—'— * . .....* ' , --------. * PTTBTJJ8HZD AID DISTRIBUTED UNDER P REMIT (Ho. (56) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBER % 1917, PI TILE AT THE POST OFFICE of Kiw York, f.T. By Older of the President * A. B. Bnrleso li, Postmaster General Največji slovenski dnevnik v Ksdtn jenih državah Velja sa vm leto Za pol leta 94.00 $2.90 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Jht Largest Slovenian Daily ^ * in the United States Issued Every Day Except 8undays and Legal Holidays 1 ' * 75.000 Readers -> _ TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, tinder the Act M Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT« VOLUME XXVU. — LETNIK XXVIL i NO 245 — fiTEV. 245. NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 18, lM9. — SOBOTA, 18. OKTOBRA, 1919. STAVKA PREMOGARJEV JE BAJE PREPREČENA DELAVSKI TAJNIK WILSON KOT POSREDOVALEC SE POSVE TUJE Z DELODAJALCI TER ZASTOPNIKI DELAVCEV. — STRANKI SE NISTA MOGLI SPORAZUMETI. Washington, I). C., 17. oktobra. — Vsled tega. k^r je bil delavski tajnik Wilson že preje večkrat uspešen, da je dovedel do dr.go vorov v prfmofovni industriji. se tukaj splošno domneva, da bo im«*la konferena, ki vrii danes med zastopniki premogarjev ter .».l.xiajalri, za po*le«lM-o preklieanje poziva na stavko ki naj l»i so prk'ela dne 1. novembra. Na konferenci bo razpravjal tajnik Wilson o spor« z John L. l^wiiu»m. pred»edriikom United Mine Workers o^ America ter T. T. Brew wterjem, predsednikom Coal Operators Association. i .lasi se- da je ze pripravil načrt, katerega bo pnniulil obema k<*t t«in.lj uravnav* Premojrarji in delodajalci se pred kratkim niso mogli sporazumeti glede zahtev na sestanku, ki se je vršil v Philadlephiji. V onem .mmi vo zahtevali pi-enw>garji šestdesetodstotno povišanje plače, C-urni delavnik in petdnevni teden. Prepričanje, da bo delavski tajnik Wilson uspeš« v posredovp-i. ,ti, lem« Iji na načinu, kako se je lotil preteče stavke v maju 1. 1907. V onem času »o zapletili premogarji v premogovnikih mehkega pre Ml«.ga centralne Pen n sylvan i je k stavko, ki bi pomenila veliko nesrečo /a vojne industrije. Delavski tajnik je sklical konferenco v Washington, predlož.l dogovor ter prosil, naj se ga predloži konferenci premogarjev v Du Itois. Pa. Dogovor je bil na tej konvenciji odobren. Na »ličen način je tudi dosegel dogovor med delodajalci in pre-rnogarji v Alabamv in sicer istega leta. MNENJE PROFESORJA SUMNIKARS« ŠTRAJK -EDVARDA MEYER-JA V GREATER NEW YORKU MIROVNA POGODBA IN INDUSTRIJALNA NJE ODOBRENJE Profesor Mejer je pojasnil napa- Tovarnarji varajo javnost glede ke katere je napravila Nemčija pretečih vprašanj, ki so prizadeta pred vojno in tekom vojne. pri tej stavki. KONFERENCA NEVTRALCI IN'BLOKADA LENIN« V BERLINU JE BILA OBJAVLJENA POSLANICA NAJVlSfE-OA S VRT A, KI PROSI NEVTRALCK, NAJ SR PRIDRUŽIJO BLO KADI PROTI LENINU — RUSIJA NAJ BO ČISTO ZABLOKI- RANA. London, Anglija, 17. oktobra. — Besedilo poslanice najvišjega Berlin, Nemčija. 17. oktobra.— V odgovor na napade, ki so bi-T oliko hvalisana organizacija i i objavljeui v židovskem £dor-. Nemčije se je tekom vojne popol-'ning Journal in ki se t oče jo slam-nomila na svoj predlog. topiti pred stavkarji. V. Aron-j visokih zmožnosti, dosegli veliko -.»ein. predsednik tovarnarjev, jej \eč kot smo bili v stanu doseči tine 10. oktobra izjavil, da je pri- j mi s svojo organizacijo. pravljen stopiti pred zborovanje j Profesor Meyer je dostavil, de jstavkarjev ter debatirati o zalite-1 prekaša polom Nemčije vse kata- vali, katere bodo predložili urad strofe v zgodovini, celo pade« niki unije. hartage in Aten. Ta predlog je unija sprejela v j Profesor Mever je izpremenil ugotovilo, izdanem ua časopisje, svoj ton. Bil je izuienjalni profe-! z dne 12. oktobra ter v posebnem sor na Harvard vseučilišču pred pismu na zvezo tovarnarjev z dne številnimi leti Pozneje pa je na-'14. oktobra. padel Harvard vseučilišče v ne kem članku y "Vossisehe Zei-tung", v katerem se je glasilo med drugim : — Harvard vseučilišče je pre- V-ujuvi^ katero so objavili tovarnarji v židovskem listu dne 15.. oktobra, se niti ne omenja te po-I nudbe, da hočejo deloda jalei nastopiti pred stavkarji. vzelo novo vodilno ulogo v proti-i Mesto tega so delodajalci izja- ueniški agitaciji, poti pretvezo U »*», da j<* stavko povzročila ma- nevtralnosti je preklicalo nemška >nkostna manjšina radikalcev, . . v..... . . .. .. . . - .. . r".predavanja, a francoski profesor- Jt-esar pa tovarnarji sami ne vrja- k;itero he valu Nemeijo, naj se vdelezi blokade Rusije in kotj*. v , _ _ , ... . L««;« . J' so pravtako dobrodošli kot ja- "««*Jo. lierlmer Tageblatt ter ponatisnjeno v TheJ^^. Zborovanja, ki so se tikala splo- kaze, da so bile povabljene švedska, Norveška, Ho j j ^^ ^ jp ^ lane stavke, so bila javna in do- ^.v:,.. — ^ —— t!al profpsor Maver knjipo y ka.jstopna časopisju. je bilo nltjavlj^n Ikady Herald", laudska. I>ansk bia in Venezuela, ševiško Ruaijo. Tozadevne r»«lre«lbe naj bi obstajale v naslednjem: 1. Nobena ladija ne *me dobiti dovoljenja, da <>dpluje v ru->ko boljacviako pmtaniiče in nobena ladija ne sme priti v pristani-m*a teh driav. ' 'J — Mične oddrebe nij »e sprejme z ozirom na vse blago, ki bi odšlo v Rusijo po kaki drugi poti. :t — Potni listi naj bodo zanikani vsem oaebam. ki odhajajo v »K.ljM-viika pristanišča ali prihajajo iz njih. Posamezne izjeme ko iahko uveljavi t dogovoru z zavezniki. 4. — Uveljavljene bodo odredbe, da se prepreM bankam dovoljevanje kreditov za trgovska podjetja v boljševišl.i Rusiji. :». — Vsaka vlada naj prepove svojim državljanom postni ali brz«»javni stik z boljieviiko Rusijo. S tem je prišlo do mednarodne intervencije proti ruskim bol.u sevikotu iu najbri tudi do konca slave Trockija in Lenina. rišk« Španska, hiviea. Mehika. Chile, Argentina. Colom naj napote svoje državljane, da ne trgujejo z l>olj!leri ^ napadel predsednika Wil-1 V CooI>er l nion in treh drugih i sr. na ter trdil, da mehkužijo ame- -velikih dvoranah je bila navzoča šolske učiteljice mladino. .Pretežna večina slamnikarjev in __{glasovanje za stavko je bilo so- ! glasno. Vsa ugotovila glede stavke, ki {pravijo, da so slednjo vprizorili elani manjšine, predstavljajo vsled tega neosnovano govorico, s katero se hoče namenoma napačno predstaviti eelo zadevo. PREDSEDNIKU SE - VRAČA ZDRAVJE ENFORCMENT POSTAVA IA sa., ki prosi predsednika, naj v*.-tira postavo. Nadalje ko bili pri- DDI PCM DDIUnUIVII,loženi izvMli Pravnih zastopnikov rnl Utrli » llAf Urll^U »'^•'j«''^. med njimi i^vid Elihu l»ta, ki pravi, da je bila storjena pivovarnarjem velika krivica, ker ni konpres dopustil, da bi po-t« kel rok. ki je bil dan. pivovarnarjem, da likvidirajo svoje posle. JastičM department ne more pred pridelkom prihodnjega tedna po ved&ti svojega mnenja. Waakia^ton, D. C^ 17. okt. — Prohibicijska enforement postavu je bila poslana v Belo hišo včera> |M>poldne ter jo je oil tam takoj odnesel v j ust ič ni department tajnik predsednika, Tumulty. Gene-rndni pravdnik Palmer je dobil nalog, naj pore svoje mnenje glede ustavnosti te poatave. To se .ie agodilotia proinjo pmlvdnika Wilsona. V justičnera departmentu je bila postava izročene pomožnemu državnemu pravd niku William frieraonu, ki ima t rokah vse pro-kibiegake zadeve departmenta. Glasilo se jef da ne more oddati justutai depertment svojega mne-j ion naslednjega Oteklina je skoraj popolnoma izginila. Mnenje ugodnega zdravniškega izvedenca. BERLINU MANJKA ŽIVIL IN KURIVA V Berlinu štrajkajo občinski uradniki. — Pravilna razdelitev potrebščin je nemogoča. Izmenjava mirovnih pogodb med zavezniki in nemško vlado je od - godena za nedoločen čas. ROCKEFELLERJEVA IZJAVA ZA KOLEKTIVNO POGAJANJE JE POMAGALA DELAVCEM. — BABUCH JE ZBOLEL. — SOD- Panz, Francija 16 oktobra. - mK GARY JE ODŠEL. _ KDO NAJ ZASTOPA DELAVCE9 Formalna ratifikacija miro\ne * pogodbe z Nemčijo, s čemur naj . bi postala pravoinočna. se ne bo Washington, D. C., 17. oktobra. — Vsled nastopa sodnika K. vršila ta teden, kot je bilo priča T. Garvja ter javne izjave mladega Roekefellerja, da je za kolck- kovati. Tak« je objavila ameri- tivno podajanje, so pričela danes krožiti dobro titemeljena poro- ska delegacija na mirovni konfe- -Ua da se bo industrijalua konferenca v kratkem udala zahtevaj renči. Ta ratifikacija je odgodena n? ^laveev ter se ^^zela za definicijo dela glede kolektivnega posto-ne niso zaposlene v dotični industriji, to je unijski Iffil ClfT POPA I AM 1!S Mladi John D. Rekefeller je imel zifačilen govor, v katerem AULLKI c rUliHJAllJU izjavil, da je popolnoma za definicijo kolektivnih pogajanj, odo- --breno od unijskih voditeljev. Po tri ure trajajoči debati niso Govor Roekefellerja je bil na gotovih mestih dosti radikalen, prišli zboroval« do nikakega sa- ,la je vsakemu ugajal. kij neka. — Seja odgodena. , . __• — Vspričo razvoja industrij kot so danes, — je rekel, — je Washington, D. C, 16 okt _ g itova stvar, da bo ppšla progresivna evolucija od avtokratične. Danes se je vnela na narodni in- Posamezne kontrole od strani kapitala, dela ali države do demok*nti-clustrijalni konferenci velika de- zirane, kooperativne kontrole od strani vseh treh. bata, ki je trajala več kot tri ure. Celo gibanje je revolucij on arno. To, kar je osnovno, je ideja Slo se je za sprejem resolucije, ki zastopstva in ta ideja mora najti izraza v oblikah, ki ji bodo naj-priznava delavcem pravico kolek-' boljše služile in soglasno s pogoji, silami in časi kot so dejanski. t.vnega pogajanja. Roekefellerja so poslušali delegati z veliko napetostjo in ko je " Debata ni bila zaključena. Kon , - , - , - , , A . , , , , končal, je bil deležen aplavza, katerega je vodila delavska skupi ur.. forenca je bila odgodena ob pol-šestih zvečer. Zastopniki delavstva so izjavili, tla bodo zapustili konferenco, če* se bo kapitalistom posrečilo spraviti resolucijo nazaj k odbo-ni petnajsterih. 5000 AMER, VOJAKOV so jasno izjavili, da ne bodo privolili v odobrenje pogodbe, do- V * y A nflTI M Q| r7| in kler ne bo sprejeta kaka določba, I1A ruti ¥ aLLLiJU ki b0 prepre^a]a uporabo čet v ta- he namene. Resolucija glede kolektivnega Benatoirji 50 odločno Proti temu' ^^ pogajanja določa, naj imajo de ^ bi vla(ia P^j«^ ^ nadaljne - D^ABUB P08ttJATVB V - lavci pravico pogajati se z delo- ®cte v Bvr0P°- poi Ma Mmw Torfc »H Za pol UU M, Zrn, tetrt lata aa Za pol lota Za Evropo i NOV Now I/jvib najboljših kapitalov, katere bo imel na razpolago v vojni proti civiliziranim deželam. Leta 1898, ko je kajzer ot&Eal Carigrad, se j je glasilo, da je prestopil on s celim svojim sprenrstvqm k mohame-ianski veri m da bo po svojem povratku v Nemčijo pričel širiti mo-fcamedansko vero v dotedaj krščanski Nemčiji. • Pred nekako petimi leti so pozdravljali mohamedanski duhov-(niki Viljema kot *'Nuhib ul Islam" ah človeka, ki dobro želi mo-hamedanstvn. Ta naslov podeli lahko sultan kateremukoli, ki ljubi mohamedanstvo. Kari Nenfeld, neki nemški trgovec, ki je dobro poznal moha-medanee in njih vero, je v onem času prpovedoval mohamedancem. PETE1 ZGAGI Neka ameriška knjigarna je začela razpošiljati slike vou der Goltza, ki rog o vil i ob Baltiku. Le škoda da je to slika maršala Golaža, organizatorja turške Jugoslovanska ia =© Karol. Jednofa • LAt NARODA C-Volco of tho Poopto**.) dar except Bumlar« Subscription yoorty |M|. AtfvMmMirt « armade, ki je že leta 1916 umrl H"2 da je kajz?.* veliki kalif evropskih mohamedancev, namreč namest- 7it trebušnim tifusom, nik Mohameda in da je njegov namen, ko je napovedal evropskim • * * * narodom vojno, oprostiti Evropo krščanskega zatiranja. , Španski kralj Alfons bo obiskal Šejk ul Islam razlaga sultanu Koran in mohamedanske tradi-'1,iiriz in London. Morda se bo Šel Ustanovljena leta 1898 - lahorporiruu leta 1909. Glavni urad v ELY, MINNJ Prodaodolk: MIHAEL *OVA> _ Podpredsednik: LOLTI8 BALA NT •LAVNI ORADNIKli NSEK. podpUa tn oMbnoetl oo no prtoMaM^ aaj oo blaaoToU potUJatl po Money Ordar. kraM naročnikov prosimo, da ao nam tadl umu! aa hitreje najdomo naalormaa. "O L A a NAHOD A* ju m Borouca o« Manhattan. Nov ZIM wl % Nemčija in duh pogroma Nova orijentacija strokovnih organizacij boa SSL, Contmtnik, K. eijc, kajti siiitan j » načelnik mohamedanske vere ter potomec Mo-( poslovit ? Na Španskem so baje n^kT^^Kra^raSnjreT^Kiy. Mian.*. *»««■. t hameda. Skozi tega šejk ul Islama bi najbrž prišlo vsako razkritje I postala tla presneto vroča. m—.inik J^^i«?r>'n^^-i^ttbt t.n B*aaa. m nadangelja Gabriel*. kojega dolžnost je objavljati mohamedancem * * * 1 ____ vrhovni zdravniki božje proroke. j Tri skupine na industrijalni » Ototoj^ m*«*, ** Vsled tega je nemogoče. da bi proglasil sultan mobamedanskim kogferenei so enega in istega IOHnQOUSsj. __ , .11 ajNTWUNY MOTZ, Hll An M. Bo. Ckleaao, UL profetom človeka, ki se ne zanima za moliamedansko vero in ki ni;omenja. — vsaka teli sknpin na (VAN VABOOA. HM Natrona Allay Fittabox«*. T*. izvršil nik-ikili mohamedanskih verskih obredov ™reč misli, da je njeno mnenje POROTNIKI: . .i;nn QMXXJ2 I. PORENTA. bon IT«, Black Diamond. Waa*. _ j ttlino piaAO. Leonard rlabodnhc. boa 4«o. my MtnmT * * IOHN IUJPN1K- a. tU bom M. Export. Pa. Mutci so zelo inteligentni - joskrh PLAUT«. Jr. 4I1-7U^SlhSSTB* pravi nek profesor. Duiuta. Minn. 1 ' .... MATT POGOR1 W. Madiaon St. Boom IM CkiaacA UL Bog ve. kaj mislijo mutci o. ZDRUŽEVALNI ODBOFP^ 1 profesorjih? RTOOt* pebdan. com at. cuir ave., ne cieveilm«. oate. _ ♦ . 4464 ^hinton Street, Denver. t * 3RBGO« HHlSČAK. «07-sta At*.. Johctown. _ Kakor je svetovna vojna zelo vplivala na delavske strokovne! Čudna matematična formula. J^dllotlno cUjrtlo. nf AW nahoda. Širjenj - duha pogroma v X. mčiji je razvidno iz nekega član 'organizacije in delavske življenske razmere, smo danes vendar pre-; o ^ «» - o -L n -L o 4- o + o 4 ; Vse stvari tikajo* se uradnih za«iev kakor tudi denar«« posiijatv. naj .e poka. k, ? • 11 i »red k:; t i. int objHvlj,,, v "Berliner Tageblatt". v enen, r.agali velik kos gorja. Militarizem je razdrt s svojo okrutn^tjo o + o -f,o 4- o + o -J- 0 + o odJra^t^ TŠL n^iK^ lil.-.-.1,nI li%»«v V NVmčiji. V i-.u .'^u ^ jrlasi, da Nemškr, »uednarodne vezi proletarijata, ker se je bal, da bi utegnil združe-11J.... Wilsonovih točk.. ^^^rva^K^oi^TJJnot, t .... v. • 1 ... ■» » stnn T i \ 1T JednoU se priporota vsem Juso«lovanom ta obilen pri. iiiij..;iiia -- mi . t« 11 klerikalci n.- vodi le organizirane kam pa- m proletariat preprečiti zločinsko pobijanje m predrzne imperija- ■ * okrc«^«oo°..oo ^tristoti^*'d«^jnal) C°n8Te88'' ,e8tTtch v bla*aJ"i l,n* j »a i j j < , k«, i- II nt.cii J ;.!atiti neiifike državljane židovske Vere, tem- lističlie nakane kapitalizma, ki je vse vojlio gospodarstvo uredil V Dak0tl se Z1'' 'P^ala že nad poldrugi mlljolT dolarjev.njednota^t^e okrugT rt^nTh^lanov ir oblastim posrečilo preprečiti lin- 3 tisofi otrok v Mladinskem oddelku. Društva Jed not tj, se nahajajo po raznih slevenskilh naselbinah. Tam kjer Jih •i. V,^r!pcrotamo vstanovitev novih. Kdor eU postaU flan. naj se pri tuj- Navsezadnje smo se vendar za- b,J'žiie^a druStVa J- a K. J. 1 Za vstanovitev novih društev « pu obrnite na V.^ vojna bremena, vsi vojni dolgovi, ki jih je kapitalistični!^ Wižati jobi -------- - —Ut4ni^ Xovo ?ruStvo se lahko vstanovl 2 8 ^ ^ cian-.cami. loveeanstva. Dogodki na Reki \t-i da i, L i n pii* oiov. i. ki s. skrivajo pod plašč domoljubja, tuko. da je izšel kljub porazu na eni strani in zmagi na dmgi stra-(i 1-elo /ii-ov njr.jo telesi........... in umor. ' Berliner Tageblatt " je nl vendar na obeh straneh kot — zmagovalec. ,^anje. jioitalisnil neki članek i/ '* Freiheii **. organa neodvisnih soeijali-stov, v katerem >e .lalutjti seznam različnih junkerskih in reakci- »oiusnuh «»r^.«*iiztici". .. š„ ,jo »..t^.ts,v«. Te organizacije del* napravil na obeh straneh med vojno, je naložila pariška kon- * „ * jo roka v rok. s u,ko*va..im "Od^kom lj.uisko prosvitijenje"'.; fereuea — narodom. In če posamezne države tudi odpišejo nekaj! Čimbolj preiskujejo vzroke dra-< Vise s., pre: i Židovska ljudska zborovanj« in povsod se deli pa m- vojnega dobička kapitalistom, izgube ti le majhen del, ker svojcem je, tem dražja postajajo ži '-Corriere delle Sera" imenuje' fl. t. m l»-ta'ld v liertinu, k j« vojn* dejiartiu'-ut odobril mi "Odseka za ljudsko prosvitijenje m otvm jenje rekrutaeijske t,alll ue ostaja drugega, kakor da se opremo na svojo lastno moc, na . • . ... , . . , , , , , i. moramo imeti sveto »io\orniK j» SV0Je organizacije, s katerimi bomo tekom dobe, ke" so se tako lepo ... ,___„ :: i.: ' j ni mir, signore, potem sel« razvile, blagodejno vplivali na razvoj socijalnogospodarskih raz" I .all,0,ri0 k«ii ogrožali U d iMb.ral le /:,. c-l.;ive aut'seiiiiste Tako ;je bila organizirana ^^ organizacija> & popolnejša in temeljitejša po prepriča-1' - kot pravi ** !• rfih«*it minister ve za dejstvu, da bo ta rek rotacijski * je, ali naj kronski svet zavzame j stališče napram kabinetni krizi ali ra bo napram režimu. Ureditev valute redna "po^irutju Mraaia Neodvisni listi ojMizarjaj« nadalje M Aejatrt, «la ima proti-scmilKka pr*»i»a^a iida na r;i/fn»l;ifo obilna finančna sredstva. .Jas-10 J*'» pravil ist, d.1 so /.a cel itn načrtom luojročnt interesi. Velika Množina pamflel«iv in driifrth tiskovin kroži po deželi. Herliiicf Tatr*-I.|»tt " je priobčil d»-l b.*>»e»lila nekefra takega nju, nego je danes, je predpogoj pri našem boju, edino sredstvo, da j y nt>kera elevelandskem listu si olajšamo življenske pogoje in da se tudi zuspehom upremo pre p. Vse polno o-Iasov slovenskih ja„,ka burzuVzij^vsied reSke po- n]]~ u^VscinalJišli "drkidae\)«» 11 »—711 pm 11 i»Vnpii("nniii »H n 'a m vsnV dan lioli crftzi t ;'"'nvi-i'v ki sv«'tliieio I ilideni. K>. .... 1. „„.. t _____- za sklicanje kronskega sveta. "Avanti" izjavlja, da stoji itali- lcli bul žui j it l pl 110« /elu /.a sle.frii i«- bil in./, [lodpisa t» r je bil dan na pošto v Ham-Vle«l drntnui s«' t'lasi; n formacij«*, da so zave/uiki, to je m«'dnarOilui in'joiiov mark, da podkupijo naše mirovne po da spivjsiuii io si a moteli mir. Eden teh Ži«lov l»a sled nji* : poro iti ti veselo v«.sl. da sem postal preko To pouieni, da je ta »lilija prodala našo de- : drznemu izkoriščanju, ki nam vsak dan bolj grozi trgovcev, ki svetujejo ljudem, Frva naloga naših bojev je demokratična uredba naše države, j ""j pri njih kupijo potrebščine, Že danes opažamo, da se zbira v državi neka gospoda, ki hoče uve-^ t ere nameravajo poslati v stari..... , , __ . _ . -• kraj. Prodajajo pod geslom "\si je izjavil v Te m psu . da se bo sti absolutistične razmere. Namesto da bi se uredili notranji odno-i ■» •> , . „ . . . /a tuzno domovino , ne pride jnn vdelezil kronskega svetil samo s ofnn^o* rta ([(>. J * ___ "Politika" poroča: Finančno ministrstvo je skl-i bune izven zakona. List poroča, prepreči uvoz kronskih baukov-da je bil Turati kot zastopnik so-'cev i/, inozemstva, cijalistov tudi povabljen. Turt»ti SpIVJIlU v t/dali mi e, ki so w Žldj. sal svojrinu silili • V stanu Min bogat iifiž. 1. »U). šnji v državi v demokratičnem zmislu, se pripravlja atentat na J]a mise, da hi (laH -y/ yyQ]Q potrdilom stranke, mokratizem od strani jugoslovanske buržoazije. Zato že danes op o Raj brezplačno v dober Nesporazum meil Tittonijem in '.arjamo na občinske volitve, ki se utegnejo vršiti že letos in pre v j n.tmt.n j Nittijem se je poostril.'Kakor po- OU,000,000 m;*rk. Te > t vari. - • prav .nlhora Itn sera nadalje "Tugeblatt", — norijo preveč očivi«liio v-- znake t»":aznosti. Kt.inb temu pa ne bomo v stanu «lol-•_'<» boriti *' -»roti tela 1 le z zanii-evanjeiu iu Ironijo. V 1 tad j: J j 11 i zdaj "Iterhner Ta^eblalta4' najdemo poročilo o tajni s«* j i ekarkti ki >»e je vriiL ju Ob tej p>'diki je tnb'B nik koiiservitivue sh.mke, poka/.al dva krepeljra i/, trdega gumija 1» r rel ■!, »ia Malic eden teh Hf» mark, drugi jia 20 mark. — To je luijboljš * u najl"p>e oro/je t»oju proti Židom, — je rekel ta govornik llostavil j« da je tovarna, ki izdeluje te krepeljee, obljubil;., da jih bo prodajala le • zanesljivim" osebam. — to je takim, ki so \ stanu dokazati, da so v zvezi z anti-semitskim gibanjem. Čeprav nismo :nkaki anti se m it i, tiči vendar v vsaki anti- tako tudi na volitve v ustavni zbor drugo leto. Od izida teh volitev i bo precej odvisno, kakšno ustavo dobimo. č*e bo strokovno in politično organizirano delavstvo takrat na »> svojem taestu. tedaj smemo tudi upati, da se v kratkem približamo 1 socijalnemu napredku v drugih državah, če pa takrat zanemarimo priliko, nits bo dolgo tlačil jugoslovanski kapital bolj nego prej tuji. V ta namen se mora organizirano delavstvo že danes pripravljati na ta boj. r«n'a "Giornale d'ltalia''. Plačano rodoljubje nosi velike obresti. * - * Jauh pobira za nato ni medi-e ne. S tistimi štirimi eenti od funta, ki so že vnaprej sambogvegam Ker se zamena vseh kronskih bankovcev, ki se sedaj nahajajo v prometu, ne more izvršiti na enkrat, prevladuje mnenje, da bo najbolje, ako se potegnejo iz pr »- meta najprej veliki bankovci od name- 1(RX) in ]00 krcm_ rentira rava Tittoui odstopiti. ' Keeolo", dolži Ni t ti je ve nasprotnike, da so Zu /a,,ieno teb bankovcev ima , podpirali D'Annunzijevo pobuno *minister v Belgradu za da bi vrgli ministrstvo. okoli 000 milijonov državnih di ! — V Lugann SO častniki iti narjev. dijaki demonstrirali za D'Anun- Vsega skupaj so natiskali do zija ter se pri tem spopadli s so- sedaj v Parizu, v Zagrebu in v ....... „ , eijalisti. Aretiranih je bilo pri- l»ragi že eno milijardo dinarjev. namenjeni, bi bilo mogoče preskr- kj^no 40 oseb Koliko važnih vprašanj imamo, na katera se le redko spomni-|Y,otj Vf v neki berlinski šoli. zmed govornikov, prejšnji narodni taj- ,-se slovenske bolnišniee s eu- O, -.eka za ljudsko prosvitijenje*', „tQ. Doslej je bila naša pozornost posvečena večinoma mezdnim fanjem in hato. vprašanjem. Naravno je bilo to, ker so bile za nas življenske raz- * * * mere kritične. Danes pa Še bolj silijo v ospredje druga vprašanja, j V Ameriki se je nenadoma po-na katera sicer nismo pozabili, a jih nismo tako cesto naglasa'i ka- 'javil profesor, ki predrzno trdi. kor bi zaslužna. • ,ia bo v najkrajšem času odpoio Če iioemo res dvigniti socijalni položaj delavstva, nikakor ne ival na . zadošča, da se borimo edino za boljše mezde. S tem današnjem dru ' s P,j neko zdravo jtnln*. kajti staja resnica je, da ima vimo delavcu sigurno eksistenco, dokler dela in zadostno preskrbo ;svetijenje ge tega tako odloč- Afjenzia Štefani ^'ka si\;tr na s\eiii svoj vzrok. Mednarodni židovski kapital, ob- če ne more delati, če oboli ali onemore. stoječ i/ velikih /id<»\ -k n fnaiu nikov. ki mi nagromadili velikan Vse tc stvari moremo doseči le, ako imamo dovolj direktnega H> piTiii../,. J a. u-r > sinjimi posojili v.sle j tega tudi upi i v ali na voliva n?; ču-ažbo in državo. Kar je pri nas z delavskim varstvom, s socijalnhn zavarova- Predvsem se n.ora določiti raz- poroea: merje. v katerem se bodo zainc- — V inozemskih listih razšir-1 njavale krone za dinarje. Razmei-jena vest, - j^raia za kinematograf. no ne povedal, bi gotovo vsi mi- širi svoje gospodstvo na to. sedaj kurz' slili. da bo šel s podmorskim čol- na ono točko jugoslovanske obale.1 - nom na pot. Trdovratna želja, razviti italijan- * m * sko zastavo na našem ozemlju, ne (NAJVIŠJI SVET JE POSLAL Cleopatri pripisuje zgodovina more imeti druge posledice, ka-j POSEBNEGA ODPOSLANCA V vse lastnosti. Posebno v ura vnem kor da bo izzvala v Jugoslovan-j BUDIMPEŠTO. oziru ni bila dosti vredna. Kljub «kem narodu ogorčen odpor ter - vsemu temu ima pa veliko zaslu- j P™«^. ^alovanja^ vredne) panZj Fl.am.ija, oktobra. _ go, ki zasenči vsa predbacivanja — Nikdar v svojem življenju krat se je gole«, ker ela vojna na migljaj tega ali onega židovskega mo-vojna -1'vno prijala njegovim načrtom). Razno Ali je postal Wilson profet? A bruha it Elkns, ki je sledil Henry Morgenthau-u kot ame r.*k» p«»si..t .k \ Tip.-i.ii in tudi mol amedanei, ki žive v tej deželi " i______" - . . , ^ , . . .. .limo> ker smo vajeni dela m boja. »lil I jo O ; .-si» leiiost • poroella i/ Egipta, da je bil predseduik Wil _____ ___M__.* ^ " aon proglašen prorokom nv>hametlanstva. Mr. El k ni je rekel: — N.tjbri je kaka pocestna množica v sv p jem razburjenju in __ občudovanju do Amerike dala !zraza mnenju, da. je predsednik PRVA SEJA LIGE HA&ODOV M iUon prert»k današnjega dne, zdi se mi nemogoče, da bi sultan1 __• proglasil prorokom k ikega člov-ka, ki ni mohamedanske vere. i Pariz, Francija, 16. oktobra. — * kovati, ker se te stranke že po naravi — če tudi sprejmejo v svoj ; .................................tU! "M........ program take točke, njim iskreno ne morejo pridiužiti. Za nas more torej biti le pot naše organizacije merodajna; z njo si moramo šele priboriti vse, z njo moramo voditi boj ?sa soci-jalne reforme in za socijalizem. To pravzaprav niti praviti ni treba, zakaj vsak, kdor le nekoliko pregleda to politično vrvenje, uvidi, da ostane slejkoprej naše geslo: boj, ljut boj, neustrašen boj je pred nami, ki se ga ne bo- Najvišji vojni svet mirovne konference je danes sklenil poslati v Budimpešto posebnega odposlan- dogodke, ki bodo škodo obema narodoma. — "Popolo d'Italia" je razpi-j sal na željo D "Aiinunzija posoji-! lo, da bi bila pesnikova armada J < Izbran je Sir George Klerk, preskrbljena z denarjem. Pesnik^'Njegova naloga bo poravnati di-j izjavlja, iTa ima moštva dovolj ference, ki so nastale zadnji čas njegova vojska da šteje v mestu'med Madžari in Rumuni. i več kot 20,000 rnož; živež zado- Solidarnost delavstva je danes nezlomljiva. To si naj zapomnijo vsi tisti, ki hočejo delavstvo oslepariti! "Delavec". LAVA JE UNIČILA RENČO. Za vrnitev vseh ujetnikov. RH^^I^^^H Mednarodni odbot Udečega stuJe za mesec dul- toda denarja križa v Ženevi je poslal, na j višje-j da primanjkuje, mu svetu dopis, v katerem poziv- Kakor poročaj lje zavezniške vlade, da puste voj- Sih mirovne konference boje, da ne ujetnike v ententnih državah bl se D'Annunzio kakor Reke po-kar najpreje domov. Tudi cc bi j lastil tudi Zadra. Kot ora m druse iz formalnih \zrokov, da tri Vaie zdravje Je vaf najboljši prljatell. Če niste zdravi, vas milijoni ne morajo razveseliti. Če ste zaprti, nervozni, če Kakor poročajo listi, se V kro- imate neprebavo, kleel želodec, dlspep- sijo, potrošite v zadevi vašega zdravja 2 centa za poštnino ter potljite svoje' Ime na Dept. F. T. 6, l_axal Medicine Co., Pittsburgh, Pa., Box 963 za brezpla&no poskušnjo slavnega Laxcarlna, (Adv.) 1Z oglasno s Korai.om, mohamedarisko sveto knjigo, je bilo H2(Zadnja ofieijelna poročila 1im,č pmrokov ali p;ofetov, med njimi Adam, izvoljenec Boga; j Washingtona glede predsedniko Abraham. pri^stHj &>%*, M«j/,-*, k. ~ j, p ugovarjal z Bogom; Je-ivega zdravstvenega stanja so Či-! 1 » ! "» .Mohamed, podanik Itoga Adam je bil prvi in sto pomirila tukajšnje kroge. Vse Mohanod *:.dnji prerok. J^- vnpnitln0t da bo sklicana v Arabski (»i*71 k i, a z« b<*edo "prorok'-' tri izraze prvi je "na najkrajSem Času prva seja Lige !>:*'. to Je človek, ki je direktno navdahnjen od Hoga. Nadaljna dva m.rodov, seveda, če jo odobri ame-i*r**a aa Ka^ul tn llursah, JLi pomenita človeka, kateremu je bila riški senat. poverjena p^nebna 11*1 log« Viljem 11 o benzol h-rnsk i. prejšnji neniiki cesar, je vzel tudi ko m* je pripravljal na svetovno Prepričan je, bd, da bodo moJiamedanaki narodi eden njego- Anglijo bo zastopal lord Eobert Cecil, Italijo pa Signor Tittoni, Speaker bo Leon Bourgeois iz Fnndje.__ Hilo, T. N., 16. oktobra. — Nova reka lave iz Mauna Loa ognje nika je že uničila eno renčo ter poškodovala drugo. Coebyi pat?u-lirajo ob široki, a počasni reki in svare prebivalee v nižjih okrajih, ee se jim lava približuje. Poročila. ki so dospela sem, pravi jo, da se je tok lave v morje u stavil. —1— zavezniške države še niso podpisale miru, n začelo takoj z nameravanim prevažanjem, naj se vsaj, začne iskati sredstev in potov, poi katerih bi se ujetiki vrnili domov. Problem o vrnitvi ujetnikov, katerih je v -ententnih državah še mnogo in so raztreseni po vseh svetovnih delih, je veliko bolj zapleten, kot pa pred časom prevoz ujetnikov iz osrednjih držav v domovino. Zato želi komitet Rdečega kriza, da se s pripravami ta-i koj začne ter da se izvoli komiai-j jo, ki se bo a tem pečala. Te na-Jredbe bi pokazale, da ententa ne želi prepustiti ujetnikov ponovnemu WMkenra Wy*nj» v POJASNILO Kadar rabite ure ali kake druge zlatnine ali prave trpežne glasne Columbia gramofone in krajske plo. see. obrnite se na vašega rojaka IVAN PAJK, 24 MAIN STREET. CONBMAUGH, Pa Dobili boste pošteno blago in se ne boste kesali za vaš denar. FX&XTE MU ?0 CENIK, , j l . 1 j . - ■ HT. AS X Alton A IP OKT 1019 Nemčija se obrača proti Iztoku sedxj lahko pošljete denar vjigoslavijo NEMČIJA NAJBRŽ NE BO SPREJELA MIROVNIH POOOJEV, KOT SO BILI DIKTIRANI V VERSAILLES. KAKORHITRO BO PRIŠLA ZOPET K MOCl — ZAVEZNIKI MORAJO STATI NA STRAŽI OB VISLI ALI PA PREPUSTITI POLJSKO DRŽAVO SOVRAŽNIKU. GUtdI urad American Bxpr*«« Piše: FRANK H. SIMONDS V preteklem letu smo slavili prvo obletnico datuma, ko je Nemčija v svoji prošnji za mir, ki naj bi se sklenil na temelju št-ri najstih točkah priznala dejstvo svojega poraza. Kmalu bomo tudi slavili obletnic0, ko je Nemčija dejanski podpisala premirje pod pogoji, ki so bili prav tako neugodni, kot oni, katere je morala spre j«-ti Francija po padcu Napoleona. Vsledtega je povsem primemo, da na kratko premotrimo razvoje zadnjega leta. Sporazum med narodi — nem°goč. pred enim letom je prevladovalo v Ameriki in tudi v gotovih krogih v Franciji in Angliji naziranje, da bo mogoče skleniti tak mir. da bo odprl pot k medsebojnemu sporazumu nitd narodi, ki so i «i •• • 1 u »ri *»«» borili med seb°j V ameriških listih in tudi včasih v angleških, je mloviK 3. a America* ,, . | ji* Eiprt-H Comparsr ln t« bilo čuti fraze "o miru sporazuma". ''sorave m tako dalje. zlji za Dotvoro. Se Aediio drži Gdansk ter celo baltiške province. — V«a poročila, ki prihajajo iz Nemčije, kažejo, da hočejo Nemci revidirati iztočno uravnavo, uničiti poljsko kraljestvo iu tudi če bi nn rali s tem riskirati novo svetovno vojno. Poljsko vprašanji pa ni priprosto in posamezno. Francija je prevzela svojo staro ulogo protektorja Poljakov. Za Francijo- za varnost Francije v Evropi, je važno, da ima Nemčija na iztoka mogočnega soseda, ki je pripravljen popolnoma varno, hitra dostavljanja In po najnlfJlr conah potom i AMERICAN EXPRESS COMPANY Clavaka S1S.000.000.00 »odijKa svoj Ponor potom atara poStono tvrdic« Ta vollko družbo Jo bilo wota»i>vl|mia lota 1S41. lm» veliko slovnico, aganta In urad« v vsakem Polu »veta ter potil j a v evreptk« ««*«•• voli ko vo£ denarja ko< vook drugi odpoiiijaioc. v »»oji croovini |o popolnoma stivlja resnično varstvo proti nemški agresiji poitona. Vsak odjemaloc dobi «ato cono Izmdnjava Cono izmenjavo »o eedaj itz<«e. Co pošljpte eeda •voj donor, bodo vo»i domsti dobni vo£ kron u or Anglija in Ffancija ob dolenji Visli. Solar. I KIŠTE V STARI KRAJ f 1 Rojakom in rojakinjam na- | I znanj am, da bodem sedaj i ] prodajal vse po znižani ceni { i Posebno opozarjam na mojo f } veliko zalogo KAVE, ki jo 1 ' | prodajam funt od 30c. na- | pridružiti se' ! čevlje prodajam po naj- | DANAŠNJA C«NA (ee lahko Izpremonl) Je 100 kro za »2.25. Pcitmna 25 centov za naročilo za v«e kraje V Jupool »v |l. Vi nam lahko piiete v »vejem maternem Jeziku ali pridete v katerkoll Amert.-an Expraaa Office. . , ^ , . . v> i • 1 = prej. Tudi blago za obleke I r -anciji, če bi pričela Nemčija zopet hoditi svoja stara pota. 1 olj- -- ^ ^ ^jakom izven I ska država 30.C100.00<) prebivalstva, trdno zvezana z Francijo, pred j o^jeage naznanjam, da na- ! polnim zaboj z blagom za | 100 dolarjev ter plačam voz | nino jaz. Pišite takoj za po- 1 jasnila. JOHN GOTTLIEB, 1821 W. 22 St. Chicago, IU. \ j rr£ ( . L- . u, C ! J '» Vamoat Hitroat Izpolnit« to denarno nakaznico, ucc To veliko tr K man o po- «5 Broadway, Nizke Cen« pcldenlte eka- nr^T.i Mnnrv Oid«r. pofttnl Mon^y Ord«»r uli z«.tovlnr / r*-irisirir anem pismu in (»oiljite na: Foreign Money Order DepaAment AMERICAN EXPRESS COMPANY IS Chdtam Squire. aH "S W. 3« St New York New V 118 W. New Xa tej točki pa se angleška in francoska politika ločita. Angleži priznavajo potreb o. da stoje na strani Francijo, kadarkoli se Nemčija pomikne na zapadu. Iztočne meje Belgije in Francije so M; li iztočne meje Anglije. t'e pa je Anglija pripravljena stati na strani Francije ter za Francijo ob Renu, je manj pripravljena stati na strani Francije in Poljske ob dolenji Visli ali gorenji Odri. Anglija opazuje s pravo skrbjo ter javnim protestom razvoj francoske kontinetalne polit'ke kuje cilj je protežirati one države, katere je ustvarila mirovna konferenca, ki pa so vedno odvisne od zunanje pomori v njih obstoju. Ameriški liberalci, ki so se vrgli po Angležih- povdarjajo to z Te'. Canal 3i>73 llllltHIIIMIIM«t>H< HHIIHIIIIIIIIIIIimil^ DOBRO IZVEŽBAN ČRKOSTAVEC DOBI DELO NA KAMNU njena Uat. Aar*-»tj« lil dopimikl povaed K.i.m • koli odr>oftlj«t# de- nar &I<-Jt*\ da dobile American Kxpresa Co. potrdilo DNE. 1» ZNESEK i mr. komu naj se IZPLAČA DENAR K J pi PREBIVA ...................... pošta ............................... OKRAJ ............................... dežela ............................. f.' IMK ODPO.siljalca p. o. b.......... mesto ......... država ....... Številka ............ cesta. NOVI ABSURDUM DIPLOMACIJE. fraze "o miru sporazuma , sprave Ali je mogoče reči sedaj, da je najti kako upanje na sporazum, v kolikor je prizadeta Nemčija, kot je obstajalo pred enim letom T Meni se zdi, da ne! V dobi enega leti je šla Nemčija skozi številne krize ter se dvl gnila iz mraka Številnih nevarnosti, in to pr^ti pričakovanju 2te \ilnih. Sedaj smo lahko skoro prepričani, da ne bo Nemčija plen boljševizma, da ne 1k> postala središče anarhije, kot jo se je najti le še v Rusiji. Naravno tako jasno pa je, da se Nemčija ne bo raz imu v svoje različne dele, katere je spojil Bismarck v euo1u° državo pred j»etdesetimi leti. Vse to pomeni, da se bo v kratkem času zopet pojavila mogoč na Nemčija. Nemčija ni bila uničena, ni izvršila simomora. Ostala je na roti več kot Si *t desetih milijonov duš, ki žive v srcu Evrope, nadarjenostjo za organizacijo ter sklepom, da boče živeti. To je dežela, s katero bo treba kmalu računati Prav kot se je strani Angležev. Francija po svojem porazu leta 1670 in po svoji domači tragediji Vzroki nemškega poraza. ?,* s^fkV(!b°!o do Bakr i in /. leta IHTI zopet opomogla ter se prerodila, tako bo tudi sedaj Nem y tej ,.a/}iki mnenj se mi zdi mogoče priti do gotovih razu*an*]i ot~kržava. ki bi zavzela terit"-jfi. t e b" sklenila slediti stari politiki in starim ambicijam, bo prav-„j m0go< ii nobena resnična sprava, dokler ne popravi te krivice. Ve- ^ »ll.skoSu ^Vko ° i tako nevarna kot je bila v preteklosti, kajti čeprav bo nekoliko skr- deja je d0bro, da bo morala vedno računati s sovražn°stjo Francije -tiri držaV(> bi tlobile SV0j0' er.ia V obsegu, bo rjen mogoči sovražnik — Rusija — izginila. ,-.e ^ se zapletla v kak spor, čeprav ji je bilo tudi znano, da ne bo avt0n0mjj0 pod kotilo med za-! Ker je rehabilitacija Nemčije skoro gotova stvar, si mora sta- Francija nikdar pospešila vojne, da dobi nazaj svoji izgnbljeni pro- vozniške mešane komisije. j viti svet takoj eno velik0 vprašanje: vinci. Kakor se vidi. vsled nesposob- j — Ali bo ta restavrirana Nemčija sprejela mir, ki je bil sklč- I•««••••••*••••(!•■ tiskarni "Enakopravnost". Pla. ča večja unijske. Za vsa nadi'j-ec. Vsake pilul* (mIDV neti ime K^T Varujte me ponaredb. Na prUai iwAUmmW \ -------------------- Iz Pariza in Rima prihajajo ve- Kontinentalno časopisje pa je mnenja, dc. bo Nemčija končno nsta- sti. «]a l>0 jatlranski problem ia proti položaju, ki je nastal vsled nasilnega mlvzotja vseh kolonij rešil na ta način da se "snujejo štiri avtonomne države in sicer: .. ... . _T ___ . . , .__, - „_ „ •„ nosti pada evropska diplomacija Na slicen način ie temena jaATio izzvala Anglijo na morju. Ni . 1 1 , * ..... , , . .. ... . , ... . . i*i iz enejra v 4Jruu: alxurdum. t l»o- njt-n V \ ersailles v dobri ven T — Ah bo liot»la živeti soglasno s po postala le trgovska rivalka Anglije, temveč je zgradila tudi veliko ^ lj„dstvo ki ira bo ententa ne- POEZIJE IVANA ZOR./VIANA PBVA ZBIRKA SLOVENSKIH PESMI V AMERIKI Cena $1.25 Pišite po to lepo knjigo na sledeči naslov: IVAN ZORMAN 6820 Tdna Avenue Cleveland, O. Naročilu Je priložiti zneack {-'o j i tega ml;-?? — Ali more postati, na kratko rečeno, versailKka brodovje. Napravila je javno načrte, da uniči angleško cesarstvo icr JHII jxi^odba temelj sprave z nemškim narodom k°t je bila Pariška po nadomesti angleško hegemonijo v Aziji in Afriki z nemško. Končno pa se je zapletla vsled svoje zveze z Avstrijo, v fatalno oživi jen je stare sovražnosti med Sl°vani in Germani. Staro poljska prašanje, ki je počivalo dokler so tri velike države, ki so razdelite Poljsko, živele v prijateljskih odnošajih, se je zopet pojavilo z vse.Vi svojimi smrtonosnimi posledicami. k° je bila vojna že dejanski iz ljubljena. Amerika namesto padle Rusije. Ce bi ne bilo ruske revolucije, bi ta koalicija Francije, Anglije in Rusije, katerim je pomagala tudi Italija, porazila Nemčijo. Ko je t: od ha po padeu Napoleona, lemelj konečne uravnave med Franc«* /i in njih sosedi f i * Nemški narod noče sprejeti pogodbe. ' ' I * / Odgovor se mora glasiti v vsakem oziru zanikal 110. Od nem '-ke«ra naroda se ne more pričakovati, da bi sprejel versaillsko po •r«»dl»o, niti sedaj, niti pozneje, razen če se ga stalno obda s silo Rnzentega pa je več kot gotovo, da se je ta sila že pričela dr°biti in-ta ne bo obstajala. V Združenih državah in v Angliji je čuti vedno bolj številne i Rllsija padla, je stopila Amerika na mesto Slovanov ter zopet nstanc-proteste, ne proti pogodbi kot moraličuem faktorju, 'temveč proti vila prevesje proti Nemcem. Takrat je postalo očivldno. da ne more dokumentu, ki nalaga stalno breme ameriškemu in angleškemu °t>-'\emčija niti v najbolj ugodnem trenutku premagati Slovanov, La-činstvu, ki mora vzdržati stanje oborožene pripravljenosti za slu- tineev in Anglo-Saksov. «'aj, da Nemčija ne obdrži versaillske pogo zagovorniki kot kritiki pogodbe soglašajo v tem, da nor.; I in Lorenske. ne mor^m domnevati, da bi nova nemška politika posne-ški narod ne more in da ne bo sprejel pogojev in da je omajan sen S mala staro. da bo mogoče ustanoviti mir sprave. j Tudi ni vrjetno, da bi Nemci obnovili svoje izzivanje Anglije. Izguba Alaacije-Lorenske. * Nemško vojno brodovje je izginilo in trgovsko mornarico so vzel": (»lede posameznosti pa gredo mnenja prfeej narazen. Nekatei; zmagoslavni zavezniki. Nemčija nima ne kolonij, ne mornariških po .rdijo, da ne bo nemški narod nikdar sprejel izgube Alzacije-Loren ' staj. _ ske, ki ni bila 'e neizogibna ter jo je sprejela tudi nemška vlada ko* Da prične zopet svoj trgovski obstoj, mora dati Angliji trdna pogoj, ki gre pred vsakim premirjem. Nadaljni pa trdijo s še več.in. jamstva za dobro obnašanje. Nad kril je vanja na morju ne bo mo^la povdarkom. da bodo določbe glede Stear doline imele za ppsledico Nemčiji nikdar iztrgati iz rok Anglije. Francija je morala po pora-i.ovo sovraštv® med Nemci in Francozi in da bo s tem ustvarjena no , , Napoleona sprejeti angleško supremaejo na morju in Nemčija bo v a Al racija. j | * \ * gotovo tudi morala doprinesti isto žrtev. Končno pa se glasi, da izključojejo določbe, ki zopet ustanav Saar dolina gotovo ne bo. tvorila predmet bodočih sporov med liajo Poljsko ter jemljejo Nemčiji zapadno Prusijo, Poznanjsko in Francijo in Nemčijo, kajti ozemlje je majhno in v petnajstih letih se iztočn" P rušijo, vsak sporazum. O teh treh točkah se najboj poiro- bo vrii|0 ljudsko glasovanje, ki bo določilo, kateri deželi naj prlpa-sta razpravlja v ameriških in angleakDi komentarjih. Francosko in ,ia to ozemlje. Nova faza poljskega vprašanja. Preostajajo vsledtega le še pomeni, ki so nastali iz sporov med .Slovani in Tevtoni in ki so našli svoj izraz v novi fazi poljskega v-prašanja. Ravno z ozirom na te probleme pa se bo najbrž odpor nem škega naroda proti versaillski pogodbi. Kdo more verjeti, da bo Nemčija sprejela določbe pogodbe, ki lo •ujejo iztočno Prusijo od Pomeranske, izključujejo Gdansk lz nemških meja ter dajejo Poljakom Poznanjsko, vsled česar bi posta! Berlin skoro mejno mesto? Še bolj neznosna za Nemee pa bi postala stvar, če bi prebivalstvo gornje & lezi je glasovalo za Poljsko, kar najbrž bo. vsled česar bi bila oropana Nemčija enega njabolj dragocenih mineralnih okrajem v Evropi, če ne na celem sveto. Vspričo teh dejstev so liberalni elementi v Angliji takoj nppcdll • »oljski program mirovne konference. Vse, kar se je dogodilo t zadnjih mesecih, kaže, da je Nemčija brezpogojno proti določbam mirovne pogodbe na iztoku, čeprav se Je eksploafirala! Vestno zdravilo dela čudeže. NASE SVARILO Poznavajoč velike dobrote nsiega Bolgarskega Krvnega čaja ln Bolgarskih krvnih čajnih Tablet, ki jih dajajo trpečim vsled rev-matizms, zaprtja, neprebave, kislega, vetrovnega želodca, bolezni na jetrah, ledicah in krvi, so PONAREJEVALCI takoj začeli dajati bolnim in prizadetim PONA&EDBE pod raznimi imeni in garan cijami ter jih silili kupovati cenene in nič vredne imitacije. Veliko jih je bilo oaleparjenh in vsi se spomkijajo izkušnje ter razočaranja. VSLEDTEGA zvarimo svoj« prijatelj« in čit&telje tega lista naj ne pošiljaj« drnarja brezsrčnim ponarejavaleem. Samo zdrav j« boste rizldraM. We eksperimentirajte s ničvrednimi zdravili. naJMJto «ol«arskl Krvni Čaj In Bolgar •k« Krvna čajna Ta blata prodajaj« val dobri lekarnarji |n vsak <«btr kMmar vam ga bc m vaaaljam dal. ča ga vai la-kamar nima. vam bomo mi 00-alall velik druiinatci zavoj za lia aH triio zavoj« za S3-1V pt- : Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje. _ In to čisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje ln posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. — Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen veh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tudi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da se temn na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost io pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega od> jemalca TRINER-JEV ameriški Elixir grenkega vina ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodca. Trinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse zaostale stvari ter strupene »ubstance, ki so izvor uničujočih bacilov, ter uničujejo redn odelovanje Črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni oelabelosti ter pri posebnih želodčnih.slabostih, pri premeni življenja iensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila V vseh lekarnah. ^ TRINERJEV LINIMENT prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmo, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti ndov itd. njegova pomoč hitra in uspešno. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenju, napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog odstrani vso utrujenost. V vseh lekarnah. TRINE&JEV ANT1PUTRIN je zelo uspešno in pomirjujoče anit-sepiično sredstvo za splošno zunanjo uporabo. Vporablja se za gr-t; Ijanje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljea itd. V vseh lekarnah. ' Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlate Svetinja — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916. !•«« J« b«i« MjMjtt Zdravil« proti iatntkl litfltt«*-9» Bolgarski Krvni čaj vz«t z citisninim aakam. On «»iu. Edino Cnl« Ja prl«t«n a«r*k> Krvni čaj In *a«g< čajna Vab*«««. JOSEPH TRINER, tfflll CPUI IP V *tt*ett miVEL.PHOlUCU, I.C. uklonila glede zapadnih določb. VUR UVllLlIlIlf 211 TKWI PUTSWW8I, fLt Napete je vse sil«, da napravi ljudsko glaaovanje v gornji Sle- ManulaeturinKlChemlst, 1333-1343 SO. ASHUND AVF. CHICAGO, |Ll ■ - . .. »• ... , . t. Trocki o položaju Kakar poro.'-« "Journal de* De- [spretnosti u k raj Loškega direkto-' bat*'1, j* imel Troekij te dni v rij«. ki mu predseduje general Mo*kvi pomemben go\or o puli- Petljura, iti sklenil svoj govor z t m-nem poloiaju xorjrtske ruskr- izjavo, «|a je neobhodno potreb- , r» j»u4>|ike. V svojih izvajanjih je'n« združitev vaeh držav, ki so iz-l-rimenio oavetlil pomea zmav. šle iz prejšnega ruskega carstva, ki mo jo dosegli boljševiki nad v skupen blok, da se na ta način Kole* kov o vojsko. vendar že otneji iti končno odpra- lM\jal je, da s.- bodo boji pr podpisi ček za 53. Iržavali, nastalih iz, prejšnje I Ivet ISO«'- šest sto oseminštirideset j--tar. trn. manj bojijo .milijonov tristo devet in osemdeset k.ikor pa možnost; tisoč sto enoinsedemdeset dolarjev in triiiipetdeset eentov.) To ie najvišji ček. kar jih je bilo kdaj podpisanih. Izplačljiv je >.a-f kladničarju Zdr. držav. fia ga mmkeg* t boljševizma da bi m» copet povrnil eariiem* k' g« Ktuatrujo za naslednika Kolču kovih iti 1 >euikiiiovth uifiehov. Resno vznemirjenje izzveneva iz govora Troekoga le glede stanja boljševizma na jugu. V tem pogledu je rekel Troekij: —— V I krajini bomo imeli k malo ve«"- neprilik ko v veliki Rusiji ker nas ukrajinski ''kulaki** (ta ko imenujejo Knsi ironično ukrajinske kmete i po svoji moči na«' kritjujej«. Navajeni na izpremeu bo vladne oblike h oče je oni se dsj nemoteno ropati in ubijati. — Sramotno je, ako pomislimo, da no prehranjevalm razmere v Kij vit (taite* slab krajinski "k oddajajo; prof vsakomur pa, ki ne strinja s njihovim ravnanjert nastopajo z oro/jetn v roki ali ee lo s topovi. I zteh v previdni obliki irra^'.» ni h navedi«}* je {Misiieti, da Mi ii krajinski "kulaki" izrazito prot": se ne sme nikdar prezreti, kajti taka ra nema rjanost labko konia slučajno z dolgotrajnimi boleznimi in artaostja, ki «• zrnk> taiko zdrave. VsJad teca ne odlašajte. Bodi t' sigurni. da jih popravita takoj v začetku oareda. Vzemite - Severn's Kidney and Liyer Remedy (Severe to Zaravilo z& obisti in jetra) za zdravjjeije takih bolezni kot vnetje ledic ali mehurja, z&atajanje vode ali goste urine, trpljenje pri urinaciji ali v slučaju kislega želodca, oteklih nog in bale&in v kriiu, ki izhajajo iz bolnih ledis. Na prodaj v vseh lekarnah. Cene 75c in Sc davka, ali $1.25 in 6c davka. w. f. SEVERA CC. CEDAR RAPIDS. H v/* Sen Italije in Reke Italjanski list pravi, da Reka ne bo pripojena Italiji. >e«-olo" poroda iz Rima o seji V seji italjanske zbornice di:e ministrskega sveta glede vpraša- 7. septembra, katere se je vdele-nja zunanje politike: žilo okroglo 150 poslancev in v — V nastopnih sejah bo moral i'' nadaljevala razprav^ • ia 11 ministrski svet soglasno iz- ° Vt>,i>ni reformi, je bil sprejet! javo o zunanji politiki, čeprav bi sk!eP- da se raztegne aktivna in I. ■ !-. t TMosk ,V r Izkazala zelo teko varanje, ki ga l»«siv"« vo,ilna pravcia pri polit. | Iilakt - /|V-, s|.,(t)(' u |e razširil« v deželi bivša vlada. in administrativnih volitvah tudil Toliko je bilo varanja, da jih je ,,a ženske. se danes mnogo, ki verujejo v Min. predsednik Nitti je odgo-j možnost obširnih teritorijalnih Vo,'I 1111 vprašanje poslanca De-' pridobitev. inetrija glede izgredov v Laiuatc List se vznemirja vsled posled- iu v ,iall,ate- Predsednik je njih vesti, ki prihajajo iz Pari- ,,ramI ka™b.nerje, i- za, in ki se v ostalem strinjajo ; očitalo, da se ekseedirali hot j. viške-a duha. da na tiolen i«if«r»a.-ijami, ki jih je prinesel jaVil' l,a je UVeo ostra razredna nasprotstva med kapitalisti in proleta minister za zunanje zadeve Titto- ... , , . ; , ■ u I osebno bolestno pa je vpraša- ni na svojem po v rat kil iz Pariza. 1 J 1 V. s,., ,,/iroma hi se moralo ve- ~ Beke* Seu ItaliJe il1 Beža- deti. da so radi neznatne naklo- nov ,,e bo uresničil, ker Reka in-sti zaveznikov in radi težkih !ie ho Pripojena domovini! pogreškov italjanskilr predstavni ^avo- I -v nekatera italjanska vpraša- -Nacionalistični poslanec Fosca- i iija težko kompromitirana, a ri ^'»teval otlgovor na svoje vprašanje glede rezultata preis-j kave medzavezniške komisije o reških ilogodkih in če je res. ua je moral italjanski general podpisati one sklepe te preiskave, ki. žalijo čut vsakega Italijana, ki strastno hrepeni po "Reki italia-j nissimi Min. predsednik Nitti je odgo-' voril. da ne more odgovoriti na to vpraanje. Vlada se zaveda svoje' , . ^ . - i i * • i i * dolžnosti m bo storila vse. kar ii 11 ta torn, tiiko ostra so tudi nasprotja med begi in kmeti veleposest ' J veleva italijanska vest. vendar mki in malimi kmeti. ne more odgovoriti na vprašanje1 I bi .1»- agrarno vprašanje v naši državi ne samo že davno zrebs ki je stavljeno na tak način, di. ne-ro ••< '.. prezrelo za rešenje. j«- pokazala vnovič velika kmečka more zasejati razpor v italijan- skupši ina v Sarajevu dne 24. in 25. m. m. Zastopniki kmetov so skl'1 t,usal1- o eiiogl; sno zahtevali da se oosni in rodi nas °Pazu^io. Hereegovini Radikalni mogotci so kupovali po Macedoniji in Stari Srbiji veliko zemlje in ulogo prejšnjih turških veleposestnikov i a beeov so prevzeli oni. Poleg teh radikalcev se nahajajo močne sku- Ker odiiotujem v Mati kraj uo-' pine veleposestnikov tudi na Hrvaškem. Vojvodini, Sloveniji in v zdryvljam t.-m potom, vse Sloven-! Dalmaciji, k: vse organizirane in so močni politični faktorji, ker < in Slovenke, posebno pa Johna razpolagajo z ogromnim bogastvom. jl l.inn Zabič. me jt* spremil K tem organiziranim veleposestnikom je v zadnjem pristopila tn-B°*0ni! ~ Fnnk* di še skupina veleposestnikov begov iz Bosne in Hercegovine. Bo- U U"u>uu'- sarski begi so videli, da so naše mešč-anske stranke hude nasprot- Pri ^lliodu v staro domovino nice aragrni reformi. Zato so se ojunačili, se že tudi 1. septembra v pozdravljam vse rojake v Oregon Sarajevu organizirali in odpošljejo svojo deputacijo k regentu. _U itv. posebno družino Jos. Kraij. Sklenili so resoljcijo, ki zahteva preklic vseh dosedanjih a^r&rnc11'^1'" Kortuna. Marv Sajovic. n forme tikajočih se odredb in izrekajo vladi nepoverjenje, ker na (lni;i,,n Vafeatfc Ametic. družino ro'lno poslaništvo ni izvoljeno po volji naroda. Ti begi, ki so v prejšnjih časih pobijali, morili in si tako zasužnjili bosanske "težake", so se sedaj postavili na stališče "demokratična" in zahtevajo, da se jim prizna desetina takozv. "hok" iz 1918. in 1919., da se jim zemlja plača v polni ceni in se jim odškodnina da za vse "škode", ki so jih utrpeli ob času prevrata. Kaj torej vidimo? \ * Vidimo, da so se veleposestniki in kapitalisti, posvetni in eer-] veni, trdno organizirali po celi državi, da preprečijo pravično agrarno reformo. To naj si naši kmetje zapišejo za ušesa in vendar o'ikra t uvidijo, da vse meščanske stranke delajo na to, da se lz kmetov napravijo bajtarji, ki naj bi samo delali na veleposestvih kot sužnji, kakAr pred letom 1848., in da ostro nasprotujejo agrarni reformi (razdelitvi zemlje), ki jo naša stranka na ves'glas zahteva. DuhoviČina in poavetna gospoda delajo roko v roki. "Haprej". Sekue ter sobrate društva sv. Jo-,'.cf:t JSKJ., kakor udi moje brate iii S'sti•) ter njih družine v Cl-eve-Innd i. Jvličen" vam: Na svidenje v Jugoslaviji! — Jos. Vidie Pred odhoiloiu v staro domovino poi'dravljamo vse rojake v Kolesi City. Pa., po*» luni pa tiste, ki so nas »r^reinili na kolodv->r d nižino <»beržanovo in družino De!»e-lakovo Z Bogomf — Anton Rus, Lovrenc Kotar. Anton Omahen. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse znance in prijatelje široni Amerike, posebno p2 Antoiia Žairar in L. Zadu. Z Bo-i je m! — John šajn najstar. slov. dnevnik v Ameriki Izhaja vsak dan razen nedelj in praz-nikov. Priobča najzanimivejše novice iz celega sveta. Priobča romane, povesti, šalo. raznoterosti. Priobči vse, kar zamore zanimati povprečnega čitatelja. Rasirjen je po vseh slovenskih naselbinah od Atlantida do Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednotejf in Zapadne Slovanske Zveze Najboljše sredstvo za oglaševanje. Stane za vse leto $4.00 »Izleta Za četrt leta $2.50 $1.25 Za celo leto za mesto New York $5.50 Za pol leta $3.00 Za četrt leta $2.00 Naročite ga za svojce v starem kraju Za Evropa za celo leto $6.00 Za Evropo za pol leta $3.50 Tehnično osobje je organizirano. 82 Ctfrtlaiitft Street Company New York City i ' l iillii or.Afc SARonx is. okt. isti Glavne industrije v Jugoslaviji United States Department of Commerce priobfnje v Commerce He port* <>d 1. oktobra t. 1. sledeče poročilo ameriškega poslaništva v Belirradu. povzetega iz podatkov sestavljenih po jugoslovanskem tr I govnihkem ministrstvu : Pekoče grlo, bolečine v prsih znamenja influence. a»jw grlu in prsim oživljajočo vdignitev s Pain-ExpeHerjdin tor pokrite prss m snkneno obvezo. Ne izpostavljajte so potom zuiauuu-jaDjn prehlada vnetjem, pljažniei. intluem-i in drugiui ::t-variiiui boleznini. Kapito I'aiu-Expeller -lan«-» v vali leLari.i, tn «i.> i-e;itov Ntt k!«iiea Pri- stni ima nafto tvorni&ko znamko "SIDRO" Ne jemljite nadomestil ali ]K>*netkov. F. AD. RICHTER & CO. J26-3J0 Broadway. New Vork Interniran c i — Dr. Val. Božič. — — Toliko vlada kolikor narod v Jugoslaviji se silno zavzemajo, da bi povzbudili zanimanje ameriških interesov, in bi rajši pridobili iste kakor interese bodisikatere druge države Zavedajo se. da so Združene države pravzaprav edina dežela, k? je sedaj v stanu zalagati njih potrebščine, in ds ako druge države hočejo to storiti, je to na sploh sojeno z namenom, da kupijo o» bile |Hipi«-j «hIo važnih tržišč Avstroogrske. ali sedaj s-| Kemična industrija je bila v Srbjii še le v začetku razvoja. Do- MM.rajo pnlayo.iiti lokalnim potrebščinam. Xapre.Uk je odvisen .Mli',:*T,,° k tovarni za smodnik je bilo v Belg:adu nekaj pj tujih podjetjih in ml pravilne rešitve va 'et|j /a "»lelovanje kislin, tovarna za sodo. dve tovarni za milo. lotn* ga vprašan ja j ,r,'a tovar,,a barvil iii ena tovarna za vžigalice. " _ KOVINSKE IN RUDNIŠKE INDUSTRIJE j LES IN DRUGE INDUSTRIJE. . . ., , , . v pokrajinah je mnogo izbornih gozdov in vsled boga Kovinska it> - ,, ,, -, , 4 . x ttosui na jako taroki podlagi. Mnogo tnph lesnih trgov <1. i^t to\i. ni. \ajv ei'.ie •»<► l>ile vladine železarne v Krajrujevcu ^u-ii, . ,-, , . , . , . v tvr«lk je zasluzilo velikanske svote, ker je les jako po ceni. L,e- 114 . . m letni promet

.e-j«ra proračuna Jugoslavije. b /a rabil., tudi špansko, lužirsko in italijansko železo. Druge industrije v Jugoslaviji, ki bi lahko omenili, so: Nahajajo se pa važne železarne v Jesenicah in Javorniku v Slo- Pivovarne in alkohol, elektrarne, papir, eement, steklo, opeke w-uiji, ki proizvajajo ra/.ne železuine v vrednosti '40.000-000 kron —fin tobak. T><>.la»em pobirati aarofr nlno za dnevnik "(jlas Naroda". Vsak zastopnik lzoa potrdilo na sroto, katero Je prejel In Jih roja* kom priporočamo. Naročnin* za "Glas Naroda" Je: Za celo leto $4.00: za pol leta $2.30 za četrj leta $1.25. Sao Francisco, CaL: Jakob LorHn Denver, Colo.: Loula AndoiSel la Frank Arabec. Pceblo. Colo.: J oh t Kochersr okolica: Loau vim zrakom, ker je visoko (4 obzidano in ima dve stranišči in dve jami gre/.niei iu eno gnoj nično jamo. K temu se pridruži še sin m d iz bolnice — hiše same. v kateri so z internirane! vrt d zaprti občinski i>oliiiki in reveži iz mesta. Hrana je nedostatna in obstoji zjutraj iz skodelice črne kave. opoldne I_oŠeek mesa (h dkgi brez prikulie iu zvečer zopet črna kava. Ako bi mterniranci ne dobivali od domačih družin pomoči v živilih in denarju, potem bi morali v teku enega meseca vsi gladu konec vzeti. Telesnim mukam, stradanju in trpljenju se pridruži še dusevtr1 bol in žalost, skrb za domačo družino, za gospodar.-tvo. posestvo m bodočnost. Ljubezen do žene. otrok, staršev in drugih sorodnikov. — • ljubezen do lepe domače zemlje — Jugoslavije, njih goreče h repen« nje po domu. po delu in svobodi — vse to dela ujetega človeka, ki tr -ti čas. zdravje in denar, obupanega, topega, zdravje mu vidno peša. t:\sevna energija gineva. Manjka jim telesnega gibanji., dela. mm *-!;a mu pa tudi duševnega razvedrila. Tako živijo tja v en dan. se srdijo na vs" in tudi na same sebe, da so bili tako neumni, da so se žrtvovali.... Vedo sicer in se dobro zavedajo, da so prinesli na oltar domovi . ne veliko žrtev — samega sebe. — t oda dobro umevajo tudi to. da l»» se dalo s pametno, modro in trezno premišljeno "politiko"* njih trpljenje mnogo prikrajšati in da bi lahko svoje v internaciji izgubljen*; dneve, mesece, svoje moči in sile drugače s pridom porabili. 1'sojal bi se deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani predlagat i in jo prositi v imenu vseh internirancev. da se ona potrudi z vsemi uioe •ni ter izposluje našim ubogim internirancem čimpreje vrnitev k d<« :mi. f*e to ne gre drugače, naj naša vlada izpusti vse Nemee »nemšku *nrje) na svobodo. Po mojem skromnem mnenju nam koroški nemskutarski mte>-niranei t na Gradu v Ljubljani * več škodujejo kakor pa. •"■e bi bili loma v A pasu. Koroški Nemci in nemškutarji tostr.ni iu onstran de n(k markaeijske črte agitirajo s tem. češ. že zdaj z vami tako ravnajo, kaj šele bo. ko boste pod njih oblastjo! Deželna vlada nemška vedno pšie in zavija po časopisih, kako slabo se nemškim internirancem godi. Sam okr. glavar v Spitalu ni je očital, kako slabo se ravna z Nemci na ljubljanskem Gradu. Tudi njih sorodniki doma in drugi nemškutarji so vsled inter- Somerset, Coko.: Math. Kernel j. Indianapolis, Ind.: Aicls Rudraan. Clinton. Ind.: Lambert Bo Is tar Chicago, I1L: Joe. Bostlč, Jos. Blish Jos. BevA«- Joliet. I1L: Frana Bamblch. Fraal Lanrich ln Jobn Zaletel. UascouUh, 111.: FT. Angn«rin La Salle. BL: Matija Komu. Livingston, I1L: Mlch. Clrar. North Chkago, 111. in okolica: An t, K obal Iu Math Ogriii. So. Chicago, 11L: Frank Cerna Sprkngfit-ld. IU.: Matija Bar bori*. CTfcukeKan. IIL: Frank Petkovdek. Franklin, Kaos. Id okolica: Frani lAskoTlc. Frontonae. Kana.: Rok Firm. Kingo, Kaos.: Mike Pencil Kitzmillrr, M d. ln oksUca: FranV v'o x nedeljo i. seijiteinbra je Bled '»»^"kunih konj sta se kosala a -e leta 1910 potr»bs«me vojske pokrivale z doma. jnn izdelki. \ l-ik , .■ , . 1 „1.- • -- 1 J 1 do/i\. I prve svojo konjsko dirko.'/• Izgini., o. g /.ark iz L.- I O . vil ., se Je uvažalo zlasti iz Angleškega in surovina «e je do- Mi>el ,,lejskt.imt it.T;,viž-.u e. Žark je predni'.a ^krepk. |ale blago, renjeno na 2.."»00.000 dinarjev (^480.500K I'rueditve. Na lirko ni-o prihiteli|Uu je začel Žark znatno r.apredo- iw 1 . >1 • t* . - * ... . , , . .le Ljubljančani, ki-so se peljali vati. medtem" k;» je Jegličev konj Doiua. a olirt za iz.del4»vaiijc oblačil v Pirotskem okraju se p , , , , - . . -V MJ . , luni r l"" >uin vii- • ^ j »osebnim vlakom ampak se je i pr«.-hatial v galop in s tem izzval . ♦ nila I »• t a 1*»10 na 400-000 dinarjev < * 1 < ,200 >. Nadalje je najti v ■ ... . ... . . tr-«««,;« .. . -. -- , J J J J je ud« iezila tudi vsa bližnja in opomine razsodnikov ter onšel v dc/rli dve prtdilnici kotiopa in eno tovarno za pletenje. Predilniee daljnja blejska okolica. Kljub te-|»^vniuost. .la ga diskvalitieirajo ;xou< pa se nahajajo v Bački. Banalu, Bara nji in v Sreinu V Tržiču mu, da je bila prireditev v marsi-'P'^'t'Ostv«« se je odločilo g. Jegli-•1 Litiji ie nekoliko tovarn, ki so v stanu izdelovati 3000 ton pavol i katerem oziru še nekako di'etant-'«"n — Med dirko dvovprežnih to. nega vlakna in 3,750 ton pavolnega blaga, ali radi pomanjkanja ika- j^ v prvi vrsti pripisati piokrvnih konj je prvi dosegi cilj pa vole je obrat »vstavljena. | okolKenii. da se .je pripravila * «>solin iz Domžal. Za nji... je 1 , . . . , . . . v največjo naglico, more se z goto-Jakcg bil g. Stare i'. Kupijeiiika. Domača obrt za pletenje preprog v Pirotskem okraju je tud' . . 1 - , , ., , . i, - • , . . - vostj«, trditi dj. bo v prihodnje ki je vsled -vojega t-zl:egs vi.z.i! i pomembna. Tovarne za preproge se nahajajo v Sarajevu (Bosna) m kot s.uIu.t t(W-ka y vsak(l,t lni ktJ , lojtrski ^ oz okrajnega z zek-\ Ibkeriku (Banat>. pališki sezoni Bleda imela znatno i njein in zastavicami, t* r vsled Na Slovenskem se izkc vožnje žel burno bli>no 600,000 Tovarne za čevlje proizvajajo okoli 1.000.000 pa- Dirkališče so improvizirali v pohvale občinstvi. je v stanu ^iti ozki doli-ii. ki jo na eni Jr],ači so s,- porazdelili v dv. strani zasku.ja skalnato pobočje.LklipiaL Pri pi.vi skupilli je p, vi 111 privrženci. I11 še nekaj! — Doma na Koroškem — v A pasu — je še eola vrsta takih očitnih grešnikov, ki so se v resnici pregrešil zoper naš-ljudi in našo vojsko. Tako so še doma osebe in se čisto prosto k ret a jo in drugim v pest smejejo osebe, ki so sodelovale pri aretaciji yrosp. Renkonta in drugih. Zločinci so na prostem, a manjši — sede! Ali nam bodo ti zaprti nemškutarji res plebi.seii pokvarili? Saj ima vlada vendar sredstev, kako bi se dalo njih morebitno pogub,10 delovanje zatreti. Z.-i kazen je še vedno dosti časa. >ldaj moramo vse brez razlike stanu in naziranja pridobiti moralično Nemci nam ne smejo biti zgled nestrpnoosti in krute surove ma ščevalnosti. Je dosti drugih sredstev, ki bi bolj učinkovala kot internacija v poboljšanje liemškutarije. Moje trdno prepričanje Je: — Naši iu nemškutarski interniranci morajo vsi domov k svojirr. družinam. Iran Pajk. Vid ;i p:-roe-I>anico ,in /drav ter p-išiij-; s,č ... z !.j ve vsem ziurietm 2»^ prijavljen. Poroke. Poročil s* je art ierijs] nik Peter Biiier / adč. Smole i/ Sevnice i Ženski kongres V Lobčeku seje poročil Lo-.-r«.! kongres jugosb»v.infrkih Skrjanc z. irdč. Marijo Snoj. !/vV- s«' J«' vršil v fiel^radu din- 21. Poročil se je Frido Leiiard iz **'P'^nhra — Tudi pr- d^edstvo Mokronoga /. gdč. Malči Vidniai siib»^uega sh»vensk« «?:i že'!ske«a iz Clinka pi i Moki ouogu. 1d:uštva v Ljubljani je prejelo i>. ! Vabilo za rov čevljev. Tovarna "Turul" v Temešvam (Banat) proizvajati nama sOO.OOO parov čevljev. je preje vsa slove'is ;,-i Sloveniji po katerem teče bohinjska želez- dosegel cilj g. Dekh va iz Ljubljane. ki se je odlikoval ..o >vo- Knaka prijetja se nahajajo na Hrvatskem v Zagrebu. Karlov- ^ lnedt„u ko se na dru-i stra- cu in Osijeku. Srbija ima dve tovarni za izdelovanje usnja in kuzu ni dvigaj, senčnati Uoln.;. Dirka- rokovnjaškem iahaniii (J h vin, pri čemur se je cenila vrednost izdelanih kož nižje vrste na'l.šče je 1-ilo nekoliko preo'ko. [ i... s ]»rist->ve »»ri Tižiču se 1117.462 dinarjev ^215,670'. Boljša kvaliteta usnja jt bila impor-1 vsled <"-csur s.- bil: ovinki prc»sti-iT[tUl,„0 |m.rfI - ^^ a ^ Ve|uJar tirana. i Kar ^ dirk* arstaf za poldrugo konjsko d./.- a Kakor se sliši, se b<, ta nedosta- inio _ pri ^^ skupini je bil tek v prihodnji sezoni Opravil j naval stav na konja Kleindien-flostje so e bo vršil t"«:". V Ljubljani se je zan čil Rafael .S1'ra "»ktobra ) kongres ju'josl:«-Ižaue z gdč. Marijo Žagar. Ivan»kih zdravnikov. Smrtna kosa "Slovenski Kcro.nn' v» rnin skalnatih robeh. Pocled na MLINI ZA MOKO, TOVARNE SLADKORJA IN KEMIČNE TO 4 VARNE. | gričevja, od koder so imeli raz- V deželi se nahaja približno T»0 velikih mlinov s produkcijo looj^ po vrni dirkališču, domačini . . , . - - i_„*: „ n« ju« s< si poiskali prostora na se c vozov moke. Mlini z moderno opremo se nahajajo zlasti v lia i * i na tu, Bački, Baranji in v Slavoniji. Ijeta 1909 je bilo v mlin, proizvajajoč tekom *ov ; _ 2*2 mlinov 1 do 2 kil. mi barvarni mnogoštevilnih tro- k Leta 1909 se je izvozilo v inozemstvo 1012 vozov moke in aMl^juic, jc bil nad vse slikovit * i • c?i i •• . , 4 • -i on« Pri dirki enovprežnih toplokrv- vo?* otrobja. Skupna produkcija v tem letu se je cenila na 9610 . , , , , v ^ J ni h konj je daleč presogel drug« >oiov moke tn 3540 vosov otrobja V Ljubljani sta u.nrla Ivan Da | Ravnokar je izšla knjiira -Slo-, B e in gospa Terezija Medič. j v. n.ski Korotau". ki nam razkrivaj ^ stnvo rubriko Pričakovanje ob-čiiistva vo U l.-toviškii.d toaletami ter svetli- io <|rfal 4o ci1ja Za njim nrl V novih pokrajinah se nshsja sest velikih in modernih tovarn aladkorja, katerih produkcija bo popolnoma zadostovala za potrebo dežele. Ta industrija je bila precej razvita tudi v Srbiji, kjer je ena tovarna, v BelgratV leta 1909 proizvedla 909 vozov in ena v Čd-priji leta 1911 proizvedla 840 vozov. Važne kemične tovarne se nahajajo na Slovenskem in na Hr-vatskeir Proizvajajo ae sulfurične kisline, GUuberove soli in sodo-vi krista} ter bikarbonat. V Sloveniji to iste v Ilra&niku, Celju, Buieah in Ljubljani. V Kamniku m nahaja tovarna za smodnik. Nekaj jako pomembnih tovarn j« v Zupangu in v Mitrovici na Hrvatskem. (Jajce in Bosanski Brod) se nahajajo tovarne za k*r- £ S; u pica iz Ljubljane, ki se je odlikoval med drugimi ne lt po kvaliteti (kakovosti) svojih konj, ampak tudi jk> dirkališči opremi, ki so jo mnogi letos še zanemarjali. Tudi pri di-ugi dirki eno-vpr-j-žmh toplokrvnih konj je g. Stupica pustil tekmovalce daleč /adaj Kljub temu, da jim je moral dali mnogo prednosti, je bilo takoj jasno, ko je progo enkiat prevozil, da jih bo prehitel. Njegov drugi k >nj, šareč, se je močno trn lil, a cilj je kot drugi vendarle dosegel pred r.jim g. Fabijau iz i trnu tirzni mi' ciija. a.;i lljllu Je ">• 1 g Fabijau iz Det snidejo pri .enaki prireditvi. me - — --------- j vse rane k-n-oskega vpi asar ja Ta Zadavila jk'uiga je vsakemu Slovencu neob je svojo TGletno mater Xožo Golij hodno potrebna, zla-ti z;i uradni-v noči od 1. na 5. septembra v Pe-Jh«-. trgovce, impotnike in turiste cieah škojijanske župnije na Do-j kakor tudi a duV">viiik» j«* tii-- b njskem 4".letna sam-ka hči M.-*-'knjiga pravi •• vadenier*um". Dobi SOJAKI, NAROČAJTE SE NA iija. Vzrok: domače razprtije h" l>:i trgov u .jos ,pu Vajncerl v "GLAS NARODA", NAJVEČJI Morilka je t zlo "in priznala. Pri-J Pliber'u na Koroškem pn tudi v SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. znala j« tudi nek požig iz prej-} vseh slovenskih knjigarnah. DRŽAVAH. šujih 1»-1. Zločinko s«j odvedli v za- p« r soduij i v Mokronogu. V ruskem ujetništvu. Iz t "momlja por*.-njo Iz ruskega ujetništva se je oglasil Josip Kolbczen. kadet-a!>itiirij mt. kal — *cga so že za mrtvega objokavali njegovi st ir.:;i in znanci. Kot oo pušk;, hledokožen zadela prostor, ki se nahaja med ob<-nia .skupinama bi«*evja T Jetnik pa je raz-imel le par besed, ki so bile primešane indi ..anskemu jeziku ter ostal na mestu, nem in tresoč se po eelem tele an. Nato pa je rekel (rni sokol par besed enemu črnih vojnikov. ki je vrnil belchožeu priko. katero so inu odvzeli Indijanci. Nesrečni zlaioiskalee u- pomet il. Kadi strtim pa so se njcpovi udje tako tre sM, da se j» zibala puška od leve na »lesno in od zproraj navzdol. 1'botf. dee k o ne bo zadel niti otoka, — i" rekel Pepe, ki je "e-fel, flu je |>oložaj v tem ožini h rez nevarnosti. — C "e nima Indi janee nobeie'{*a bolj-e»a sredstva na razpolago, da nas pripravi do tfovura. potem bo moral pač čakati do jutri zjutraj. Helokovee je nstielil in fes je udarila kropi ja še pred otokom V Vodo. Črni si kol je napravil zaničeval no kretnjo ter se pričel ozi rati naokrog. Da. iia, — je rekel Pepe. — Le išči smodnika in krofrelj med anlieami s v o; i h vojn »»sov . Ko j«' izgovoril prejšnji mejni stražnik te tolaži[ne besede, s« je ravnokar \rnila oelorica jezdecev, katere je jrlavar odposlal. Vsi so bili oboroženi s puškami in loki, kajti v pričakovanju lova so odložili svoj« orožje, da tem lažje love konje. Ko so se prvi vrnili, se je odsiran Ia nadaljna petorica. — To dela položaj veliko slabšim, — je rekel Rois-Rose žalostno. Ali jih hočemo napasti, dokler jih ni več kot petnajst? — je vprašal Pepe. — Ne, — je odvrnil Kanadee. —Boljše je, če ostanemo tihi in nemi, kajti Indijanei h.- vedno dvomijo, če smo tnkaj ali ne. — Kot beliš. Pepe s,, je zopet ozrl skozi prostor med drevesi. — Roka Crnejra sokola se ne trese kot suha trava v vetru, — »e rekel Indijanec, k: je dvignil pri tem svojo puško ter jo nameril na otok. -- Predno pa bo ustrelil, — je nadaljeval, — bo Indija-T\* e čakal r«l«rov*»ra In-lokožeev, ki so skriti na trioku ter štel pri tem do sto. — V le/.i se za men« Fabian, — je rekel Bo i*-Rose. — Jaz ostanem ' ikaj. — je rekel Fabian z odločnim izrazom — .laz se m dosti mlajši ter se spodobi, da se pred teboj izpostavim nevarnost i. — I lete moje, -- j«- rekel Kanadee. — da prese«ra moje telo a * seli točka L tvoje in de je nuden s tem krojrlji Indijanea dvojen « »Ij f Nato je stopil Kanadee naprej ter pokleknil pred Fabiana. - Ia- pustit", da stori, kar hoče, — je rekel Pepe mirno proti Tablami. ;e prisluškoval ter štel. Čuti pa je bilo le NEW YORK JE SREDIŠČE SVETOVNEGA PROMETA V VSEH PETRIH Denarne pošiljat ve - Potovanje t stari kraj - Svojce in prijatelje dobiti ia domovine sem - vse to se izvrši najhitreje, in nejzanetljivejse v velikem New Yorku s posredovanjem v obce znane, ned DVAJSET let obstojoče ter zlasti našim rojakom priljubljene POTNIŠKE PISARNE in BANKE EMIL KISS Ta tvrdka pošilja denar aanesljivo, hitro in po najnižji dnevni ceni, zastopa vse p&robrodne družbe, izstavlja menjice DRAFTS na vse zanesljive denarne zavode sveta, sprejema denarne vloge, jih obrestuje od dneve vložitve in izplačuje vloge brez odpovedi. Ta tvrdka Vam daje GARANCIJO za vse po. slovan je Ce kaj potrebujete, ne poskusajte drugje, temveč vselej vprašajte to tvrdko kza pajasnilo, katera dobite brezplačno.^ EMIL KISS 133 imemi An. Cm. ( St. New Y«fc. M. T. ru>: Ofcteri 4ZM. Vii izvedela izr. ANTONA 1'DOVIČ, doma iz P.ače : Konvencija J. R. Z. (Nadaljevanje.) Poročilo nadzornega odbora. Prvi nadzornik, brat Krešič oovdarja. da sta glavni tajnik in glavni blagajnik vršila svoje dolžnosti in naloge, katere mu je i :;!:ladal narod, da sta bila uio-i-Mtn, d:« s*- mi o«la-»i nu nasi, v: Miss C. V.. 120 Ment.ala Street. N. S. Pittsburgh, Pa (18-21—10) Iš.-ciu dvojega brata JOHNA SCllAWEn. Doma je iz Net* sUe Loke pri Kočevju. Zcdnji«* mi je pisal v main Dulutlia. Minn Nahaja se nek)' v Minnesota ali Miehiganu. Ako sani be re te vrstice, naj se oglasi, ali pa naj sponk-i kak njegov znanec r.a naslov r Miss Margareta Hehawer. 1+72 Madison Avenue, New York N. Y. (18 21 2-t,25,28 30—10 ^ ■••-koliko opazki, a jedino v na^ liijeni, tla koristim organizaciji..g-»utle. Covorim v ime svoje in drog*.! Nasproti temu počenjanju ni-u ojiee odbornika, brata Ovena ' smo imeli Jugosl«>vam v a meri i brata Kvartiča. jkanski metropoli nikake agencije. Knjige blagajnika i tajnika n,!-. bi se sistematično posvetila po p«kipuuom mi redu. Radili su kao bijanju tega silno nevarne«ra de- oni pa, ki potujejo v krajec fci 1^'em strica mojc žene LAZA do zdaj spadajo pod Italijo, lahko potujejo naravnost v Trst; imeti pa morajo italijanski potni list, katerega preskrbimo v New Yorku. Ravno tako se dobe tudi vsi drugi potni listi pri nas. Koliko časa bo odprta samo ta pot in kdaj se bo zopet moglo potovati skozi Švieo, nam nI znano, kajti vse je odvkno od tega, kaj ilia iz Raj'oviea. Ker že ir.seu > * 111 celih pe: let nič od njega, zh*o ga prosim, da se mi oglasi. Ce pa kateri roja!: >v ve z;i u.« -m-v naslov, jn-osim, da mi blairo-v. li ua/iiaiiiti. — Sava Paršči". P. O. ltox :?1. Benhani, Kv. (18-21,—10) OGLASI NAJ SE bo v tem oziru ukrenila Švicarska J1 •HN SHPKC. !'i je poslal materi vlada. ti^n." kron v viis Cioiek. p«»šta Vi- FRANK SAKSER. li,;:i Loka- <>u;l """'hi in zato iz-nn- :i« .m dva prja- i]ov je h.I: Box 181. R d Lod^e lndijar. .ki glavar mrmranje v«kle. t "rui sokol je usinlil. Trije love i so ležfili drug za drugim na kolenih, ne da bi nu«Kli širtik «*ilj. Kro«rlja je vsled Tega žvižga je j riletela v neposfedii bližini mimo njih. Črni soi.ol je rmleal za trenutek ter rekel nato naglas: — Indijanec s«* je zmotil. 1'vidi svojo zmoto ter bo iskal belo-kožee kje drugcnl. Le etllj v tO ter se napij vtkle, — je rekel Pepe. — Ta pes ie bolj prepričan, de smo tukaj kot je bil kdaj preje. Izkuševalce i.am bo pr^ '»''"il pa«* mirnih minut, dokler ne vzame kouea oni n-bo«r*i vrag t iiu in to !:«• bo doliro trajalo, kajti snirt belokožea je pri-zcr, katerejra skuša Indijanec hitro uvažiti. Ali ni sedaj čas da vprizoriino kaj poskus, da rešimo ubož ca, katerega čaka d ura če grozna smrt T — je vprašal Fabian. liois Rte.e je vprašal s pogledom Pepeta, prt'dno je odgovoril rabiami: — Midva ne praviva, tla ne. Mfdtcni pa še vedno upava, da;v" Mini bo prišel ua pouioč k:;k nepričakovan tlogtklek. Ta Intlijanee' m- vedno tli - vest sva je stvari, t'e se pa bomo pokazali, ne bo vee tivottiil ti naši navzočnosti. Stari lovee m* j« zamislil: — y.vr/.t s temi tb-tntuii. celo proti Don Štefanu, bi bila potila j*-.ivi ljudi, i zato neka iin je čast.Ilovanja. V New Yorgu so glavni njih stali- , < ni« • inuii-.m CaSOplSl organizaeije. nadzorni m-c je merodajno za vsti deželo. ilije- I maj uči v ti učnost edbor priporoča konvenciji id.če• i 1. Neka se ukine Jugoslav Information liur.-au u New Yorku vidiku korist i:i bu |j.,lw*rikanski '^elim izvedeti za " !ja Prva je JAKOli •'AV. pot!oni;i-*'aj. Naši sovražniki so sedem k rat moenejši kot pa mi. ( e bi vsak iz.ced nas nbil šest vojnikov, bo š>- vedno ostalo število, ki ho skoro si eno našemil____ - Kaj tiikega smo že zmogli — je ga je prekinil Pepe. Ihibto, dete. dobro, — je odvrnil Hois-Roue, —pa naj sled! kar hoče, ti demoni n:»s vsaj ne bodo dobili v roke žive.. — Cuj Fabian, — je nadaljeval Ho i s Rose z glasom, ki je za It.«n skušal i*.t| trtlei,, «*-e bi ne imeli nobenega smodnika več in če l«i bili brez munieije izpostavljeni nasilju teh peklenšeekov, kaj bi letel ti, če bi v tret,n:kn. ko bi morali (>asti v njih rok«*, to bodat-ee \ mojih itikah pr.dstavlj*lo edino pot k rešitvi? Rek.I bi: — suni. oee moj. uuirimo skupaj! - Da. da. — »e r»'kel starec t neizmerno nežnim (»ogledom. — to bi bilo m*d*tvo, «U (Mtanenio skupaj. Podal j« Fabianu hvojo tresočo se roko, katero je slednji spoštljivo poljubil.* — Sedaj pa, — i** rekel, — naj pride kar hoče. Nikdar se ne bomo ločili. Pomaga1 nam l*o Rog in sedaj se tioeemo lotiti rešitve tega ne«rečtje4a. — Na dela, torej! — je rekel Fabian. — Ne Je, ne Ae. »lete moje. Najprvo moramo izvedeti, kaj nameravajo storiti ti * iagi s svojim jetnikom. bi bil dokaz, tla ni v nas nikake življenjske sile niti politične zre lost i in škoda za našo stvar bi bi-lit neprecenljiva. Znani francoski politični pisatelj Cheradame je v enem članku, kjer je branil stališče Ju gosi va nov, poudaril velik upi i v, ki ga utegni imeti amerl-kansko časopisje na rešitev jati ranskega vprašanja. J. I. B. je bilo torej neizogibno dete skrajne sile. Začel je delovali brez primernih sredstev in brez potrebnega literaruega niaterija-ia. Težko je bila orati ledino. A vendar danes smemo reči, da bil J. I. H. velik uspeh, na katerega smemo biti vsi ponosni. Ob takil. sredstvih in ob takih okolščinah je dosegel uspeh. «ki je bil člove ško mogoč. Ni se mogel uveljaviti takoj, a končno uveljavil se je kot ustanova, ki velja za newvor-ško javnost malone kot avtoritativna. (Dalje prihodnjič.) 1;; I o, tal vremena do vremena, ne 1 se natlje d obar ameriški pi->4ie. koji bi pisao u k o jem u po-znatijem magazinu. Ako je ikako mogiiče, neka se osobje v gl. uredu zmauji. O-sii naše preporučbe. a na kon-\\ nciji je, da odluči in zaključi. Drugi nadzornik, brat Joško Oven in tretji nadzornik brat Kvartič, se izrazita, tla je poro-či.l prvi nadzornik to. kar imata <»n i dva poročati, in ker bi morala le ponavljati, naj konvencija v/i me na znanje poročilo brata K r«*šiča, kot poročilo njiju sa-mh. Nato sletli poročilo Jugoslav Information Bureau-a. katerega z;;stopa brat Illača. 111. DEL. Poročilo Jugoslav Inf. Bureau-a. Zapisnik J. N. Rogelj. Predsednik Mantoni pozove lir. P Illača, da ptkia poročilo Jugo slovanskega Inormaeijskega Biroja. Br. Illača zavzame svoje mesto. I <«ročilo se glasi: Poročilo Jugoslav Inf. Bureau-a. Jugoslav Informal ion Bureau je Začel delovati v prvi polovici t'teeembra lanskega leta, po inie* jati-el nekoliko slovenskih in hr- škili »-ojakov v New Yorku. — < ha i rman mu je bil od početka do tlanes brat Spiro Kueieh in ravnatelj R. F. Hlacha. S J. I. H. je bil takorekoč in«, siiktiven produkt najskrajnejše sile. Nastal je v času, ko je itali- janska propaganda z vso eneržl !>i >zve«lel za naslov JOHNA j«, in z neomenjenimi sredstv« prieela 4 * obdelovat i*' amerikan-sko javno mnenje. Kake vrste je bila ta propangada. nam je vsem znano: na eni strani do nebes pretirano hvalisanje Italije, na drugi strani nesramno in lažnji I v o zasramovan je Jugoslovanov,' Mi v podpiranjei taljanakega iin (Dalje prihodnjič.) Kje je 1IKI.KNA PRIM C. rojena ČKLHiO.7 ' r>oma je iz vasi Tr-n«>vo. piita Ilirska Bistrica na Not ranjskei:?. Prišla je v Amerik > pred IG. le4i t.i se i a-ta-nila v Pi^Jmrghu, Pa. Prosim e« njene rojake, ako kilo ve za n j mi naslov, naj mi ga kzvol: javit-. Jaz sesu njen brat in spo-r ~"*.ti ji imr.m važne novice Nash v r Anthony telienj 511 W. TtIi Av?.. Ilofuesle-td, (."»z 16 18,20,22.23—10) 1'r.i-lii -i i *. \e. k j I Iatrovoli slov. aii svetemu ;m <1 iv : .|oe ZENITNA PONUDBA se nahrijata. nr.j rni 1{.ld |(i sc Sr;n,-nil s slovenskim naznaniti njun n*;| dekletom v Oprosti u[l V(U.va z tMlilll aielju na a-le na ;n.«k,mi. Katero ve«eli naj mi '»i-Iiei-',č Hex 2:18.!- lilaek Li-A. hulinua (V (18-21—10) Pil. Rad bi Izvedel, kje se nahaja MARTIN KAVČIČ .loma iz. P\-*clui pri št. Petru na No-tianjskcni. Pitni dvema le'oma jt nahajal v Pitl>!»iir^iiu c*e-njeue rojake prosim, če k«lo kaj ve o njeni, tla ni naznani, ali n.ij se pa s;rra javi. mu bom zelo hvaležen. - -Max Kavči*, Camp, 14 liox Aiolph, \V. Va. (18 21—10) še in pošlji* d-, k o Jaz imam svojo trgovin-) in nek::j «!enaija. — *oe Ja^ar. :J1"» Seontl St., Klizabcth N. J. Rad bi izvedel, kje se nahaja JO-Ž I. F PENKO. doma iz Nada njc«_»a sila pri Št Petru na No Iranjskem. Pred " leti sc je nahaja1 v Cleveland«^ Oiiio, in od t.-'.»:i čaša nii ni znano, kje sc nahaja Zatorej vljudno pr««.>im vs«* cenjene rojake, če kdo ve za nj«*gov sedanji naslov, naj mi «.?a naznani, ako pa sani čita ta oglas, t^aj se sani prijavi na naslov: Johr, Lenarčič, 1^.".! Larimer S', Denver, Colo. »18-21—10) svojega rojaka JOK Al A J DR'A. Pred enim letom sva bila dinp-i.j i ;i stanu v .Maseoutali. 111. Prosim cenjene r«»jake, •"-« kdo ve za njegov r.a-sl«»v, tla mi naznani, mit bom h vale žen. ali naj se pa sam javi svojemu prijatelju: Martin škc del, h*. 2. liox "M, O'Fallon, J M i 17-20—!(►) Ž'Lini izvedeti 7.a naslov mo ji ua prijatelja FRANKA POŽAR, tl-una iz vasi M a rkovšu :i na Pei-lncrskem. Pred tremi leti ;e bival v Kbensburon, Pa., sedaj pa ne veni, kje sc nahaja. Piosim ^a, da se nii oelasi; ako pa on sam ne bere ta o!?l:w, naj aa :<»-jftki, kateri poznajo, opozore Moj naslov je: Tonv Oft. -IUUp/ulata v N-w V«• se je preselili iz I: 'e ;t 4:',r, \V St. v razširjene pr >st..'C Si l»-sk-^.i Doma v Nt w ^'••t!•a K !>>r • tua s konzulatom kaj opravka, naj s* obrne ua sledtvi nadav: Con-ulati General of the K'.ng-dom of the Serb?, Croats and Slovenes, 443 W. 22 St., New York, N. Y. (1.^-10—15-11) K.ie je ANTON FJCIC* Doma j.* iz Velikega lirtla ptišta Jelšauc na Prinioi"sk-'iii. Lansko leto s< je nahajal v Windberju. Pa. Jaz. njegov bral, bi rad izvedel za njegov naslov, ker n»u imam sporočili važne novire iz stare ga-kraja. Ako kateri izmed ce njenih r ojakov ve za njegov naslov, naj mi ga izvoli javiti, bom lr aležt n. — Joseph Fjčič, 5fi21> Carneiiie St.. Pittsburgh, Pa IŠČE SE DOBRE DOGARJE za delo v Texasu. Imam izvrsten ki se dobro kolje. Plačam vi-toke cene za delati doge. Stalno delo skozi celo leto. M. Fleischer, 258 Lewis Street, Memphis, Tenn. Rojakom v Cleveland, ln eplok r državi Ohio naznaniamo, da jifc bo v kratkem obiskal nai potnik R;:«! t»i izvedel za nioj*ga brata AN DR K J A RADINOVK". do nia iz Zvečaj št. 7> Prosim ecu j. r«»jake, ila mi naznanijo njegov naslov, ali pa naj *e sam javi, NAPRODAJ LEPO POSESTVO ker mu imam n«kaj važnega!v Čcrmošujieah pri Toplicah na, sporo.-iti iz starega kraja, iz! Dolenjskem. Hiša na prostoru, ki Hrvatske. Iščem tudi mojega j J«' priprav.m za vsako obrt; zem-svaka. sestre moža, po imenu!*I«)bra, kakor tudi lop bukov iti IVAN PILAR, doma iz Zan ji j smrekov gozd Za podrVunosti s? obrnite ra: John Zvečaj. Prosim, da se mi javi ali pa če kak rojak ve za njega, Yardley, Pa. naj mi naznani — Johrr Radmo-vieh. liox 252, Menjroncse. ^lieh. (18-21—10) "Windisbmhn. (15-21—10) STRNIŠA. lV>nta je iz Tt.plic pri Novem mestu na Dolenjskem Pred več leti se je nahajal v PKtsburghu, 1'*., in k a kor sem «"ul, se zdaj nahaja v Clevelandu. Ohio. Ako kdo izmed rojakov ve t/.a njegov naslov, prosim. da mi ga naznani, bom zelo ii.valežen, ako pa sam bere, naj se mi o«'lasi na naslov: John * ms prrijalizma, Uinjivi podatki : - Sluteni2, e/0 Florence Slore, H J de jadranskih pokrajin itd. Half __i-J-. ^ ■■ ____________^ Dawson, Fayette Co, Pa. Iščem svoja dva brata ANDRKJA iu JAKOBA PKRKO Doma sta iz Ratije, fara Ilinje. Pred več »ti sla se nahajala v državi Ftali J.nz liju sestra bi rada izvedela, če sta še živa. da sc mi oglasita. — Marv Kostelc, roj. ivrko, I>ox 421, Oranville, 111. (17.20—10) Mr. JAMXO PLBtKO. ki je pooblaščen pobirati a aro« nine in izdajati praveveljavna po trdila. Mejake |Mdao, da gredo na rok«. rorft-mtltra Ulu Marnda. Dr. L0RENZ MVOBSOl ZDKAVni ftPBOUAJUST 644 Peno avenue PHtsbnrgh, Ps. y* sdravlJ«Oe akutnih ta kroaiema IiiiImI Im da Ud 38 tot ter tmmm aknlnj« r rieh li iiltilli te tioreusko. se to ras morem popoln oaea ruumetl ln spada vas MrirtTia Ua vrnesi moe ta adnr)| prirtoMl pn—ihnn akuteio pri adravljanja adklfe moja skia pa A v (rta, Upadanje las, boleOne ▼ kosten, Mart bol r »I t nehirjn, tort tea h, Jetcak katar, atato Uio, aadnfca itd. V pow^ijifihi tM^A^ In ae a pn Jaa pe te a m gar Pr.L0RENZ, 644 Pmm., PHlstcft Pi.