2

3


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 16. junija 2011  Leto XXI, št. 24


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje,16. junija 2011

Porabje, 16. junija 2011

NAŠA ŽIVA ERBA
STR. 4
DVAKRAT SE JE POSTAVO,
DVAKRAT SE JE PAUDRO
STR. 6

Svetek ob 20. obletnici Slovenije in podelitev enkratnih štipendij

Ka bi šaularge meli vekšo volau do včenjé slovenskoga gezika

Državna slovenska samouprava (DSS) vsakšo leto nagradi tiste šaulare, steri se po porabski osnovni pa srednji šaulaj včijo slovenski gezik. Za tau majo priliko na trej osnovni šaulaj (na Gorenjom Seniki, v Števanovci pa v Monoštri) pa dvej varaš-ki srednji šaulaj (gimnazija Mihálya Vörösmatyja, Srednja strokovna šola Béla III.). DSS njim podeli takzvano enkratno štipendijo, stera je leko od gezero do štirinajset gezero forintov. Stero dejte ali mladi kelko dobi, odvisi od toga, kelko je aktiven. Šaulska komisija je vküppostavila kriterije, po tej kriterijaj dobijo šaularge ponte (točke), več točk pomeni več penez tö. Steri so tej kriteriji? Prvo pa najbole važno je, naj se šaular vči slovenski gezik v rednom šaulskom pouki. Dapa tau je tö nej vseedno, kelko vör slovenščine ma v ednom kedni, ka ništrni majo samo eno vöro, drugi se včijo gezik svoje materé pet vör na keden. Komisija poštüvle tau tö, kak je šaular aktiven pri izvenšolskij dejavnostij, če odi v kakšo slovensko skupino (pleše, popejva, špila itd.). Tau tö poglednejo, če se mlajši dajo nagučati pa se pripravijo na kakšno tekmovanje (verseny) iz slovenščine ali spoznavanja slovenstva, če gorstaupijo na šaulski svetkaj, če odijo na slovenske tabore itd. Aktivnost posameznoga šaulara oceni njegva leranca ali njegvi školnik pa zbrane točke dolada šolski komisiji, stera se odlauči za vsoto (összeg). 
Letos je nagrado dobilo 177 učencev pa dijakov. 59 s seničke, 29 s števanovske, 42 z varaške osnovne šaule. 31 dijakov z varaške gimnazije pa 16 dijakov s srejdnje šaule Béla III. 
Podelitev nagrad je bila na Gorenjom Seniki 9. juniuša. Organizator – Državna slovenska samouprava – je tak planerala, ka bi te svetešnji dogodek bijo na dvauri Küharove spominske iže, dapa vrejmen je tou nej dopistilo. Tisti šaularge, steri so ešče nej bili tü, so si leko stari farov pa razstave poglednili po podelitvi.
Mlajše pa goste, steri so se zbrali v telovadni sobi seničke šaule, je po tistim, ka so spopejvali slovensko himno, pozdravo predsednik DSS Martin Ropoš. Podelitev enkratnih štipendij je bila prilika za tau tö, ka so se mlajši pa mladi tö spominali na tau, ka se je Slovenija pred dvajstimi lejtami tak odlaučila, ka de kraj od Jugoslavije, ka staupi na svojo paut, ka grata samasvoj (samostojni) rosag. Ta rosag kak rosag našoga matičnoga naroda dostavse ponidi mlajšom pa mladim, naj ne pozabijo reči pa kulture svoji mamic pa stari mamic, je pravo predsednik Ropoš pa našto tabore, kolonije, izlete, knjige…
Trno lejpi program za 20. obletnico samostojne Slovenije so svojim vrstnikom pripravili šaulari Osnovne šaule Grad, steri so s pomočjauv svoji učitelov našli pravo vsebino za prostor in njegve lidi, steri so bili dugo odrezani od tistoga naroda, steri guči gnaki (ali skur gnaki) gezik kak oni, spejva gnake (ali skur gnake) pesmi kak oni…
 
Marijana Sukič


Enkratne štipendije sta prejkdala predsednik in podpredsednica DSS
Martin Ropoš pa Erika Köleš Kiss


Program, steri se je fejst šiko za 20-letnico samostojnosti Slovenije, so pripravoli šaularge OŠ Grad

Poslovil se je generalni konzul Drago Šiftar


PORABJE SEM ZAČUTIL KOT SVOJE

S 6. junijem je potekel mandat generalnega konzula mag. Draga Šiftarja, ki je to delo v Monoštru opravljal 4 leta. Od Porabcev, Goričancev, Prekmurcev in tudi od predstavnikov raznih inštitucij in ustanov se je poslovil 3. junija. Pogovor z njim je potekal na zadnji dan njegovega mandata.
• Pred štirimi leti ste nastopili funkcijo kot tretji generalni konzul v Monoštru. S kakšnim namenom in s kakšnimi pričakovanji ste sprejeli to nalogo? 
»Prišel sem z namenom, da napravim vse, kar je v moji moči. Ko sem vprašal ministra, zakaj bi ravno mene rad poslal v Porabje, je rekel, da vedno imam neke pripombe, da bi bilo treba v Porabju nekaj storiti. Zdaj torej imam možnost, da grem in nekaj storim.«
• Kakšne razmere so vas pričakale v Porabju?
»Razmere niso bile tako alarmantne. Porabje sem že od prej poznal, poznal sem precej ljudi, ki so pomembni v tukajšnji slovenski strukturi. Torej nisem prišel v neznano okolje, toda daleč od tega, da bi vse vedel o Porabju. O Porabju sem se učil vse do današnjega dneva. Me je pa najbolj presenetilo to, da so se ljudje – po mojem občutku – sramovali slovenskega porekla, še bolj porabščine. Tudi tisti starejši, ki so jo tako lepo govorili, da je bila – vsaj zame kot Prekmurca – neka milina, zelo lep občutek.
Seznanil sem se tudi z delovanjem krovnih organizacij. Moram povedati, da jaz, ki sem prišel iz gospodarstva, imam kot ekonomist bolj tehnične in hitre prijeme. Na začetku me je zelo presenetilo, da to ni naletelo na plodna tla, moral sem se prilagoditi, nekaj narediti, da bi me ljudje sprejeli.« 
• Ali vam je pomagalo pri tem, da izhajate iz iste narečne skupine kot Porabci?
»Zelo. Pomagalo mi je predvsem pri tem, da so me Porabci sprejeli. To so večkrat tudi poudarili. Značilno je bilo, da so večkrat rekli, da dosedanji generalni konzuli niso vedeli slovensko, da so govorili ‚slavsko’. Večkrat sem naletel na to formulacijo, na to razmišljanje. Ko sem prišel, sem želel generalni konzulat odpreti na stežaj na simbolni ravni. Mislim, da mi je to tudi uspelo, in prav prekmurščina mi je bila tukaj v veliko korist. Moram dodati, da je veliko napako napravila država Slovenija, ko se je osamosvojila in tudi že prej, ko se je povezovala s Porabjem. Sem je prihajala s knjižno slovenščino najbolj zahtevnega tipa, česar niti Slovenci ne maramo, sploh pa ne obrobni Štajerci ali Prekmurci. Ti ljudje niso razumeli te slovenščine, to je bil za njih nek ’tuji’ jezik, zato so se potegnili vase. Včasih so se Slovencev bolj sramovali kot na madžarski strani. Tukaj torej je bila storjena napaka, ki se bo še dolgo, dolgo popravljala. Upam, da so jo kompetentni zaznali.« 
• Na poslovilnem pikniku ste izpostavili, da je dobilo Porabje tudi po vaši zaslugi precej evropskih sredstev.
Porabje je – kdorkoli karkoli govori – revna pokrajina tudi zaradi zgodovinskih dejstev. Madžarska ni radodarna do robnih pokrajin, pa naj gre za Madžare ali Slovence, zato se mi je zdelo pomembno, da naj z mojo pomočjo pride v to pokrajino denar evropskih skladov. Imel sem pač srečo, ko sem na generalnem konzulatu našel Andrejo Kovač, ki je vodila Razvojno agencijo Slovenska krajina, ki je takrat v bistvu bila samo kot neki papirnati tiger. Rekel sem, da je to dobra zadeva, le mora začeti delati. Tukaj sva se našla z Andrejo. Vložil sem precej energije, precej lobističnih sposobnosti, izkoristil sem vse nekdanje zveze, da smo bili pri projektih uspešni. Danes je agencija suverena in samostojna, pri tem imam velik delež. Preko agencije je prišlo v Porabje slabih milijon pa pol evrov evropskih sredstev. Govorim o dveh velikih projektih, Sosed k sosedu je že v drugi fazi izvajanja, Upkač-visokodebelni biseri pa je v začetni fazi. Precej sem se angažiral tudi pri drugih projektih (Mura-Raba tv, muzeji). Torej vsota, ki sem jo povedal, je precej impozantna, če gledamo nazaj, ko ni bilo nič.«
• Kako ocenjujete odnos Madžarske do svojih manjšin, med njimi do Slovencev?
»Madžarska politika ni naklonjena manjšinam, to je moje stališče. Govorim generalno. Bil sem zelo presenečen, da madžarska politika ni bila nak-lonjena slovenski manjšini, ker madžarska manjšina v Sloveniji uživa nadpovprečne standarde. Te standarde smo tudi zapisali v sporazumu o zaščiti obeh manjšin. Ta sporazum je pripravila madžarska država, tako da ni Slovenija vsilila nečesa nemogočega, iracionalnega. Tudi mešana komisija, ki nadzoruje uresničitev sklepov, je sama po sebi v redu, je pa velik problem, da se madžarska stran ne drži dogovorov.« 
• Kako ste se počutili v Porabju kot zasebni človek, kot ljubitelj narave?
»Kot zasebnik, kot Drago Šiftar sem se fantastično počutil. Ta pokrajina je kot pravi biser. Težke zgodovinske razmere so dale nekaj dobrega, pač to, da je pokrajina ostala taka, kakršna je. Jaz sem jo prehodil po dolgem in po čez, ne samo poti, tudi gozdne površine, tako da se lahko štejem med boljše poznavalce Porabja. V Porabju nisem imel nobene slabe izkušnje z ljudmi, ne z Madžari ne s Slovenci. Najbolj mi pa bo ostalo v spominu, ko greš po ulici in nek fantiček ‚šiba’ mimo in reče‚ dober dan’. Samo to, ampak to je neko zavedanje, dober dan ni več neka tuja beseda v tem prostoru.
Gotovo se bom vračal, tukaj sem spoznal dosti prijateljev, Porabje sem začutil kot svoje. Ko sva se med službovanjem z ženo vračala v Porabje, sva zmeraj rekla, da greva domov.«
Marijana Sukič

Skupščina Železne županije, Državna slovenska samouprava, Zveza Slovencev in Direkcija muzejev Železne županije so leta 2009 podpisali sporazum o sodelovanju. Vsako leto ovrednotijo sodelovanje. Na letošnjem sestanku na Gornjem Seniku so partnerji ugotovili, da Skupščina zagotavlja denar za obnavljanje monoštrskega muzeja in izvajanje unijskega projekta. Sodelavci Muzeja Savaria so postavili razstavo v Küharjevi spominski hiši. Natečaja za manjšinske samouprave, žal, ne bodo razpisali. Nagrado za manjšine predajo v okviru decembrskega dneva manjšin. 


Drago Šiftar

Stoji, stoji en bejli grad – 6.

Slobaud

Kak smo se en den prva zgučali, smo bili djenau podnek pri subotiškoj varaškoj iži. Pravli so nam, ka če nas malo več baude, nam pokažejo törem. Tak je bilau tö, vküper s srbskimi lidami smo se po dugi, krivi pa vauski stubaj plezdili gor. Naša voditelica je vse lepau raztomačila tak v srbskom kak vogrskom geziki.
Srejdi v törmi majo edno malo sobico, gde leko najdemo eden križ pa edno zvejzdo. Gda so pred stau lejtami varaško ižo zozidali, so na törem postavili križ pa grb (címer) varaša. Cajti so se spremenili, v komunističnom časi je na vreji stala že veuka zvejzda. Leta 1994 pa so simbol s petimi kiklámi eške gnauk vöminili s križom. V malom muzeji pa se leko vidi vöra tö, štera je inda na törmi cajt kazala.
S törma se lepau vidi cejli varaš, vse zidine na glavnom trgi, daleč se bliskečejo svejk-le püstinje pa raveni. Subotica je pred prvov bojnov cüj k alföldskoj krajini slišala, zatok je kauli nje vse ravno.
Naši gostiteli so bili tak vrli, ka so nam – če rejsan nej po regulaj – pokazali znautrašnji, spaudnji tau varaške iže. Veuka dvorana (terem) je edna najlepši secesijski dvoran na cejlom svejti. Tü má občina svetešnje djilejše, tü so varaški svetki, depa koncerte pa zdavanja ranč tak držijo. Aukna so pofarbana, na njij so namalani vogrski krali pa avstrijski casari. Po prvoj bojni so glažojnate kejpe dojvzeli, med drügov bojnov, gda je varaš pá k vogrskomi rosagi slišo, so je nazajdali, v komuništarski cajtaj pa so prišli v zamanice. Ništerni pravijo, ka je tisti režim, šteri se od glažojnati kralov bogí, trnok bogéči.
V varaškoj iži eške geste edna žuta pa edna zelena soba. Žuta je inda bila iža glavnoga notaroša, gnes se tam mladoženci pa sneje zdavajo. V zelenoj je biu salon, pa eške gnes župan tü gorprija svoje goste. V kancelaji za porce je vse tak lejpo sivo pa okinčano kak pred stau lejtami.
Z žmetnimi pakami smo se napautili na panauf. Kufre smo nej stejli s seuv nositi, zatok smo pitali na informacijaj, če majo garderobo (csomagmegőrző). Gda so povö-dali, ka nej, smo malo kauli poglednili, pa smo pitali žensko pri veceni, če de skrb mejla na naše pake. Pravla je, ka una za 50 dinarov rade vaule pomaga, samo ka po sedmoj vöri večer pride drüga ženska pa moramo eške gnauk telko plačati. Drauvne peneze smo dali »menedžerki« pa ziskali svoj cug.
»Šinobus« je nika takšoga, ka človek ne vidi na dosta mejstaj. Skoro je takši, kak je bila naša »piroška« med Varašom pa Sombotelom, samo eške menjša pa eške starejša. Mali cug je rejsan kak mali bus, dugo cajta je vozo od Subotice do Szegeda (tau je kauli 30 kilomejterov). Zmejs je vogrski rosag nutstaupo v Evropsko unijo, tak pelajo srbski šinobusi samo do grajnce, od tistec, na drügoj strani pa vogrski šinobus.
Naša siva škatüla na potačaj je bila puna, vej sta se pa dvej veuki ciganjski držini tö z nami pelali. Cug je vozo palajfi tresti kilomejterov na vöro, za deset minut smo pa že donk bili v Paliči, štero je eno sploj veuko jezero (tó) nej daleč od Subotice. Kauli jezera je dosta zelenja, parki, eške živalski vrt (állatkert) tö majo. Zidine so lejpe stare, tak ka dosta lidi iz Subotice pride vö počivat, se pelat s čanaklinami ali kaupat. 
Legenda guči, ka je eden pastér z imenom Pál stüdenec kopo, ka bi napajo svoje birke. Te je pa samo voda vökipela pa je zalejala cejlo krajino. Ništerni drügi pravijo, ka je jezero gratalo iz skuz edne držine. Srejdi 19. stoletja so oprli kopališče, ka so brodili, ka ta voda betege vrači. Leta 1971 je v vodej mrlau vse živo, depa čednjaki iz Subotice so se tak potrüdili pa očistili vodau, ka so ribe pa rastline nazaj v jezero prišle.
Voda je zelena, gda smo pa mi na Paliči bili, je sunce tö lepau sijalo. Malo smo dojleg-li na travo, pa gledali merno vodau. Cajt je biu takši, ka smo leko zeli svoj prvi sladoled (fagyi) v etom leti. Če štoj šké, leko na Paliči na pausado dobi picikli ali »bringo-hinto« na štiri potačaj, pa se malo pela kauli jezera. 
Na Palič so inda samo bogati lidgé iz Subotice vöojdli. Gnes jezero gorziške dosta turistov, če rejsan edno od najlepši zidin, »žensko kau-panco« gorobnavlajo pa modernizerajo. Na informacijski tablaj smo pá najšli lejpo srbsko rejč, gda je bilau z veukimi literami napisano: »Sunjog čarda«.
Na véčer smo se povrnauli v varaš pa se eške malo špancerali po vöposvejtnjeni ulicaj. V ednoj bauti smo vse gorostale dinare tazapravili, dosta suvenirov smo küpili za držine pa padaše. Tak smo znali, ka cug vnoči deset minut pred ednoj tapela, depa de že v pau ednoj na panaufi stau. Meli smo eške cajt, malo smo se spoznavali z naučnim žitkom Subotice.
Kauli paunauči smo prišli na panauf. Dveri pri vecenaj so bile zaprejte, pa je znautra kmica bila. Malo smo se prestrašili pa poklonckali. K sreči se je drüga naša »menedžerka« zbidila, pa za malo penez povrnaula naše kufre.
V pau ednoj je cug pripafko z Beograda. Odlaučili smo se, ka gorstaupimo, ka donk mesto mamo. Gda pa smo se dojspakivali, je cug začno titi. Te je domanja dekla v našom kupeji povödala, ka cug že z grajnce deset minut pred ednoj dé. Eške dobro, ka smo pau vöre prva gorstaupili.
Z našov vogrskov sopotnicov s Subotice smo se eške dugo pogučavali, cug je že prauti Budimpešti leto. Za štiri dni smo malo mi tö prejkstaupili kulturne grajnce. Beograd je biu sploj ovaški kak v ogrski varaši, kak smo se pa pelali prauti söveri, je vse vsikder bole domanje bilau. Prvi vüzenek na Balkani se je končo – pa dopistite mi, ka ge tö končam s srbskimi rečami: »Beograde, čekaj me – vratiću se« - ’Beograd, čakaj me, povrném se!’
-dm-



Center Subotice od vrkaj

»Šinobus«, mali cug za kratke poti


Na Paliči leko dosta lejpi iž najdemo

Naša živa erba

OD
SLOVENIJE…

Petanjci: obisk veleposlanice Kraljevine Norveške

VRT BOGATEJŠI ZA TRI NORVEŠKE JELKE

Od naši starcov, stari starcov smo nej samo ižo, grünt, lejs, gvante erbali. Vse tisto, ka so uni znali, so nam tö prejkdali (šege, navade, pesmi, plese) – najbole pa našo slovensko materno rejč. Tak je tau bilau duga lejta. Gnesnaden pa je vsikder menje držin, gde mlajši pa vnüki tau leko prejkvzemejo. Za toga volo je trbej meti drüštva, pevske zbore, plesne skupine, srečanje, na šterom se nutpokaže, ka vse so inda delali. Starejši mladim tau znanje prejkdajo v šaulaj, po šauli pa na razni srečanjaj. Če se tau vse pozabi, ka smo vse znali, te rejsan vömargemo. Pa nej samo mi. Tau je tak na cejlom svejti. Za toga volo je organizacija Unesco 2003. leta v Parizi na svojoj konferenci odlaučila, ka po cejlom svejti je trbej vküpspisati, šteri narod kakšno posebno erbo ma, štera se ne smej zgibiti. Se mora tadale dati mladim. (Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine). Slovenija in Madžarska od 2008. leta mau vküppišeta, na ka vse bi mogli skrb meti, ka se ne zgibi. Tau je Nacionalni register kulturne dediščine. V Sloveniji je v tom registri (jegyzék) 18 erb, na Madžarskom 8. Med osmimi madžarskimi je v prvoj erbi 500 mojstrov ljudske umetnosti (népművészet mestere) – med njimi slovenski ločar z Verice Karel Dončec. 
Slovensko etnološko društvo, Muzej Avgusta Pavla v Monoštri in Zveza Slovencev so 4. junija organizirali mednarodno delavnico v Monošt-ru na temo Živa kulturna dediščina v Porabju. Znanstveni svetnik Inštituta za slovensko narodopisje Naško Križnar je nutpokazo, kak se dela v Sloveniji register. Jelka Pšajd iz soboškega muzeja je povödala, ka muzej leko pomaga pri tome, ka se stare meštrije znauva navčijo. Martina Piko-Rus-tia iz Celovca (Klagenfurta) v Avstriji je pokazala, kak so v ednoj slovenskoj vesnici vküppobrali ižina imena pa imena njiv, tranikov pa napisali slovenski na napo. Podpisana je povedala, kak je tau na Madžarskom. Mi Slovenci leko zglasimo svojo erbo, tü na Madžarskom, ka smo tü doma. V slovenski nacionalni register leko nutspišejo našo erbo, samo tadale ne morejo poslati Unescu. Tak smo se zgučali, ka bi borovo gostüvanje leko predlagali Slovenci, Madžari in Nemci pa Hrvatke v Sloveniji, na Madžarskom pa v Avstriji. Slovenci na Madžarskom bi dali nutspisati pri Unesco – našo domanjo slovensko rejč, paukanje na veuko soboto pa klonckanje (z zvonom, mrtveci). Zadvečarka smo poglednili, gde vse imajo skrb na našo kulturno erbo: Muzej Avgusta Pavla v Monoštri, Küharjeva spominska hiša na Gorenjom Siniki, Porabska domačija v Andovcih. Glavna organizatorka mednarodne delavnice je bila vodja Delovne skupine za Slovence zunaj meja RS pri Slovenskem etnološkem društvu dr. Katalin Munda Hirnök. S penazami je srečanje pomagalo Ministrstvo RS za kulturo.
Marija Kozar

Trikratni NE volivcev
Na superreferendumu so volivci prvič v samostojni Sloveniji odločali o treh referendumskih vprašanjih hkrati in vse tri s strani vlade predlagane spremembe prepričljivo, z več kot 70 odstotki glasov, zavrnili: pokojninsko reformo, zakon o delu na črno in o arhivih. V ospredju so zdaj pričakovanja, kako bo na nezaupanje volivcev odgovorila vlada. Premier Borut Pahor je po zavrnitvi pokojninske reforme napovedal, da bo vlada verjetno pripravila interventni zakon, ki bo ohranil konsolidacijo javnih financ. Koalicijska stranka Zares ne bo več sodelovala v vladi, razen če v naslednjih dneh stranka SD ne bo predlagala temeljite rekonstrukcije vlade in določila prioritet njenega delovanja do konca mandata.
Obisk bolgarskega predsednika
Na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji se je mudil bolgarski predsednik Georgij Parvanov. Z gostiteljem, slovenskim predsednikom Danilom Türkom,  sta dvostransko sodelovanje med državama ocenila za zelo dobro ter izpostavila opazen razvoj na področju gospodarskega sodelovanja. Podobna stališča imata državi tudi glede širitve EU in energetske strategije. “Dialog predsednikov obeh držav prispeva k sodelovanju na številnih ostalih področjih,” je v izjavi za medije dejal Parvanov in izpostavil gospodarsko sodelovanje ter rast blagovne menjave, ki pa še ni razlog za zadovoljstvo. “Odpraviti je potrebno različne ovire,” je opozoril Parvanov in spomnil, da bo k temu prispevala tudi letošnja vzpostavitev neposredne letalske povezave med državama. Obstaja tudi medsebojno zanimanje za naložbe na trge obeh držav, o čemer sta predsednika skupaj s slovenskimi in bolgarskimi gospodarstveniki bolj podrobno spregovorila na poslovni konferenci. 

Guro Katharina Helwig Vikor, veleposlanica Kraljevine Norveške v Sloveniji, je v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih posadila tri norveške jelke, darilo Kraljevine Norveške. Ugledno gostjo je v imenu Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije pozdravil predsednik Ernest Ebenšpanger, veleposlanica pa je poudarila, naj bodo drevesa v spomin vsem ljudem. 
Veleposlanica Norveške je prvič obiskala Vrt spominov in tovarištva, ki ga je zasnoval pokojni dr. Vanek Šiftar, zdaj pa je v njem več sto rastlin z vseh koncev sveta, leta 2009. Tedaj je bila navdušena nad idejo vrta, ki poudarja mir in prijateljstvo, in zagotovila, da bo prinesla in posadila drevo iz svoje domovine. Tako je zdaj Vrt spominov in tovarištva bogatejši za tri norveške jelke, ki so se pridružile jelki iz nacističnega taborišča Örlandet na Norveškem, ki jo je že leta 1967 posadil pastor Moritz Löge, ki je med drugo svetovno vojno reševal jugoslovanske internirance iz tega taborišča.
Prijeten dogodek so popestrili tudi pevci skupine Prekmurci.
eR



Martina Piko z napo z ižnimi imeni 

Tri drobne norveške jelke je posadila veleposlanica gospa Guro Katharina Helwig Viktor, pomagal ji je predsednik Ustanove dr. ŠiftarjevefundacijeErnestEbenšpanger,sajenjepa je spremljal župan občine Tišina Franc Horvat.  


Etnologi pred Pavlovim muzejem

… DO
MADŽARSKE

10. jubilej Glasbenega maja v Monoštru

Niz prireditev z imenom Glasbeni maj letos praznuje deseto obletnico obstoja. Vseskozi ga je prirejal Pomurski akademski center (Klub PAC), ki je v preteklih letih v koncertne prostore v Pomurju privabil številne svetovno znane (predvsem slovenske) poustvarjalce klasične glasbe. Klub PAC pa že vrsto let sodeluje tudi z Zvezo Slovencev na Madžarskem, tako so dobili priložnost za udeležbo na vrhunskih glasbenih izvedbah tudi Porabski Slovenci.
Pred kratkim se je Refektorij v Monoštru skoraj v celoti napolnil ob koncertu flavtista Cveta Kobala in pianista Jakše Zlatarja. Njun letošnji program je bil sestavljen predvsem iz skladb z začetka in sredine 20. stoletja, na repertoarju so se vrstila dela Nela Milottija, Roberta Schumanna, Alda Kumarja, Jacquesa Iberta in drugih.
Flavtist Cveto Kobal koncertira kot solist z orkestri in kot član različnih komornih skupin v Evropi, Izraelu, ZDA in na Japonskem. Je redni profesor na Oddelku za glasbo Pedagoške fakultete na Univerzi v Mariboru. Prejel je številne nagrade in priznanja. Po študiju na ljubljanski Akademiji za glasbo se je izpopolnjeval v Kanadi, Franciji in Švici. Bil je član Slovenske filharmonije in solo flavtist simfonikov RTV Slovenije ter kot solist koncertiral s številnimi orkestri v Sloveniji in tujini.
»To ni moj prvi nastop na Madžarskem, sem že igral v Budimpešti in še tudi v nekaterih drugih krajih. Zelo mi je všeč, da sem danes tukaj, sprejem je bil izjemen, mislim, da so poslušalci res z odprtimi srci sprejemali glasbo, kar se je tudi čutilo v dojemanju in aplavzu. Sem zelo vesel in počaščen, da sem danes tukaj igral« - je svoje občutke v Monoštru izrazil Cveto Kobal in dodal: »S profesor Jakšo Zlatarjem sodelujeva že od leta 2001, moram reči, da sva že prepotovala kar dobršen del Evrope, najdlje sva igrala na Portugalskem, bila pa sva tudi v Ameriki in v Tokiu, kjer sva imela tudi nekaj koncertov. Program večkrat menjava, imava različne repertoarje, zdaj za tukaj sva si izbrala program, ki se mogoče malo bolj osredotoča na 20. stoletje, ampak seveda na tisto 20. stoletje, ki je primerno tudi za širšo publiko, saj ima neke zelo melodične skladbe.«
Flavtist in profesor glasbe meni, da se študentje za tujino ne odločajo zaradi tega, ker bi bila Slovenija ’preozka za talente’: »Vsak študent, ki se hoče graditi, ki hoče napredovati, mora včasih zamenjati profesorje, vsakih nekaj let. To je pravzaprav vzrok, da ljudje potujejo in študirajo na različnih univerzah in konservatorijih pri različnih profesorjih, ker pravzaprav vsak mogoče doda en kamenček v tem mozaiku. Tisti, ki so talentirani, se na koncu izoblikujejo v umetnika,« - je pojasnil Cveto Kobal in izrazil svoje misli o prihodnosti klasične glasbe: »Jaz se pravzaprav ne bojim za klasično glasbo. Ker je tudi v te poplavi elektronike in vseh možnih zvrsti popularne glasbe, ki jo sicer tudi cenim, klasična glasba edinstvena. In zato bo vedno ostala. Vedno bo nek krog ljudi, ki jo bo poslušal. Slučajno pa vem za sociološko raziskavo, ki je bila narejena v Sloveniji, kjer sta pravzaprav pop glasba in klasična glasba dosegli isti procent poslušalcev.«
Na koncertu smo lahko prisluhnili tudi flavti v solu, ki lahko po besedah flavtista sama napolni prostor: »Kar se flavte tiče, je to bolj liričen inštrument, in tudi vsa glasba je v glavnem napisana v liričnem, romantičnem stilu, je pa tudi hiter inštrument. Da se na njem zelo hitro igrati, tako da imamo tudi obilo virtuoznih skladb.«
Duet flavte in klavirja je precej običajna zasedba, z obsežno literaturo. Klavir pa je prav tako specifičen instrument, je povedal pianist prof. Jakša Zlatar: »Lahko pravzaprav nadomešča celoten orkester, ker ima velik razpon. Zaradi svoje dinamike pa lahko izvede tudi to, česar ne morejo orgle in čembalo. Tudi to je prednost. Da pa je tak instrument, ki so ga imeli veliki skladatelji radi, se vidi iz tega, da so mu posvetili veliko svojih del. Lahko začnemo z Bachom, Mozartom in Beethovnom, zaključimo pa s Chopinom. Mislim, da noben drugi instrument nima Chopina, samo klavir.«
Jakša Zlatar se je rodil v Šibeniku na Hrvaškem, po diplomi na zagrebški Glasbeni akademiji se je prav tako izpopolnjeval v tujini. Trenutno je tudi profesor na glasbenih akademijah v Zagrebu in Ljubljani za predmete klavir, specialna didaktika klavirja in zgodovino klavirske literature. Je avtor številnih knjig in pisec oddaj za radio in televizijo. Diplomiral pa je tudi na Filozofski fakulteti v Zagrebu. »Študiral sem sociologijo in psiholigijo ter klavir, in se je to spojilo v metodiko klavirja. Tako predavam metodiko v Zagrebu. Predavatelja so potrebovali tudi v Ljubljani, prišel sem tja, sicer le za 3 mesece, ostal sem pa 15 let. Poskušam pomagati tem mladim, ki v glavnem le vadijo in nimajo časa brati in spremljati zgodovinsko in metodično literaturo. Jaz s svojimi predmeti metodika in zgodovina pianizma poskušam povedati neke stvari, ki jih oni še niso formulirali. Recimo pri nastopih, pri pripravah, in vajah in prav tako pri zgodovini pianizma. Mislim da je to koristno.«
Veliko se je že pisalo in povedalo o učinku glasbe na človeški duh, svoje pa je dodal tudi prof. Zlatar: »Glasba mogoče najbolj neposredno deluje na človeka. Kajti nima besedila, če govorimo o absolutni, instrumentalni glasbi. Ta s svojimi harmonijami in melodijami deluje na človeka, izziva določena čustva, ki jih je skladatelj nekje zapisal. To niso običajni toni, pod njimi se nekaj skriva. Če tisti, ki igra, je to sposoben prenesti na občinstvo, lahko ta čustva poslušalci začutijo.«
Zaradi burnega aplavza sta umetnika po rednem delu koncerta odigrala še dve nekoliko starejši, laže sprejemljivi skladbi. Umetniški vodja festivala Glasbeni maj mag. Slavko Šuklar pa je v kasnejšem pogovoru izpostavil: »Letošnji 10. festival je drugačen zato, ker je zmanjšan v obsegu. To pa zato, ker se bo naslednje leto tudi Murska Sobota pridružila projektu Evropske prestolnice kulture. Kar se zaokrožitve tiče, smo spet povabili renomirane umetnike, za naslednje leto pa smo povabili kar velike ansamble. Dejansko delamo iz leta v leto promocijo našega festivala. Umetniki, ki so do sedaj nastopili na tem festivalu, ga opredeljujejo kot zaščitni znak kakovosti. Če povem malo neskromno, smo že skoraj prestižni festival, na katerega radi prihajajo poustvarjalci.«
-dm-

Delavci sektorja javnega prevoza se pripravljajo na stavko
29. junija in 7. julija načrtujejo sindikati strojevodij, avtobusnih prevoznikov in avtobusna podjetja z južnega dela Prekodonavja opozorilno stavko, s katero bodo protestirali proti načrtom vlade, da bi ukinila beneficirani staž oz. predčasno ugodno upokojitev strojevodij in voznikov. Opozorilna stavka bo trajala od 7. do 11. ure. Sindikati sektorja javnega prevoza namreč z ogorčenjem ugotavljajo, da se vlada odloča brez usklajevanja z njimi, jemlje že pridobljene pravice delavcev. Ukinitev beneficiranega staža oz. predčasne ugodne upokojitve najbolj ogroža strojevodje, ki so beneficirani staž imeli zaradi težkih delovnih pogojev. Če bi vlada ukinila beneficirani staž, bi le-ti morali delati 12 let dalj. Vodja sindikata meni, da 60-letni strojevodja ne izpolnjuje več strogih zdravstvenih zahtev za opravljanje tega poklica. Sindikati zahtevajo od vlade tudi to, naj s svojimi načrti v zvezi z ukinitvijo beneficiranega staža seznani tudi javnost.
Vladna podpora samoupravam
Državni sekretar za lokalne samouprave (občine) je prejšnji teden seznanil javnost s tem, da so dobile samouprave na razpisih njegovega ministrstva 3,4 milijarde forintov dodatne podpore. Iz sklada vis major, v katerem je 8 milijard forintov, je dobilo 354 občin skoraj dve in pol milijardi. Drugi sklad je namenjen nakupu zdravstvene opreme za zdravstvene inštitucije, do zdaj so pozitivno ocenili vloge enajstih samouprav, ki so dobile 184 milijonov forintov. Največ vlog so poslale samouprave na sklad, ki je namenjen občinam, ki so v težkem položaju, ne da bi bile same krive (önhiki). Vlogo je vložilo 1292 samouprav, njihov skupni zahtevek znaša 53 milijard forintov, medtem ko sklad razpolaga s 31 milijardami forintov. 


Flavtist Cveto Kobal in pianist Jakša Zlatar

Dvakrat se je postavo, dvakrat se je paudro

V Andovci se vse ovak dela kak v drugi vasnicaj, zato pa se ešče majpan  dvakrat postavla pa podira. Tau smo mi te ešče tö nej znali, gda smo ga 1. majuša z Büdinčari postavili v tistom velkom deži. Istino, tau tö nej, ka gda mo ga podirali, te de se dež ranč tak lejvo. Pri nas v Andovci tau se že tak dogaja. Eden keden prvin smo mogli majpan podrejti zato, ka je napauti bijo. Nej nam, liki tistomi traktori, šteri plac redi za šator, šteroga te postavijo, gda de se ta nauva kuča prejkdavala 9. julija. Če je napauti, te je napauti, trbej ga podrejti pa gotovo, smo si mislili, dapa v kratkom časi nam je na pamet prišlo, ka tau tak nede dobro. 4. julija mamo program vküper z Büdinčari, nam oni poderejo majpan, mi pa demo njigvoga vničit. Samo tak de tau težko šlau, če pri nas sploj nede majpan stau. Tau smo samo tak leko rejšili, ka smo majpan vöskopali pa smo ga tak naraja nutra v travo pistili, nej ka bi se glaž palinke strau, šteri je na vrejek biu zvezani. En keden, ka je majpan v travi ležo, se je plac splanero, pa v soboto smo ga že nazaj gor postavili. Samo te čas, ka je v travi ležo, je nekak glaž palinke vkradno z vreka, tak ka smo mogli drügoga gorazvezati. Ranč ne ‚te dali valati, kak težko se majpan tak na süji postavla, pa zdaj ne mislim samo na tau, ka je fejst sonce sijalo. Vse edno nikak smo rejšili tau velko pa žmetno delo, pa 4. junija večer v šestoj vöri smo čakali, aj nam Büdinčari poderejo naš blajženi majpan. 
Šest vöra že minaula, skur pau sedem je bilau, dapa naši Büdinčari so ešče nin nej bili. Že smo tau mislili, ka so pozabili nas pa znauva nam de se trbelo mantrati s tejm djeličom. Te čas se je dež tak püsto, ka je vse plavalo. Na, baugi hvala, samo ešče tau je nam falilo, pravijo edni pa gledamo dola po pauti, gde bi Büdičari mogli pridti.  Gnauk samo nišo sireno zaslišimo pa plavi posvejti začnajo obliskavati. Kakšni gasilci se tü vozijo, gledamo eden na drügoga, dapa da so skrjej prišli, te smo že znali, ka so tau naši padaši iz Büdinec. Malo kasneje ešče eden mali traktor pufko gor po brejgi, na prikaulici s puno lidami, na srejdi z ednim harmonikašom. Tau so ešče tö oni bili, nej se je štelo, ka dež ide, tak koražno so spejvali, kak če bi na kašnoj povorki (felvonulás) bili. Gda so se stavili, predsednica društva je nam tri trake (pantlike) dala z barvami slovenske zastave, štere naj bi zvezali gor na majpan. Mi smo si tak zmislili, ka bole je vküperzašijemo pa tadejemo kak kakšno relikvijo. Po tejm so ešče enga spejvali nam Büdinčari, ka mi tak ne znamo, pa se je začnilo podiranje majpana. Prvi je naš »Lajoš« biu, što je v tistoj velki blati, z velkimi bataši z žagov v rokej proti bauri začno staplati pa kazati nam, aj mi tö demo za njim. Mi, Andovčani, za volo deža pa za volo tauga, ka nam Büdinčari morajo podrejti majpan, smo samo vö spod streje gledali. Büdinčari so edno staro ročno žago s seuv prinesli, štera se je vsigdar stisnila njim v lesej. Za volo tauga smo vejn petkrat mogli njim palinko nesti, s šterov so žago pa svoje guntanje mazali. Gda so majpan podrli, te so več nej prosili palinko, zato ka so go z vreka dolavzeli, ka smo mi tak fejst šparali, pa so si go od rauk do rauke davali. Potejm se je te dugi baur na mejterske drve zožago, gde smo že mi tö malo vcujpomagali. Istino, večkrat se je žaga stisnila, zato ka so na krajmi vsigdar zdigali, aj se žaga zošpana, dapa zato nikak smo tazmantrali. Malo smo ešče djeli pa pili po taum velkom mantranji, potistim smo se napautili v Büdince, zato ka tam je ešče stau majpan. 
Vedli smo, ka je njigvi majpan velki, dapa tau smo zato nej mislili, ka tak fejst. Tau smo samo te vidli, gda smo pod njim stali. Najprvin smo mi tö prejkdali našo darilo, naš spominček, edno leseno tablo, gde piše ka Andovci. Naj se vej, pa naj se vidi, ka leta 2011 so Andovčani podrli büdinski majpan. Mi smo tö z njigvo staro žagov začnili piliti baur, pa te čas smo na tejm zmišlavali, kak, kama naj ga pistimo, aj na vaškom daumi ešče drügi den tö leko ftiči sedijo. Ešče sreča, ka nam je Dušan Slankovič na pomauč prišo, pa pokazo, kak aj žagamo, če ščemo, ka na dvorišče spadne majpan. Tauga ranč tak kak našoga smo na mejterske falate zrezali. Iz nigvoga smo mij nesli en meterski falat domau, z našoga pa Büdinčarji. Tau smo ešče nej vözmislili, ka se vönapravi s tauga, dapa fejst zmišlavamo na tejm. Te čas, ka smo se mi z žaganjom mantrali, naši gostitelji so že puno stola klobasi spekli za nas. Tak žmane klobasi smo ešče vejn nikdar nej djeli, kak smo tam od njij dobili, edni med nami ešče zdaj z masnimi lampami odijo. Pa nej samo djesti pa piti so nam ponidili, liki muziko tö. Za inštrumenti so domanji »Zgrablenci« stali, pa so nam vgojno do dvej vlekli. Probali smo vküper spejvati tö, dapa tau je nam za vraga nej šlau. Na konci so oni ešče madžarske naute tö bola znali kak mi, kak se je leko tau zgaudilo, ne vejm. Nega niše nevolé, vej drügo paut mo že mi tö malo bola vadili, važno je tau, ka smo se meli lepau. Hvala KUD-i Büdinci za te nepozabni ve-čer, rejsan je fejst dobro bilau. Samo je tistoma leko žau, šteri je doma spau! 
Karči Holec 



Büdinčani so se pripelali z okinčanim traktorom

Andovčanke žagajo büdinski majpan



Stara žaga se je večkrat stisnila, zato go je trbelo »namazati«

Büdinski ansambel pa zborček


POSTRAŠENO STRAŠILO
 Tam srejdi ene njive stogi strašilo. Depa tau je nej gé takšo strašno strašilo. Sploj nej. Tau je gé postrašeno strašilo. Tau pa zatoga volo, ka tau strašilo sploj ne vej ftiče postrašüvati. Tau strašilo je gé takšo strašilo, ka stra ma pred ftičami. Ja, tau je gé velka nevola. Tau je gé najvekša nevola! Vej pa strašilo mora ftiče postrašüvati! Nej pa ka sam stra ma pred njimi!

OTROŠKI

KOTIČEK

V NOUVON GVANTI

Postrašeno strašilo je dobilo nauvi gvant. Vanga ga je obleko paver, steri ga je  vküper napravo. Pa je emo vüpanje, ka po tejm postrašeno strašilo tak nagnauk grata strašno strašilo. Ka de tak strašno strašilo kak tisto na sousedovoj njivi. Depa, depa! Leko, ka je tau gé pri človeki. Leko, ka gvant človeka narédi. Depa, depa! Pri strašilaj je tau vcejlak ovak. 
»Nej gvant, srcé pa glava delata strašilo strašno. Ti glavau dun maš. Pa brodim, ka srcé tö. Depa, nej na pravom mesti,« njemi je tumačilo sausednje strašilo, strašno strašilo. »Tau pa ti nikšen gvant ne more dati, tau, ka bi strašno bilau.«
Postrašeno strašilo je na tau pomalek sámo gor prišlo. Vrabli so eške tadale veselo gnejzdili v njegvom klobüki. Pa so tadale lejtali kauli njegve glave. Postrašeno strašilo pa je vodné tadale spalo, ka je ne bi vidlo pa nej čülo. Vnoči pa se je gledalo. Se je gledalo pa se je samo sebi trno vidlo. Se je samo sebi trno vidlo v nauvom gvanti. Nevoula je bila samo v tejm, ka ga je vnoči nej niške drugi vido, kakši lejpi gvant ma. 
»Leko, ka sam tadale postaršeno strašilo. Leko, depa, moj nauvi gvant je tak lejpi, je tak lejpi, je tak lejpi, ka tau sploj ne morem povedati. Pa če je lejpi moj nauvi gvant, sam lejpi ge tö,« je bilau vse bole pa vse bole gizdavo. »Poglednite me, kakši lejpi sam gé!!!« se je zdrlo v glüpo nauč. 
Pa kak povejdano, nikoga je nej bilau, ka bi ga vpamet vzeu.
»Naaaaaa, poglente, kak sam lejpi gé!!!« se je zdrlo eške gnouk najbole na glas.
Na, po tejm je ovak bilau. Prebüdilo se je strašno strašilo na sausedovoj njivi. Pa so se prebüdili vrabli v njegvom klobüki tö pa eške drugi ftiči.
»Mer mi njaj! Ostani lejpi, depa, tiüma tö!« se je zglasilo strašno strašilo.
»Mer nam njaj! Vsikši vej, ka smo vrabli najbole lejpi ftiči,« se je zglaso vrablov oča.
»Ne guči takše! Vsikši vej, ka smo siničice najlepše ftice,« se je tam nin od daleč zglasila edna siničica.
»Ne guči norije! Vej pa lepši od lastavic nega na tom svejti,« je eške bole od daleč kcuj djala lastovica.
Po tejm se je v toj nauči začnolo takšno raščanje, ka je tau eške niške nej čüo. Vsikše ftice so škele biti lepše od drugi. Larmale so edna prejk druge skur cejlo nauč. Pa so dun nej mogle do kraja priti, stera ftica je lepša od druge. Dokejč se je nej začno delati den.
»Namé ne briga, stera ftica je bole lejpa kak pa druga. Ge samo tau vejm, ka sam najbole lejpo strašilo,« si je eške zdejnolo pa že spalo tö.
Miki Roš

»…lepo je tisto, kar je nam všeč brez koristi«

3. junija se je odprla nova razstava v Slovenskem kulturnem in informativnem centru.
Na začetku je prisotne pozdravil predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök in na kratko predstavil slikarja.
»József Birovecz se je rodil leta 1959 v Tiszaújhelyu. Že od malega ga je zanimalo risanje in slikanje. Likovno akademijo je končal v bivši Sovjetski zvezi, v Ungváru. Na akademiji se je začel zanimati tudi za slikanje ikon. Po končani akademiji je študij nadaljeval v Černygoru in v Kijevu. Med leti 1993 - 96 je študiral na Visoki šoli za uporabno umetnost, smer restavratorstvo, v Budimpešti. Njegova dela lahko vidimo v županiji Szabolcs, v raznih cerkvah. Do zdaj je imel 11 samostojnih razstav v Győru in v okolici.«
Besedo je prevzel slikar, József Birovecz. Predstavitvi je še dodal, da sedaj opravlja poklic peka. To pomeni, da ustvarja takrat, ko ni v službi. Spekel in prinesel je s sabo tudi pogače, da bi jih poskusili vsi tisti, ki so se udeležili otvoritve.
Razstavo je odprl župnik z Gornjega Senika, Tibor Tóth, ki je pripovedoval o tem, kako se je on sam spoznal s slikarjem.
Slikarjeva prijateljica ima hčerko, ki živi v Zalatárnoku. Gospod Birovecz želel podariti sliko tamkajšnji cerkvi in je prosil za pomoč našega župnika. On mu je pomagal in stopil v stik s tamkajšnjim župnikom. Med tem časom, ko sta čakala na njegov odgovor, je naš župnik na Gornjem Seniku že povedal, da bi morali zelo moliti, da bi to sliko na koncu dobila naša cerkev. Po enem mesecu je župnik iz Zalatárnoka zavrnil ponujeno sliko. Tako se je zgodilo, da je József Birovecz podaril sliko gornjeseniški cerkvi. To pomeni, da so verniki dobro molili.
Kot Gornjeseničanka bi rada dodala, da je slika res zelo lepa in smo vsi verniki zelo veseli, da smo jo na koncu dobili mi.
Po tej zanimivi zgodbi je župnik Tóth odprl razstavo. Vse, ki niso bili na otvoritvi, bi povabila, da si ogledajo to razstavo. Ne bo vam žal, in če bi vam katera izmed slik bila všeč, jo lahko tudi kupite.
Martina Zakoč


Naši mlajši pri
Slovencaj v Italiji

3. in 4. junijuša so bili mlajši števanovske pa gorenjeseniške šaule pri naši padašaj, Slovencaj v Italiji. Pozvani so bili za konec šolskega leta, gda majo tam velko prireditev s kulturnimi programi šaulske mladine. Naši mlajši s števanovske šaule so se nutpokazali s folkloro pa pevskim zborom, senički pa z igricov »Rdeča kapica«.
Kak so se tam meli, vidli pa doživeli, te leko prešteli v naslednji številki Porabja.
M.R. 

Predsednik ZSM Jože Hirnök (z leve), slikar József Birovecz in župnik Tibor Tóth na otvoritvi razstave

Ne pozabite pogledniti!
Vpogled - magazin Porabja
Bepillantó - A Rába-vidék magazinja
Na ogled je  vsakši torek ob 
18.30 vöri na Gotthárd TV
Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri

MLAŠEČI


Dobrodošli doma

PETEK, 17.06.2011, I. SPORED TVS
6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 VESELA HIŠICA: POLŽ, LUTK. NAN., 10.30 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, OTR. ODD., 10.40 RIS., 10.45 PRENOSNI TELEFON IN GOSPODAR REKE, KRATKI FILM, 11.00 ENAJSTA ŠOLA, 11.35 TO BO MOJ POKLIC: SLIKOPLESKAR - ČRKOSLIKAR, 12.25 UGRIZNIMO ZNANOST, 12.45 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TURBULENCA, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 LARINA ZVEZDICA, RIS., 15.55 POLICAJ ČRT: ZGODBA O ZMAJU, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: IZDELAJ SAM, 16.25 HABIB: DUH V KLETKI, DAN. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, 17.15 ŠPORT, 17.20 VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 18.00 BABILON.TV: SMETI, 18.20 RISANKA, 18.35 DANICA IN PRIJATELJI, RIS., 18.40 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 EKO UTRINKI, 20.00 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 20.30 ALPSKI VEČER 2011, 22.00 ODMEVI, 22.35 KULTURA, 22.45 ŠPORT, 22.50 VREME 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 BABILON.TV: SMETI, 0.50 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL
PETEK, 17.06.2011, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.30 GLASNIK, 13.00 EVROPSKIMAGAZIN, 13.30 ČRNO BELI ČASI, 13.45 UNIVERZA, 14.10 TRIKOTNIK HD, 14.40 OB 80-LETNICI IGORJA OZIMA, 15.45 IMPRO TV: BOŠTJAN GOMBAČ IN GORO OSOJNIK, 16.10 CIRCOM REGIONAL, 16.35 MINUTE ZA ..., 17.10 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 17.35 RAD IGRAM NOGOMET, 18.05 NA LEPŠE, 18.30 UMETNOST IGRE, 19.00 KONCERT, 20.00 PRAVA IDEJA!, 20.30 MOČ MOLITVE, DOK. FILM, 21.05 NEODPUŠČENO, ANG. NAD., 21.55 MEJE ČASA, DOK ODD., 22.45 KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI, 23.15 JADRANJE: MATCH RACE, 23.30 DEKLICA IN VOLKOVI, FR. FILM, 1.20 INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 18.06.2011, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: IZDELAJ SAM, 7.20 ELA PEROCI: MUCA COPATARICA, LUTKOVNA IGRICA, 8.15 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 9.05 DALIM: KAMELEON VRAČA UDAREC, ŠVED. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB: SVETOVNI POPOTNIKI, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, 13.05 ŠPORT, 13.10 VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.10 DUNYA IN DESIE, NIZOZ. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 18.25 OZARE. 18.30 PRIMER ZA PRIJATELJE: PAPAGAJ, RIS., 18.35 FIFI IN CVETLIČNIKI: INŠPEKTOR ŽELJKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 HEROJI ZA VSE ČASE, 21.00 LIST IN CVET: RODODENDRONI, DOK. ODD.,  21.30 MITING RESNICE, DOK. FELJTON, 22.00 POROČILA, 22.10 KULTURA, 22.15 ŠPORT, 22.35 VREME, 22.40 KOPALI SO PREDOR ZA RAJH, DOK. ODD., 23.45 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.15 DNEVNIK, 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 INFOKANAL
SOBOTA, 18.06.2011, II. SPORED TVS 
9.00 SKOZI ČAS, 9.25 POGLEDI SLOVENIJE, 10.50 POSEBNA PONUDBA, 11.20 CIRCOM REGIONAL, 11.45 MINUTE ZA ..., 12.20 MOČ MOLITVE, DOK. FILM, 15.20 NAJ NAM ZAIGRA SRCE! JANEZ LOTRIČ, OTO PESTNER, ORKESTER ACADEMIA SANCTI, PETRI IN MARKO HRIBERNIK, 16.50 ŠPORT, 21.05 DAN ŽENA V JAZZ KLUBU, DAME JAZZA V GOSTEH PRI BIG BANDU RTV SLOVENIJA IN SEBASTIANU CAVAZZI, 22.00 ŠPORT, 22.45 GANDŽA, AM. NAD., 23.40 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 19.06.2011, I. SPORED TVS
7.00 ALEKS V VODI, RIS., 7.00 NINA NANA, RIS., 7.05 ŽELEJČKI, RIS., 7.15 MUSTI: PTIČKI MLADIČKI, RIS., 7.20 PALČEK SMUK V RIBNIKU, RIS., 7.25 PUJSA PEPA, RIS., 7.30 ANČINE NOGICE, RIS., 7.40 MOJSTER MIHA, RIS., 7.50 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 8.15 PONIJI Z ZVEZDNEGA GRIČA, RIS., 8.25 TIMI GRE, RIS., 8.35 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 8.40 FIFI IN CVETLIČNIK, RIS., 8.50 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 9.00 BOŽIČKOV VAJENČEK, RIS., 9.15 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 9.20 KLJUKEC S STREHE, RIS., 9.55 ANIMALIJA, RIS., 10.20 PUSTOLOVŠČINE, 10.50 SLEDI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 42. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV ŠENTVID PRI STIČNI, 15.00 NLP, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP - FOKUS, 18.10 PRVI IN DRUGI, 18.35 PRIGODE VIKTORJA IN VIKTORČKA, RIS., GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, 19.45 ŠPORT, 20.00 POLETJE V ŠKOLJKI, SLOV. FILM, 21.35 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.30 POROČILA, 22.40 KULTURA, 22.45 ŠPORT, 23.00 VREME, 23.05 MIR IN LJUBEZEN, ANG. SER., 0.35 DNEVNIK, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 INFOKANAL
NEDELJA, 19.06.2011, II. SPORED TVS
9.20 SKOZI ČAS, 9.40 GLOBUS, 10.15 5. SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV SLOVENIJE, 10.55 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.40 LYNX MAGAZIN, 12.05 TURBULENCA: ADRENALIN, 13.00 RAD IGRAM NOGOMET, 13.30 FABIANI : PLEČNIK, DOK. FILM, 15.00 ALPSKI VEČER 2011, 17.40 GALA KONCERT FILMSKE GLASBE, 19.10 SLOVENCI PO SVETU: AVSTRALSKI IZSELJENCI, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.15 ZEMLJA V KRČIH: METEORIT, KI JE USTVARIL DINOZAVRE, DOK. ODD., 21.05 EMMA, ANG. NAD., 22.05 ARTHUR RUBINSTEIN, PORTRETNI FILM, 23.00 ŠPORT, 0.10 PRIJATELJSKE ZDRAHE, ANG. NAD., 1.05 KRATKI FILM, 1.25 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 20.06.2011, I. SPORED TVS-
6.25 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PRIHAJA NODI, RIS., 10.20 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.30 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM DEŽEVNIK, POUČNA NANIZANKA, 10.35 (NE)POMEMBNE STVARI: ROJSTVO, 11.25 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 KLJUKEC S STREHE, RIS., 16.05 BINE: ZDRAVO ŽIVLJENJE, LUTK. NAN., 16.25 RIBIČ PEPE: ČEZ 9 PLANIN IN 9 DOLIN V SLOVENSKE KONJICE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, 17.20 ŠPORT, 17.25 VREME, 17.30 ŽIVLJENJE: SESALCI, ANG., SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PIKIJEVE GLASBENE DOGODIVŠČINE, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME 19.45 ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 20.30 20 LET SLOVENIJE: OSAMOSVOJITVENA VLADA, 22.00 ODMEVI, 22.35 KULTURA, 22.45 ŠPORT, 22.50 VREME. 23.00 GLOBUS, 23.30 GLASBENI VEČER, 0.45 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL
PONEDELJEK, 20.06.2011, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.30 SOBOTNO POPOLDNE, 15.40 UMETNOST IGRE, 16.05 SLOVENSKI UTRINKI, 16.35 POSEBNA PONUDBA, 17.00 KAJAK KANU: SVETOVNI POKAL - SPUST, 17.30 STARŠI V MANJŠINI (I.), ANG. NAD., 18.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.30 PRVI IN DRUGI, 18.55 IMPRO TV: BOŠTJAN GORENC IN ANA MARIJA MITIĆ, 19.30 UNIVERZA, 20.00 PEKLENSKI IZBOR, 20.45 ŽIVLJENJE S SOVRAŽNIKOM: NOV ZAČETEK, DOK. SER., 21.40 KNJIGA MENE BRIGA: MARGIT DE MOOR: VIRTUOZ, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.40 NARAVNOST V SRCE, KAN. FILM, 0.30 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
TOREK, 21.06.2011, I. SPORED TVS
6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 HI KONJIČEK HIJA-HI, OTR. ODD., 10.25 BINE: ZDRAVO ŽIVLJENJE, LUTK. NAN., 10.45 RIBIČ PEPE: PISANA BRAZILIJA, 11.00 SINJE NEBO, NORV. NAD., 11.55 DRUŽINSKE ZGODBE, 13.00, POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLOBUS, 14.00 BABILON.TV: SMETI, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA. 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.10 ZLATKO ZAKLADKO, 16.25 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, 17.20 ŠPORT, 17.25 VREME, 17.30 MEJE MOJEGA JEZIKA NISO MEJE MOJEGA SVETA, DUH NI NIKOLI GLUH, DOK. ODD., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 18.20 MINUTE ZA JEZIK. 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 PRIMER ZA PRIJATELJE: POBEG, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 SODOBNA DRUŽINA I., AM. NAD., 20.30 20 LET SLOVENIJE: MILAN KUČAN, PORTRET, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PRAVA IDEJA!, 23.30 ŽIVLJENJE S SOVRAŽNIKOM: NOV ZAČETEK, DOK. SER., 0.25 MEJE MOJEGA JEZIKA NISO MEJE MOJEGA SVETA: DUH NI NIKOLI GLUH, DOK. ODD., 0.55 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL 
TOREK, 21.06.2011, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.30 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK, 15.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 16.15 NA LEPŠE, 16.40 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.10 GLASNIK, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 ZEMLJA V KRČIH: METEORIT, KI JE USTVARIL DINOZAVRE, DOK. SER., 19.10 TRANZISTOR, 20.00 TRIKOTNIK HD, 20.30 DUHOVNI UTRIP, 20.45 DEDIŠČINA EVROPE: ŠAGRINOVA KOŽA, FR. FILM, 22.25 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.20 VOJNA PROTI DROGAM, DOK. FILM, 1.20 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SREDA, 22.06.2011, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 KLJUKEC S STREHE, RIS., 10.35 ZLATKO ZAKLADKO: RDEČE ČEŠNJE RADA JEM, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.50 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 11.25 20 LET SLOVENIJE: MILAN KUČAN, PORTRET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TEDNIK, 13.45 TRIKOTNIK HD, 14.20 BUTAN - DEŽELA GRMEČEGA ZMAJA, DOK. ODD., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.50 PUJSA PEPA, RIS., 15.55 KRAVICA KATKA: ČEZ DRN IN STRN, RIS., 16.05 RISANKA, 16.15 POD KLOBUKOM: LUTKE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, 17.20 ŠPORT, VREME, 17.30 ZDRAVJE V EVROPI: NOREC V NAŠI SOSESKI, DOK. SER., 18.25 RISANKA, 18.30 MUSTI: ZAKLAD NA DNU MORJA, RIS., 18.35 ROLI POLI OLI: V DVOJE SKOZ ŠPAS IN DOLGČAS, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 RESNICA O MOŠKIH, DAN. FILM, 21.30 MARTIN TURK: IZLET, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, 22.35 KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OMIZJE, 0.15 ZDRAVJE V EVROPI: NOREC V NAŠI SOSESKI, DOK. SER., 1.05 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL
SREDA, 22.06.2011, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 13.00 HEROJI ZA VSE ČASE, 14.15 5. SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV SLOVENIJE: GŠ GORNJA RADGONA, 14.55 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 15.30 TRANZISTOR, 16.10 KNJIGA MENE BRIGA, 16.30 SLEDI, 16.55 DUHOVNI UTRIP, 17.10 MOSTOVI – HIDAK, 17.40 ČRNO-BELI ČASI, 18.00 ŽIVLJENJE: SESALCI, ANG. SER., 18.55 PEKLENSKI IZBOR, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 20 LET SLOVENIJE: KORAK PRED DRUGIMI, PORTRET: DR. JOŽE PUČNIK, DOK. FILM, 20.55 BELA, MODRA, RDEČA, DOK.FELJTON, 21.20 MOŽ, KI JE PREMAGAL AMAZONKO, DOK. FILM, 23.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA: JAZZ KAMP KRANJ 2009, 0.00 ZABAVNI INFOKANAL
  * * *
ČETRTEK, 23.06.2011, I. SPORED TVS
6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI, LUTK. NAN., 10.35 POD KLOBUKOM: LUTKE, 11.20 20 LET SLOVENIJE: OSAMOSVOJITVENA VLADA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OMIZJE, 14.30 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PRIHAJA NODI, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.05 POPRAVNI DOM ZA STARŠE, KRATKI FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, 17.20 ŠPORT, VREME, 17.30 OBREDJA: OCEANIJA IN TIHOMORSKI OGNJENI OBROČ, DOK. SER., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 DANICA IN PRIJATELJI: DANICA IN MIŠI, RIS. 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 KRESNIK, 0.10 IVO BREŠAN: HUDIČ NA FILOZOFSKI FAKULTETI, TV PRIREDBA PREDSTAVE MGL, 2.20 GLOBUS, 2.50 DNEVNIK, 3.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.55 INFOKANAL
ČETRTEK, 23.06.2011, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 13.00 MOZARTINE – PRIMOŽ ZALAZNIK, SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN GÜNTER PICHLER, 14.40 ZEMLJA V KRČIH: METEORIT, KI JE USTVARIL DINOZAVRE, DOK. SER., 15.30 UGRIZNIMO ZNANOST: PARADOKSI V FIZIKI, 15.55 EVROPSKI MAGAZIN, 16.25 POMAGAJMO SI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: PEK, 18.00 JUNAK NAŠEGA ČASA, RUS. NAD., 19.00 GLASBENA ODDAJA, 20.00 PRI STRICU IDRIZU, BOS. FILM, 21.30 ZDRAVNIČIN DNEVNIK, MOŠKI SO NAJBOLJŠE ZDRAVILO: ROMANTIČNO, TRIJE MOŠKI NA LOVU ZA ZAJKLJO, NEMŠ. NAD., 22.25 ČAS NEVARNEGA ŽIVLJENJA, DOK. FILM, 23.15 BREZUPNI ROMANTIKI, ANG. NAD., 0.15 ZABAVNI INFOKANAL

20 let je, odkar je dom slovenstva postala samostojna in mednarodno priznana država. Med številnimi slovesnostmi, ki zaznamujejo jubilejno leto, bo ena posvečena srečanju s Slovenci, ki živijo po svetu. Srečali se bomo z rojaki, ki jih od Slovenije ločujejo kilometri, države in celine. 
Na pobudo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu bo Ljubljana 1. julija 2011 domovanje vsega, na kar smo Slovenci doma in po svetu ponosni. Ulice in trgi v starem mestnem jedru bodo zaživeli s stojnicami različnih organizacij in društev, z vrhunsko ponudbo slovenskih kulinaričnih dobrot in z nastopi glasbenih, folklornih in gledaliških skupin, ki slovensko kulturo ohranjajo in razvijajo tudi daleč izven naših meja. 
Ta dan bo Ljubljana živela za to srečevanje, za praznovanje slovenske kulture. Za pripovedi, pesmi, misli in sanje od daleč in blizu. Med 10. in 20. uro se bodo na odrih na Mestnem in Pogačarjevem trgu med drugimi predstavili koroška rokerska skupina Bališ, skupina BK evolution iz Beneške Slovenije, orkester, pevski zbori, plesne ter gledališke skupine iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva.
Praznični dan, namenjen prav vsem Slovencem, se bo zvečer v velikem slogu zaključil na Prešernovem trgu, kjer se bo odvila osrednja slovesnost. Po pozdravnih nagovorih bo sledil multimedijski nastop Sounds of Slovenia/Sozvočja Slovenije, ki pod umetniškim vodstvom harmonikarja in skladatelja Janeza Dovča predstavlja slovensko ljudsko izročilo v sodobnih in živih priredbah. Za to posebno priložnost se bo stalni zasedbi Sounds of Slovenia, ki jo sestavljajo izjemni slovenski glasbeniki in glasbenice, kot so Anja Bukovec, Tinkara Kovač, Eva Hren, Brina Vogelnik in Irena Preda, pridružil tudi vrhunski operni pevec Juan Vasle ter združeni izseljenski in zamejski pevski zbori.
Dobrodošli vsi, da obudimo stara in sklenemo nova prijateljstva. Da slišimo napeve, ki so nas bodrili nekdaj, in besede, ki nam bodo vlile upanje v jutrišnji dan, tukaj in sedaj... Dobrodošli doma!
www.dobrodoslidoma.si
info@dobrodoslidoma.si