Kako smo gospodarili Izgube v višini 80 miljonov dinarjev v prvih devetih mesecih letos opozarjajo Oddelek za gospodarstvo pri občinski skupSčinl je Iz-delal analizo poslovnega uspe-ha gospodarskih organizaclj združenega dela občine Bežl grad v prvih devetlh mese-cih letos. Iz analize, ki je za-jela vseh 147 organizacij zdru-ženega dela v otočini, je raz-vidno, da zakonske sistemske spremembe (zlasti septembr-ske dopolnitve zakona ougo-tavljanju dohodka) potrjujejo patrebo gospodarstva po ta-kem načinu regulative. Real-nost ugotovljendh gibanj v pe. riodlčnih obračunih je zelo dobra, osnovna nesoraamerja (predvsem nelikvidnost, po manjkanje obratnih sredstev, investdcijska nesposobnost in rast cen) pa so v glavnem od-pravljena. Zaradi prenešene recesije iz tujtae in potrebnega 6asa za TEMEUNI KAMEN ZA VRTEC V četrtek, 11. novembra ob 16. uri, bomo v soseski BS — 3 položill temeljni kamen ra vrtec, kl bo sprejel 200 otrok. Vrtec bo zgrajen la sredstev prvega samoprispev-ka. prilagoditev novemu gospo-darskemu sistemu ne more-mo upati, da bi že letos do-segli načrtovano stopnjo ra-sti družbenega proizvoda. Le-tos bomo zabeležill le okrog dvaodstotao rast, vendar ka-že, da smo na začetku nove faze oživljanja in rasti, ohrab-rujoča pa je tudi konjunktu-ra na domačem trgu. Zapo-slovanje smo omejili, saj je v gospodarstvu zaposlenih to-Uko delavcev kot lani. Za-vrta je budi rast cen, kate-rih povišanje znaša pri pro-izvajalcih v letošnjih devetih Nadaljevanje na %. stranl Kako smo gospodarili NatUljevanje s 1. strani mesecih v primerjavi z istiin obdobj«m lani 5,6 odstotka, cene na drobno so se povi-Sale za 10,4 odstotkov, živ-ljenjski stroškd pa so narasli za 14,6 odstotkov. Izgube so po devetih mesecih nižje kot v poUetju in anažajo okrog 80 milijomov dinarjev, ftepra? so bolj zaskrbljujoče, ker je skoraj povsem odpa-del vpliv obradunsko-tehnič-nih faktorjev. Tako izgube kažejo predvsem tiste gospo-darske subjtekte, ki nimajo zagotovljenega stabilnega po-ložaja na trgu in jih novi si-stem izloda kot neuspešne. Največ izgub je v trgovini, edina organizacija, ki ima iz-gubo pri substanci, je Elek-trotahna tood Elek — dobrih 1 milijooov din. Z izgubo za-radi nedoseženega dohodka so iaključile devetmesečje na-slednje organizacije: Sa-vske elektrarne tozd Te-lekom, Elma, Labod tozd TIP-TOP, Geološki zavod tozd Rudnik urana, AZA, Agroob-nova tozd Gradnje, Gramex tozd Trgovina, Elektrotehna tozd Etefct, Oommerce, Astra tozd EC, Pohištveno mizarst-vo, Kristal, Iskra tozd TELA, Tekstil tozd Tonosa, Mladin-ska knjiga tozd Tiskama, Ge-ološki zavod tozd GRD, Pro-jekting biro, Elektrotehna tozd Elgro, Lesnina tozd Uvoz, LIK, Kamin in Umetoi ksmem. V prvih devetih mesecih je gospodarstvo ustvarilo skoraj S,4 milijarde dinarjev dohod-ka. Le trgovina in obrt sta v tem času ustvarila manj dohodka kot v enakem ob-dobju lani, najbolj pa se je povečal v stanovanjsko-komu-nalni dejavnosti. Izvoz kaže diuamiko rasti, uvoz se zmanjšuje, tako da srrio letos dosegli dolgo na-črtovani cilj — pozitivno raz-merje izvoza in uvoza (izvoz je vecja zb 2i odsu)Lkov in Je v prlmerjavl z devetlml meseci lanskega leta narase, za 55 odstotkov, uvoz pa se je zmanjšal za 20 odstotkov). Vendar je ta sprememba pri-nesla veliko kreacijo denar ne mase, ki je v tem času po-tencialna nevamost za podpi-ranje inflacije. Bežigrajsko gospodarstvo je likvidno kot že dolgo ne, podatki o strukturi gospodar stva pa kažejo izrazito za-ostajanje trgovine, obrti in delno gradbeništva. Spremin-janje gospodarske strukture v smeri začrtanih poti družbe-nega razvoja občine do leta 1080 bo še natai časa pouro- 1 6alo te«awe, W todo opasmo f zlasti v trgovini. Posledica ta-kega spreminjanja strukture so delno tudi izgube, zato bo-do morale vse družbenopoli-tične sdle v občini nadaljeva-tl z akcijo za reševanje te-žav v tistih organizacijah združenega dela, ki imajo re-alno izgubo. Ponovno pa bo treba okrepiti stabilizacijsko politiko, kljub načrtovani ekspanziji v prihodnjem letu. Analiza, ki jo je pripravi) oddelek za gospodarstvo obč. uprave, zajema še vrsto za-nimivih podatkov. Objavljena je v prilogi Zbor delegatov.