BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 Zunanji minister De Michelis bo sprejel slovensko zastopstvo Italijanski zunanji minister Gianni De Michelis, kot je sam potrdil med televizijsko oddajo "Profondo Nord", bo v soboto med svojim obiskom v Furlaniji-Julijski krajini sprejel tudi zastopstvo Slovencev v Italiji. Naši skupnosti bo dana ponovna priložnost, da predstavniku italijanske vlade in mednarodne diplomacije izreče svoje stališče do samostojne Slovenije in do vprašanja dokončne zakonske ureditve skupnosti same. De Michelisu bodo v Gorici podelili diplomo "honoris cau-sae" iz mednarodnih diplomatskih ved. segue a pag. 2 segue a pagina 4 Miss bovine alla mostra-mercato La mostra-mercato delle castagne e dei prodotti ortofrutticoli delle Valli, che si tiene quest'anno nel nuovo Centro costruito nella zona industriale di S. Pietro ed inaugurato proprio sabato scorso, offre, per il prossimo fine settimana, altri due interessanti appuntamenti. Sabato é in programma, a partire dalle ore 9 di mattina, la terza mostra bovina delle Valli del Natisone, organizzata dalla Comunità montana e dall’Associazione allevatori del Friuli, che prevede l'esposizione di bovini di razza bruna e pezzata italiana ed una vera e propria sfilata di capi, che verrà supportata da un commento tecnico. I capi dovranno sottostare al giudizio delle giurie. Come in un concorso di un miss, i migliori aspiranti verra-no premiati. Alle 12.30 é prevista una degustazione di prodotti tipici locali. Per rimanere in tema gastronomico, domenica ci sarà la tradizionale presentazione di dolci locali da parte della Zveza beneških žen, Unione donne della Benecia, prevista per le ore 9.30. Nel pomeriggio, alle 15, ci sarà l'assaggio dei succulenti dolci. 11 titolo che racchiude l'iniziativa, "...E tu ci porti il dolce?", vuole essere anche un invito alle donne della Benecia per partecipare, con i propri dolci, alla manifestazione. BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALE DI CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 : w *5 y - MOJA BANKA * MOJA BANKA ČEDAD / CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 0432/730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1200 lir št. 37 (586) • Čedad, četrtek, 24. oktobra 1991 PO IZJAVAH DE MICHELISA V POSLANSKI ZBORNICI PUNO DEŽELNIH AN DRUGIH OBLASTI NA INAUGURACIONU V ŠPIETRU VENERDÌ’ SI E’ SVOLTO UN INCONTRO TRA LE DELEGAZIONI DEI DUE COMUNI tednik Slovencev videmske pokrajine Priznanje Slovenije je le vprašanje časa Vprašanji samostojnosti Slovenije ter ustavitev vojne agresije na Hrvaškem sta bili v središču pozornosti torkove razprave v italijanski poslanski zbornici. Na podlagi povedanega je razvidno, da bo Italija in z njo celotna Evropska gospodarska skupnost, v kratkem, uradno priznala samostojnost obeh republik. O teh vprašanjih je na seji poslanske zbornice poročal zunanji minister Gianni De Michelis, ki je omenil tudi bližnjo mirovno konferenco za Bližnji vzhod in jo ocenil kot izredni dosežek mednarodne diplomacije. O odnosu Italija do jugoslovanske krize je zunanji minister ponovil stališča, ki so že znana in o katerih se je pred kratkim pogovarjal tudi s slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom. V svojem izvajanju je omenil zadnji podpis na haaški konferenci o umiku čet JA iz Hrvaške ter sankcije, ki jih bo utrpela Srbija, če ne bo spoštovala dogovora. Ob tem je potrdil že izrečeno misel, kar zadeva priznanje Slovenije in Hrvaške, ki naj bi se uresničilo v teku dveh mesecev pod pogojem, da se jugoslovanska kriza ne bo še bolj zaostrila. Glede Osimskih sporazumov pa je bil De Michelis mnenja, da so v nekaterih točkah lahko spremenljivi, vendar pri tem ne smejo načeti vprašanja meja. Meje med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo so po mnenju italijanskega zunanjega ministra in same vlade nedotakljive. Okoli teh vprašanj so se v poslanski zbornici oglasili tudi drugi razpravljalci. Tržaški poslanec Coloni je naglasil potrebo po reviziji Osimskih sporazumih, ki naj bi še v večji meri prispevali k sodelovanju in prijateljstvu. Demokristijanski prvak Flaminio Piccoli pa se ni strinjal z zadržanjem italijanske vlade, kar zadeva priznanje Slovenije in Hrvaške. O teh vprašanjih je tekla beseda tudi na televizijski oddaji "Profondo Nord", ki jo je na tretji televizijski mreži vodil Gad Lerner. Končno je italijanska televizija (po spektakularnem showu pred tržaškim županstvom in spornem Mixerju) prikazala stvarnost Trsta in njegovih kontradicij v pravi luči in brez nikakršnega zadržanja, kar zadeva vprašanje sožitja in odnosa večine do manjšine. Med oddajo se je iz Rima oglasil tudi minister De Michelis, ki je bil dokaj jasen tudi v zvezi z našo skupnostjo. Dejal je, da Slovenci v Italiji moramo uživati iste pravice, kot jih Italija zahteva za svojo narodnostno skupnost v Istri. Upajmo, da je to prava pot, ki nas bo peljala do takšnega zaščitnega zakona, ki bo izražal ta demokratična načela, (r.p.) Idrija e Gridale più ricine INAUGURATO DOMENICA IL SENTIERO ATTREZZATO DALLA PROVINCIA Una delegazione del comune di Idrija composta dal sindaco Podobnik, dal parlamentare sloveno Pavšič, dal presidente dell'esecutivo Božič e dall’ex direttore del museo di Idrija Bavdaž é stata ricevuta, venerdì scorso, dal sindaco di Cividale Pascolini e dall'assessore alla cultura Zanutto. L'incontro é servito a consolidare un rapporto che - come ha ricordato Pascolini ricevendo gli ospiti - era già cordiale prima degli ultimi avvenimenti riguardanti la Slovenia e la Jugoslavia. In quella che é la prima visita ufficiale di un comune sloveno a Cividale dopo la dichiarazione d'indipendenza, il sindaco di Idrija si é detto convinto della bontà Un momento dell'Incontro tra le due delegazioni Prodajni center je odpart Sada za kmete konkretna možnost pošteno zaslužit za njih dielo Verso il Monte Mia Gildo Venturini iz Ažle, z njega 93 liet narstariš kimet Nadiš-kih dolin je imeu čast, v saboto v Špietru, preriezat trak od novega centra za prodajo an hranjenje sadja an povartnin. Ta-kuo so želiel organizatorji otvoritve - Gorska skupnost Nadiš-kih dolin, špietarski kamun an konzorcij "Seuka” - pokazat na koranine sadjarstva tle par nas, ki ima lepo an dugo tradicijo, zadost je pomislit na brieskve iz Ruonca za ne guorit nimar od dobre an sočne seuke. Tolo tradicijo so tiel povezat z perspektivami, ki se sada odperjajo. More bit de so želiel na tem sejmu vseh kmetov, posebno 300 soču, članu od združenja APO, pohvaliti an zahvaliti našega domačega kimeta, ki je nimar tar-duo dielu tle par nas. Za sobotno otvoritev se je zbralo v Špietru puno ljudi, še posebno v velikem številu so paršli predstavniki oblasti. Pot-le, ki je gaspuod Mateucig po-žegnu center, je predsednik Chi-abudini poviedu, kakuo se je prišlo do centra, an zahvalu vse, Lassù, dicono, due settimane fa é stata avvistata una lince. Lassù quattro anni fa ha nidificato l'aquila reale. Lassù c'é la cima del Monte Mia, quota 1237 metri, situata nel comune di Pulfero a ridosso del confine, raggiungibile attraverso un sentiero che é stato recentemente dotato di tabelle che segnalano la toponomastica locale (che peccato però per certe forzature, vedi Bocca Vessocca!), aspetti geologici, botanici, faunistici e storico-artistici. Merito dell'assessorato all'ecologia della provincia di Udine, che ha attrezzato con tabelle anche il sentiero che da Antro porta a Spignon e poi a Pegliano. Domenica scorsa il sentiero che SI sale lungo il sentiero che porta alla malga S sobotne otvoritve "kmetijskega" centra v Špetru ki so pomagali: Deželo, ki je dala 500 milijonu za ga zazidat, an Trgovinsko zbornico. Šindak Marinig je poviedu, kakuo se je razstava-prodaja začela v Špietru na pobudo kamunske uprave 10 liet od tega, še posebno pa je ostro kritiziru tiste "pistoleros", ki pišejo po giornalah an dielajo vse za vedeberbat, kar se s težavo nardi. Andrea Visentini v imenu APO an Seuke je prašu deželo, naj pomaga za napri. Po-muoč je obečju predsednik Bravo, pobudo so pohvalili potle še provincialni ašešor Pelizzo, senator Micolini an deželni ašešor Benvenuti. Fontana e Paletti: incontro a Resia Il direttivo della Comunità montana Canal del Ferro - Val Canale ha festeggiato venerdì 18 ottobre il suo primo anno di attività, e lo ha fatto a Resia. 11 presidente Franco Fontana ed i membri della giunta sono stati accolti nel Municipio di Resia dal sindaco Paletti e dagli assessori, nel tardo pomeriggio. L'aver scelto Resia, ha affermato Fontana nel suo discorso, non é stato un caso. Durante questo primo anno di lavoro in comune, il presidente si é reso conto, attraverso l’impegno e la determinazione dimostrati dai rappresentanti del Comune di Resia, ed anche direttamente, dagli sforzi che i Resiani compiono per migliorare le proprie condizioni di vita in valle. Questi sforzi, questa vitalità, la Comunità montana intende premiare con la dovuta attenzione. Luigi Paletti, sindaco di Resia, ha espresso il suo compiacimento per la scelta di ricordare questo primo anno di attività proprio a Resia ed ha approfittato per illustrare l'operato che essa ha svolto a Resia in questi mesi. Paletti ha ricordato la concessione di un co- spicuo contributo per la realizzazione dell'area artigianale di Poje a S. Giorgio, contributo che ha permesso al Comune di procedere ai lavori di progettazione della stessa; la sistemazione ed il miglioramento di tratti viari; il potenziamento della ricezione televisiva in valle e nella frazione di Uccea ed altri interventi nei diversi settori, tra i quali quello culturale. Il sindaco Paletti si é detto quindi soddisfatto per quanto finora svolto ed ha comunque sottolineato la necessità di contribuire soprattutto nel settore dello sviluppo delle iniziative economiche. Per l’amministrazione della Comunità montana é stata, naturalmente, l'occasione per trarre un'analisi dell’attività svolta. Le difficoltà sono state tante e, perlopiù, legate alle scarse disponibilità finanziarie che hanno limitato notevolmente il proprio operato. Ciò nonostante, il presidente Fontana si é detto soddisfatto per i numerosi risultati positivi raggiunti che spronano verso un sempre maggior impegno per il futuro, (l.n.) S. Pietro: ottenere documenti In occasione del censimento nazionale della popolazione, il Comune di S. Pietro al Natisone ha diramato una nota, indirizzata a tutti i cittadini, in cui illustra le modalità operative per l’aggiornamento dei documenti di identità e del libretto di circolazione degli autoveicoli, conseguenza del previsto riordino della situazione anagrafica e dell aggiorna-mento dell’onomastica delle vie e della numerazione civica comunali. Per limitare il più possibile i disagi ed i costi per i cittadini, il Comune ha individuato una serie di modalità operative, che potranno essere seguite con la collaborazione degli uffici comunali. Vediamole: Carta d'identità, lasciapassare e tutti i documenti di competenza comunale. Il cittadino si presenta all’ufficio competente ed ottiene il servizio gratuitamente. Saranno possibili servizi su delega per anziani ed invalidi. Patente di guida. Il Comune rilascia un certificato di residenza in carta libera con l’attestazione che il cambio dei dati avviene di ufficio e non per reale cambiamento della residenza dell’interessato. Tale certificato, allegato alla patente, viene presentato all’Ufficio Patenti della Prefettura che provvede all’aggiornamento della patente in giornata a titolo gratuito. Il Comune mette a disposizione un servizio per la raccolta settimanale delle patenti ed il loro aggiornamento diretta-mente in Prefettura ad opera di un impiegato comunale. Libretto di circolazione auto. E’ intendimento attivare lo stesso servizio previsto per le patenti, in collaborazione con gli uffici del P.R.A., dove é necessario presentare o la patente già aggiornata, oppure una dichiarazione comunale analoga a quella di cui sopra. Il tempo massimo richiesto dal P.R.A. é di una settimana ma, con la consegna collettiva dei libretti al venerdì, questi sarebbero disponibili già aggiornati al lunedì successivo. Al P.R.A. é comunque prevista una spesa a carico del cittadino pari a £ 22.750 (due marche da bollo più il costo degli stampati). C’é intesa tra Idrija e Cividale dalla prima pagina del rapporto instauratosi tra le due realtà. In particolare ha ricordato come il primo documento ufficiale che rivela l’esistenza di Idrija, datato 1493, é custodito nell’archivio di Cividale. Considerato che tra due anni ricorrerà il cinquecentesimo anniversario del documento, il sindaco Podobnik ha proposto per il 1993 l’allestimento di una mostra da tenersi a Cividale sui 500 anni di Idrija. E’ stato poi affrontato il problema della viabilità tra le due cittadine. Cividale - ha ricordato Pascolini - sta premendo presso gli enti superiori per un potenziamento delle strade che portano al confine. Ma le proposte culturali - ha ammesso il sindaco di Cividale - sono di più facile approccio. L'incontro tra le due delegazioni, al quale ha presenziato anche il presidente dell'Unione culturale economica slovena della provincia di Udine Cerno, si é concluso con la promessa di mantenere anche in futuro rapporti di amicizia e collaborazione, (mo) IL NUOVO CONSIGLIO DIRETTIVO VERRÀ’ ELETTO SABATO PROSSIMO A S. PIETRO L’Ado si rinnova dopo cinque anni Quest’anno è scaduto il mandato del Consiglio Direttivo della Sezione Donatori Organi di San Pietro e Valli del Natisone, che era stato eletto nel 1986. Pertanto è stata indetta la convocazione dell’assemblea ordinaria, che si terrà sabato 26 ottobre alle ore 17 a San Pietro al Natisone nella sala consiliare. Le votazioni si protrarranno fino alle ore 20. Ognuno dei 380 iscritti potrà essere votato. Tuttavia, al fine di evitare sterili dispersioni di voti, sarà stilata e messa a disposizione dei votanti una lista di candidati, nella quale potrà apporre il proprio nominativo chiunque desiderasse entrare a far parte del nuovo Consiglio Direttivo. Durante le operazioni di voto sarà tenuta dal dot. Edi Cu-dicio, presidente uscente, una relazione sull'operato della Sezione nel quinquennio trascorso. Seguiranno due relazioni di carattere medico: una tenuta dal dott. Franco Fornasaro, farmacista di Civi- li tavolo dei relatori durante un recente Incontro dale, sul tema "Le piante medicinali nell'uso popolare" e l’altra tenuta dal dott. Lidio Bellocchio, primario anestesista presso l’Ospedale Civile di Cividale, sul tema "La terapia del dolore ”. All’assemblea potranno partecipare non solo i soci, ma tutti coloro che desiderano conoscere meglio l’Associazione Donatori Organi e saperne di più sulla cura del dolore e sul "curarsi con le erbe”. Od petka komite za do nedelje izseljenstvo bo dokument služil kot osnova Od petka 25. do nedelje 27. oktobra bo v Vidmu, na sedežu dežele Furlanije-Julijske krajine, zasedal deželni komite za izseljenstvo. Srečanje se uokvirja v normalno delovanje tega telesa, za katerega pa sta značilni dve novosti. Prvič se namreč komite za izseljenstvo sestaja pod pokroviteljstvom nove deželne ustanove, ki se ukvarja s problemi migracij in je bila ustanovljena pred nekaj meseci. Predseduje ji Ottorino Burelli. Zadnja seja komiteja je bila decembra lani, vodil pa jo je predsednik deželnega odbora F-JK Adriano Biasutti, ki je vodil tudi resor za izseljenstvo. Druga pomebnejša novost je pa povezana z vsebino, oziroma z načinom delovanja komisije. Vsi člani komiteja - jih je 54 - so namreč predhodno prejeli dokument, ki vsebuje program deželnih posegov za leto 1992. Seveda za razpravo, ki bo potekala po delovnih skupinah, obenem daje možnost članom, da se pripravijo in boljše sodelujejo pri razpravi. Deželni komite za izseljenstvo začne svoje delo v petek popoldne z uvodnim poročilom predsednika Burellija in z oblikovanjem delovnih skupin. V soboto, od 8. zjutraj do 18. bojo delovne skupine obravnavale naslednja vprašanja: ponovno vključitev izseljencev, ki so se vrnili domov, ohranjanje vezi in stikov z izseljenci, promocija študija, raziskav in sperimentacije. V nedeljo, z začetkom ob 9. uri, bo predstavitev dela posameznih skupin, razprava in končna ocena osnutka triletnega načrta ( 1992-94) in programa za leto 1992 dežele F-JK na področju emigracije. Val stavk v Sloveniji komaj začel Un impegno per crescere L’esigenza di allargare la base dei soci, incrementare la professionalità del personale ed il nuovo assetto gestionale sono stati i principali argomenti che il consiglio direttivo dello SDGZ - Slovensko deželno gospodarsko združenje, l’associazione tra le imprese slovene della provincia di Udine, ha trattato il 21 ottobre. Il presidente Fabio Bonini, dopo una breve relazione sull’attività dell’associazione, ha introdotto i numerosi temi in discussione. Il consigliere Michele Carlig ha sottolineato la necessità di un forte impegno di tutti per allargae la base delle aziende associate. Ormai lo Združenje a Cividale è una bella realtà che va offerta alle imprese locali. Luciano Laurencig e Adriano Gariup hanno lungamente insistito sulla vitale necessità di incrementare continuamente la preparazione e la professionalità del personale. Solo la qualità del servizio può portare lo Združenje ai livelli che tutti auspicano. Dopo la relazione del direttore Maurizio Namor sul nuovo assetto organizzativo, che prevede la creazione di una società di gestione, è stato eletto come membro del consiglio di amministrazione di questa il socio V. Cont. Nova Gorica, 21. oktobra. Danes so začeli uradno izdajati nove slovenske potne liste navadnim državljanom, preko luke Koper pa se je začel prevoz zadnjih uniformiranih vojakov Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije. In medtem, ko slovenska zastava plapola na vseh mogočih (pa tudi nemogočih!) krajih, nam vrli uredniki vremenskega kotička slovenske televizije kažejo vremenske razmere nad Evropo s telopom, kjer je Slovenija še vedno del največje države na Balkanu. To pa žal ni edina oblika naše sedanje povezanosti z ostankom Jugoslavije. Drugi, mnogo bolj skrit, zato pa tudi bolj nevaren povezovalec naše usode z Jugoslavijo so dinarji, edina - po Hamurabiju alias dr. Oblaku - "devizna" podlaga slovenskega tolarja. V dobrobit domače valute se jih je seveda potrebno čimprej znebiti, jih zamenjati za kaj bolj vrednega, saj jim vrednost vse prehitro kopni. Samo ugibamo lahko, kakšna prihodnost čaka to gmoto dinarjev. Glede na manever z vnovič- no uveljavitvijo veljavnosti 200 dinarskih bankovcev le nekaj dni pred uvedbo tolarjev domnevam, da ni šlo za kakšno nenadno krizo v gotovinskem plačevanju, ampak za omilitev posledic skrbno načrtovane prodaje oziroma pravočasne menjave jugoslovanskih dinarjev za kakšno stabilnejšo valuto. Seveda nam je še vedno ostalo precej izdelkov topčiderskih grafikov in ker se Narodna banka Jugoslavije raje ukvarja z visokodone-čimi mednarodnimi ukrepi proti slovenskemu bančništvu kot pa z banalnim štetjem svojih viso-kotiražnih novcev, trenutno zamrznjenih v Sloveniji, se jih bo potrebno pač diskretno znebiti. Jugoslovanskih dinarjev iz Slovenije se otepajo vsi, še najbolj "bratje v osamosvajanju ", Hrvati. Toda, ker se podarjenemu konju ne gleda v zobe, si kar mislim, da bo tisti enodnevni zaslužek, ki so nam ga slovenski poslanci odmerili za solidarnostno pomoč Hrvaški, služil za krpanje slovenskih proračunskih lukenj in za odstranjevanje dinarjev iz slovenskih trezorjev. Kako daleč se zdijo danes časi "močnega" dinarja, s katerim si na vsaki banki kupoval ugledne tuje valute. Inflacija je še kar dvigala plače in cene, nemška marka pa je veljala sedem dinarjev. V nekaj mesecih se je naš pogled na svet, gledan skozi debelino denarnice, povsem spremenil. Pred dvema letoma smo se na primer novinarji potegovali za plačo v protivrednosti 1.000 DEM in čez slabo leto smo imeli brez enega samega stavkovnega dne plačo, ki ti je omogočala nakup 2.000 DEM. Nato se je ustavila uradna prodaja deviz, plače so ostale iste, dinar je padal in sedaj imamo manj plače, kot kadarkoli v zadnjih desetih letih. Tudi če bi znal dobro barantati, bi na ljubljanskem živilskem trgu, kjer poteka menjava deviz na črno, iztržil zanje manj kot 500 DEM. Nekaterim je ob tem že prekipelo. Prejšnji teden so šli na ceste zdravniki in učitelji. Njihove zahteve po višjih plačah so vsem še najbolj padle v oči, čeprav so protestirali zaradi slabega stanja v panogi nasploh in padanju ravni socialne varnosti ljudi in čeprav je navidez gromozanski znesek 48.000 SLT zahtevane plače za zdravnika le 1.500 DEM po uradni menjavi. Stavkajoči zahtevajo predvsem zamenjavo resornih ministrov, hočejo take, ki se znajo potegniti za interese področja, ki ga zastopajo. Hočejo "Janšo za ministra”, kot je pisalo na enem izmed transparentov. Če bi bili Slovenci zelo širokosrčni do svoje oblasti, bi sedaj dali vladi novih devetdeset dni časa, da se izkaže. Razmere po dokončni osamosvojitvi so namreč bistveno drugačne od pogojev, v katerih je Peterletova ekipa začela z delom. Le da imajo ljudje ob tem, ko ima vlada boljše pogoje za delo, slabše pogoje za življenje. S tem pa se je kar težko sprijazniti, Še posebej, ker prav nihče ni v javnosti napovedal kakega "austerity" programa. Nič posebej preroškega ni torej v napovedi, da se je z zdravniki in šolniki na cestah val stavk šele začel. Toni Gomišček Quali le proposte per i beni culturali Quale futuro per i beni culturali del Friuli-Venezia Giulia? Se lo è chiesto il Partito democratico della sinistra durante un convegno che si è tenuto a Villa Manin di Passariano. Come è stato sotto-lineato dal segretario provinciale del PDS Maurizio Ionico il convegno ha voluto dare uno sguardo conoscitivo al variegato mondo dei beni culturali e gettare le basi per una ricognizione puntuale delle esigenze e delle prospettive sull'ingente patrimonio culturale regionale. Da alcune affermazioni, che sono emerse durante il convegno, la situazione e tutt'altro che rosea. Vi è una sorta di abdicazione politica e le poche risorse disponibili vengono distribuite a pioggia. A questo va aggiunta una carente pianificazione poliennale della spesa che privilegi gli interventi ordinari più che quelli straordinari. C è poi bisogno di rivilitarizza-re gli organismi scientificamente preposti che si trovano in grosse difficoltà, non soltanto per la mancanza di soldi, ma anche per- chè non c'è tra di loro un giusto coordinamento. Non solo i beni monumentali, ma anche i musei, gli archivi, le gallerie d'arte e le bibioteche dovrebbero disporre di adeguate risorse finanziarie e sufficente autonomia organizzativa. Questi, in sintesi, gli ingredienti per assicurare ai beni culturali della nostra regione una giusta dignità e un loro valore nell'ambito della realtà culturale. C'è poi bisogno di una collabo-razione tra varie realtà statali che sono legate da vincoli di vicinato e amicizia. Ed ecco dunque nascere l'idea di un osservatorio per i beni culturali nell'ambito di Alpe-Adria. Il convegno di Villa Manin, come è stato sottolineato dai qualificati e autorevoli interventi (le relazioni introduttive sono state fatte da Silvana Fachin Schiavi e da Marisa Bonfatti Paini), ha voluto proporre una nuova politica dei beni culturali che sancisca la fine di un modo di operare che ha sino ad ora arrecato molti danni. Kralj Ojdipus uvedel sezono gledališčnikov S Sofoklejevo tragedijo Kralj Ojdipus v režiji Mileta Koruna se je pričela letošnja sezona Slovenskega stalnega gledališča, ki bo potekala pod geslom »Sezona slovenske suverenosti« v čast samostojni in suvereni Sloveniji. Kot so zapisali v predstavitvenem listu, letošnja sezona si je zastavila nekaj osnovnih ciljev: soočanje s temeljnim delom svetovne dramatike, uvrstitev v repertoar slovenskih novitet zamejskih avtorjev, zaključek Cankarjevega ciklusa, gostovanje pomembnih gledališč, novitete za šole ter srečanja s slovenskimi dramatiki. V abonmaju nam SSG ob Kra-ralju Ojdipu ponuja še dela "Moj deda, socialistični mrtvak" Toneta Partljiča, "Ime mu bo Just" Sergeja Verča in Borisa Kobala, "Romantične duše" Ivana Cankarja, ' Črni galebi" Alek-sija Pregarca, "Počitniška kolonija" Carla Goldonija ter "Hamlet" Williama Shakespeara. Za šole pa bosta predstavi "Ptice nočnega vrta" Zore Tavčar in "Človek, ki mu pravimo igralec" Marija Uršiča. Le più pagine d al “Ristori” Cividale, ormai punto di riferimento culturale ed artistico a livello europeo, sarà protagonista di un altro avvenimento di notevole rilievo: venerdì 25 ottobre presso il Teatro Ristori, in occasione dell'apertura dell’anno sociale dei Sorptimist International Clubs di Udine e Cividale, con il patrocinio dell’Amministrazione Comunale e la collaborazione della Banca Popolare di Cividale e delle Compagnie Riunite di Assicurazione, la flautista Luisa Sello, affermata concertista recentemente esibitasi insieme alla prestigiosa Salzburger Kammerorchester, e la clavicembalista Silvia Rambal-di, docente al Conservatorio di Ferrara, terranno un concerto presentando alcune tra le più belle pagine di Johann Sebastian Bach. Il programma prevede infatti le Sonate BWV 1020, 1033 e la più celebre e impegnativa 1030 in si minore. Brani, questi, di raro ascolto che fanno del concerto un momento di notevole interesse. La città d'altronde non poteva mancare anche a questo appuntamento sorretta da una tradizione musicale che trova le sue radici nel Codice 102 "Planctus Mariae": uno dei più antichi tesori esistenti della scritura musicale di Cividale. POGOVOR Z MILKOM MATIČETOVIM O NJEGOVEM RAZISKOVALNEM DELU Z ljubeznijo do ljudi Pred kratkim je prišla iz San Michele all'Adige vest, da je slovenski narodoslovec dr. Milko Matičetov drugi dobitnik nagrade "Michelangelo Mariani", ki jo v tem italijanskem kraju blizu Trenta podeljujejo vsakih pet let. V obrazložitvi priznanja, ki ima ime po tridentskem polihistorju iz prejšnjega stoletja, piše, da je doktor Matičetov avtor več kot štiristo znanstvenih del, v katerih je utemeljil narodopisje na stičišču treh kultur: germanske, slovanske in romanske. Ob tej priložnosti smo ga obiskali v Ljubljani, v vrstni hiši ob eni izmed manj prometnih ulic. Zadnjih nekaj let je v pokoju, vendar ostaja zvest stroki, ki ji tudi sicer ni posvečal samo uradnih, službenih ur. Poleg strokovnih tekstov je pripravil za izdajo tudi nekaj pripovedk, ki jih je skupaj s številnimi zgodbami, pesmimi in drugim ljudskim blagom otel pozabi. V prijetnem kramljanju nam je orisal pot, ki ga je pripeljala v narodopisje in obenem razkril, od kod primorski zven v njegovem govoru. "Kraševec sem, iz Koprive. K zbiranju pravljic, pregovorov, ugank in pesmi me je napeljal avberski gospod Vergil Šček, ki je bil sam navdušen zbiralec ljudske besedne kulture. Začel sem na Krasu, nato pa sem s kolesom prepotoval številne kraje od Trente do morja. Prvo gimnazijo sem obiskoval v Kopru, ostale razrede pa v Gorici, kjer sem se nato vpisal v malo semenišče. V tem času sem k zbiranju ljudskega blaga nagovoril številne sošolce, 1938. leta pa sem se vpisal na univerzo v Padovo, na slavistiko in romanistiko ". Matičetov je imel z izbiro študija srečo. V Padovi je bila bogata in z narodopisnim blagom bogato založena knjižnica, na univerzi je prevladoval svobodnjaški duh in prav eden izmed profesorjev ga je napotil v Benečijo, kjer se je prvič srečal z rezijanskimi pripovedkami, ki jim je nato posvetil dobršen del svojega življenja. "Na priporočilo profesorja Cronija sem šel 1940. leta med poletnimi meseci v Ter (Pradie-lis). Tam sem naletel na tri rezijanske starke, ki so se v kraj priženile iz Učje. Dobro so še tolkle domačo govorico in od njih Milko Matičetov sem slišal pravljico o lisičici in pripovedno pesem o godcu pred peklom. Kmalu zatem sem moral obleči vojaško suknjo. S seboj sem nesel de Courtenayeve Materiale za južnoslovansko dialektologijo, pisane tako, kot jih slavni zbiralec in s prevodom v nemščino pod črto. Sprva sem stražil francosko-italijansko mejo in imel dovolj časa, da knjigo preberem od A do Ž in nazaj. Tako sem se naučil tudi rezijanskega narečja." Zadnja vojna leta so bila za Matičetovega Milka bolj ognjena. Premeščen je bil v Dalmacijo, kjer se je takoj po kapitulaciji Italije vključil v partizanske enote. "Kot italijanski vojak sem smel le po glavnih cestah, kot partizan pa si bil varen povsod, razen na prometnicah", se pošali v spominu na tiste dni. Jeseni 1945. leta je bil demobiliziran, šel je v Ljubljano in se zaposlil kot kustos v Etnografskem muzeju. Z intenzivnim terenskim delom je začel tri leta kasneje, 1962. leta pa je prvič prišel v Rezijo. "Na to prvo, pa še nekaj naslednjih raziskovanj smo se podali v sodelovanju z ekipo italijanske radiotelevizije. Takrat so bili ob meji še hudi časi, veliko je bilo sumničenja in ekipa RAI je bila kot nekakšen strelovod. Po zaslugi prebiranja de Courtenayevih zapiskov sem hitro prišel v živ stik z jezikom in kmalu je bil začetni led docela prebit. V letih do potresa smo nabrali v Reziji ogromno gradiva in domačini so se začeli zavedati dejanskega pomena našega početja šele mnogo kasneje, ko so zadnji veliki pripovedovalci utihnili. Danes jih ni malo, ki pridejo k nam na Inštitut, da bi poslušali na magnetofonski trak zabeležene stare zgodbe in pesmi." Rezija je bila za slovenske raziskovalce zanimiva iz več razlogov. Poleg narečnih posebnosti je zanimivo predvsem to, kar je bilo v dolini pod Kaninom še živo izročilo, medtem ko je na "Buškem" (v osrednji Sloveniji) zamrlo že v Prešernovih časih. Na primer zgodba o Lepi Vidi, o kralju Matjažu in Alenčici in številne druge. Vse to so bili tudi trdni dokazi o slovenskih koreninah rezijanske kulture. In tako so se šli raziskovalci, čeprav to ni bil njihov namen, tudi politiko. "Danes so drugačni časi. Sedanji župan pogosto nagovori zbrane v domačem narečju, prej pa se je velikokrat zgodilo, da smo po rozajansko govorili le mi, ki smo prišli v Rezijo od zunaj", pravi Matičetov, opazno zadovoljen ob teh spremembah. Le še na pravega raziskovalca, ki bi tudi izhajal iz skope rezijanske zemlje, na kateri pa so imeli ljudski pripovedovalci še posebej bogato domišljijo in spomin, čaka. Pa še ena stvar mu leži na srcu. Kot raziskovalev je bil vsa povojna leta umaknjen iz pedagoškega procesa in si ni uspel tudi v ožji Sloveniji vzgojiti nekaj učencev, ki bi nadaljevali njegovo pot. Dediščina dr. Milka Matičetova je namreč le delno oprijemljiva. Sad njegovih zbiranj, celo tistih, kratkohlačnih, ostaja zbran, toda to ni njegov edini prispevek stroki. Drugi, prav tako pomemben, je sam način dela prežet z ljubeznijo do narodopisja in ljudi sploh. Tudi zato si je dr. Matičetov tako hitro utrl pot tudi v najbolj zaprte družbe, tudi zato so mu pripovedovalci nizali zgodbe in pravljice, pesmi in uganke. Saj na dolgo se lahko pogovarjaš le z nekom, ki ti je blizu. In toplina Matičetovega Milka že sama po-sebi ustvari občutek ognjišča, ob katerem so ljudski pripovedovalci včasih dolgo v noč nizali vse mogoče pripovedi. jg _____56 - LA PROIBIZIONE DELLA LINGUA SLOVENA NELLA VITA RELIGIOSA DELLA SLAVIA FRIULANA_ Un tronco sradicato, trascinato dalla violenza degli eventi In effetti il comportamento di Petricig in tutta la vicenda ha dello sconcertante. Dopo una lettera di sincera protesta per il sopruso patito dalla sua Slavia, la sua condotta è oscillante tra il prestigio del vecchio pievano, tutto preoccupato di tenersi soggetti e obbedienti i numerosi e riottosi cappellani, e l'inadeguatezza a gestire il nuovo caso in prima persona, dal momento che tutto era in mano al capriccio insindacabile dell'autorità civile prima ed ecclesiastica poi. Ha paura di essere, come lo è di fatto, emarginato, e, stranamente, si appiglia al partito peggiore: quello di appoggiare o scusare i due cappellani delatori, perchè magari adulatori nei suoi confronti. Non lo fa certo per amor di verità, ma per giocare un ruolo che ormai si sente sfuggire. E' un uomo cui viene meno l'intelligenza del momento, il senso degli avvenimenti e, come tronco sradicato, si lascia trascinare dalla violenza degli eventi. Il primo ad attaccarlo è mons. Trinko: "Staffilate di Trinko al Parroco per Drecogna", annota il Guion (1). Segue don Cramaro che già diffidava di lui prima di venire ad Antro: "A pranzo fuoco di fila contro il Parroco a riguardo delle responsabilità dei dolorosi fatti di Cojada e compagni. Finì per prenderla per scherzo e sorridere, ma... ma... (2)." Cattivo consigliere del Petricig è lo stesso Vicario Generale, mons. Quargnassi. In occasione dell'inchiesta, raccomanda al Petricig di far convinti gli inquisito-ri che si tratta di calunnie dei nemici: "A che punto!" esclama il Guion (3). Quando i due delatori vengono allontanati dalla zona e diffidati dal ripresentarsi, il Foraneo mantiene il silenzio sulle loro non troppo furtive visite ed all’occa- sione le nega sistematicamente. "Quanta testardaggine nel non vedere nessun male dove non ci comoda...I Gerarchi lo ripresero (il Dorbolò).. e il Foraneo? Bugiardo chi osò aprir bocca”(4). Ancora: "Don Cramaro e don Cuffolo con Qualizza questionarono col Foraneo due ore dopo cena a Vernas-so, dimostrando l'insipienza, l in-giusitizia, la slealtà, la posizione equivoca di qualcuno in tutte le nostre questioni" (5). Da Aidussina il Dorbolò ringrazia il Forano degli auguri che questi gli ha mandato dal Santuario di Barbana: "La ringrazio vivamente.. La Madonna la riempia di gioia. Mi saluti il suo nuovo Cappellano don Venuti, al quale auguro ogni bene. Mi raccomando alle sue preghiere" (6). Don Qualizza fa presente a No-gara come "l’Azione Cattolica è e sarà sempre guardata di malocchio, interpretata male e combattuta dai soliti zelanti che credono così "obsequium praestare Deo ". Infatti la stessa celebrazione del Giubileo in questo Santuario (di Vernasso) è stata guardata con sospetto, giudicata come una "dimi-nutio capi tis' ' della parrocchia (di San Pietro), interpretata come un'arma di lotta conto il Parroco. Insomma, ripeto, ogni attività viene giudicata, come già il famoso convegno di Antro, convegno politico o quanto meno una congiura contro il Parroco, mentre chi dovrebbe sfatare tali insinuazioni, tace e tacendo conferma. Purtroppo i sacerdoti che cercano di fare qualche cosa, specialmente nel campo dell'Azione Cattolica, sono presi di mira, hanno ed avranno certamente delle noie" (7). Come si vede ce n era di tensione per far convinto Nogara dell’opportunità d'intervenire per salvaguardare l'unità e l'armonia fo-raniali. Quello che sconcerta è l'indifferenza dell’Arcivescovo di fronte alle sue responsabilità nei confronti di tanto dissesto. Se il Petricig non era all’altezza della nuova situazione, non era neppure colpevole per non averla determinata. E' che le cose si succedono con quell'indifferenza al rigido ordine di causa-effetto, per cui ad un certo punto il colpevole diventa lo zelante e l’illuminato, mentre l’innocente si scopre inadeguato. E' su questa natura della storia che la chiesa gerarchica si è perfettamente sintonizzata, per cui, mentre i regni ed i popoli tramontano, essa rimane in eterno. Faustino Nazzi Note: 1 - Diario Guion, 29/8/1933 2 - Ivi, 10/9/1933 3 - Ivi, 8/1/1934. Per questi tre anni cruciali il Guion tiene un doppio Diario: quello normale e quello se- reto, per documentare la condotta el Cojada e del Drecogna. 4 - Ivi, 12/8/1934 5 - Ivi, 14/8/1934 6 - Ivi, 14/9/1934 7 - ACAU, Vernasso, lettera del 28/12/1934. Stran 4 dalla prima pagina INAUGURATO DOMENICA IL SENTIERO ATTREZZATO DALLA PROVINCIA Verso il Monte Mia Ambrogio Fogar assieme ad alcuni cacciatori di Puliero porta al Monte Mia é stato inaugurato nel migliore dei modi: con una camminata che, partendo da Stupizza, ha impegnato, per circa due ore, più di un centinaio di persone. Una decina di chilometri, prima di arrivare alla malga del monte, una spianata dove sorgeva, fino all’inizio del secolo, un villaggio estivo dedito alla pastorizia costituito da circa 150 edifici. Non é l'unico di guesti villaggi ormai fantasma: guello di Pradolino cessò di esistere alla fine dell’800 con la decisione di abbandonare la "proprietà indivisa" e quindi la possibilità di libero utilizzo del territorio da parte degli abitanti dell’allora comune di Tarcetta; in quello di Perdrobaz il latte veniva conservato in condizioni ottimali grazie a cantine costruite sopra piccole voragini naturali e all’ombra garantita dalla vegetazione. Il rifugio sulla malga, che può ospitare i visitatori anche per la notte, ha ospitato invece domenica un’allegra brigata. I cacciatori di Pulfero si sono cimentati alla Fogar osserva una delle tabelle griglia, i bicchieri si sono presto riempiti, ed altrettanto presto svuotati. Tra i presenti non é mancato Ambrogio Fogar: pronto ad ascoltare i vecchi che gli indicavano dove una volta c era solo prato ed ora é solo boscaglia, a farsi fotografare assieme a chi lo desiderava, a lodare chi, per ristrutturare il rifugio, si era portato sulle spalle lungo tutto il sentiero un sacco di cemento sulle spalle. Michele Obit J Nedlški puobl: la voce non manca Il rilugio sulla malga del Monte Mia, una volta sede di un villaggio estivo 2 dni izleta za Sv. Martin Z turistično agencijo Puntar an z Novim Matajurjem v Prekmurje Turistična agencija Puntar iz Tolmina organizira za Svet Martin liep 2-dnevni izlet v Prekmurje, v tisti kot Slovenije mimo rieke Mure, blizu konfina z Madžarsko, na katerega vabimo brauce Novega Matajurja. Martinovanje v Prekmurju bi organizirali v soboto 9. an nedi-ejo 10. novemberja. Tak bi biu rogram. Odhod je ob 6.30 iz pietra. Čez Robič, mimo Tolmina an Idrije se pride v Ljubljano. V glavnem miestu Slovenije je v programu ogled ljubljanskega gradu. Ob 11. uri skupina izletniku je spet na poti pruoti Celju, še priet ko se pride v štajersko miesto se avtobus ustavi v Šempetru, kjer je znana rimska nekropola. Potle pa se gre v prelepo in prastaro miesto Ptuj, (ki ga naši pustje že poznajo), kjer bo kosilo. Popudan je predviden prihod v Radence, v hotel Radin, kjer bo skupina prespala. V večernih urah sobote je martinovanje, karst mošta v vino z martinovo pojedino an zabavo. V nediejo zjutra je trieba izbrat največjega mačka, pravi program. Ni jasno kaj pride reč, je pa sigurno kiek posebnega. Na vsako vižo po telem izboru je v programu ogled lepot Prekmurja: cerkvice Sv. Martina, lončarske delavnice, gradu iz 18. stoletja v Murski Soboti, grad na Gradu (Goričko iz 12. stoletja na tromeji z Avstrijo, Madžarsko an Slovenijo). Kosilo v nediejo bo v domači gostilni al pa na kaki turistični kmetiji. Popudan je degustacija domačih belih vin s ponudbo tipičnih prekmurskih sladic. (Tek jih pozna se šigurno že obliznja-va!). Potle se varnemo spet v Špietar, kamer bi paršli v poznih večernih urah. Ni kaj ree, puno liepih an "dobrih" reči se nam ponuja za dva dni. A, ja, naj povemo še ki dost košta: vse od prevoza, prenočitve, kosil, degustacij an podobno pride 70.000 na glavo. Je trieba še poviedat, de se izlet organiza le če se vpiše najmanj 35 ljudi. Cajt za se vpisat na Novem Matajurju je samuo do pandiejka 4. novemberja. Pomislite hitro an pridite z nami, vam se na bo zdielo škoda. IN BRE NA KRAT Vsedržavna stavka tudi v naši deželi S povorkami, shodi in manifestacijami po vsej Italiji so sindikalna združenja CGIL, CISL in UIL v torek izpričala nasprotovanje delavskega sveta finančnemu zakonu za leto 1992, ki v preveliki meri kaznuje predvsem tiste delovne kategorije, ki imajo nizke dohodke. Vsedržavna splošna stavka je javnost opozorila na nevzdržno stanje, ki zahteva takojšnje spremembe v gospodarskih izbirah. Te namreč že lep čas burijo duhove tako v javnosti, kot v sindikalnih in podjetniških krogih. Kot olje na ogenj pa se je temu položaju pridružil finančni zakon vlade, ki je dokaj restriktiven in cilja predvsem v manj premožne sloje, pozablja pa, kot ugotavljajo sindikati, na vse tiste posameznike — in teh ni malo — ki z davčno utajo povzročajo državi najhujše zlo. V okviru splošne stavke je bilo tudi v naši deželi več sindikalnih manifestacij. Piccole industrie: convegno a Udine "Gli scambi Est-Ovest per le piccole imprese e per lo sviluppo locale". Questo il titolo del convegno che l’Organizzazione per la Cooperazione e lo Sviluppo Economico (OCSE) di Parigi con la Camera di Commercio organizza per venerdì e sabato (25 e 26 ottobre) presso la Provincia di Udine. Il convegno si inquadra nel contesto della recente normativa italiana sulle aree di confine. L’obiettivo è quello di discutere la forma, i contenuti e le modalità di realizzazione di un Centro scambi. Questo centro dovrebbe consentire anche alle piccole e medie imprese di approfittare delle opportunità che si aprono ad Est limitando i costi ed i rischi che tuttora frenano un massiccio coinvolgimento dell'imprenditoria occidentale nei paesi ex-comunisti. V Sloveniji imajo 20.000 beguncev Vojni dogodki na Hrvaškem so sprožili pravi val prisiljenega »izseljeništva«. Po podatkih slovenskega republiškega štaba za civilno zaščito je v Sloveniji več kot 20 tisoč beguncev iz Hrvaške. Po neuradnih podatkih pa je ta številka še večja: nad 25 tisoč. Gre v glavnem za otroke, ženske in starejše osebe, ki živijo pri sorodnikih, prijateljih ali v hotelih in za sedaj še sami plačujejo stroške za bivanje. Ker je med begunci veliko šoloobveznih otrok so na ministrstvu za šolstvo sklenili, da bodo zanje organizirali pouk v hrvaškem jeziku. Medtem že tečejo pogovori med pristojnimi slovenskimi in avstrijskimi organi o tem, kako bi sosednja država lahko pomagala pri namestitvi in preskrbi vse večjega števila beguncev z najbolj ogroženih območji Hrvaške. O teh vprašanjih so se dogovorili tudi s švicarskimi oblastmi. V Vidmu začetek tečaja slovenščine S krajšo slovesnostjo, ki je bila v ponedeljek popoldne na tehničnem zavodu Malig-nani se je pričel letošnji ciklus tečajev slovenščine, ki ga prireja Zavod za slovensko izobraževanje ob sodelovanju videmske šole. Na ponedeljkovem otvoritvenem večeru je ravnatelj šole Malignani Illusi podčrtal vse večje zanimanje, ki vlada za stvarnost v Sloveniji. Širi se krog tistih, ki bi radi poob-liže spoznali slovenski jezik, kakor tudi se večajo medsebojni stiki tudi na šolskem področju. V ta okvir sodi sodelovanje šole Malignani z novogoriškim zavodom Brelih ter vrsta strokovnih srečanj, ki jih je videmski zavod imel v zadnjem času s sorodnimi šolami v Ljubljani, Piranu in Izoli. V imenu Zavoda za slovensko izobraževanje je Živa Grudnova ponudila nekaj informacij o delovanju dvojezičnega šolskega centra v Špetru, prof. Marino Verto-vec, ki bo tečaje vodil, pa je obrazložil potek letošnjega ciklusa, na katerem se je prijavilo več kot dvajset tečajnikov. Sos di Micolini per l’agricoltura Se approvati, i nuovi progetti della Cee riguardo l’agricoltura, che dovrebbero portare alla modifica dei contributi (dal prezzo dei prodotti all'ettaro coltivato), rischiano di diventare un brutto colpo per i redditi agricoli, valutabile in decine di miliardi. E’ il grido d'allarme lanciato dal vicepresidente nazionale della Coldiretti sen. Micolini, che si é fatto promotore di una grande manifestazione nazionale di protesta. Centinaia di aziende agricole friulane - ha rilevato Micolini -sarebbero costrette a chiudere i battenti. I nuovi regimi comunitari verrebbero infatti a pesare su un settore già in crisi, penalizzato dalle quote del latte, dai prezzi della carne negli ultimi anni in ribasso, dalla riforma pensionistica, che presuppone versamenti decisamente superiori a quelli attuali. A questo va ad aggiungersi il lento ma inesorabile assottigliamento dei redditi, l'aumento dei costi fissi e quindi delle incertezze e dei timori sulle prospettive di sviluppo del settore. ZSKD je izdala informativni bilten V želji, da bi posredovali čimpopolnejšo informacijo o dejavnosti kulturnih sredin pri nas in v Sloveniji je goriš-ka Zveza slovenskih kulturnih društev pričela z izdajo Informativnega biltena. Kot je na predstavitvenem večeru podčrtal njegov urednik Rudi Pavšič je zamejski kulturni prostor dokaj slabo obravnavan v sredstvih obveščanja. Potreba po boljši informiranosti, kakor tudi želja, da se v pisni obliki razpravlja o stvarnosti ljubiteljske kulture, sta vzpodbudili goriško ZSKD, da je začela z izdajo mesečnega biltena, ki naj bi v kratkem postal vsebinsko in grafično zanimivejši. S koriero v Belgijo Tudi v jesen an pozime se more iti v Belgijo dol z Vidma s koriero, pru takuo prid iz Belgije v Italijo. Za tiste, ki jih zanima, napišemo dneve an urnike: Odhod je iz Vidma taz sedeža od korier "Olivo”, (via del Vascello, 12 blizu viale Palmanova) ob 6. ur zjutra v četar-tak 7. an 21. novemberja; 12., 19. an 28. dičemberja. Odhod iz Belgije je pa v pe- tak 8. an 22. novemberja; 13., 20. an 29. dičemberja, ob 16. ur iz Bruxellesa, ob 16.45 iz Na-murja an ob 19. iz Lussemburgo Za se vpisat muorta iti manjku osam dni priet na sedež "autoservizi Olivo" v Videm. Na radiu Trst A Rezijanski glas Ankrat tle po naših dolinah smo bli veliki parjatelji z Rezijani: hodil so tle h nam strojit lombrene, lončiče, brusit škarje ... Lepuo smo se zasto-pil an če so guoril nomalo drugač ku mi, je bla pa le slo-vienska koranina. Seda Rezja-ni na hodejo vič tle tode, pa če želta jih čut guorit, paržgi-ta radio vsako saboto o pudan ta na Radio Tarst A (101 MF), kar je oddaja "Te rozajanski glas". ZVEZA BENEŠKIH ŽEN VAS KLIČE V NEDIEJO 27. NA ŠPIETARSKI TARG DOL PAR MUOSTE, KJER... Lieta nazaj, kadar po naših dolinah je bila mizerja, usaki človek za preživiet je muoru dielat od kar je sonce ustalo dokier ni šlo za brieg. Tistemu, ki se ni dalo dielat so ga klical pa lenorit. Seviede, lenoritu jih ni nikdar manjkalo. Je biu ankrat an mož bli-ed ku smart, zatuo ki je cieli dan spau tu senike brez ušafat zame sonca. Ustaju je samuo ponoč, kar ni sonce sijalo, za na vozit za sabo njega sience! Drugi mož, je spau pa pod debelim jesenam cele tiedne, zmieram na tistim prestoru. Kadar 'na usmili-ena ženica ga j' poprašala, kuo more prestat tarkaj dni brez nič jest, ji je povi-edu, de vsaki dan snie šti-er puže, ki prehodjo blizu njega. - A ste sniedu tudi donas štier puže? - je jala ženica. - Oh ne, donas sem jih sniedu samuo tri, zatuo ki adan mi je uteku! Kajšankrat še otroc rata-jo lenorit. An dan, že zguoda, maj-hana čičica je mernuo se-diela na štengah pred hišo s turbo puno bukvi na romene. - Ka na greš v šuolo donas? - ji je jau nje stric. - Ne, mi se na da hodit, čakam jo tle, ker učera meštra nam je pravla, de sviet gre okuole, takuo čakam de šuola bo prehodila pred našo hišo! Al pa ku tist mladenč, ki je biu tajšan lenorit, ma tajšan lenorit, de je oženu adno, ki je bila že v “drugim stanu"!!! ...bomo vsi takuo sladki! Buojš sanožeta al pa garbida? Za naše guore an bregi nie vič cajt samuo za guorenje an Ovaro daje pravo učilo Nove hiše v Sauodnji Kuo se naglo pozna, kar v adni mineni vasi se parlože kaka družina! Tuole se gaja tele dni v Sauodnji. Gor za kamunam je 'na bar-naška impreža zazidala an velik hram, kjer je osam stanovanj an tele dni parhajajo družine, ki so jih kupil an bojo tle živiel. Od te-lih družin, dvie so že živiele tle v Sauodnji, adne so ble tle odtuod an so živiele proč pru zatuo ki ni-eso ble ušafale hiše doma, druge so pa paršle tle, ker jim je biu ušeč prestor. Takuo, de seda ima Sauodnja 15 judi vič, an kar je lepuo, je de so tudi mlade družine z otruok, kar daje trošt, de se bo njih število še buj vzdignilo. Takale novice nas razvesele, saj po navadi smo buj vajeni čut an pisat, de po naših vaseh se hiše zaperjajo. Tuole muora dajat mislit tudi kamunskim možem an drugim aministratorjem: za de se mlade družine usta vej o doma, mu-orjo narpriet ušafat hišo. Naj po-skarbe za de se jih bo moglo zidat z urbanističnimi an drugimi instrumenti. Bi bluo trieba pomislit pa tudi, kakuo postrojit an dat na fit prazne hiše (an jih ni malo) po naših vaseh. Žene pohitita! Imata cajt samuo še an par dni za napravt kako dobro sladčino an jo nest na jesenski špietarski targ, ki li-etos je dol par Muoste. Te druge lieta sta ble zlo barke, napravle sta jih vsake sorte: z burjami, z oriehi, z jabukam, s čiešpam, s čokolado. Tarkaj tort, de še v narbuj veliki butigi sladčin telega sveta dafa, de se vide kieki takega. Pa ne samuo: spekle sta kruh, napravle marmelato, skuhale an spekle štrukje... Za narest vse tuole, sta za sigurno zamudile nomalo cajta an na vse, za vas vaš trud niesta potegnile še 'nega franka ne, zak vse kar so judje dal za pokušat tele dobruote, je šlo v bu-ogime. Ja, zaries, sta pokazale, če je še korlo, de vaše sarce je veliko an de kar kajšan vaš vpraša kieki za dobruoto, sta su-bit parpravljene narest. An lie-tos vam je Zveza beneških žen pošjala damu 'no pismo an vas Lan je bluo takole. An lietos? vprašala za narest kieki za tu nediejo 27. otuberja. Seviede, de imata vse puno diela, puno opravil, pa smo šigurni, de uša- fata tist par ur za napravt kieki an vemo, de tudi telo nediejo, ku te druge lieta, prideta z vašo pletenico puno dobruot an bota veselo riezale kose, partile štrukje an arzdajale vsiem tistim judem, ki vsako lieto parhajajo na špietarski targ za pokušat vaše dobruote. Še buj vesele bota zvičer, kar vse kupe bota "štiele" kar "za-služeta" an potlè dasta v Buogi-me.Bota kontente viedet, de tudi z vašo pomočjo an lietos se nardi kieki dobrega za kajšnega iz naših dolin,ki ima potriebo 'ne roko, 'no pomuoč.Naše žene so imiele puno propošt, tu nediejo pa decidijo, kamu dat. Te druge lieta sta dal špietarskemu riko-verju, cierkvam Svete ^Doroteje v Petjage an svetega Šintoniha v Klenji, potlè spet našim te starim za kupit an televižjon... Ben nu, seda ki sta prebrale vse, denita se naglo na dielo: špietarski targ vas čaka! Še no rieč: tu nediejo muorta parnest vase sladčine do 9.30 ure, zak ob tisti ur začne mostra. Ob treh popudan pa se jih začne partit an dajat judem. Kar smo prebral novico na nie-kim giornalu naše dežele, smo jal: "Takuo bi korlo narest an tle par nas" an smo sigurni, de kar prebereta tele varstice, bota dakordo z nam. Vsi videmo, de tle par nas seno-žeta so nimar buj riedke an na njih mest rase garbida an laza. Vsi se "jočemo" za tuole, navadni judje, ki videmo de od lieta v lieto host čjefa naše vasi, pru takuo naši kamunski, provincialni an deželni možje, ki napravjajo okrogle mize, "convegni", konference... Puno besied za ušafat me-dižino za telo hudo boliezan. Pa v Ovare, gor v Karniji, so jo že uša-fal. Kamun je zbrau kupe štier mlade an jim stuoru posieč vse seno-žeta tistega kraja, ki so ble zapuščene. Tel mladi so dva miesca si-ekli, čedli an na koncu, so bli vsi kontent: te mladi, ki so kieki zaslužil an vedo, de so nardil kieki pametnega za njih skupnost, gas-podarji telih senožet (250 vsieh kupe), pa tudi judje telega kamu-na. pamet še druge diela za olieušat njih okolje. Je 'na liepa ideja, paš kajšan od naših aministratorju al prebere tele varstice? An če jih prebere, al naprave kieki takega an tle par nas? Bi bluo pru, smo sigurni de naš judje bi bli zlo veseli, če bi jim kajšan posieku senožeta, an bi na pretindli še fenika ne, bašta de bo posiečeno an čedno. Mislemo, de kajšni študent, ki poliete so fraj, pa tudi naš možje, tisti no malo buj parlieteh, ki vič krat na vedo kuo zamujat njih cajt, bi zvestuo dielal tuole. An če lepuo pomislimo, tudi tela bi bla na pot za ohranit "zdravo” naše okolje. Kar je velik daž (an tle par nas ga imamo še puno), uoda bi se buj lahko upila v zemjo, če bi bluo posiečeno. Kjer je trava stara an vsa v tla spregnjena, uoda se na ku spuzne čez njo, na gre tu tla, pa pride na poti, v vasi an napravi tiste škode, ki jih šele čuhamo od velike pauodnje lanskega otuberja. V KRAVARJU STROJEJO LESENI UTAR SVETE LUCIJE, PA NIE ZADOST Na stazi, ki iz cierkuce svetega Louranca peje v Gorenj Marsin Župan, Giulio Magrini, je med drugim jau: "Judje so zastopil, de če je buj čedno, je lepuo za tiste, ki pridejo tle h nam, pa predvsem, de je buojš za nje, ki tle žive ce-luo lieto." An je pru ries. Lietos, vse kar so posiekli, 1300 kuintalu sena, nie dobro za žvino, saj je sama lasen. Pa druge lieto, kar trava ki zrase bo buj "čedna", ga bojo mogli predat an z dobičkom plačajo stroške, speže (za lietos so poskarbiel sam kamun an 'na banka), pru takuo zaslužejo kieki. Tuole je samuo začetek, sa' imajo v Zvonuovi kličejo na pomuoč Po naših dolinah je puno cier-kuc, adne so v vaseh, druge pa na varhu kajšnega brega al na kajšni planji, kjer ankrat je bla senožet an seda je host. Adne od telih ci-erkuc so v veliki nevarnosti, se poderjajo. Pa kar pada nieso samuo kama-ni al korca, je an part življenja naših te starih, an part naše zgodovine. Čeglih nomalo pozno, kajšno od telih cierkuc se je rešilo od Sigurne "smarti”: svet Ivan v Dolenjim Tarbju, svet Silviestar dol par Pikone... Namien je postrojit še puno drugih. V Kravarju tele zadnje cajte strojejo leseni utar cierkve svete Lucije an ziduove od znotra. Za tuole se muore zahvalit "Sovrin-tendenzo alle Belle Arti". Pa nie še zadost. Bi korlo "prerunat" tudi zvonuove, saj je že 500 liet, ki so v službi an oznanjajo vsi skupnosti lepe an žalostne novice, sejme an pogrebe. Takuo kulturno društvo "S. Andrea" iz tele vasi je poštudieru narest kieki za pobrat potriebne sude za telo dielo. Že nomalo cajta organizavajo feste an druge stvari an sudič, ki pridejo blizu An kos zlatega utarja cierkve Svete Lucije gredo na "taso" za postrojit zvonuove Svete Lucje. Pa nie zadost, zatuo so poštudieral vprašat pomuoč vsiem tistim, ki imajo par sarcu življenje telih zvonuovu, saj bi bluo zaries škoda, de po tarkaj liet diela, bi muorli iti v solar. Vsak more dat svoji prispevek, tarkaj ki želi, saj vse kar pride blizu, je dobro. Za seda pa se nam pari pru pohvalit tiste od društva "Sant'-Andrea" za tako pametno inicjati-vo. novi matajur j Minimatajur 19 - SCHEDA STORICA La vita nella Slavia Nonostante la durezza del lavoro in montagna, le condizioni di vita nella Slavia - rispetto a quelle della pianura friulana - erano relativamente buone, sebbene si conducesse una vita molto frugale. A questa situazione contribuiva la varietà dei prodotti alimentari locali, legumi, patate, latticini, frutta, talvolta pollame, salumi, cacciagione, uova. Il più delle volte i prodotti più pregiati erano destinati ai mercati vicini. Scendevano al mercato di Cividale ogni sabato i montanari con frutta, legname, bestiame, castagne; le donne con uova, pollame, legumi. Con il ricavo si facevano gli acquisti: mercerie, stoffe e filati e, le famiglie più abbienti, calzature, cappelli, finimenti. In ogni caso bisognava provvedere all'acquisto di generi alimentari indispensabili, sale, zucchero, talvolta olio. La differenza fra il modo di vita degli Sloveni rispetto ai Friulani (escludendo il ceto benestante) è resa evidente dalle statistiche sulla diffusione della pellagra, una vera piaga per le popolazioni rurali friulane. La causa era l'alimentazione basata sul mais, talvolta ammuffito e quindi alterato per la cattiva conservazione. Da questa malattia fu immune la Slavia, dove il contributo alimentare e vitaminico era soddisfacente: legumi, castagne, frutta e perfino grassi. L’economia della montagna era integrata dagli scambi e dai commerci di cui abbiamo parlato. Abbiamo anche considerato gli ostacoli per una evoluzione più rapida dei modi di vita, prima di tutto la mancanza di strade. Dal punto di vista della qualità della vita va tenuta presente l'abbondanza di boschi e quindi di legname da ardere, da carbone e da lavoro. Il legname migliore, faggio, carpino, quercia, frassino, acero, olmo, ecc. veniva trasportato con fili a sbalzo fino alle strade e quindi con i carri a Cividale ed a Udine. Qui la locanda alla Casa Rossa fu la tappa obbligatoria per i carradori valligiani. Nelle valli più alte era diffusa la produzione del carbone di legna, che veniva trasportato ai centri friulani. Una delle tappe fu l'osteria di Roža ad Azzida. Questo paese era anche una base per gli arrotini ambulanti di Resia, che vi diffusero la loro arte, tanto che quelli di Azzida ebbero il nome di Rezijani. Il legname da lavoro era generalmente trasformato sul posto in tavole, travi e travature minute. Il materiale poteva così essere utilizzato per il mobilio, l'arredamento, elementi architettonici e suppellettili. Esisteva un artigianato di tipo prevalentemente autarchico, spesso di buon gusto. In qualche paese esisteva una produzione artigianale destinata al commercio esterno: confezione di rastrelli, manici di attrezzi, intaglio di stoviglie e suppellettili da cucina, intreccio di cesti di vimini. Pregiato l'artigianato femminile: filati, tessuti di cotone, lino e lana, tovaglie, pantofole, tendine e corredi da sposa: aspetti di rilievo qualitativo nella vita della Slavia dell'Ottocento. Gli Sloveni dedicarono grande cura alla casa. Solo in rari casi essa rimase un rustico monolocale annerito dal fumo che usciva da un buco in alto: era la cosidetta črna kuhnja. L'aspetto delle case della montagna era generalmente modesto, talvolta i muri esterni non erano neppure intonacati e fino all'inizio di questo secolo i tetti erano di paglia. Non mancavano tuttavia, non solo in pianura, case a più piani, grandi, ed abbellite dai caratteristici pajuoli, ballatoi di legno lungo tutta la facciata e spesso ornati di affreschi votivi dipinti da pittori ambulanti. Il locale più significativo era l’izba, il soggiorno dotato della peč, forno e stufa al medesimo tempo, la cui apertura era in cucina mentre la struttura muraria penetrava nell’lzba e riscaldava questo ambiente. Studi particolari sulla funzionalità della peč e del-lizba sono stati compiuti da Valentino Simonitti (1918-1989): il complesso costituiva l'aspetto più esplicito della cultura abitativa degli Sloveni. Al calore della peč si riuniva la famiglia per ascoltare le storie degli anziani, le avventure dei guzirovci, per pregare e leggere libri ed almanacchi della Mohorjeva družba, per lavorare nelle lunghe sere invernali e per riposare. Qui veniva tramandata la tradizione narrativa e la memoria dei tempi passati. Ad una parete erano appese le prime fotografie; gli sposi, le famiglie, i sol- dati, e le immagini sacre. Segno di distinzione erano i čendierij di rame, i secchi per l'acqua appesi in cucina. Altre case erano dotate di ognjišče il focolare aperto sotto la cappa, di regola abbinato alla peč. Nell'800 i tetti di paglia un.pò alla volta vennero sostituiti da quelli di tegole. La spinta venne dai numerosi incendi. Più di tutti quello che distrusse il paese di Cepletischis di Savogna, nel 1868, due anni dopo l’unificazione. A quel punto si diffusero le fornaci: 5 in comune di S. Pietro, 4 a S. Leonardo, 1 a Stregna eia Gri-macco. Insieme alle cave ed alla lavorazione della pietra le fornaci furono l'unica industria locale. Cave di pietra piasentina erano a Torreano, ad Azzida, Ponteacco, Clenia, Tarpezzo, Savogna e Osgnetto. L'esportazione di pietra lavorata dagli scalpellini della Slavia giunse fino a Vienna e Budapest. Cave di marna alimentarono il cementificio di Cividale. Alla fine della dominazione austriaca vennero compiute ricerche minerarie: si cercò il mercurio a Čišnje, Altana e Stupizza. Nel 1866 si saggiò una miniera d'oro sul Matajur, ma gli scavi furono ritenuti improduttivi. Sul Matajur vennero raccolti campioni di pirite, minerale contenente ferro, ma le ricerche non risultarono redditizie. Mo adno uro vsakikrat), al pa v Čedad. Sevieda, če otrok je bolan, ga na moreš nosit okuole, pokličeš miediha iz Čedada an za tuole muoreš vetegnit iz gajufe malomanj stuotaužint lir. Za otroka se nardi vse, sevieda. Zaki pa tisti iz Čedada an iz drugih kraju imajo pravico imiet miediha zastonj, an mi pa ne? Pravejo, de tle neče prid obedan pedjater, zak ni puno otruok an bi malo zaslužu... PISE PEPAR MATAJURAC Dva starca pod oriehovo sienco Vsi vemo, da je gljušnost na garda an nadležna boliezan. Huduo je za tistega, ki jo ima, pa boliezan ni taka, da te pelje v smart, da muoraš umriet za-vojo nje. Slepnost pa je še gu-orš, slaviš boliezan, pa tudi za novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur ar.l. Čedad / Cividale Fotostavek: ZTT Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 30.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 50101 - 601 - 85845 «ADIT» 61000 Ljubljana Vodnikova, 133 Tel. 554045 - 557185 Fax: 061/555343 letna naročnina 400. din posamezni izvod 10, — din OGLASI: 1 modulo 23 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% slepnost se ne umre. Ni lepuo se smejat na nadluoge ljudi in to ni muoj namien, vendar vam želim napisat nekaj simpatičnih nesporazumov (alcune simpatiche incomprensioni) med našimi gljušeci, sa so se tudi oni smejali, kadar so razčistili nesporazume, kadar so zastopili, kuo so stale reči an stvari. Smi-ešna je zamenjava besied, oziroma poviedat eno, drugi pa čuje an zastop drugo. Zavojo tega je vičkrat paršlo do kreganja, žaliteu, užaljenja an pretepov. Takuo sta dva starca počivala na Dolenjem Bardu pod oriehovo sienco an se pogovarjala o njih preteklem življenju, o njih dogodivščinah. To je bluo na tnalu Marijanine hiše, protagonista pa sta bla Bepo Marinig -Matevžinov al pa (Jekov an Vogrig Štefan - Marijanin. Oba sta bla gljuha, ku kaman. V tistem cajtu so šele lahko počivali te stari pod oriehovo sienco, čepru nieso imeli penziona. Takrat so šele umerjali za staruos-tjo v domači pasteji, ne v riko-verju. Današnji dan ni vič takuo... Pa pridimo spet na naša dva gljušca, na Bepulna an Štefana. Sedela sta pod oriehovo sienco - tuo sem že poviedu - an nate- guvala vsak svojo fajfo. Naenkrat se parkaže na vratih Marijanine hiše Štefanov navuod. Biu je otrok, ki ni biu pravega zdravja. Jest mu ni manjkalo, maltrale so ga pa gliste, kot so pravli vasnjani. Paršu je pa cajt, da je Ernest - takuo so pravli Štefanovemu navuodu - preo-magu gliste an se začeu razvijat v liepega puobčja. Začeu je rast. Tale sprememba otroka ni ušla nonu Štefanu. Potegnu je iz ust fajfo an s ponosam pokazu na puoba: "Naš, tale, se je potegnu..." "A ja? Kaj je prodau kravo?" ga je hitro povprašu Bepo Ma-tevžinu. On je biu zastopu "Naš jih je potegnu" an je mislu na hišnega gospodarja. O tem se je vsa vas smejala. Smejala sta se tudi Bepo an Štiefan, kadar sta razčistila zadevo. Kakuo je bluo trieba malo za se smejat an veselit an dan. Do-nas imaš napuošto take na tele-vižionu, za se ti stuort smejat. Vse muoraš slanuo plačjat. Včasih se tudi slanuo smeješ, včasih pa še takuo ne. Naše, ki so se rodile v naših vaseh, an šku-hale v domačih loncih so ble te prave. O naših gljušcih se bom še oglasu. Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac “Burnjak” bo tel tiedan tle Že od starih cajtu na trecjo nediejo otuberja je v Gorenjim Tarbju Burnjak, cerkveni praznik Marije tih gnad. Že nomalo liet san za telo parložnost parpravjajo velik senjam, ki gre napri tri dni, pa v petak 18., saboto 19. an nediejo 20. je bla taka slava ura, de so ga muorli preluožt. Od slave ure sta se rešile maša an precesija po vasi. Takuo, ki smo jal, Gorenj Tarbjan so odložli vse na tel tiedan. V petak 25. zvičer bo godu ansambel Pal iz Tolmina. V saboto bo ob 14.30 tekmovanje balincarju, ob 16. bojo vidli kara vas je buj močna za uliec varco, ob 18. ur bojo letal s kariulmi po vasi (dan bo vozu, te drug bo notar). Ob osmi začnejo plesat, godli bojo Bintar's. V nediejo, ob dvieh popudan, pridejo iz Humina "Compagnia degli Arcieri”. Ob dvieh an pu bojo plul z "deltaplani” an ob 15. ur bo "Harmonikando”, 3. senjam diatoničnih ramonik. Zvičer spet ples, ob 22. ur kries an o punoči pastašuta za vse. Sevieda, ne bojo manjkal kioski z mešam na žaru, s ko-stanjam, rebulo, štrukji an drugimi dobruotam. Vsa fešta bo ta pod velikim tendonam. Na stuojta parmanjkat. Tudi lietos bojo nateguval rimonike na natečaju "Harmonikando" Poliambulatorio w v Spietre Ortopedia doh. Fogolari, v pandiejak od 11. do 13. ure. Chirurgia doh. Sandrini, v če-tartak od 11. do 12. ure. Ufficiale sanitario dott. Claudio Bait S. LEONARDO venerdì 8.00-9.30 S. PIETRO AL NATISONE lunedì, martedì, mercoledì, venerdì, 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30. SAVOGNA mercoledì 8.30-9.30 GRIMACCO: (ambulatorio Clodig) lunedì 9.00-10.00 STREGNA martedì 8.30-9.30 DRENCHIA lunedì 8.30-9.00 PULFERO giovedì 8.00-9.30 Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sociale: D. LIZZERÒ V torak od 11. do 14. ure V pandiejak, četartak an petak od 8.30 do 10. ure. Pediatria: DR. CHIACIG V sriedo od 11. do 12. ure V petak od 11. do 12. ure Psicologo: DR. BOLZON V torak od 8. do 13. ure Ginecologo: DR. SCAVAZZA V torak od 8.30 do 10. ure Za apuntamente an informacije telefonai na 727282 (urnik urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 28. OKTOBRA DO 3. NOVEMBRA Podbonesec tel. 726150 Moimah tel. 722381 Manzan (Brusutti) tel. 740032 OD 26. OKTOBRA DO 1. NOVEMBRA Čedad (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. BČIKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA v FILIALA ČEDAD Tel. (0432) 730314 - 730388 Ul. Carlo Alberto, 17 FILIALE Dl CIVIDALE Fax (0432) 730352 Via Carlo Alberto, 17 HRANILNA PISMA/CERTIFICATI DI DEPOSITO Tržaške Kreditne Banke predstavljajo možnost varčevanja: posebne ugodne obrestne mere in različni vezani roki omogočajo, da si usakdo izbere pogoje, ki mu bolj ustrezajo. Varčevanje do 100 milijonov lir Mesečno Obrestna zapadlost mera Varčevanje preko 100 milijonov lir Mesečno Obrestna zapadlost mera 6 10,625% 3 10,75% 12 11,00 % 6 11,00% 19 11,00 % 12 „ 11,25% 19 11,00% I CERTIFICATI DI DEPOSITO emessi dalla banca di Credito di Trieste SpA rappresentano un’interessante opportunità d' investimento. I tassi d’interesse particolarmente vantaggiosi, nonché le diverse scadenze previste, offrono ampie possibilità di scelta ai sottoscrittori. Investimenti fino a 100 milioni Scadenza rendimento mesi lordo 6 12 19 10,625% 11,00 % 11,00 % Investimenti oltre i 100 milioni scadenza rendimento mesi lordo 3 6 12 19 10,75% 11,00% 11,25% 11,00%