O koristi črvov deževnikov. Črvi deževniki so pri nas prav dobro poznani in otroci po dežju včasih občudujejo kakega prav poSebnega velikana. ki je dolg okrog 20 cm. Kmet, ki orje svoja polja, naleti pri orainju večkrat še na večje črve, o katerih ve, 'da so za poljedelca zelo koristni, saj mu rahljajo zemljo, ka"tero počasi jedo ter prebavljajo. Pa niso li črvi največji na svetu. Je še več dru¦gih vrst črvov, ki sicer ne žive pri nas, ki pa so pravi orjaki ,v pisani prašumi. Tako je Anglež King odkril na otoku Ceylonu vrsto črvov, ki so dolgi po 70 cm in debeli okrog 1 cm in K. Ti črvi kopljejo pod zemljo prave rove in izločajo prežvečeno zemljo nad temi rovi. Ta zemlja izgleda kot kaka mala krtina. — Kmalu za Kingom je odkril C. Keller na otoku Madagaskarju črve druge vrste, ki so dolgi celo nad 1 m. Tudi ti črvi niso največji na svetu, zakaj v Novi Kaledoniji ter Brazilj-i so odkrili dve vrsti črvov, dolgih poldrug meter. Ti črvi so že pravi orjaki in so dobili ime titani, oziroma anteji. — Končno so pa našli največje orjake med deževniki, ki so dolgi nad 2 m in debeli po več cm. Ti črvi _ive v močvirnih nižavah ob avstralskib. rekah. Taki velikani med črvi puščajo po tratah eno tretjino metra visoke, krtinam podobne kupe prebavljene prsti, ki je izborno gnojilo. Ce se pa gibljejo po Bvojih podzemeljskih rovih, tako čudno cmokajo s svojimi ogromnimi in dolgimi trupi, da se ti glasovi prav dobro čujejo. Če prime kdo takega čr,va v roko, tedaj zvije svoj dolgi trup v velik klopčič in brizga H luknjic na hrbtu mleku podobno tek.čino, ki močno diši po karbolni kislini ali kreozolu. Ta čudni 'duh varuje najbrž te »rjake pred sovražniki, katerih gotovo ni malo. Če tak črv po-> gine, se ta vonj po kreozotu še poveča, im dolgi trup črva 6e razleze v gosto oljna-: to zmes, ki jo doma« fcini uporabljajo kot izborno mazilo projtl revmatizmu, ,,¦'