287. številka. Ljubljana, v petek 14. decembra. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI NAROD. izhaja VBak dan «»e*er, izimfei nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v a t r o - o g e r s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 1 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Zh tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa Za oznanila plačuje se od četiristopne prtit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., čr se dvakrat, in po I kr.. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in upravni&tvo je v Gospodskih ulicah ftt. 12. Upravni&tvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila t j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. (Konec.) Dr. Gregr govori nadalje: Tako daleč bi bili že torej prišli v naših prijateljskih odnošajih z Nemčijo. In če bo ta pletenja resnična, mari že ni danes nemško-avstrijska zveza razmerje slabšega k močnejšemu ter mari ne teži slabšega? Mari taki komentari, kakeršne smo čitali te dni v nemških listih, ne za rude lic vsacega pravega Avstrijca in ga ne napolnijo z globoko sramoto? AvBtrija mora biti močna, da bode lahko raztrgala zvezo, če se bode zdelo potrebno ter se jej ne bode bati sile, s katero jo hočejo prisiliti, da ostane v prijateljstvu. Kar govorim, ue govorim iz kucega posebnega prijateljstva do Avstrije, ali pa zaradi tega, da bi kazal lojalnost svojo. Juz ničesar ne storim, da bi se bahal z lojalnostjo, in kar se Avstrije tiče, dose-daj še ni ničesar storila, da bi zaslužila posebno ljubezen in hvaležnost naroda češkega. Z nesrečnimi in napačno vojenimi vojnama s<; je Avstrija izneverila poklicu Bvojemu, mesto da bi bila varstvo in zavetje narodom, ki so se združili v tej državi, da bi se mogla tem močneje bran ti napadom političnih in narodnih nasprotnikov, je avstrij ska politika več nego jedno stoletje le alabila sile narodov, kakor bi jih hotela preparirati za lahek in ugoden plen njenim sosedom. Ta nesrečna politika bila je največ uzrok slabosti Avstrije, uzrok njenim velikim zgubam in udarcem, ki so jih pretrpela zadnje stoletje. In kar se tiče Češke, so avstrijske vlade, s časa nesrečne germauizujoču centralistične sisteme le slabile in zatirale češko narodnost. Bil je čas, ko so uuičenje češke naroduosti bili celo vsprejeli v državni program in vender nuna vsak misleči človek priznati, da bi bil češki narod lahko najmočnejša ograda proti nikoli mirujočim aspiiacijam avstrijskega severnega soseda. Te nesrečne in osodepolne politike pa Avstrija do danes ui opustila. Le jedenkrat je pal lahek solčui žarek, to je bilo dne 12. septembra 1871. ko je izšel cesarski reskript. Ta žarek je hitro izginil kakor bleščeča fata morgana in v srci Češkega naroda zapustil je želo britkega prevarenja! Hvaležnosti torej Avstriji nesmo dolžni in iz hvaležnosti za vojni zakon glasovali ne bodemo. Će LISTEK. Matične knjige za leto 1888. ii. 2. Slovenci in 1848. leto. Spisul Josip A p i h. (Konec.) Prepir o bojah nam zopet kaže nemško nestrpljivost, katera ni htela priznati Slovencem pravice, da nosijo svoje barve. Ko je ministarstvo odločilo, da so barve kranjskega grba belo-modro-rudeče, zavladalo je v Ljubljani veliko veselje in dne 8. oktobra so praznovali ta odlok z baklado in eerenado. Narodna organizacija se v Slovencih ni mogla tako naglo osnovati, kakor pri Čehih in Poljakih, ker je bilo preveč središč po deželah, namesto jednega, odkoder bi se moralo voditi vse gibanje. Razna že omenjena narodna društva so čestokrat delovala brez mejsobnega sporazumljenja. Zato so volitve v deželni zbor našle Slovence nepripravljene ter se vršile najbolj s stališča agrarnega. Odprava tlake in desetine brez odškodnine bi se hoteli ravnati po britkosti, ki jih čutimo v prsih svojih, glasovali bi zoper zakon, ko bi ravnali po željah volilcev svojih, glasovali bi zoper zakon, če bi slušali zapeljive glasove popularnosti, glasovali bi zoper zakon, če boino pa vender glasovali za vojni zakon, storili bomo t", ker še nesmo zgubili poslednjega upanja, da bode Avstrija vender spoznala, da je navezana na narode svoje, da je vsa njena prihodnjosr in moč v njenih narodih. Če pa glasujemo za prehod v podrobno debato, se iz tega še ne sme sklepati, da se soglašamo z vsemi njegovimi trdimi, nepravičnimi in ne-všečnimi določbami in glasovali bomo torej za vsako zboljšanje in olajšanje, naj se predlaga od katere strani koli. (Odobravanje na klopeh Mladočehov. Govorniku častitajo.) Kalteneger predlaga konec debate, kar vzbudi veliko nevoljo in gibanje mej levičarji. Dr. Krona-w»tter predlaga, da Be glasuje po imenih, da hode prebivalstvo vedelo, kdo ovira, da se ne more dosti obširno in temeljito razpravljati o zakonu, ki za celih deset let naklada vsemu prebivalstvu takov davek v denarji in krvi. Konec debate bil je VRprpjet s 103 proti 97 glasom Generalnima govornikoma izbrana sta biln od levice dr. B&rnreither, od desnice pa Javorski. Ko so se stavile še tri interpelacije, se je zaključila seja. Trganje zemljišč kmetskomu stanu pogubno. (Govor dr. Gregoroa v državnem zboru pri razpravi o dednem nasledstvu na kmetih dno ho. novembra 1.1.) (Konec.) Navajal sem vse to hoteč dokaznti, kako more svobodno trganje in razkosavanje zemljišč uničevati tudi tako izborne napnue agrarske, kakor so jugoslovanske zadruge. Sedaj želim še navesti ali omeniti še drugo, tudi slavjansko agrarno napravo. To je ruski — mir. Tukaj druži se rodbinsko zem-Ijiščno lastništvo z občinskim. Več rodbin vkupaj stori občino. Kar poseda rodbina okolu svojega dvorca, to je rodbinska last. Kar pa ona v poljedelstvo potrebuje njiv, travnikov, pašnikov, gozdov, to je občinsko ali mirovo ter se ne more ne z bila je parola na voliščih. Vender je bilo izvoljenih nekaj iskrenih rodoljubov : dr. Kavčič za Ljubljano, dr. Kranjec v Slov. Gradcu, Andr. Dominkuš na Ptuji, dr. Fran Miklošič v Št. Lenartu, Miha Ambrož v Loki, K. Doljak in A. Črne na Goriškem. Kako so se slovenski poslanci vedli v državnem zboru, katere nasvete da so stavili in kako glasovali, opi suje pisatelj v 9. poglavji, iz katerega vidimo, da neso imeli mej seboj nobene prave zveze ter je vsak delal politiko na svojo pest. Deželni zbori, ki so se po nekem provi-zoričnem volilnem redu zbrali meseca junija, obravnavali so tudi narodnostno vprašanje. V štajerskem deželnem zboru je slovenski poslanec Kreft protestoval proti § 1. deželnega reda, kateri se je glasil: »S t a j e rs k a j e j e dno t na in ne razdru ž-ljiva vojvodina." Kreft je prečital izjavo: „Mi Slovenci smo že uložili prošnjo pri državnem zboru, da naj nas združe s Kranjsko; mi hočemo ostati Avstrijci, a osnovati hočemo posebno kronoviuo; razdruženje Štajerske ni nemogoče, kajti Mali Štajar se je združil z ostalo deželo še-le pred 400 leti." Kref-tovega protesta pa niti slov. poslanci neso podpirali, dolgovi obložiti ne razprodati. Car Aleksander II. dovolil je mir ali občinska posestva razdeliti mej posamezne rodbine. Toda !e malo kmetov se je tega dovoljenja posluževalo. Ogromna večina ruskih kmetov, okolu 50 milijonov, prebiva na svojih rodbinskih in občinskih posestvih varuo tako, da jih s teh ne more pregnati noben grajščak, noben upnik, noben oderuh. Naposled omenjam še izvirnega načina, po katerem so severni Amerikanci agrarno vprašanje umeli tako ukrenoti, da imajo sedaj krepak kmetski stan srednje velikosti. Prvi naseljenci angleški osnovali bo Bi v Amerik' ogromna veleposestva. Pristaš demokratov in predsednik Jefferson hotel je ona veleposestva razbiti. Poslužil se je najboljšega sredstva, rimskega prava s svobodnim trganjem zemljišč. V GO letih bilo je delo dognano, veleposestva razrušena. Toda prikazala Be je druga nepovoljnost, pritličasta posestva, zadolženje in odiranje po oderuhih. L. 1837. pobegnilo je mnogo dolžuikov pred neusmiljenimi upniki v deželo Teksas. Da bi tukaj pred temi varni bili, sklenila je država Teksas zakon, kateri prepoveduje b hišo preskrbljeno zemljišče prodati zavoljo dolgov. Dom, domača hiša bi naj ostala rodbini nedotakljiva. To je prvi zakou o kmetskih (lomih nerušljivih — Heimstilttengesetz. — Kmalu osnuje se agrarna stranka, katera ni mirovala, dokler neso vse za vezne Heveroameriške države skle-nole podobnih zakonov na korist kmetskim domom. Sedaj imajo že krepek kmetski stau, čegar posestva ao srednje velikosti, 10 do 160 akrea, na katerih živi nad 5 milijonov kmetskih rodbin; teh zemljišča ne smejo razkosavati zaradi dolgov pa tudi ne prodavati. Severni Amerikanci so praktični ljudje. Svoje politične svobode strogo varujejo. Toda učenjakov predsodke in prazne besede liberalcev brez po-mišljavanja takoj zavržejo, ko izprevidijo, da so pogubne. Jednako bi tudi naj postopali sedaj mi, ko se moremo prepričati, kako svobodno trganje zemljišč tudi naš kmetski stan tira v propast. Tukaj treba pomagati, to pa hitro, sicer nam kmeta hva-lisane liberalne svobodo kar uničijo Sploh pa to ni več vprašanje za domorodca in človekoljuba. Temu glavna skrb sedaj jo, kako bi se naj pomagalo? Priznavam in sem tega popolnem prepričan, da po največ iz formalnih razlogov. Vender so dosegli, da se je v upravnem oziru gledalo na narodnost in da je spodnja Štajerska obsegala ves slovenski del Ma riborskega okroga in celi Celjski okrog. Kranjski deželni zbor za narodnost ni imel nobene pomen-ljivosti, ker so nadvladali kmetski zastopniki, ki neso imeli druge skrbi, nego odpravo tlake in desetine. Koroški zbor je tudi proglasil Koroško za nerazdružljivo vojvodino. Poslanca dr. Rulič in Milonik sta zahtevala, da morajo uradniki umeti slovenski in da se naj slovenščina uvede tudi v Šole. Zbor je sklenil, da naj vlada ustanovi v Celovci stolico slovenskega jezika. Dandanašnji zbor bi kaj takega ne zahteval. V burnih oktoberskih dnevih je večina slovenskih poslancev ostala v Dunajskem državnem zboru in se pajdašila z levico, dasi se večina naroda ni ujemala s tem postopanjem, temveč je zavzela stališče čeških poslancev, ki so zapustili zbor. To se je najbolj pokazalo, ko so emisarji z Dunaja in iz Gradca prišli Slovence nagovarjat, da naj bi osnovali Črno vojsko Dunaju na pomoč proti Jel.čiču in Wiudischgraezu. Nikdo jih ni poslušal. Zares v tem za Avstrijo in dinastijo odločilnem trenutku bili zgledu slavjanskega mira ali zadruge pri nas postopati ne moremo. Celo slavljansko prebivalstvo v Cislajtaniji žalibog nema več pravega spomina na ove naprave. Prikladnejši našim razmeram so zgledi hanoveranskih kmetskih dvorov in severoameriških kmetskih domov. In to pot krenil je tudi zakon, o katerem se danes razgovatjamo, ker v § 16 (17) odbija svobodno trganje kmetskih posestev. Nasprotnikom ne ugaja oni paragraf ter priporočajo drugih sredstev kmetom v pomoč, namreč: svobodno novo šolo, denarstvenih zavodov, društva in državno etiketo, ki bi naj še preiskavala, je li res, da kmetski stan propada, zakaj in kako mu pomagati? Več teh sredstev imamo ittk že dolgo, novo svobodno šolo že 20 let, mnogo hranilnic in posojilnic, zakon za delovanje v društvih. Toda uk: ni- t- mu propada kmetski stan, gotov dokaz, da ona sredstva neso prava; kmetu je treba zdat-nejših, treba ga storiti zmožnega, da se more sam organizovati. Osamljen je preslab boriti se uspešno zoper sile kapitala. Da se trganje zemljišč zabranjuje, to je na korist kmeta, njegove rodbine, občine in naroda Kuj se zgodi, kadar kmet propada ? Hudi nasledki ne zadenejo samo njega, ampak tudi njegovo ženo, otroke, vso rodbino. Ako kmet posestvo vsled svoje lahkomiselne zapravljivosti ali kake nesreče zgubi, trpi tudi njegova rodbina; pah nena je s posestva v žalostno nemaništvo, občina, dežela pa dobi naposled vse na oskrbovanje. Po mojem mnenji je torej potrebno kmeta braniti zoper silo kapitala in veleposestva, kar se najloži doseza, ako se svobodno razkosavanje in razprodavanje zemljišč modro omeji. Zoper nasvetovano državno enketo pa zelo odločno ugovarjam. Meui je ta državni zbor dovolj — enketa. Sijajnejši ni mogoče sklicati. Saj vidimo tukaj zbranih kmetov, meščanov, plemenitašev, uradnikov, sploh zastopnikov raznovrstnih. Tri leta je odbor pretresava! agrarno vprašanje, podpiran od vlade. Mislim, da nam more zadostovati toliko preiskovanje. S Ter pa kaj bi neki takšna enketa preiskovalna naposled iztaknila? Gotovo le to, kar že itak vemo: kmetu se huda godi, treba mu pomagati. No, skleuimo to in storili bodemo najbolje svojo dolžnost! (Dobro, na desni! — Govorniku se od mnogih strani j čestita.) Politični razgled. Vol ran ji- deže le. V Ljubljani 14. decembia. V predvčerajšnej seji državnega zbora seje dovolilo, da se nadaljuje graje; je železnice, ki bode vezala Sarajevo z moriem. Ta železnica, ki je velike narodnogospodarske važnosti za Bosno, bode v treh letih dodelana. — Potem se je nadaljevala specijalna debata o vojnem zakonu, ki pa ni bila posebno zanimiva. VBprejel se je paragraf za paragrafom, ne da bi se bito dosti ugovarjalo. Omenimo le, da je Vašatv izrekel pomislek, da bi se dopolnilna reserva mogla dovolj izvežbati v petih mesecih, dočim se morajo drugi vojaki vaditi tri leta. Poslanec Tausche je pa priporočal vladi, da bi se bolj gojila telovadba po šolah, da bi v industrijskih krajih se prepovedali plesovi in omejilo žganjepitje, kar Blab' mladeniče, da neso potem so Slovani rešitelji Avstrije, nade jaje se pa tudi, da bode cenila na merodajnera nvstu to vernost, kadar pride do nove osnove Avstrije. Prišlo je do nove osnove, a njeni stvoritelj bil je Bach. Slovenske zahteve in pridobitve (12. poglavje) bile so le skromne, vender je bil storjen začetek slovenskemu uradovanju in tudi v osnovnih šolah je slovenščina tu iii tam postajala učni jezik. Celo v koroški Doberlivasi so učitelji sklenili, da bodo poučevali slovenski. V Ljubljani se je ustanovila slovenska poljedeljska šola, na kateri sta poučevala Dežman in dr. Orel. Leta 1848. pa je rodilo tudi idejo slovenske univerze v Ljubljani. Sprožil je to idejo dr. S po rer, ravnatelj kirurgične šole in liceja. M s t m zastop Ljub ljanBki je radostno pozdravil idejo univerze, — a obžaloval, da ne more dati nobene podpore. Vlada je 5. oktobra res obljubila univerzo v Ljubljani in je pozvala „Slovensko društvo", da naj jej na8vetuje strokovnjake, ki hote začeti slovenska predavanja o civilnem in kriminalnem pravu. Doktor Ulepič in dr. Kavčič sta v državnem zboru zagovarjala potrebo slovenske univerze, katero je vladni zastopnik Feucsterslebeu pripoznal, imel je le pomisleke zaradi stroškov. In ko je državni zbor Že sposobni za vojake. Govornik je priporočal, da bi se znižala carina za kavo in slanike, da ponekod ne bodo liudje jeli le krompirja. Vojakom se tudi mora hrana zboljšati. Kosilo že zadostuje, zajutrek se pa že mora zboljšati, mesto prežganke ali črne kave naj bi se dajala mlečna kava. Skrbeti bi se tud i moralo za večerjo. Slovenski poslanec Pfeifer je priporočal, da bi se bolj gledalo na boljšo higijeno v šoli in pa skrbelo bolj za revne učence, pohajajoče ljudsko šolo. Sedaj mnogi opoludne nič kuhanega ne jedo. Občine in privatni dobrotniki ne morejo storiti vsega. V šoli se ne smejo izrejati le kandidati za bolnice, t« mveč treba gledati, da od gojimo zdrave ljudi, ki bodo sposobni za vojake. To je pa le mogoče, če učenci dobivajo zdrave in tečne hrane. Poslanec Tiirk je priporočal, da bi se vsaj onim, ki znajo dohro čitati in pisati, dovolilo, da bi le dve leti služili pri vojakih. Poslanec Vitezić govoril je proti povišanju službenih let v mornarici, ker bi to bilo na škodo trgovski mor narici Dveletno aktivno službo zagovarjal je pa jako dobro tudi Kronawetter. Njemu se zdi, da bi 86 oni, ki je dovršil ljudsko šolo vender v dveh letih izuril v dobrega prostaka, Će se oni, ki je napravil maturo, moro izobraziti v jednem letu za dobrega Častnika. Na Pruse ne treba povsod gledati, naj služijo makari dvajset let. Mi naj po svojih skušnjah in svojem razumu odločujemo. Večina se za vse te nasvete ni brigala in vsak paragraf vsprejela nepremenjen. Le nekatere želje je izrazila v resolucijah, za katere seveda se vlada ne bode brigala. Zaupni možje Če&kili Nemcev sešli so se te dni bili v Pragi. Sklenili so, da se Nemci ne udeleže razstave, ki se misli prirediti leta 1891. v Pragi. Ogeraikej zbornici poslancev predložilo se je poročilo brambenega odseka o novem vojnem zakonu. Odsek je sklenil mej drugim tudi resolucijo, da bi reservni častniki smeli napraviti izpit v državnem jeziku, to je na Ogerskem v madjarščini, na Hrvatskem v hrvaščini. Dokazati bodo pa morali, da znajo toliko nemški, kolikor treba za službo. Vitanje 4iržavc. Po jutrišnjim bodo volitve v Srbiji. Če se kaj nepričakovanega ne pripeti, dobili bodo radi-kalci veliko veČino. Kralju to gotovo ne bode ugajalo, ker bodo radikalci skušali spremeniti načrt ustave, ki se bode predložil skupščini tako, da bodo bolj omejili pravice krone. Mnogi že mislijo, da bode velika skupščina najbrž razpuščeua, prodno začne delo svoje. Mi nesmo nikdar verjeli, da bi bili Italijani kedaj pravi prijatelji Avstrije. Naj vlada še tako hlini prijateljstvo z Avstrijo, narod pa v srci vedno goji sovraštvo proti nam. To se je pokazalo te dni v Genovi. Slovesno se je prazuovala obletnica, ko je 1846. leta ustaja pregnala avstrijsko vojsko iz Genove. V velikem sprevodu, katerega so se udeležili vsi dijaki in delavska društva, se je pomikal narod s 140 zastavami in 12 godbami proti hiši, kjer je umrl jeden vodij ustaje, Accivelli. Godbe so igrale marsellaiso. Zvečer je bila razsvetljava, drugi dan slovesna božja služba, katere se je udeležil ves mestni zastop. Cesar nemfikl je umaknil ti žbo proti „Frei-8innige Zeitung", ker je bila ponatisnila nekatere odstavke iz dnevnika cesarja Friderika. Pokazalo se je namreč, da cesar nema pravice tožiti, ker je dnevnik lastnina cesarice Viktorije. V zbornici italljaiiakej interpeloval je Bonghi o razmerah v At»t>«iiiiji in če vlada misli predložiti zbornici dokumente, iz katerih se bi raz-videle italijanske pravice do Masavo. CriBpi je odgovoril, da gotovih poročil o Abesiniji nema, a toliko ve, da je v tej deželi velik nered. On tudi ne ve, kaj namerava Njeguš proti Meliniku in slednji zboroval v Kromeriži, izjavil se je grof Stadion malo dnij pred razpustom, da se je vlada uverila, da je univerza v Ljubljani koristna in potrebna in da njeno ustanovljenje zahteva tudi „strogo spoštovanje narodne ravnopravnosti in jedno-mernega varovanja vseh interesov." Obečal je, da se bodo začela slovenska pravoslovna predavanja, kar se je res zgodilo, a po smrti Mažgonovi nadaljevalo še nekaj časa v Gradci. V nadaljnih poglavjih opisuje se državni zbor v Kromeiiži, kjer so malone vsi slovanski zastopniki razun treh slovenskih kmetov in nekaj Poljakov bili združeni v slovanskem klubu, delovanje slovenskih poslancev v ustavnem odboru in razpust državnega zbora Nova oktrovaua ustava, ki pa je ostala le na papirji, naštela je v § 1. kronovine in mej temi „kraljevino Ilirijo sestoj ečo iz Vojvodine Kranjske in Koroške, grofo-vine Goriške in Gradiške, mejne grofo-vine istrske in mesta Trsta z okolico". A kratko je bilo veselje Slovencev, Korošci neso hoteli ostati pritiklina Kranjski; raji naj se razdeli Koroško in Beljaški okraj združi s Tirolsko. Vlada pa je že 13. marca 1849 obljubila, da razruši Ilirijo. Ljubljana je sicer prosila, da naj ostane ilirski proti prvemu. Italija je v Masavi tako utrjena, da se jej ni bati napadov. Novih ekspedicij vlada ne misli odposlati v Afriko. Dokumenti glede Masave se že tiskajo in se v kratkem predlože zbornici. Dopisi. Iz Orudca 8. decembra. (O slovanskem vseučilišč ne m komersu.) (Konec.) Došli so nastopni telegrami: Ajdovščina. — Živila vseslovanska vzajemnost — Krkoč, Dugulin, Volkov, Bollagh. Ajdovščina. — Skupaj slovanska srca — Skupaj narod Bvete majke Slave. — Hmelakova obitelj. Celovec. — Prvemu vsealovanskemu komersu v nemškem Gradci kličejo trikrat „Živio! Slava!" — Celovški Slovenci. Celovec. — Slovanska vzajemnost mej Gra-škimi slovanskimi vseuČiliščniki, prvikrat danes dejanski izražena, naj živi! —Nekdanji slušatelji Gra-ške^a vseučilišča v Celovei. Cer novce. — Niech žije zgoda miezdv slo-vianimi — Ognisko Černiowce. Cer novce. — Jednostv slawjensky hrimka slawa zašvlaje raaloruske studenstvo. — Sojuz. Cernovce. —Gromkaje slavva vara bratjia stajacbčiim na stražach slavvianskago s!owa, ravsli i diela, z Vami Boh, Boh slavvianski. — Bu-kovvina. Dunaj. — Ku dnesni slavnosti Vaši pošvlame naši vvrazi najvetši radosti, a volame doličinosti vaši, bratovske, na zdar! — Akademični spolek ve Vidni. Dunaj. —Novej zviezdi na slovjenskem nebu, ogništvu slovjenska uzajemnosti v ljubavi sveučilišč-nih gravjana slovjenskih v Gracu, društvu „Slaviji" kliče evala na sriečni spas cieloga slovjenstva do vieke. — Zvonimir. Dunaj. — V duhu z Vami Vas presrčno pozdravlja Vaše uzore goječa — „Slovenija". Dunaj, — Videč v mejsobnem spoznavanji in sodelovanji slovanske akademične mladine najgo-tovejše poroštvo boljše bodočnosti kličeva na komersu zbranim slovanskim dijakom slava! — Šuklje, Ferjančič. Dunaj. — Pozdravljavame srdačno vsičkite slavjanski bratja a po slučaj proda Slovjanski komora. Slava Vam, napred za slovjansko duhovno jedinstvo. — Blgarskite studenti. Dunaj. — Srdačna hvala za prijazni poziv. Kad ne mogu tielom prisustovat ću dušom Vašem sestanku. Bratinski pozdrav sedmorici zastupanih sestora. Živila uzajemnost! — Dr. Vinko Vitežić. Gorica — Jednotni uzori, jednoista načela slovanske kulture naj utrjujejo Vaše vzajemno postopanje. Pogumno naprej! Slava! — Fran Pod-gornik. Gorica. — Veseli Vaše sloge uverjeni smo, da bodete tudi končavši nauke složno delovali za uzajemne naše pridobitke. — Več povabljencev. Ljubljana. — Zbranim sinovom Slave, zastopnikom vzajemnosti slovanske, kličemo gromoviti Živio! Živila Blovanska sloga! Naj prvi vseslovanski komers porodi še mnogo druzih, ter veliko plodu! — Slovenska družba pri Auerji. gubernij v Ljubljani, da se tu ustanovi deželno n a d s o d i š č e in slovenska uni verza, pa brezuspešno. Junija meseca 1849. je došel v Ljubljano načrt deželne ustave kranjske, po kateri bi kronovina kranjska obsegala Kranjsko, Goriško in Istro z deželnim zborom v Ljubljani, bro-ječim 60 članov, po 20 iz vsake skupine. Zmagal pa je laški živel in tudi Primorje se je odcepilo od Kranjske. Štajersko Be je razdelilo v tri okroge. Nevoljni so bili štajerski Slovenci, da se je sedežem okrožne oblasti zaBlovenBki okrog izbral Maribor in ne Celje. Začela seje huda agitacija. Za Maribor so se potegovali Nemci, za Celje pa Slovenci. Slovenska deputacija, ki je šla prosit na Dunaj, dobila je od Bacha čuden odgovor, zval je baje prošnjo separatistično poželenje in dostavil je, da avstrijski Slovani nemaj0 avstrijske zavesti. In tako je govoril še ne leto potem, ko so jedini Slovani rešili Avstrijo! Slovenci so odgovorili s spomenico, v kateri so odločno zavračali očitanje Bachovo, katero je globoko užalilo ,oni narod, ki je bil najzvestejši in naj mirnejši v viharni dobi, narod ki po drugem ni hrepenel, kakor po jedinosti Avstrije". Tačas je neki Madjar odgovoril Hrvatu na pitanje, kako je javno mnenje na Ljubljana. — Pri zabavnem večeru zbrano pisateljsko društvo raduje se srčno združenja vseh Blovanskih vneučdiščnikov in želi vtčno slogo in jedinost v slovanske) mladini. — Dr. J. Vošnjak predsednik. Ljubljana. — Slovanskej braći kličemo Živela uzajemnost! — Benkovič, Čibej, Koželj, Levstek, Slatnar, farmaceuti v Ljubljani. Ljubno. — Vsem pfitornnvm bratrum slo-vanftm pošilame bratsk? pozdrav a srdačni zdar buh. — Spolek Prokop. Monakovo. — Blgarite v MUnchen kato se prisoediniavat kam slavniata slovianska večeria po-zdravljavat bratiata si s ustroenia v česti slava prazdnik nam dika slavia. — Karukulakov, za blgarske dijake. Novomesto. — Odkritosrčno veseleči ae Vašega pobratimstva kličemo: Živili: Udahnite bratsko to ljubezen narodom svojim m lepša zarja zasijala bode Slovanstvu. Siava vseslovauski vzajemnosti ! Narodna mladina. Novomesto. — Združena moč vseh Slave sinov v prospeh naj domovja dela, da kmalu i nam še boljši čas zasveti! — Povabljenci. Novomesto. — Cehom, Hrvatom, Poljakom, Rusom, Bolgarom, Slovencem, Srbom vsem: Slava in dober uspeh! — Naudušeni narodnjaki. Praga. — Spolek posluchač&v inžen^rstvu na češke tehnice v Praze posvla, vžel^1 pozdrav bratrum s!ovinskym! — Za V^bor: Jindrich Mareš, jeduatel. Praga. — Srdečnv pozdrav vsem schro-roaždenvm našim siuurn vola na zdar! — Eduard DobrjV Visoko. — Sloga braće oživljuje nade ua rodnog napriedka, samo napried. Duhom prisustvuje Krmpotič. Zagreb. — Mila nam slavenska braćo! Za-prečem osobno prisustovati toj Vašoj slavenskoj svečanosti v duhu se veselimo z Vami želeči, da se Vaša plemenita ideja ovjenča najpovoljnijim uspie bom! Dao Bog, da se ta sloga Vas kao neprezen tanta slavenskih narodu uzpostavi meju narodi samimi ! Svim nam je raditi o naobrazbi duha i Brca, jer samo onda možano vspjehom djelovati za spas i srieću premile nam domovine. Prosvjetom k slobodi! V to ime od Boga Vara pomoč, a od nas bratski pozdrav. — Maturanti kr. hrv. realke. Domače stvari. — (Svarile proti izseljevanju vBra-zilijo.) C. in kr. raiuisterstvo vnanjih stvari j je od c. in kr. glavnega konzulata v Rio de Janeiru prejelo telegram z dne" 5. decembra 1888, štev. 5481, te vsebine: „Tristo avstrijskih prišel nikov s potnimi listi je prišlo tu b e m , zapeljani in p rev ar jeni so v največji sili in revi; zahtevajo vrniti se v domovino. Tukajšnja vlada se nič ne meni za to". Iz tega telegrama se vidi, da so se dali lahkomiselni in nevedni ljudje\ premoteni po praznih obljubah brezvestnih izselitvenih agentov, navzlic vsem svarilom političnih oblaste v zh peljati, da so šli v Brazilijo. Jok iu solze teh nesrečnikov, ki zdaj v daljni tuji deželi zilhujejo v sili in revščini Ogerskem: „Mi smo jako zadovoljni, da smo dobili ravno to za kazen, kar so vam dali za plačilo." — Strogi centralizem in absolutizem je vladal odslej v Avstriji in pokopal je tudi nade slovenskega naroda. V kratkih potezah smo načitali bogato vsebino Apihove preimenitne knjige, da Slovence nanjo opozorimo. Iz zgodovine se učimo, ali bi se saj imeli učiti, po kateri poti nam je hoditi, da priborimo tudi svojemu narodu stalni temelj narodnega obstoja. H koncu ne najdemu primemejčih besed nego jih nam na srce polaga pisatelj sam v „Predgovoru", ki slove: BAko sedanji redčita o načrtih, o nadah, ki so jih gojili pred 40—50 leti navdušeni rodoljubi in ako potem primerja, koliko j« oni cvet obrodil sadu, bode uabrojil sicer več prevar, nego uspehov, a tolažila ga bode misel, da priroda ne dela skokov, nego da napreduje strogo korakoma, da pa zdaj vender uživamo nekaj sadu triulov onih let. Zro-čemu te uspehe bode klicala Slovencu povest o minulosti: Carpe diem! in budila ga k delu." Najlepši vzgled tega „Carpe dicm" nam podaje g. pisatelj in mi ga le prosimo, da naj nadaljuje pričeto delo in da naj nam slika še drugo dobo narodnega vstajenja od leta 1860 do 1870. ter si žele povrniti se v domovino, bode naj vsem tistim v svarilo, ki bi bili navzlic odsvetovanju domačih oblastev voljni, verjeti zapeljivim obljubam taksnih agentov, ki gledajo samo na svoj dobiček. — (Pisateljskega društva zabavni večer) bode jutri ob 8. uri v steklenem Balonu Ljubljanske čitalnice. Predseduje ravnatelj obrtnih šol gospod I. Šubic. — Ker z jutrajšujim dnevo.n nastopi novi krčmar, kateri obeta v vsakem oziru dobre postrežbe, upati je, da se gospodje polnošte-vilno zbero in pripomorejo do res prave živahnosti. — (Podeljevanje obleke revnim otro kom) V nedeljo, dne 16. decembra, ob 11. uri dopoludne bode se v dvorani Ljubljanske čitalnice delila popolna zimska obleka revnim učencem in učenkam Ljubljanskih ljudskih šol. Damski odbor, kateri je skrbel za nabavo obleke, vabi vse dobrotnike k temu podeljevanju — (Klub s 1 o ve n s k i h b i ci k l i s t o v) ima jutri 15. decembra svoj zabavni večer pri Virantu „SternwarteJ. Reditelja sta gg. TJ. Zupane in F. Medved. Program zabavi je raznovrsten, obsegajoč razgovor, petje, komično berilo, igranje na citre in komični prizor. Gostje dobro došli. — (Iz Rudnika pod Ljubljano) se nam piše: Nevarni, po Šmarski in Dobrunjski županiji znan tat vulgo „Sitar" prišel je v noči od nedelje na ponedeljek v past. Mislil je okrusti na Fužinah pod Ljubljano „Matevžka". Namazal je z apnom Sipo v oknu in jo utrl, da bi mu bilo potem možno okno odprti. Gospodinja zapazi ga in gre tiho in brzo poklicat čujoče tovarniške delavce. Pridrlo jih je takoj šest na mesto in jeden udari na oknu slo-nečega tatu z nekimi škarjami. Tat, če tudi omamljen, sproži revolver, a ker ga drugi delavec s po lenom čez roki udari, revolver odleti in tatu z vežejo. Poslali so po žandarmarijo, ki ga je odvedla v zapor. Isto noč hotel je na treh krajih okrasti, a povsod mu je spodletelo. Pokradel je na večih krajih. Skrival se je blizu 2 leti in če se ne motim, bila je celo nagrada nanj razpisana. Ujet je rekel, naj ga izpuste ali kar na mestu ubijejo. Ako pa tega ne storite, dejal je Sitar, jih bode pa še več na tej moji „ofeeti" plesalo in njih žene se bodo še prav bridko jokale. — (Uporni stenografi.) V Bolgarski vse kozole preobrača, zatorej ni čuda, da je pred par dnevi odpovedalo vseh pet stenografov, ki imajo za-beleževati obravnave v so branj i. Zbornica se pa vsled tega ni dala ugnati v kozji rog, marveč po klicala je iz Plovdiva našega rojaka prof. Bezenška, da je nadomestoval nekdanje učence svoje, katerih vsaki vleče po 4000 levov na leto. — (Nova knjiga.) Pravljice. Zapisal H. Maj ar v Ljubljani 1888. Založil Anton Turk, knjigovez. 8° 22 strani. Tisek J. Blaznikovih naslednikov, Cena 20 kr. po pošti 25 kr. Se dobiva pri založniku in pri vseh knjigotržcih v Ljubljani. — (AntiBpiriti8t g. Zupan) priredil je sinoči zopet s svojimi čarovniškimi predstavami prav živahno zabavo. Obžalovati je le, da pri vsi spret nosti vender ne nahaja tolike podpore, da bi zamogel imenovati svoj „dober večer". — ( Antispiri t i s t Z u p a n) imel bode jutri zadnjo predstavo v steklenem salonu Ljubljanske čitalnice. — (Kako naraščajo mesta), uči nas statistika preteklega stoletja. L 1788. imela je Ljubljana 11.000 prebivalcev, sedaj jih ima 26.000, Zagreb povzdignil seje s 4000 na 40 000, Gradec s 35 000 na 100.000. Najmočneje pomnožilo se je mesto Plzenj, od 3000 na 50.000 Prebivalstva je torej v Plznji sedaj 17krat, v Zagrebu desetkrat, v Segedinu devetkrat, v Temešvaru štirikrat na Dunaji trikrat toliko, kakor pred sto leti. — (Vabilo k BeBedi), katero priredi čitalnica Goriška v korist otroškim vrtom dne 16 decembra t. 1. Vspored : 1. Glasovi colove harpe, idila, Umlaufova skladba za 3 citre. 2. 5. arija iz opere „Barbier di Sevillau uglasbil G. Rossini 3. Deklamacija: „Graničar" speval F. Cegnar. 4. „Podoknica" in „Sladko spavaj" uglaBbil Schubert za citre na lok. 5. „La Cascade", koncertna točka, uglasbil E. Pauer. 6. Igra „Vdovec in vdova" TJstopnina za osebo 30 kr., za družino 80 kr. Ra dodarnost se ne omejuje. Ustop brez vabila ni dovoljen. Začetek ob 8. uri zvečer. Odbor Krističevo le N do konca velike skupščine in do zvršitve nove ustave. V diplomatskih krogih se misli, da bode potem gotovo Jovan Ristić poklican, da sestavi novo ministerstvo. Pariz 13. decembra. Ko so včeraj na oklopnici „Admiral Duperre" v zalivu Jouan-skem imeli strelne vaje, razletel se je velik kanon. Ubitih 5 mož in jeden lastnik. London 14. decembra. Kakor „Standard" javlja, pisal je Osman Digma poveljniku angleškemu, da so uporni vojaki Kmina pašo in belega potovalca, najbrže Stanleya, dali Mahdijevcern v roke. Osman Digma je to svojo vest z dokazi podprl. Bazne vesti * (Samomori) na Ogeiskem množe se dan na dan. Tako ustrelil se je 10. t. Hi. v Budimpešti 28 letni knjigovodja Fr.n Kriegler. Pred svojo smrtjo napisal je še na list: „Jaz sem žrtva amerikanskoga dvoboja". — Ravno v ta dan končal si je v Tiszalbku s samokresom tudi hranilnični knjigovodja K oh ar y (reete Kuhar) svoje življenje. Hra-nilnično ravnateljstvo izjavlja, da je blagajnica v popolnem redu. * (Največ tobaka) pokade, ako je verjeti francoski statistiki, na Nizozemskem, kjer se računi na jedno osobo 3-14 kilogramov. Drugo mesto zavzema Avstro-Ogorska, kjer popuši povprečno *aak državljan 171 kg. tobaka. Rusi in Lahi so pa jako smerni kadilci, katerim je odmerjeno torej tudi naj-zadoje mesto v tej istinito prav nepotrebni potrati. Ruska in Laška ponašati se namreč samo b 0 56 in 0 61 kg. za osobo. * (Ženska — huda stvar.) Laško mesto Lecco je pozorišče prav resnega štrajka in jako opasnih izgredov, katere uprizarjajo delalke iz svilo-prejnih tovarn. Tako napale ho nezadovoljne de-vojke v številu 1600 osob, katerim bo sei pridružili tudi kmetje iz okolice, dne 9. t. m. napominano mesto, divjale kakor besne finija po ulicah, udrihale po meščanih, da je bilo groza, pobijale okna ter v besede pravem pomenu razorožile malo vojaško posadko. Vsled tega poslali bo iz Milana 4 stot-nije vojakov mestu v pomoč, da so vsaj začasno napravili red. Dasi so prijeli in zaprli obilo puntaric, bati Be je vender nadaljuih iu Še hujših izgredov. Ženska, zlasti vročekrvna Lahinja, pa res ni kar si bodi. tOIMSII mm prinaša v 23. številki naslednjo vsebino: Kulturno orožje. — Jezik, književnost in kultura. — Slovanska ornamentika. — Nasledstvo kmetij. — Pso-glavci. Zgodovinska slika. Oeski spisal Alojzij Jira-sek. Poslovenil Vacerad. (Dalje.) — Pogled po slovanskem svetli, a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost. — Poslano. „SLOVANSKI Svet" izhaja po dvakrat na mesec, vselej 10. in 25. dne meseca, in se plačuje ali pošilja naročnina upravuištvu „Narodne Tiskarne" v Ljubljani. Naročnina znaša: za celo leto 3 gld., za pol leta l gld. 50 kr., za četrt leta 75 kr. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 2 gld. 80 kr., poluletno i gld. 40 kr., četrtletno 70 kr. HtoJI za vse leto gld. 4.60; za pol ieta gld. 2.30; za četrt leta gid. 1.15. Kotar z Dunaja, iz Maribora. — rJT 11J o i : 13. decembra. Pri Nionu NovHk, Woller, II. A. — Prandittttter iz Cele voh. — VVallin Perko iz Ptuja. — Lejef, Santa iz Trsta. Pri 7Iuli« i : Ciorati, Wiederu>aii z Dunaja. Pavlin iz Trata. — Biljardi iz Gradca. — Sehantav Iz ltadeč. — v. Vest iz Celovca. — Martitiak iz Pal.j"- Pri Južnem kolodvoru: VVViuigor 2 Dunaja. — Jeločuik \z Lit jo. — Gasmaier iz Gorico. — Kaucič iz Ljubljane. — Helmeraberger z Dunaja. Meteorologičlio poročilo. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Beligrad. 13. decembra. Iz dobro poučenih krogov se javlja, da ostane ministerstvo 3 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 13. dec. 1 7. zjutraj ii. po^ol. h. zveler 748 9 «a. 74i>"7 oiin. 752 2 mm. —HA* C - 2'<>"0 —8-0° C al. vzb. rti. SV'/.. Z. 8VZ. inejjla d. jas. obl. 1)00 mm. Ireduja aiaperatura —4-7°, za 3-8" pod uortnalom, 33-cLnsijsls:£t "borza dne 14 decembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 81-»5 — gld. Srebrna renta......82 5 — „ Zlata renta...... » 109 16 — , 6°/0 marčna renta . . . „ 91*70 — , Akcije naredne banke. . „ 87»>-— — „ Kreditne akcije..... , 806*90 — „ London.........121 85 — „ Srebro........ - —*— — „ Napol......... , y-B4 — , C. kr. cekini .... , 5-77 — „ Nemfike marke..... , 59 H71/, — 4°/0 državnu sreSke ie 1. 1851 250 gld. 184 gld Državne srečke iz 1. ls64 10U , 171 „ Ogerska zlata renta 4* ,. ... 101 „ Ogerska papirna renta &•/« ... 92 „ 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „ Dunava re<;. srečke 6° , . 100 gld. 123 „ Zemlj. obe. avstr. 4I;2°'II zlati zast. listi . 123 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice „ Prior, oblig Ferdinandove sov. žohznice 99 „ Kreditue srećke.....100 gld. 184 „ dane*. 81-85 89*40 109-15 97*66 876-— 804-70 l8P8fi 9*69 Vi ft-77 rt9*7S*/« 40 Kr. 20 J 95 „ 75 Sil 50 Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem i/.rekamo tem potom srčno zahvalo za sočutje, ki so nam ga skazali o Mfl ti našega srčno liubij enega, nepozabljivega soproga, oziroma očeta, brata iu zeta, gospoda ANTONA CVENKLJA. Posebno pa se zahvaljujemo za mnogobrojno iidel-žho pri s; n-, oiIu, gospodom domačim in pevcem s Krškega, ravno tako slavni požarni brani bi Sevniški. V Sevnici, dne 13. decembra 1888. 1858) Žalujoča ostala rodovina Crenkejj. Najviša odlikovanja na prvih svjetskih izložbah od g. 1867. Neka se vazda izrično zahtieva: Družbe A 3 s* -r: t 7t mesni izvadak I.ieblKOV c k n| rak I od mesa služi tomu, da se odmah može prirediti jaka i izvrstna juha, nadalje da se njim poboljšaju i začine sve juhe, umake, variva i jela od mesa, te pruža, ako so valjano upotrebi, kraj Izvanredne udob-tlOStl i sredstvo za veliku prliteđnju u kućanstvu. — Izvrstno okriepljujuće sred- samo onda, ako etiketa svakoga lončića nosi pridodani podpis u niotlt-oj boji, stvo za slabe i bolestne. ■BBBOBBBSSj Centralno skladište Liebigove družbe za Auntro-lTgarttkii: Dmagutin Berck, c. kr. aust. dvorski dobavljač, Beč, I., VVolIzeile 9. Dobiva se u svih večlh trgovina mirodija, delikatesa drougerijali, 1 Ijckarnah. Najviša odlikovanja na prvih svjetskih Izložbah od g. 1867. (181—9) Dva učenca vsprejmeta se takoj v neko večjo p roda j al -nico z mešanim blagom na Dolenjskem. Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda". (835—4) V „NarodniTiskarni" v Ljubljani je izšla knjiga: Ukrajinske dume. Češki spisal K. Jelfnck. — Poslovenil Podvltloi shi. Mala 8", 84 stranij. Cena 15 kr., po pošti SO kr. Proda se tri in pol leta star, jako težek in rej en in par pitanih volov. Već pove oskrbništvo graščine Mokronoška. Po soglasiiej sodbi odličnih strokovnjakov koroški rimski vrelec jako odlična zdravilna studenčnica pri vrtalnih, želodčnih, mehiirnih in ohiNtnlh lioloziiili, pri kataru, hripiivoHti, k»Nl|Hii|i, posebno za otroke, pole.; tega pa tudi ^73(i—7i jako fina namizna voda s posebno dobrim okusom, brez vseh organičnih in želod' c ote/.ujočili primesi. V LJubljani ga prodaja M. E. ttupan: v Ur nuj i: F. »olenc; v Celji: J. Mittie. 99 C. kr. konces. parobrodarsko društvo CUNARDLINE v«|>i*ojliifcj«> in i>otnilc« za severno in ju^no Podrobnejša razjasnila daje „OX72lT^_^IZ> I_iI2STE" v ulici Valdl-rlvo Tor. 2©; Trst. (869—1) 4 , zavarovalno društvo n v Londonu. Društvena aktiva Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko: Dnnaj, Giselastrasse št. 1, i Pešta, Franz - Josefsplatz V hiši društva. št. 5 in G, v hiši društva. ................ frank. 97,872.386*66 Letni dohodki na premijah in obrestih dne 80, junija 1887 ... „ 18,G78.393-10 Izplaćitvc zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka dru Itva 1.1848) več kot............. . „ 191,108.220-84 V slednjej dvanajstuiesečnej pnslevalnej perijodi uložilo se je pri društvu za.................. „ o8,038.225-— novih ponudb, vsled cesar znaša skupni znesek za obstanka društva na uloženih ponudb.ih veČ kot........ n 1.510,78(5.529-58 Prospekte in druga razjasnila daje Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje pri C* niti o Ze>@olll£Otyu.. (800—7) gT];n,invn n ^ n n rv n o-;n r o n rv n _ n n n n n n nn. n n rv r:ij DR VALENTINA ZARNIKA ZBRANI SPISI. 1. ZVEZEK: PRIPOVEDNI SPISI. UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR. Vsebina: Životopis dr. Valentina Zarnika. — Ura bije, človeka pa ni! — Maščevanje usode. — Razni spisi: Iz državnega zbora. — Pisma slovenskega turista. Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba tir. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s pošto 5 kr. več. — Dohiti je v „NARODNI Tiskarni" v Ljubljani. -__:-, . . .-_--_--„—:—s-—r.—=—S—■—5——j-:——-» -*r-,:-S.-iw ■ - . - » u-™ Hitra in gotova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanja zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebartjenje, kajti to jv, glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše dtfJMaAl »-t-rti.vt• o. da se prebavljenje uravnsi, da se, pravo mešanje krri doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je užo več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih želiš? jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, uapftji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); iati ozivija vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled te^a svojega iavr-ItnegS upliva je zdaj gotovo in priznano ljudski* ttttmnče st't'*tstva postal in se splošno razširil. 1 NteUleuiou £>0 let-., t£ BjrfcelcIeimiOl 1 yrl< 1- Na tisoot- pisem v priznaTije je na razgled pripravljenih. Razpošilja bc na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote. 3T7-£irj eri j e I Da se izogne prevari, opozarjam, da je vsaka steklenica „dr. Rosove^a zdravilnega balzama" po meni prirejena in v moder karton zavita, ima na strani napis: rDr. Rosov zdravilni balzam iz lekarne „pri črnem orlu" H. Fragnerja, Praga 205—3U v muiščini, češčini, madjaiščini in t'raneošćini, na pročelji pu na-tisneno mojo zakonito varovano varstveno znamko. JPi-ji vi dr. Rosov zdr vilni balzam dobi se samo v glavnoj zalogi IS. V Ml A€-i%L:;it-|a, lekarna „pri črnem orlu", Praga, St. SOS—8« V Ljubljani: O. Pioooli, lokar; VilJ. Mayr, hkar; Eras. Blrschitz, Iekar; Jos. Svoboda Iekar; 17. pl. Trnkoozv, Iekar. V Postoj Ini: Fr. Baooaroioh, lekar. V Ki ariji: K. Savuik, Iekar. V Novem Jlestu; Dom. Rizzoli, Iekar; Fer d. Haika, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici : G}. Chri-Stofoletti, lekar; A. de Gironcoli, lekar; R. Kiiruer, lekar; G. B. Pontoni, lekar. fjgf Vse lekarne v Avstro-OgerskeJ imajo zalogo tega zdravilnega balzama, tmj Tam se tudi dobi s na tisočo zahvalnih pisem priznano: 2Pzeuži!te© domače an:a.a,ziilo zoper bule, rune in vnetje vsake vrste. Rabi se, če se ženam prsa nnamejo sli Btrdijo, pri oteklinah vsake vrste, pri črvu v prstu in pri zanobtnici, Se 86 roko ali nogo zvije, pri morskej mrtvi kosti, zoper revmatične otekline, kronično unetje v kolenih, rokah in ledjih, zoper potne noge, pri razpokanih rokah, zoper odprte rano na nogah in ua vsakem delu telesa sploh, vratnoj oteklini. Vse bule, otekline iu utrdine ozdravi v kratkem, če se gnoji, izvleče ven ves gnoj ter v kratkem ozdravi. I' iktattjicah po S.$ in .'#•> Jfcr. (178—17) SVAU11 0 I Kn" sc Pra5ko univerzalno mazilo od več stranij ponareja, opozar-• jam, da ga po pravem receptu le jaz izdelujem. Pristno je samo, če imajo rumene škatijice, v katerih je mazilo, nauk, kako je rabiti, na ruderem papirji tiskan v devetih jezikih in so zavite v BVetlomoder karton, ki ima natisnjeno varstveno znamko. £iSal%aiii Ka ulio. Skufieno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenloa 1 gld. av. vel j. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lautnina in tisk .Ndrodue Tiskarne". 6173