313 farm vestn 2022; 73
gov obseg sprejemljiv. Ocena tveganja pri pripravi magi-
stralnih zdravil mora temeljiti na strokovnem znanju, njen
končni cilj pa mora biti zaščita pacienta in osebja, ki zdravilo
pripravlja (4).
Končna kontrola kakovosti magistralnih zdravil je zaradi
njihove specifičnosti (»ex tempore« zdravila, ki so pripra-
vljena posebej za določenega pacienta, majhnosti serij
zdravil »na zalogo«, izdaje takoj po pripravi) velikokrat ome-
jena le na organoleptični pregled. Z vidika obsežnosti kon-
trole kakovosti predstavljajo magistrala zdravila v primerjavi
1UVOD
Tveganje lahko definiramo kot kombinacijo verjetnosti po-
java škode in njene resnosti (1). Tveganje pomeni možnost,
da izid ne bo takšen, kot je bil predviden. Če je škodo ali
negativen izid možno predvideti, jo lahko s preventivnim
dejanjem (upoštevanjem predvidljivih dejavnikov) prepre-
čimo oz. zmanjšamo (2). Oceno tveganja tvorijo prepo-
znavanje, analiza in vrednotenje tveganja. Pri prepoznavanju
in ocenjevanju tveganja v procesu priprave zdravil so bi-
stvene delovne izkušnje, dobro poznavanje procesa, ki ga
vrednotimo, okolja, v katerem delamo, ter vključitev vseh
zaposlenih oseb, ki so s problemom, ki ga ocenjujemo,
kakorkoli povezane (1, 3). Prepoznavanju možnega tvega-
nja sledi primerjanje rezultatov z izvedeno analizo in končno
vrednotenje tveganja, da ugotovimo, ali je tveganje in nje-
OCENA
TVEGANJA ZA
MAGISTRALNA
ZDRAVILA
RISK ASSESSMENT FOR
EXTEMPORANEOUSLY
PREPARED MEDICINES
AVTORICA / AUTHOR:
Lidija Vrbovšek, mag. farm., spec.
Celjske Lekarne, Javni lekarniški zavod, 
Ljubljanska cesta 20 b, 3000 Celje
NASLOV ZA DOPISOVANJE / CORRESPONDENCE:
E-mail: lidija.vrbovsek@ce-lekarne.si
POVZETEK
Vsa zdravila (industrijska, galenska, magistralna)
morajo biti kakovostna, varna in učinkovita. Obvla-
dovanje tveganj pri pripravi magistralnih zdravil v
lekarni predstavlja pomemben del učinkovitega si-
stema kakovosti in je od 27. januarja 2017 tudi za-
konsko obvezno. Zakon o lekarniški dejavnosti na-
mreč zahteva, da se za vsa zdravila, ki se pripravljajo
v lekarni, izvede dokumentiran postopek ocene tve-
ganja v skladu z Evropsko farmakopejo in Resolucijo
o zahtevah za zagotavljanje kakovosti in varnosti
zdravil, pripravljenih v lekarnah, za posebne potrebe
pacientov – CM/ResAP(2016)1. 
KLJUČNE BESEDE: 
magistralna zdravila, obvladovanje tveganj, ocena
tveganja, Resolucija CM/ResAP(2016)1
ABSTRACT
All medicines (industrial, galenical, extemporane-
ously prepared), must be safe, effective and of the
highest quality. Risk management in the preparation
of extemporaneously prepared medicines in phar-
macies represents an important part of an effective
quality system and is also mandatory from January
27th 2017. Pharmacy Practice Act requires a docu-
mented risk assessment process for all extempo-
raneously prepared medicines, in accordance with
the European Pharmacopoeia and the Resolution
CM/ResAP(2016)1 on quality and safety assurance
requirements for medicinal products prepared in
pharmacies for the special needs of patients.
KEY WORDS: 
extemporaneously prepared medicines, Resolution
CM/ResAP(2016)1, risk assessment, risk manage-
ment S
TR
O
K
O
V
N
I Č
LA
N
K
I
314 farm vestn 2022; 73
sistem zagotavljanja kakovosti, ki se mora upoštevati pri
pripravi zadevnega zdravila (9). 
2METODA ANALIZE MOŽNIHNAPAK IN NJIHOVIHPOSLEDIC
Metoda se uporablja za definiranje, prepoznavanje in od-
pravo napak. Temelji na razumevanju izdelka in procesa
ter s tem na sistematičnem pristopu odkrivanja napak in
njihovih vzrokov. Lahko jo uporabimo za opremo, pro-
store, ali pa za analizo postopka izdelave in njegovega
vpliva na izdelek ali proces. Namen analize je zmanjšati
tveganje, da se napaka pojavi. Pri tem je bistvenega po-
mena dobra opredelitev problema ali tveganja (10, 11).
Koncept metode se ukvarja s petimi vprašanji, ki si jih
postavimo:
1. Kaj gre lahko narobe? Z odgovorom predvidimo naj-
pogostejše napake, ki se nam lahko zgodijo ali so se nam
zgodile pri pripravi zdravila v lekarni (npr. napaka pri prera-
čunavanju, napaka pri tehtanju, napaka pri označevanju ...)
(2).
2. Kakšne so posledice (resnost)? Pri odgovoru dolo-
čimo stopnjo škode, ki jo napaka lahko povzroči, in sicer:
ni škode, napaka verjetno ne more povzročiti škode, na-
paka lahko povzroči škodo. Z resnostjo napake ocenju-
jemo pomembnost, ki jo ima napaka za uporabnika zdra-
vila. Pri tem ugotavljamo, ali lahko napaka v procesu
priprave zdravila oz. zdravilo povzroči pacientu škodo (2,
10, 11).
3. Kakšna je verjetnost, da bo šlo narobe? Z vpraša-
njem opredelimo pojavnost napake: redek dogodek, ob-
časen dogodek ali pogost dogodek. Pojavnost je verjet-
nost, da do napake pride, in je določena s pogostostjo
pojavljanja določene napake v časovnem obdobju. Pri pri-
pravi novega zdravila ali vpeljavi nove tehnologije ocenimo
pojavnost napake na osnovi izkušenj, ki jih imamo pri po -
dobnem procesu priprave ali zdravilu. Pogostost pojavnosti
napake skušamo odpraviti oz. zmanjšati s preventivnimi
ukrepi (2, 10, 11).
4. Kakšna je verjetnost odkritja napake? Ocena ver-
jetnosti zaznave napake temelji na obstoječih ali predvidenih
karakteristikah magistralnega zdravila in  procesa priprave.
Tako kot pojavnost napake, je tudi verjetnost zaznave na-
pake odvisna predvsem od postavljenega sistema zago-
tavljanja kakovosti in kontrole posameznih stopenj procesa
(2, 10, 11).
z industrijsko proizvedenimi ali galensko izdelanimi zdravili
večje tveganje za pacienta. Zato je bistveno, da kakovost
vgradimo v zdravilo tekom celotnega procesa priprave
zdravila. Ker je priprava magistralnega zdravila zelo kom-
pleksen proces, v katerem se napake zlahka pojavijo, je
za učinkovito obvladovanje tveganj potrebna metoda, ki
natančno opredeli kritičnosti posameznih dejavnikov, kot
je npr. kakovost zdravilnih učinkovin, pomožnih snovi in
vsebnikov, postopek priprave, stabilnost pripravka, obseg
preskušanja itd. (5). 
Zakon o lekarniški dejavnosti (ZLD-1) zahteva, da se naredi
ocena tveganja v skladu z Resolucijo CM/ResAP(2016)1
in Evropsko farmakopejo (Ph. Eur.) (6). Slednja v monografiji
Farmacevtski izdelki zahteva, da priprava zdravil poteka v
okviru ustreznega sistema zagotavljanja kakovosti in je
skladna s standardi, ustreznimi za vrsto pripravka. Mono-
grafija predstavlja referenčni vir standardov v Ph. Eur. za
zdravilne učinkovine, pomožne snovi in farmacevtske
oblike, ki zadevajo pripravo farmacevtskih izdelkov, ne vse-
buje pa navodil o pripravi, saj so na voljo specifične smer-
nice za postopke priprave in z njimi povezane kontrole.
Farmakopeja se tukaj sklicuje na načela dobre proizvodne
prakse (DPP) in Resolucijo CM/ResAP(2016)1 (7, 8). 
Nabor možnih metod za oceno tveganj na področju kako-
vosti navaja tretji del DPP (smernica ICH Guideline Q9 on
quality risk management), te so: 
• osnovne metode, ki omogočajo obvladovanje tveganja
(diagrami poteka, kontrolni seznami itd.),
• analiza možnih napak in posledic (failure mode effects
analysis – FMEA),
• analiza možnih napak, posledic in kritičnosti (failure mode,
effects and criticality analysis – FMECA),
• analiza drevesa napak (fault tree analysis – FTA),
• analiza tveganja in ugotavljanja kritičnih tičk (hazard ana-
lysis and critical control points – HACCP),
• analiza nevarnosti med obratovanjem, analiza delovanja
in nevarnosti (hazard operability analysis – HAZOP),
• prehodna analiza nevarnosti (preliminary hazard 
analysis – PHA),
• razvrstitev in filtriranje tveganj, 
• podporna statistična orodja.  
Koncept metode FMEA opisuje tudi Kodeks magistralnih
pripravkov (KMP) (1, 2).
Resolucija CM/ResAP(2016)1 je namenjena poenotenju
standardov na področju priprave zdravil v lekarnah med
državami članicami Sveta Evrope in predpisuje, da pred
pripravo zdravila naredimo oceno tveganja, hkrati pa podaja
metodo oz. vzorčni postopek za njen izračun. Na podlagi
rezultatov izračuna ocene tveganja se nato določi ustrezen
O
C
E
N
A
 T
V
E
G
A
N
JA
 Z
A
 M
A
G
IS
TR
A
LN
A
 Z
D
R
A
V
IL
A
5. Kako preprečiti napako? Z odgovorom  skušamo
poiskati korektivne in preventivne ukrepe, ki zagotavljajo,
da je pojavnost napake čim manjša, verjetnost njene za-
znave pa čim večja (2).
Vsako napako ovrednotimo glede na resnost, pojavnost
in verjetnost odkritja z ustreznim številom točk. Večinoma
so vrednosti faktorjev med 1 in 10, obstajajo pa tudi me-
tode, kjer so vrednosti faktorjev med 1 in 4 ali 1 in 5 (10,
11). Kodeks magistralnih pripravkov predlaga faktorje 1, 3
in 5 (preglednica 1). Stopnjo pomembnosti napake (pred-
nostno število tveganja oz. risk priority number – RPN)
predstavlja zmnožek vseh ocen: resnosti, pojavnosti in ver-
jetnosti odkritja napake. Predvidene napake razvrstimo
glede na dobljene vrednosti RPN. Vse napake pomenijo
določeno stopnjo tveganja, napaka z večjim številom točk
pomeni večje tveganje (2). Najmanjši indeks RPN je lahko
v našem primeru 1, največji pa 125. Kritične napake, ki
imajo visok RPN, je potrebno resno obravnavati in jih sku-
šati odpraviti. Po uvedbi izboljšav je potrebno ponovno
oceniti tveganje.
Ocena tveganja po tej metodi nam pokaže, kateri kritični
točki v procesu priprave magistralnega zdravila se moramo
najprej posvetiti, če želimo, da se bo izboljšava takoj po-
znala na kakovosti zdravila. Metoda je učinkovita tudi za
preprečevanje napak, še preden se te lahko pojavijo. Pri
tej metodi način in obseg ocenjevanja določimo sami. Za
kvalitetno oceno tveganja je pomemben širok pogled na
problem, ki ga ocenjujemo, saj se sicer lahko zgodi, da
ocena tveganja ni popolna. Ocenjevanje je odvisno tudi
od tega, kako sta verjetnost in vpliv predstavljena, zato
obstaja nevarnost, da stopnje posledic in verjetnosti tveganj
nismo pravilno opredelili (10, 11). Primer ocene tveganja
pri označevanju magistralnega zdravila prikazuje pregled-
nica 2.
3METODA OCENE TVEGANJAPO RESOLUCIJI CM/RESAP(2016)1
Resolucija CM/ResAP(2016)1 predpisuje, da je pred pri-
pravo zdravila v lekarni potrebno vedno narediti oceno tve-
ganja, da se določi raven sistema zagotavljanja kakovosti,
ki se mora upoštevati pri pripravi zadevnega zdravila. Vzor-
čni postopek izračuna ocene tveganja, ki ga opisuje, omo-
goča razlikovanje med dvema ravnema tveganja: zdravila
z visoko stopnjo tveganja in zdravila z nizko stopnjo tve-
ganja ter tako tudi med dvema ravnema sistema kakovosti,
ki ju upoštevamo pri pripravi magistralnih zdravil (2, 9).
Merila odločanja pri pripravi ocene tveganja so opredeljena
v petih kategorijah, s faktorji tveganja od 1 do 5, kjer ocena
1 pomeni najnižjo stopnjo tveganja, ocena 5 pa najvišjo.
Področja, ki jih moramo zajeti v oceno tveganja, so:
1. Farmacevtska oblika
Glede na namen uporabe in zahtevnost priprave so far-
macevtske oblike razvrščene v osem kategorij. Vsaki ka-
tegoriji je dodeljeno ustrezno število točk pri pripravi ocene
tveganja (2, 9). Točkovanje kategorij farmacevtskih oblik je
predstavljeno v preglednici 3.
2. Letno število enot magistralnega zdravila
Pri letni pripravljeni količini magistralnega zdravila je potre-
bno določiti faktor tveganja skladno z nacionalno zakono-
dajo in smernicami. Resolucija dopušča, da si vsaka država
oz. lekarna postavi svoje lestvice glede letne količine pri-
pravljenih zdravil, saj se te lahko od lekarne do lekarne
zelo razlikujejo (2, 9). Kriterij za opredelitev tveganja za de-
javnik letne pripravljene količine magistralnih zdravil, ki ga
v Sloveniji podaja Javna agencija RS za zdravila in medi-
cinske pripomočke (JAZMP) predstavlja preglednica 4.
315 farm vestn 2022; 73
S
TR
O
K
O
V
N
I Č
LA
N
K
I
Tveganje 
(RPN = S x O x D)
Nizko tveganje 1 Srednje tveganje 3 Visoko tveganje 5
Resnost 
(Severity of harm = S)
Prepričani smo, da napaka
ne bo povzročila škode.
Napaka verjetno ne more
povzročiti škode.
Napaka lahko
povzroči škodo.
Pojavnost 
(Probability of occurence = O)
Redek dogodek. Občasen dogodek. Pogost dogodek.
Verjetnost zaznave napake
(Likelihood of detection = D)
Visoka verjetnost zaznave
napake.
Napako lahko zaznamo. Napake ne zaznamo.
Preglednica 1: Stopnje tveganja pri ocenjevanju napak v procesu (2).
Table 1: Levels of risk in process error assessment (2).
316
O
C
E
N
A
 T
V
E
G
A
N
JA
 Z
A
 M
A
G
IS
TR
A
LN
A
 Z
D
R
A
V
IL
A
farm vestn 2022; 73
Preglednica 2: Izračun ocene tveganja pri označevanju magistralnega zdravila.
Table 2: Calculation of the risk assessment in the labelling of the extemporaneously prepared medicine.
Kritična
točka
Možna napaka Možne posledice napake
Obstoječ
preventivni
ukrep
R
e
sn
o
st
P
o
ja
vn
o
st
O
d
k
ri
tj
e
Ocena
tveganja
O
zn
a
č
e
va
n
je
• Zdravilo pozabimo označiti.
• Možnost zamenjave z drugim
zdravilom, pacient nima
osnovnih informacij o zdravilu:
odmerjanje, način uporabe,
rok uporabnosti ...
• Dvojna kontrola
opozorilnih
signatur.
• Dvojna kontrola
celotne vsebine
na signaturi.
• Vse signature
prilepimo na
spremni list.
• Signature so za
vsako
posamezno
zdravilo
shranjene v
ločeni datoteki
na računalniku.
• Napisan SOP:
Označevanje
zdravil, galenskih
in magistralnih
zdravil.
• Natisnemo točno
število nalepk, ki
jih potrebujemo.
5 1 1 5
• Napačno natiskana ime in
priimek pacienta.
• Možna zamenjava zdravila.
• Povzročimo zmedo pri
pacientu oz. svojcih,
nezaupanje v naše delo.
5 3 1 15
• Napačno natiskan naziv
zdravila.
5 1 1 5
• Nalepko od predhodnega
zdravila nalepimo na naslednje
zdravilo.
5 1 1 5
• Napačno natiskana sestava
zdravila.
• Povzročimo zmedo pri
pacientu oz. svojcih,
nezaupanje v naše delo.
3 1 1 3
• Napačno natiskan odmerek
zdravila.
• Pacient ne prejema
ustreznega odmerka
(terapevtski neuspeh, toksični
učinki zdravila).
5 1 1 5
• Ni navedenega načina
uporabe zdravila.
• Pacient uporabi zdravilo na
napačen način.
5 1 1 5
• Napačno natiskana količina
zdravila.
• Napaka bolniku ne more
povzročiti škode.
1 1 1 1
• Napačno natiskana zaporedna
številka priprave zdravila.
1 1 1 1
• Napačno natiskana ime in
priimek farmacevta, ki je
zdravilo pripravil.
1 1 1 1
• Napačno natiskan datum
priprave zdravila in/ali datum
izteka roka uporabnosti
zdravila.
• Bolnik uporablja zdravilo preko
roka uporabnosti ali
predčasno neha uporabljati
zdravilo. 
• Povzročimo zmedo pri
pacientu oz. svojcih,
nezaupanje v naše delo.
5 1 1 1
• Pomanjkanje opozorilne
signature na zdravilu (npr.
Pred uporabo pretresite!,
Shranjujte na hladnem!).
• Pacient lahko dobi neustrezen
odmerek zdravila.
• Zdravilo ni ustrezno shranjeno.
5 1 1 5
Večje število enot magistralnega zdravila predstavlja večjo
verjetnost, da bi bil posamezen uporabnik zdravila izpo-
stavljen tveganjem, ki jih to zdravilo predstavlja. Na drugi
strani pa se poraja vprašanje, ali zelo majhna letna količina
pripravljenega zdravila v neki lekarni ne predstavlja morda
celo večjega tveganja za uporabnika zdravila kot v lekarni,
kjer ga pripravijo večkrat in imajo zato več izkušenj in bolj
nadzorovan proces priprave.
3. Farmakološki učinek zdravilne učinkovine
Pri razvrščanju farmakološkega učinka zdravilnih učinkovin
moramo upoštevati, ali je učinkovina uvrščena v Ph. Eur.,
naravo posamezne učinkovine: kancerogenost, mutage-
nost, toksičnost za človeka in okolje, možnost povzročanja
alergij, terapevtsko okno, odmerjanje, stabilnost (na svet-
lobo, kisik, temperaturo, spremembo pH vrednosti ...), in
njeno kemično, farmacevtsko in mikrobiološko kakovost.
Glede na jakost farmakološkega učinka lahko učinkovine
pri ocenjevanju tveganja razdelimo v tri skupine (preglednica
5) (2, 9).
Pri razvrščanju farmakološkega učinka je priporočljivo upo-
števati varnostni list, listo nevarnih zdravil NIOSH (National
Institute for Ocupational Safety and Health), Avstrijsko far-
makopejo ipd., da bi zajeli čim več zgoraj navedenih ka-
rakteristik učinkovine. V veliko pomoč nam je lahko tudi
knjiga Andreasa S. Zieglerja, Defektur (13), v kateri so na
podlagi zahtev Resolucije faktorji tveganja za večino učin-
kovin, ki jih uporabljamo pri pripravi magistralnih zdravil v
lekarni, že izračunani. 
4. Način priprave
Pri izračunu ocene tveganja upoštevamo tudi način priprave
farmacevtske oblike (preglednica 6) (9, 12). 
5. Način izdaje (oskrbe) zdravila
Resolucija deli izdajo v lekarni pripravljenih zdravil na zu-
nanjo in notranjo oz. kombinacijo obeh. Zunanja izdaja oz.
oskrba je definirana kot preskrba z magistralnimi zdravili
drugih izvajalcev zdravstvene ali lekarniške dejavnosti (pra-
vna oseba). Notranja oskrba pa je definirana kot nepo-
sredna izdaja pripravljenih zdravil bolnikom lekarne, ki jih
pripravlja (9, 12).
Smernice JAZMP v vseh dejavnikih sledijo predlogu izra-
čuna ocene tveganja po Resoluciji, vendar je obrazec za
izračun narejen za posamezno kategorijo farmacevtskih
oblik, pri čemer se znotraj skupine za izračun ocene tve-
ganja uporabi le višji faktor tveganja, ki ga doprinese po-
samezno zdravilo (12). Oceno tveganja mora izvajalec le-
karniške dejavnosti, ki pripravlja magistralna zdravila z
visoko stopnjo tveganja priložiti vlogi za pridobitev dovo-
ljenja za izvajanje lekarniške dejavnosti. Izdelana in potrjena
317 farm vestn 2022; 73
S
TR
O
K
O
V
N
I Č
LA
N
K
I
Preglednica 3: Faktorji tveganja za farmacevtsko obliko (9, 12).
Table 3: Risk factors for the type of pharmaceutical form  (9, 12).
Preglednica 4: Faktorji tveganja za letno število enot posamezne farmacevtske oblike (12).
Table 4: Risk factors for the amount of pharmaceutical form prepared annually (units) (12).
Opomba: Za eno enoto pripravljenega magistralnega zdravila se šteje na zdravniškem receptu predpisano število pakiranj magistralnega
zdravila.
Farmacevtska oblika (tip pripravka) Faktor tveganja
Parenteralne farmacevtske oblike 5
Farmacevtske oblike za oko, nos in uho za uporabo v travmatologiji in kirurgiji 4
Farmacevtske oblike za inhaliranje 4
Sterilne farmacevtske oblike za peroralno, sublingvalno, rektalno in vaginalno uporabo, ter
zdravilne rastline kategorije ZR
4
Sterilne farmacevtske oblike za dermalno in transdermalno uporabo 4
Nesterilne farmacevtske oblike za peroralno, sublingvalno, rektalno in vaginalno uporabo, ter
zdravilne rastline kategorije Z
3
Farmacevtske oblike za oko, nos in uho za uporabo na nepoškodovanem očesu, nosu ali ušesu 1
Nesterilne farmacevtske oblike za dermalno in transdermalno uporabo 1
Število pripravljenih enot posamezne farmacevtske oblike na letni ravni Faktor tveganja
Nad 30.000 5
Od 3000 do 30.000 3
Do 3000 1
ocena tveganja s strani JAZMP pa se nato priloži vlogi za
pridobitev dovoljena za izvajanje lekarniške dejavnosti za
vsako lekarniško enoto pri Ministrstvu za zdravje. Pri nad-
zoru v lekarni JAZMP zahteva oceno tveganja za vsako
posamezno magistralno zdravilo.
3.1 DOLOČITEV RAVNI
ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI
Zmnožek faktorjev tveganja vseh petih kategorij določa ra-
ven sistema zagotavljanja kakovosti, ki ga moramo zago-
toviti pri pripravi posameznega zdravila.
Če je zmnožek višji od 100, govorimo o magistralnih zdra-
vilih z visoko stopnjo tveganja. 
Če je zmnožek enak ali nižji od 100, govorimo o magistral-
nih zdravilih z nizko stopnjo tveganja (2, 9).
Resolucija priporoča, da se za magistralna zdravila z visoko
stopnjo tveganja kot referenca za ustrezen sistem zagota-
vljanja kakovosti upošteva smernice Dobre proizvodne
prakse, z nizko stopnjo tveganja pa smernice Dobre prakse
pri pripravi zdravil pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti (9).
Pravilnik o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti pa
zahteva, da mora izvajalec lekarniške dejavnosti, ki pripravlja
magistralna zdravila z nizko stopnjo tveganja po Ph. Eur. in
Resoluciji, izpolnjevati pogoje za pripravo magistralnih zdravil
v skladu z dobro lekarniško prakso, če pripravlja magistralna
zdravila z visoko stopnjo tveganja pa mora izpolnjevati po-
goje za pripravo magistralnih zdravil v skladu z dobro le-
318
O
C
E
N
A
 T
V
E
G
A
N
JA
 Z
A
 M
A
G
IS
TR
A
LN
A
 Z
D
R
A
V
IL
A
farm vestn 2022; 73
Preglednica 5: Faktorji tveganja za farmakološki učinek zdravilnih učinkovin po smernicah JAZMP (12).
Table 5: Risk factors for pharmacological effect of the active substances according to JAZMP guidelines (12).
Farmakološki učinek zdravilne učinkovine Faktor tveganja
Učinkovine z močnim delovanjem: dnevni odmerek je manjši od 10 mg ali znana kancerogenost,
mutagenost, razvojna ali reproduktivna toksičnost, toksičnost organov, potencial za alergijske
reakcije, ozko terapevtsko okno ali nove substance z neznano jakostjo in toksičnostjo ali
učinkovine, ki so na seznamu nevarnih učinkovin, ki je objavljen v Kodeksu magistralnih
pripravkov.
5
Učinkovine s srednje močnim delovanjem: dnevni odmerek je večji od 10 mg in manjši ali enak
500 mg.
3
Učinkovine s šibkim delovanjem: dnevni odmerek je večji od 500 mg. 1
Preglednica 6: Faktorji tveganja za način priprave (12).
Table 6: Risk factors for preparation process (12).
Način priprave Faktor tveganja
Aseptično polnjenje 5
Končna (terminalna) sterilizacija 4
Rekonstitucija sterilnih farmacevtskih oblik 3
Raztapljanje, mešanje, redčenje 2
Samo polnjenje (nesterilna magistralna zdravila) in rekonstitucija nesterilnih farmacevtskih oblik 1
Preglednica 7: Faktorji tveganja za način izdaje (9,12).
Table 7: Risk factors for supply (9,12).
Način izdaje Število točk
Samo zunanja oskrba (Z) 5
Večinoma zunanja (N : Z ≈ 1 : 2) 4
Notranja in zunanja (N : Z ≈ 1 : 1) 3
Večinoma notranja (N : Z ≈ 2 : 1) 2
Samo notranja (N) 1
karniško prakso, usklajeno z dobro prakso pri pripravi zdravil
pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, ob upoštevanju do-
datkov, ki urejajo pogoje za sterilno pripravo zdravil (14).
Kodeks magistralnih pripravkov na osnovi Resolucije določa
seznam tem, ki morajo biti vključene v dokumentacijo pri
pripravi posameznega zdravila. Lekarna si lahko določi še
dodatne teme, ki se ji zdijo pomembne za učinkovit sistem
zagotavljanja kakovosti. Seznam tem oz. obseg dokumen-
tacije je odvisen od števila točk pri oceni tveganja in vrste
magistralnega zdravila (»ex tempore«, »na zalogo«) (2, 9).
3.2 PRIMER IZRAČUNA OCENE
TVEGANJA PO RESOLUCIJI
CM/ResAP(2016)1 ZA POSAMEZNO
MAGISTRALNO ZDRAVILO
319 farm vestn 2022; 73
S
TR
O
K
O
V
N
I Č
LA
N
K
I
Preglednica 8: Izračun ocene tveganja po Resoluciji CM/ResAP(2016)1 za posamezno magistralno zdravilo.
Table 8: Risk assessment according to Resolution CM/ResAP(2016)1 for an individual extemporaneously prepared medicine.
Pripravek
Vrsta
pripravka
Farm. 
oblika
Letna
količina
pripravka
Farmakološki učinek
aktivnih snovi
Postopek
priprave
Izdaja
Ocena
tveganja
FARMACEVTSKE OBLIKE ZA INHALIRANJE
Natrijev klorid 1,5-%, 
3-%, 4,5-%, 7-%
raztopina za inhaliranje
Ex tempore 4 1
Natrijev klorid:
1
5 3 60
FARMACEVTSKE OBLIKE ZA OKO
Atropin 0,01-%, 
0,025-% kapljice za
oko, enoodmerne 
Ex tempore 1 1
Atropinijev sulfat:
5
5 1 25
DERMALNE FARMACEVTSKE OBLIKE
Olivno olje v
lipofilni/hidrofilni podlagi
Ex tempore 1 1
Olivno olje:
1
2 1 2
TEKOČE PERORALNE FARMACEVTSKE OBLIKE
Morfinske kapljice 
20 mg/ml
Ex tempore 3 1
Morfinijev klorid:
5
2 1 30
PARENTERALNE FARMACEVTSKE OBLIKE
Analgetična raztopina 
v elastomerni črpalki
Ex tempore 5 1
Morfinijev sulfat:
5
5 2 250
PERORALNI PRAŠKI
3,4-diaminopiridin
praški
Ex tempore 3 1
3,4-diaminopiridin:
3
2 1 18
ORALNE FARMACEVTSKE OBLIKE
Triamcinolonacetonid
0,1-% in lidokain 1-% 
v hidroksietilceluloznem
gelu
Ex tempore 3 1
Triamcinolonacetonid,
lidokain:
5
2 2 60
4SKLEP
S temeljitim poznavanjem posamezne faze procesa pri-
prave magistralnega zdravila v lekarni, vključitvijo vseh za-
poslenih oseb, ki so na kakršen koli način povezane s pri-
pravo zdravil, ter upoštevanjem vseh potrebnih predpisov
lahko z metodo Analiza možnih napak in posledic ozave-
stimo in ocenimo vsa pomembna tveganja in na podlagi
sprejemanja preventivnih ali korektivnih ukrepov zagota-
vljamo kakovostna, varna in učinkovita zdravila. Ker pri tej
metodi način in obseg ocenjevanja določimo sami, je za
kvalitetno oceno tveganja zelo pomemben širok pogled
na proces, ki ga ocenjujemo, sicer se lahko zgodi, da
ocena tveganja ni celovita in se med lekarnami razlikuje.
Izvedba ocene tveganja po metodi Resolucije CM/Re-
sAP(2016)1 je enostavnejša, saj predpisuje dejavnike tve-
ganja ter način in obseg ocene tveganja. Izračun ocene
tveganja po tej metodi nam daje takojšnjo informacijo o
ravni zagotavljanja kakovosti, ki jo moramo upoštevati pri
pripravi posameznega magistralnega zdravila. Dejavniki
tveganja, zaradi katerih prihaja do razlik med lekarnami,
so pripravljena količina zdravila na letni ravni, način izdaje
zdravila in določitev farmakološkega učinka zdravilne učin-
kovine. Pri slednjem bi bilo dobro slediti nemškim smerni-
cam, kjer imajo izdelano natančno drevo odločanja oz. so
faktorji tveganja nekaterim učinkovinam že določeni. Prav
tako se moramo zavedati, da oceno tveganja za posame-
zno magistralno zdravilo, ki jo predpisuje Resolucija, težko
naredimo po smernicah, ki jih predpisuje JAZMP, saj je
obrazec za izračun narejen za posamezno kategorijo far-
macevtskih oblik, pri čemer se znotraj kategorije za izračun
ocene tveganja uporabi le najvišji faktor tveganja, ki ga do-
prinese posamezno zdravilo.
Ocena tveganja predstavlja pomemben del zagotavljanja
kakovosti pri pripravi magistralnih zdravil v lekarni. Dejavnike
tveganj, ki vplivajo na kakovost, varnost in učinkovitost
zdravila učinkovito obvladujemo le z uporabo obeh ome-
njenih metod. 
5LITERATURA
1. ICH guideline Q9 on quality risk management [Internet]. Part III
GMP related documents; 2015 [cited 2022 Aug 3]. Available
from: https://health.ec.europa.eu/medicinal-
products/eudralex/eudralex-volume-4_en
2. Kodeks magistralnih pripravkov. Lekarniška zbornica Slovenije,
Ljubljana, 2013.
3. Jackson M, Lowey A. Handbook of Extemporaneous
preparation - A guide to pharmaceutical compounding, London:
Pharmaceutical Press; 2010. 1-65.
4. Bouwman Y, Moller Andersen L. GMP and preparation in
hospital pharmacies. European Journal of Hospital Pharmacy
2012; 19:469-473.
5. Vrbovšek L. Obvladovanje tveganj pri pripravi magistralnih
zdravil. Specialistična naloga. Lekarniška zbornica Slovenije,
Ljubljana, 2018.
6. Zakon o lekarniški dejavnosti. Ur. l. RS, 85/2016.
7. Pharmaceutical Preparations. In: European Pharmacopoeia. 9th
edition. Strasbourg: EDQM; 2016. Monograph 2619.
8. Vsebina FS na spletu- Formularium [Internet]. Ljubljana: JAZMP;
2021 [cited 2022 Jul 22]. Available from:
https://www.formularium.si
9. Resolution CM/ResAP(2016) on quality and safety assurance
requirements for medicinal products prepared in pharmacies for
the special needs of patients [Internet]. [cited 2022 June 15].
Available from:
https://www.edqm.eu/sites/default/files/resolution_cm_res_201
6_1_quality_and_safety_assurance_requirements_for_medicinal
_products_prepared_in_pharmacies.pdf 
10. Ilić Ž. Uporaba metode FMEA pri obvladovanju stroškov
kakovosti v pogodbeni proizvodnji farmacevtske industrije.
Diplomsko delo. Fakulteta za organizacijske vede Univerze v
Mariboru, Maribor, 2012. 
11. Alidžanović G. Obvladovanje tveganj na področju kakovosti pri
galenski izdelavi v JZ Gorenjske lekarne. Specialistična naloga.
Lekarniška zbornica Slovenije, Ljubljana, 2014.
12. Smernice za izdelavo ocene tveganja za magistralna in galenska
zdravila [Internet]. JAZMP [cited 2022 July 5]. Available from:
https://www.jazmp.si/nadzor/nadzor-nad-lekarnisko-
dejavnostjo/ 
13. Zieger AS. Defektur: Risikobasiertes Stufenmodell und
apotekengerehte Prüfmethoden. Stuttgart: Deutscher
Apotheker Verlag; 2014. 255 p.
14. Pravilnik o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti. Ur. l. RS,
28/2018.
320
O
C
E
N
A
 T
V
E
G
A
N
JA
 Z
A
 M
A
G
IS
TR
A
LN
A
 Z
D
R
A
V
IL
A
farm vestn 2022; 73