j drugi bolezni, je zopet zdravnik t,u kateri Vas ozdravi na onej bolezni, in tako skupno zdravniki zamorejo ozdraviti vse bolezni.
Na tej podlagi je slavni Dr. E. O. COLLINS ustanovil THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE kateri zavod zavzema danes prvo mesto ter je jeden izmed najslavnejih in najmodernejših zavodov na vsetu. Zdravniki v THE COLLINS NEW YORK MEDICAL, INSTITUTE ne prakticirajo zdravil ampak so najvešči in najiskušneji zdravniki,
kateri skupno so že ozdravili vsakovrstne bolezni, ter so zmožni ozdraviti tudi vas.	...
Ker imate toraj ta sloveči zavod na razpolago, ne ispostavljajte vašega zdravja in življenja, zdravnikom kateri oglašujejo po časopisih in o katerih še nikdar čuli niste. Ne spustite se jim na limanioe samo radi tega ker vidite njih slike v oglasih in raznih časopisih. Samohvala teh zdravnikov je sicer jako velika, a uspeh in njih znanost je jako slabo.
Brez izjeme, kako bolezen imate, pišite takoj v svojem materinem jeziku ali pa pridite osebno v THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE in prepričali se bodete da ste tudi vi jeden izmed tosočerih ozdravljencev kateri so priprav-lieeni Dotrditi da so poskusili prej raznovrstne zdravnike, kateri vam pa niso zamogli pomagati in ozdrayiti, nakar ste se konečno’ obrnili na THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE kjer ste našli takojšno pomoč ter bili potom metode
teh slavnih zdravnikov zopet popolnoma ozdravljeni.	.	,	.	,	.	,	...	.	....	„
V tem slavnem zavodu, je bilo ozdravljenih, v pretečenih 14 letih več bolnikov kakor skupno pn vseh ostalih zdravnikih. Vse kar Vam je storiti obrnite se zaupno v ta zavod kjer Vam bode takoj pomagano. V dokaz povoljnih uspehov, vam leži na raznolaeo na tisoče zahvalnih pisem od ozdravljenih bolnikov iz vseh delov sveta, kateri so že obupali nad svojim zdravjem, a potom metode zdravnikov THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE pridobili zopet zaželjeno in trdno zdravje, katerega se še dandanes vesele. Vsa pisma naslovite na Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelod;
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St., York City
URADNE URE SO: vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 ure popoldan. Vsaki torek in
petek zvečer od 7 do 8 ure.	____