Slo/emki
h meliar
Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20'—, za nečlane Din 30'—; posamezna številka Din 2— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ul. 2, telefon 218
Leto III	Celje, dne 23. septembra 1932	Štev. 20
Naš pivovarski ječmen
Jesenska setev je zopet pred vrati in zato bo prav, da se pomenimo nekoliko o našem pivovarskem ječmenu.
Hmeljarska prodajna zadruga je, kakor znano, nabavila lansko leto 1000 kg Čermakovega ozimnega pivovarskega ječmena in ga razdelila svojim članom za seme. Namen poskusa je bil ugotoviti, če in kako bi pivovarski ječmen uspeval v Savinjski dolini. Sicer je največ in najlepših vrst pivovarskega ječmena med jarim ječmenom, vendar pa po dosedanjih izkušnjah jari ječmen v naši dolini ne uspeva dobro in se je zato zadruga odločila najprej za poskus z ozimnim pivovarskim ječmenom.
Ječmen za setev v svrho poskusa je prejelo 11 zadružnikov iz raznih krajev. Poleg semena so prejeli vsi tudi točna navodila glede predsadeža, obdelovanja zemlje, gnojenja, žetve, spravljanja in mlatve.
Posejan je bil ječmen koncem septembra ali začetkom oktobra. Predsadež je bil večinoma dobro pognojen krompir ali krmska pesa. Gnojilo se ječmenu direktno ni, izvzemšj par slučajev, ko se je dalo 100 kg kalijeve soli in 100 kg superfos-fata na oral. Ječmen je dobro in enakomerno kalil ter se še pred nastopom zimskih mrazov dobro obrastel. Prezimil je na odprtem polju prav dobro, dočim je v hladnih in zaprtih legah ob robu gozda nekoliko pozebel. Rast je bila dosti bujna in enakomerna. Mnogo je trpel ječmen radi preobilnega deževja v pozni spomladi in zgodnjem poletju. Zorel je enakomerno in dozorel začetkom julija. Pokošeni odnosno požeti ječmen je bil takoj povezan v snope in dosušen na polju ali v kozolcu. Omlatilo se ga je z malimi mlatilnicami na boben
in očistilo samo na vetreniku. Pridelek na 1 ha je bil zelo različen in je znašal 1200—1800 kg.
Prvi pridelek našega pivovarskega ječmena je bil predložen v preskušnjo in oceno drž. pivovarsko - tehničnemu preizkuševališču v Weihen~ stephanu s sledečim rezultatom:	■
»Analiza: voda 13-6, beljakovine 12-85, ekstrakt 772, hektolitrska teža 69-25, teža 1000 zrn (zračno suh) 44'2 g odn. (brez vode) 38'2 g, vonj normalen, barva slamnato-rumena; oblika zrnja: polno trebušastih 41, trebušastih 37, ploščatih 20 in odpadka 2%; kalilo ni po treh dneh 21 in po petih dneh 8%.
Ocena: Barva ječmena ni najlepša, ni čislo rumena, temveč rumeno-rjava z rjavimi konicami. Oblika zrna je neenaka in se poleg polnih in trebušastih ter dobro oblikovanih zrn dvorednega najdejo tudi slaba in upognjena zrna večrednega ječmena. Sortiranje ne zadovoljava in bi se slabotna in razpolovljena zrna moralo še bolj izčistiti. Plevica je različna, v splošnem pa nekoliko groba in manj razkuštrana kakor je to navadno pri finem ječmenu. Izgleda, da je ječmen rastel v ostrejši klimi, na katero se še ni privadil. Vonj ječmena pa je prav dober. Vsekakor izgleda, da gre za kmečki ječmen, ki še ni pripravljen za prodajo. Kemična preiskava je ugotovila povoljen odstotek vode (13-6%), že nekam mnogo beljakovin (12*85 %) in dobro ekstrahivnost (77-2%). Gre torej za srednje dobro blago. Energija kaljivosti znaša 79% (po treh dneh) in kaljivost 92% (po šestih dneh). Klice so zmožne življenja. Ko bo ječmen uležan, bo dosegel normalno kaljivost ter bo uporabljiv za slad. Za pivovarske svrhe je torej ječmen sposoben, in sicer prav posebno za napravo temnega slada; ako se uporablja za napravo svetlega slada, je treba zeleni slad pustiti močneje kaliti in
potem sušiti pri višji toploti, da se razkroj beljakovin pospeši.«
Pripomniti je treba, da je analizirani vzorec bil očiščen samo na vetreniku in nič sortiran. Ako pa bi bil letošnji pridelek še sortiran na trijerju, bi bilo blago prav lepo in bi ocena nedvomno izpadla še mnogo ugodneje.
Kakor torej iz letošnjih poskusov sledi, je Savinjska dolina za pridelovanje pivovarskega ječmena sposobna in bo treba z izbrano vrsto nadaljevati poskuse v večjem obsegu. Letošnje leto bodo s tem ječmenom že posejane večje površine in prihodnje leto bo nekaj pridelka že tudi na razpolago za pivovarske svrhe. Kdor se za ta ječmen zanima, dobi vsa potrebna pojasnila pri Hmeljarski prodajni zadrugi.
J. 5 a r t h & S.:
O hmelju 1931/32
(Nadaljevanje.)
Obstoječe hmeljarske organizacije nameravajo ustanoviti vnovčevalne in kreditne zadruge, pri katerih bi moral biti včlanjen vsak producent. Potom teh zadrug nameravajo uravnati razmerje med povpraševanjem in ponudbo ter kolebanje cen. V to svrho potrebna sredstva v znesku 10 do 15 milijonov Kč (17—25 milijonov Din) naj bi dala država.
Kakovost češkoslovaškega hmelja 1931:
prima	srednji	slab
% %	%
Žatec	........	15	65	20
Uštek................ 10	60	30
Roudnice............. 10	70	20
Duba.................. 5	50	45
Uvoz in izvoz hmelja v odn. iz Češkoslovaške:
Uvoz:	Izvoz:
1. sept.	1929 do 31. avg. 1930	89	stot.	91.889	stot.
1. sept.	1930 do 31. avg. 1931	11	stot.	90.658	stot.
1. sept.	1931 do 30. apr.1932	—	stot.	90.729	stot.
Francija: V Alzaciji	so	hmeljski nasadi
radi pičlega gnojenja in vmesnih kultur obetali slab pridelek, vendar se je pa do srede avgusta splošno še računalo s srednje dobro letino. Ker pa se je pozneje zelo hitro širila peronospora, je hmelj tako porjavel, da se je v času od 7.-22. septembra moglo obrati od celokupnega pridelka
15.000	stotov le 2500 stotov, pa še to je bilo slabo, neenakomerno blago prav slabe kakovosti in barve. Tako je končno' tudi v Alzaciji malomarnost hmeljarjev, ki niso hoteli škropiti proti peronospori, povzročila izredno slabo letino, slično kakor na
Bavarskem leta 1926. Povprečna cena je bila 7 ffrs (15 Din) za kg.
V	departementu Nord kultura neke posebne vrste drobnozrnatega graha, ki se zelo dobro izplača, polagoma izpodriva hmeljarstvo.
Z dekretom z dne 8. oktobra .1931 se je zvišala francoska uvozna carina na hmelj od dosedanjih ffrs 125 (275 Din) na ffrs 400 (880 Din) nominalne in ffrs 800 (1700 Din) splošne carine za 100 kg. Istočasno je dosegla Češkoslovaška v Franciji redni letni uvozni kontingent 8000 stotov za uvoz po znižani carini ffrs 200 (250 Din) za 100 kg, ki se je za pridelek 1931 zvišal na 9000 stolov, za saarsko področje do oktobra 1932 še 500 stotov in do konca oktobra 1933 nadaljnjih 1000 stotov. Razdelitev kontingenta pripada trodelni komisiji, ki sestoji iz dveh zastopnikov pivovarske industrije, enega od hmeljske trgovine in štirih od pristojnih ministrstev. Tudi ostale države, ki se zanimajo za uvoz hmelja v Francijo, si prizadevajo doseči slične uvozne kontingente po znižani carini, za kar pa je predpogoj, da je provenienca hmelja potrjena z uradnim pečatom, plombami in overilno listino.
Kakovost francoskega hmelja 1931 je bila naslednja: prima 5%, srednji 15%, slabši 80%.
Uvoz in izvoz hmelja v odnosno iz Francije:
Uvoz:	Izvoz:
Leta 1929	....	20.868	stotov	15.592	stotov
»	1930	....	20.485	»	12.109	»
»	1931	....	38.145	»	1.596	»
Poljska: Vegetacijska doba je bila radi ugodnega vremena za kakih 20 dni krajša kakor navadno. Razvoj je bil neenakomeren radi napada uši in rdečega pajka. Proti peronospori se sploh ni škropilo.
Deževno vreme je zelo oviralo obiranje, ki je trajalo v WoIhyniji od 10. avgusta do 5. septembra (15% je ostalo neobrano) v Kongresni Poljski od 1. avgusta do 1. septembra (30% neobrano) in v Velikopoljski od 30. avgusta do 15. septembra (20% neobrano).
Kakovost in barva pridelka je bila normalna. Možnost prodaje je najslabša v Galiciji, kjer leži še dandanes pri producentih neprodan hmelj več letnikov.
V	Kongresni Poljski in WoIhyniji je vpeljano fakultativno znamkovanje hmelja in izdaja tozadevne overilnice trgovska in industrijska zbornica v Lublinu.
Z veljavnostjo od 1. januarja 1932 je uvoz hmelja na Poljsko sploh prepovedan.
(Dalje prihodnjič.)
Pravilnik o kontroli hmelja, namenjenega za izvoz
(Dalje.)
III.	Kontrolni organi.
Člen 17.
V	vsaki banovini, pristojni za hmeljna področja, označena v členih 2. in 3., imenuje ban »banovinsko hmeljno komisijo« in določi število njenih članov za dobo 4 let.
Člen 18.
Člani banovinske hmeljne komisije smejo biti državni in samoupravni strokovnjaki (aktivni ah upokojeni), predstavniki proizvodniških hmeljarskih organizacij in zadrug, in predstavniki hmeljne trgovine, in to tako, da je razmerje predstavnikov proizvodnje proti predstavnikom hmeljne trgovine 3 : 2.
Predstavnike proizvodnikov predlagajo do-tične organizacije in zadruge, predstavnike trgovine pa pristojne trgovinske zbornice.
Člen 19.
V	pristojnost banovinske hmeljne komisije spada to-le: Komisija
I.	vrši obče nadzorstvo nad poslovanjem kontrolnih komisij in poverjenikov in odloča o pritožbah zoper odločbe teh organov;
II.	predlaga banu:
a)	izmed sebe člane in namestnike komisije za kontrolo in oznamkovanje (signiranje) hmelja po členih 8. do 16. tega pravilnika za dobo 2 let;
b)	poverjenike in namestnike v občinah po členu 7. pravilnika, če spozna banovinska hmeljna komisija, da jih je treba postaviti;
III.	predlaga banu pravočasno vse ukrepe, potrebne za izvrševanje predpisov tega pravilnika, in skrbi za njih izvajanje; tudi daje mnenja o vseh vprašanjih proizvodnje in trgovine s hmeljem.
Poslovanje banovinske hmeljne komisije in njenih organov se vrši po poslovnem redu, ki ga predpiše ban na predlog banovinske hmeljne komisije.
Članstvo v banovinski hmeljni komisiji je častno, kolikor ne pripada poedinim članom nagrada kot poverjenikom ali članom kontrolnih komisij.
Višino nagrade odredi ban na predlog banovinske hmeljne komisije. Če ne zadoščajo dohodki banovinske hmeljne komisije od taks po členu 16. za pokrivanje stroškov ob izvrševanju tega pravilnika, zagotovi banovina pravočasno potrebna denarna sredstva. Morebitni presežki se uporabijo po banovi odločbi za pospeševanje proizvodnje in izvozne hmeljne trgovine.
Člen 20.
Zoper odločbe kontrolnih organov se sme stranka pritožiti v 3 dneh po priobčitvi na banovinsko hmeljno komisijo, ki izda dokončno odločbo.
IV.	Kazenske odredbe.
Člen 21.
Kdor oznamkuje samovoljno hmelj z oznakami, podobnimi onim, ki so določene v tem pravilniku, ali kdor ponaredi oznake, zalivke in potrdila kontrolnih komisij in poverjenikov ali kdor v primeru člena 5. tega pravilnika izvozi neupravičeno hmelj, se kaznuje po § 6. zakona o kontroli kmetijskih pridelkov, namenjenih za izvoz.
V.	Končne odredbe.
Člen 22.
Ta pravilnik stopi v veljavo tri mesece po razglasitvi v »Službenih novinah«, če se ta rok ne skrajša z zakonom.
V Beogradu, dne 10. junija 1932; II. šl. 20.323/s.
Minisler
za irgovino in induslrijo	Minisler za poljedelstvo
dr. Albert Kramer s. r. Juraj Demetrovič s. r.
Razno
Srednjeevropski hmeljarski biro preloži svoj sedež, ki ga je imel zadnja tri leta v Žalcu, s prihodnjim letom v MLinchen. Glasom pravil ima namreč srednjeevropski hmeljarski biro sedež izmenoma tri leta v Zatcu in tri leta v Miinchenu.
Površina hmeljskih nasadov na češkoslovaškem
je znašala po ugotovitvi državnega statističnega urada letos 9874 ha, in sicer na Češkem 9663 ha, na Moravskem 140 ha, na Slovaškem 41 ha in na Podkrpatsko-Ruskem 30 ha. Lansko leto je znašala celokupna površina hmeljskih nasadov še 12.424 ha in je bilo torej v tekočem letu reduciranih 2550 ha, t. j. 201/2%.
Karteliranje pivovarn na Poljskem. Poljska vlada pripravlja posebno naredbo, s katero bi uredila razmere v pivovarski industriji. Na podlagi le uredbe bo prišlo do prisilnega karteliranja vseh pivovarn. Novi kartel se bo imenoval »Kontrolni biro pivovarn na Poljskem« in bo organiziran že 1. oktobra tekočega leta.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Položaj je ostal v glavnem nespremenjen in zanimanje za naš letošnji pridelek traja dalje. Četudi je kupčija bolj mirna in so producenti precej rezervirani ter ne silijo s prodajo, vendar se vkljub temu nakupi dnevno znatnejše množine blaga. Kupuje se v prvi vrsti za nemški in angleški račun. Cene so se učvrstile in se plačuje zadnji čas za prvovrstno brezhibno izbrano blago 19—20 Din, za prvovrstno 18—19 Din, za dobro srednje 17—18 Din, za srednje 16 do 17 Din in za slabše blago 15—16 Din za kg. Večje partije res izbranega prvovrstnega blaga, ki pa so že precej redke, se nahajajo še v čvrstih rokah. Računa
se, da je dosedaj prodanega že 70% letošnjega pridelka in so nekateri kraji že močno razprodani.
Vojvodina: Po ceni 5—17 Din za kg je dosedaj prodanega že polovico letošnjega pridelka. Za izbrano prvovrstno blago so se plačevale semtertja tudi še višje cene. Zadnji čas pa je povpraševanje precej popustilo in so cene oslabele za 2 do 3 Din pri kg. Ves pridelek se ceni na 5000 stotov, površina nasadov pa na 1020 oralov (Bački Petrovec sam 320 oralov).
Češkoslovaška: (1 Kč - 170 Din) Zanimanje in- povpraševanje na žaieškem tržišču traja dalje in se dnevno nakupi večje množine blaga. Cene so ostale nespremenjene in čvrste ter se plačuje za prvovrstno izbrano blago 29—31 Din, za prvovrstno 27—29 Din, za dobro srednje 25—27 Din, za srednje 23—25 Din in za slabše blago 20—23 Din za kg. Ker je prvovrstno blago že silno redko, je zadnji čas več zanimanja tudi za dobro srednje in srednje kakovosti ter ocena ni več tako stroga. Daši je kupčija postala zadnji čas precej bolj mirna, se vendar producenti dobro držijo, ne ponujajo blaga in le polagoma prodajajo ter si na ta način vzdržujejo cene. Prodanega je dosedaj že nad polovico žateškega pridelka 1932, znamkovanega pa 2070 bal v skupni teži 2685 stotov. V Roudnici in Ušteku je tudi postala zadnje dni kupčija mirnejša, vendar se držijo producenti želo rezervirano in so zato ostale cene nespremenjene ter se plačuje letošnji pridelek še vedno po 18—23 Din za kg.
Nemčija: (1 RM = 13-77 Din) Tržišče v NLirn-bergu je nespremenjeno mirno, položaj in cene se drže čvrsto. Hallertauski hmelj notira 27-54—41-31 Din, Tett-nangski 45 44 Din, Spaltski 34-42—38-55 Din in gorski hmelj 20-65—37-18 Din za kg. Iz prve roke v posameznih okoliših pa se kupuje Hallertauski hmelj po 20 do 40 Din, Tettnangski 33—44 Din, Spaltski 25—40 Din, gorski (Hersbruck) 18—35 Din, Jura 30—40 Din, Baden 19—30 Din in Württemberg 24—30 Din za kg. Cene so zelo različne, kakor je pač kakovošt blaga. Najvišje cene za prvovrstno izbrano blago se vzdržujejo z intervencijo hmeljske prometne družbe. Dočim je tendenca na tržišču v Nürnbergu že od začetka trajno mirna, dasj zelo čvrsta, se je v posameznih okoliših vršilo prav živahno nakupovanje; zadnje dni pa je prišlo do zastoja in je kupčija postala mirnejša, vendar pri nespremenjenih čvrstih cenah. V nekaterih okoliših je polovica pridelka iz prve roke že prodana.
Francija : (1 ffrs — 2-26 Din) Pri zelo živahnem nakupovanju in rastočih cenah je dobršen del pičlega letošnjega pridelka iz prve roke že razprodan. Posebno živahno je zanimanje za alzaški hmelj, ki se plačuje po 34—37 Din .za kg in je večinoma že razprodan. V dep^artementu Burgund se plačuje letošnji pridelek po 29—;32 Djn in departementu Nord po 22—26 Din za kg. Producenti, ki Še niso prodali, se drže zelo rezervirano in računajo, da bodo dosegli tudi do 45 Din za kg.
Poljska : Prejšnja živahnost v kupčiji je precej popustila, pač pa se mirno nakupovanje vrši nemoteno dalje.. Ker producenti daljšega zastoja v kupčiji niso ¡zdržali ter postali nestrpljivi in bolj popustljivi, so cene nekoliko oslabele in se plačuje sedaj 13-15 Din za kg. Lepše blago je večinoma že zelo razprodano in je zadnji čas več zanimanja že tudi za srednje dobre kakovosti.
Belgija: Tržišče je še vedno zelo mirno in se kupčija za letošnji pridelek še ni razvila.
Anglija: Za lanski pridelek in starejše letnike so ostale cene nespremenjene, vendar je prometa prav malo. Letošnja hmeljska kampanja pa še ni pričela in je tržišče še brez zanimanja in prometa.
Amerika: Vsa poročila zakasnila.
K položaju: Zadnje dni je tudi v Nemčiji in na Češkoslovaškem prišlo do znatnejšega zastoja v kupčiji, slično kakor svojčas pri nas. Vendar pa so hmeljarji ohranili potrebno mirnost in zato tudi vzdržali cene nespremenjene in čvrste. Ako upoštevamo tečaj, po katerem v inozemstvu obračunavajo naš denar, prodajajo hmeljarji svoj letošnji pridelek v Franciji po 26—42-64 Din, v Nemčiji po 20—5F87 Din in na Češkoslovaškem po 23-52—35-28 Din za kg. Cene našemu hmelju se torej gibljejo znatno izpod paritete — ker jih je preobilna ponudba ob zastoju kupčije oslabila. Zadnji čas so se cene zopet učvrstile na 16—20 Din za kg, vendar zelo kolebajo: če se hmeljarji dobro drže, so cene čvrste, kakor hitro pa postanejo popustljivejši, cene zopet oslabijo.
Hmeljarji! Položaj na inozemskih tržiščih je tak, da je zaenkrat vsak strah neutemeljen. Zato ne izgubljajte svojega ravnotežja in ne prodajajte izpod dnevne cene, da si na ta način sami ne ubijate cene. Večji del blaga je že razprodan in je tudi za ostalo blago še mnogo zanimanja in dosti povpraševanja. Zato ohranite potrebno mirnost in ne silite s prodajo, ker le na ta način boste dosegli primerno dnevno ceno. Seveda pa se je treba tudi zavedati, da je letos naš glavni kupec nemška hmeljska trgovina, ki pa je zelo izbirčna, strogo loči posamezne kakovosti in jih tudi različno plača; zato pa nikakor ne more vsak hmeljar doseči n a j v i š j e dnevne cene, temveč le tisto, ki odgovarja kakovosti njegovega blaga — kar je pri prodaji seveda treba tudi upoštevati. Doseči za slabše blago isto ceno kot za najboljše, pa kajpada ni mogoče.
Za razvedrilo
Moderno stanovanje.
Gospa: »Zakaj pa ne odstranite te pajčevine, Marička?«
Služkinja: »Zato, ker sem mislila, da tudi spada k radiu.«
Raztresenost.
Profesor: »Kje pa sem že zopet pustil svoj klobuk?«
Dijak: »Imate ga na glavi, gospod profesor.«
Profesor: »Hvala lepa! Ce bi ne bilo vas, bi zopet odšel brez njega.«
Poostren zapor.
Ravnatelj: »Kakšno hrano pa dobi kaznjenec B?«
Paznik : »Samo kruh in vodo.«
Ravnatelj: »Dobro, a citat mu dajte kuharsko knjigo!«
Zakonski razgovor.
Ona : »Včeraj smo bili pa res pravi osli.«
On : »Govori vendar v ednini, prosim te!«
Ona: »Včeraj si bil pa res pravi osel.«
Dobro blago Zdravo blago Mnogo blaga
pridelate, če gnojite
z Nitrofoskalom — Ruše
Na 1 k. jutro 200 do 300 kg. Hmelju in ozimnim žitom gnojite v jeseni, travnike pa pozimi z apnenim dušikom.
Tvornica za dušik d. d., Ruše
Hmoliariil Naročaite ,ist in poravnajte naročnino, ker le tako orno-miieijdrji: gočite v teku kampanje posebne izdaje s tržnimi poročili!
Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera
Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo
Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje
(nasproti pošte) Cankarjeva ul.
prej Južnoštajerska hranilnica	Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji
Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital
Ustanovljena leta 1881	Ustanovljena leta 1881
HMELJARJI SAVINJSKE DOLINE!
Vaš denarni zavod je vedno le
SAVINJSKA POSOJILNICA
ki deluje že od početka hmeljarstva v Savinjski dolini za razvoj in povzdigo vašega gospodarstva. Za varnost vaših vlog jamči poleg lastnega zavodovega premoženja, ki obstoja iz nepremičnin in večmilijonskih rezerv, še 4000 registrovana zadruga z neomejeno zavezo zadružnikov Z vsem Svojim premoženjem.
Vlagatelji pri Savinjski posojilnici ne plačujejo rentnega davka
V ŽALCU
HMELJARJI! VAS DENARNI ZAVOD J E
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Za hraniIne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka — Stanje vlog nad 100,000.000 dinarjev
Umetna gnojila
Thomasovo žlindro, superfosfat, kalijevo sol, apneni dušik KAS in Nitrofoskal
Kmetijske stroje
pluge, brane, slamoreznice, trijerje in škropilnice
Sredstva za
pokončavanje škodljivcev
ter vse druge kmetijske potrebščine
oddaja najceneje:
Skladišče
Kmetijske družbe
v Celju (pri kolodvoru)
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Zavaruje:
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi:
poslopja vsake vrste, dograjena kot tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.;	"	‘
2.	proti razbitju in razpoki: zvonove, steklo;
3.	v življenjskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in pri najugodnejših plačilnih pogojih.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica,
v Mariboru
pa na gosp. Žebota Franja, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10.