tfTO-TEARXV, rs* ; r Vv glasilo slovenske: narodne podporne: %jednote C r*d olik l U uprav»Ukl pro •Uril HIT a UvBdAlc ar, OfflM Of pUbUcStlODk IMT Bo. U*i4»l« AVI. TdtpkoMi Lswb4sU 4SU. STAVKA matIB JE v PBUIEM ZAMAHU. BKMINTJE JI PBlftLO DO SPO padov 1bd stavkarji in kompanijskimi stražniki. jfekatsro isšstnišks družbe m o-mejile število osobnih vUkov. Chicsgo, ih. — Poroiila, ki prihajajo v Chicago, govore, de je stavka železniških delavcev učinkovita in da ss je razvila po vaeh Ameriških železnicah. Tupatam pride tudi do praake med stavkarji in kompanijskimi stražniki. Slednji ae obnašajo izlivajoče, kar vodi do prepirov in včasi do pretepa. John Scott, taj Bik železniškega departmenta v Ameriški delavaki federaciji, izjavlja, da okrožnica, ki je bila razpoalana med etavkarje, avari ' stavkarje pred vaakim naailnim dejanjem in neepodobnim obnaša njem. Članom ae priporoča, da naj se nikar ne družijo z elementom, ki šeli nemire. Poročila o takih praakah med kompanljakimi stražniki in etav karji ao povzročila, da veleblral-ško časopisje izliva po cel« golide gnojnic« na atavkarje, obenem pa namiguje, d« i« treba odrediti zvezno vojaštvo v službo. Med kompanljakimi stražniki so ponavadi najbolj desperatni zna Čaji Is velikomeetnfli človeških nilin, ki so ca denar in Is jim je obljubljeno varatvo, pripravljeni izvršiti vaaki čin. \ - Jewell je tudi pojaeail, od kod izvira poročilo o umešavanju v poštni promet na železnicah. Zračne zavore niso pregledane dobro. Dokler ni bilo atavke, so te* deto* opravi jaH *6shu ki so zdaj na stavki. Kdaj vrle to delo auperiutendenti, ki pa ne morejo izvršiti vsega dela. Vlaki odidejo a pomanjkljivimi zračnimi zavorami in posledica takega ravnanja tje. da vlaki ne morejo redno obratovati. To dejstvo je povzročilo, da ao v velebicniškem časopisju kmalu zagledali beli dan vesti, ki ao poročale o umešavanju stav-karjev v poštni promet. Na progah Northwestern železnice ao znižali število osobnih vlakov za štiri in dvajset. Iz glavnega stana atavkarje v v Topeki, Kana., poročajo, da so tračne zavore pri osobnih vlakih pregledane pomanjkljivo. V Paraons, Kana., so bile odrejene tri četice miličarskega konje-niitva z eno strojno puško, ker sc je Miaaouri, Kanaaa in Tetaa železniška kompanija odločila, da poizkuai a atavkokazi obratovati delavnice. Kljub senzačnim napisom, ki jih prinaša velebizniško časopisje nad poročili o stavki želesniških delavcev, ne more to časopisje napraviti vtisa, da je nastala situacija res taka, da se ne more napraviti mir, ako se ne odrede čete. Vprs? narobe je. In prav lahko se reče, da je položaj v aplošnem zelo miren, kar pokazuje, da se Ae-lezniški delavci dosdaj niso še dali provocirati od kompanijskih najemnikov, ampak poslušajo svoje voditelje in ee sadrže mirno, ta-vfrtajoč se. da tako obdrže simpatije javnosti na avoji strani. železniško družbe pa kljub mirnemu položaju izvajajo velik pritisk na governerje raznih drŽav, naj mobilizirajo milico, ker ■pojavljajo nemiri. •p«cial rato *f ŠTEV.—NUMBER 160. 110S, A«t mi Ost. S, 1S1T, .utkftrlM* m Jmmm 14. tttft. VLADA NAROČA PREMOG V FRANCIJIIV ANGLIJI. ♦ —— Hamburg, 10. jul. — (Federated Press.) —, Tukaj poročajo, da ao velike pošiljatve angleškega premoga na potu v Ameriko. Ameriški uvaževalci nameravajo spraviti v Združene države milj on ton premoga meaečno dokler bo trajali stavka rudarjev. List "Han delazeitung" javlja, da ao premo garski magnatje v južni Franciji prejeli naroČilo od ameriške vlade za 250,000 ton premoga. ZOPET DVA STUD- ITI. Milica s strojnicami straži odprto jame t Kentuckyju. DRUGE VESTI Z RUDARSKE FRONTE. Uniontovvn, Pa. — Doputiji so v nedeljo zvečer ubili dva atovkujo-ča rudarja in težko ranili tretjega, ko so strsljali na stavkarje v bližini rova Atlantio Coal kompa-nije v New Gene vi. Oolumbus, O. — Okrog sto stav kokatov jo pobegnilo po spopadu a stavkarji it odprte jame v Cheahi ru blizu Pomeroya v južnem Ohiu zadnjo soboto. Od toga čaaa se atavkokazi ne upajo več nazaj na delo. Šerif je brzojavil governorju za vojaško pomoč, toda governor Daviš je odgovoril, da morajo krajevne oblasti nsjprvo skrbeti za red in mir. Barbourville, Ky. — Governor Morrow je poalal četo milice v VETERANI SVETOVNE VOJNE ZAHTEVAJO POSOJILO ZA RUBIJO. tamanitje žele ukazovati delavstvu |v sew vdhkh. PR07E8U0NALNI POLITIČAR-JI V DELAVSKIH STROKOV NIH ORGANIZACIJAH HOČEJO PREPREČITI SAMOSTOJNO DELAVSKO POLITIČNO AKOUO. Skupna akcija eocialistične stran ke ia delavsko farmarake stranke js napravila nanje čudovit učinek, Tffl? / New TorlL N. T. (Fed. Preas). — Tamanitje, ki so tfaai Newyor škega delavakega in obrtnega svs ta, ao pričeli t odločnim, bojem, da preprečijo skupno politično akcijo pri prihodnjih volitvah, ki ata jo inicijatirali soealistična stran-ka in delavaka farmarska stran-, ka. Tamanitje so ae celo okraJU SENATOR LA FOLLETTE NA sa pomoč na Samuel Gompersa kot tOVMDUJE PORAZ REPUBLI Minneapolie, Minn. — (Feder. Press. )— Tretja" letna konvencija organizacije naprednih doslulsnih vojakov "World War Veterana1' je bila taključena v soboto. Veterani ao pred zaključkom indorsi-rali pomožno akcijo "Prijateljev Sovjetske Rusije" v fcuslji in sprejeli resolucijo, da ameriška vlada prisna ruako vlado in ji posodi miljardo dolarjev sa nakup kmetijskih strojev. Veterani so tudi sprejeli resolucijo, ki obsoja Akcijo vladnega železniškega de- Eega odbora napram stavku-natnoščeneem v železniških Dieah. boj proti visoki coimi je ojiel V prejšnjih časih, kadar je nasta Ia taka potreba, a sdaj je Gompcrs povedal, da ga prav nič ne akomiT Visoka oolnina aa uvozno blago DRAGINJA NARAtČA. r •mmmmmmmm Waahington, D. 0. — SUtiatični biro delavskega departmenta poroča, da so se živila v osemnajst izmed dva in dvajset mest podra Žila za dva odstotka med IA. j-m in 15. junijem. Železniški delavski odbor je pa »nižal mesdo železniški« delov-"m in naivni ljudje vprašujejo, "ksj so želen išarji sastavkalL 13 VREČ AMERlfKR POSTE parnih '•»mM ška pošlo. V teb joseaaeka pošto, ki m* atavkokazi; zadnji poskušajo kopati premog v odprtih jamah. Okrog 50 miličarjev je dospelo na lice mesta v nedeljo zjutraj in postavili so strojnice na visok kup škrlovine poleg premogovnika odkoder lahko kontrolirajo vso okolico. ustanovitve stoftarflB stranke. Pittsburg|- Kana. — Jamična ptrankc, ki prične petnajstega ju stavba nad rovom William Wil lcinson Coal Co. blizu Chcrokee Junctiona je zgorela v soboto ponoči. Obdolženi so atavkujoči rudarji. Springficld, HI. — Vse msjhnc odprte jame v lllinoisu morajo prenehati s obratovanjem. George B. A mol d, ravnatelj državnega departmenta za delo, je sadnjo soboto obvestil družbe, ki najem-ljejo neunijakc delavce ta odprte jame, da se morajo ravnati po za-konu, ki zahteva odškodninako zavarovalnino za delavec v rudnikih. Družbe pa pravijo, da raje zapro jame kakor bi zavarovale stavkokaze. Herrin, 111. — Veleporotna preiskava krvavih dogodkov z dne 22. junija, ki se je imela vršiti ta teden, bo najbrž odložena za ne določen čas. Sklicanje vcleporotc je vsled nekega nepojasnjenega vzroka odgodeno. Wsshington, D. C., 10. juL — Danes so nadaljuje konferenca zastopnikov rudarjev in operatorjev s poljs mehkegs premoga, katero je bil aklical Ilarding dne 1. ju lija. Govorica, da nameravs vlada vseti glsvne premogovnike v deželi in jih operirati, se ponavlja Načrt sa zasežbo rovov sta Har d ing in Justični tajnik Dsugbertj baje nsredila na počitnicah zadnji teden. To se sffšdi, ako se ne bodo mogli operatorji in rudarji spora zumeti na noben način. KAKO SE ODIRAJO FARMARJI Nov Egipt, V. J. — Odkar so prišeli farmarji kolobariti, aejejo rž na polj«, na katerem ee preje sodili krompir. Zaradi kolobars-nja ss je zdstno pom.ioiil pridelek rži. Kadar farmarji pošljejo rž na trg, jim ponudijo prekopei toke eeae, da se obdelovanje sem-Ije as icplsša. Za aeomtstsno rže no slamo jim ponujajo po štiri-najet dolarjev ta topo. medtom ko js tona omlatoae slaa» v New Torku kvotirana po gM in «M varuje Idelavosv, Isjavlja La Folletto Waehiagton, D. 0. — Staro-gardniki so mislili, da so že slo-mili nsjvečji odpor v eenatu proti ^V>oki eolnini na uvosno blago, ko ae je oglasil Sa besedo senator La Folletto in eolnlnarjem po vb d al tesnico brez ovinkov v obrat. Po-fdajrjal je, da bo,'republikanska stranka v jeaenl pri volitvah poražena, ako bo vztrajala pri tem, (}a se sprejme MeCumber-Ford-afeyjev eolninaki tarif. nja se umsšatl v stvar. Ta pojav ni nič novega v new-yorških delavskih krogih. Skosf leta je trajal spor v lokalni osa-trni ni organizaciji aa eni itrfcal medf radikalnim ali naprednim s-lementom, na drugi strani pa aa* zadnjaškim, ki se je obešal sa frak profeaijonalnim političarjem starih straak. Končno je ta spor postal tako velik* da je Ameriška delavska federacija izsilila popol no reorganisacijo centralne organizacije, de ostane še nadalje pod kontrolo Gompersovega elementa. To ss je zgodilo ob času 1 Zgodaj zjutraj je prišel na delavske JtaMrsko Zdaj so se navalili nszadnja-karji v delavskem gibanju na na^ predni element v centralni organizaciji, ko je petnajat predsednikov lokalnih delavskih atrokov-nih organizacij podpiaalo poziv ss akupno konvencijo delavske far-marsks stranke In eocialistične lija. Med tistimi, ki so podpisali poziv, sta tudi Benjamin Sehlesin-ger, predsednik organizacije krojaških delavcev, in Timothjr Hea-ly, predsednik Mednarodne unije kurjačev in oljarjev. Komaj so predsedniki lokalnih organizacij podpisali poziv in js poziv zagledal beli dan, že so pre jeli pismo od W. F. Kehocto. taj nika centralne lokalne organizacije, v katerem je rekel, da je Centralni delavaki in obrtni svet obsodil akcijo vsake akupine, ki skuša sklicati v imenu delavstvs konferenco za politično akcijo, kajti Nevrjrorški centralni delav ski in obrtni svet je pravi sastop-nlk delavstvs v New Torku. Dalje omenja, da je eksskuti va lokalne eeatralae organlzaof je isdelala načrt u "neatranksrsko kampanjo" in da vai, ki ao podpi eali poziv, takoj izjavijo, kako mislijo glede 'neetrankarske kampanje*. Poeebno pa povdarja pismu, da lokalne organizacije ae pošljejo delegatov ns politlšno konferenco, ako ni sklicsna od lokalne centralne organizacije. Sehlesinger In Healy sta prejela od Gomperss Kehoetovs pisma, toda bila so brez komentarja. Učinek akcije nasadnjekov je bil nasproten, kot so pričakovali profesijonalni politišarjl. Odkar ss js Izvedelo, kaj zahtevajo pro fesijonslni političerji, so organi zacije, katerih voditelji so podpi sall poziv sa konvencijo, izjavile, da so sa samostojno politično ak HK^f! Zakaj niso nasadnjaki za samo stojno politično akcijo, govort dejstva. • ,vy . Joka Hullivsn, predsedaik sk sskatlvs centralne organizacija, je ravnatelj Mrsja sa brsaposel ne« ki ga js ustanovil župan Hf laa. Ia prsjsms pet Usoš dolarjev la£e aa leto. dva druga tomaalte, člana eeatralae organizacije, ima to todi dobre sl«žb# v tem Mroja Pripadniki sBBMatojne delavske p. .itišne akti je izjavljajo, da i-ms jo t sms nit j« kontrolo r eoa-»ralni organizaciji, ki tvorijo ob-tudi O francija zbira-armade ob reni. predlog solainarjev, da «• razprava o eolnini na uvosno blago omeji. Predlog js bil odklonjen* ker sanj nI bilo oddanih zadosti glaaov. Senator La Folletto je razložil, da na pr. bombažna induatrija ne potrebuje prav nobene obrambne eolnine. To govore prrfiti tekstilnih tovarnarjev, kateri prejemajo od IS—20-odstotni dobiček.' Da pokaže aaaprotjc, je ssnator La Follstto pokazal, kako nizko mezdo prejenUjo tekstilni delavci. Zaradi vlsoks eolnine morajo konsumenti plačevati monopolsks cens. Colninske pristojbino jo ssnator La Follstto imenovsl ropar-sks. Ko js zaključil svoj govor, jo izjavil, ako ni 10, 20, 50 in 100-od-stotni profit omehčal tokstilnih tovarnarjev, da povišajo mezde tekstilnim dslavcem, je nepotrebno govoriti o tem, da visoka šolnina varuje delavse. Lestvica, ki jo js prečitel senator La Folletto o mezdi tekstilnih delavcev, pokasuje, ds izušsnl tekstilni delavci taslužijo na leto po $951, neitušeni pa po $625. Kaki naj delavec s tako mizerno mezdo prehrani svojo družino, je seveda ugsnka, ki se ne da rešiti na drug našin, kot da delavčeva družina strsds In počssi Iskote u mire. »'Saattami kordon", Id js doaisj I stal aa Poljskem, se js vsled krise v Nemčiji pomaknil k Rani. NEMČIJA MODELU JE ZA MORATORIJ. Parit, 10. jul. — Finančna kriza v Nemčiji, ki morda vaak čaa iazove politični in socialui pre* oh at v nemški republiki, je naredila francoske imperiallste silno nervotne. Francoska vlada je pridela mašiti vrseli na fronti od dvico do Bolgije s novimi vojaškimi četami. "Sanitarni kordon" proti bojšovizmu, ki je prej stol na Poljskem, se je sdaj pomaknil daleč proti sspadu — na mejo Francijo ob Rsni. Pariz je danes poln špskuiasij, kaj prido iz nemške krise. Franci ja pričakuje najhujšega i radikal no aoelalistično-komuuističao vlado v Berlinu in proti temu "naj hujšemu" namerava francoska vlada tako samašlti mejo ob Rsni, da as bo mogla niti miš skost Okrog 2600 bojnih francoskih ia belgijskih lstal js pHpravljsaih v sassdeaih nemških pokrajinah. Berlin, 10. jul — Nemški urad-ni krogi saniksjo vesti, da misli vlads rasglaaitl finančni bankrot. Ako Nemčija bankrotira — pravijo — tsdaj je dolžnost njenih upnikov rssglssitl bankrot. Vlada je poslala v Pariš dva sastopniks, ki predložita reparaoijski komisiji poročilo o finančnem staaju Nsm čije in obnovita prošnjo ta mora torij, to js 4t odškodnine vsote. NomČljs ima pripravljen julijski obrok 50 miljonov slatlli mard, toda IsplsČUo te vsote bo še bolj pomanjšalo vrsdaost marke. Položaj v Nemčiji je vedno bolj kaotičen. Nemiri, demonstracije in lokalni boji so nadaljujejo. Stav-ka tiakarjev je vstsvila dvajset ImrŠoaznih časopisov v Berlinu In borsoi špekulant je isrsbljajo situacijo s razširjanjem raznih fantastičnih novic, ki begajo ljudstvo. Tako na primer ss dnevno obnavlja vsSt, da je na Bavarsksm vposta v I jena monarhija. Fodoracija rudarjev jo napovedala splošno stavko v Huhru pri čsnŠI s 1. svgustom. London, 10. jul. — Angleški vladni krogi so rssburjeni radi pološajs v Nemčiji. Londonski listi so prinesli vsst, da se je nemška vlada obraiia na Anglijo, da naj vpliva na Korgana za nujno posojilo. IU nsj rsši Nemčijo po-loma. Hedsnja nemška vlada vidi v Morgauu svoje zadnje upanje. Angleška vlada js menda odifovo rila simpatično In obljubila, da bo po svojem ssstopniko v rcpsrselj ski komisiji znova pritisnila na Francijo za moratorij. Dali je Morgan pripravljen kaj pomageti, nI snsno. SVETOVNI DELAVSKI KONGRES PROTI VOJNI SP VRAl V DECEMBRU. Amsterdam, 10. jul. — (Feder. Press.) — Mednarodna sveža stro* kovnih unij s sedežem v Amsterdamu je sklicala svetovni ilelsv-»ki kongres sa odpravo mllitsrla-ma in vojne. Kongres so vrši v prihodnjem decembru. Vie delavsko organizacije — tu^i tiste, ki niso priključene amaterdamakl In-ternaelonsli — in vso drugo pacifistične organizacijo, ki delujejo u odpravo vojne, so povsbljcuo, da pošljejo delegate na kongres. FRANCOZI SE ZOPET V Francoski dslsgatjs so jssai, ksr so Rasi poautflli Angležem veČino koncesij. SEPARATNE POGODBE SO EDINO UPANJE SA RUSIJO. TUJI OETOtRNI PEONAŽB. OaiasviUs, Fla. — Trije trgoval ■o obtoženi, da eo pridržali dva ramorea na prieilnem dela zaradi dolga. Poroštvo je dološeno zelo nitko, kajti ta vss tri obtolea-ce znaš« le $750. MESTO iOANJA SO NA4LI UMORJRNEGA ČLOVEKA. Dos Motaes, b. - Prohlbieljo niški uradniki so iskali v doma Ksm Chuetolle žganje, a našli so v kleti umorjenega J. H. Johnsona. Vsa znameaja kažejo, da js bil Johasoa ubit. VHARMI VRTINEC V NE - TuksJ drvS hod vetrovni vrtinec, ki napravil veliko škode na pol; Vel osek je zadobito poškodb«-. Cklrago jo« as in okolles: V ia hladne. Menjavat rovi Temperatura v Pariz, 10. jul. — tisti | nanos javljajo, da js ministrski predsednik Polncsrs pozvsl francosko do« legsto v Haagu, da naj ss pusto konfsreneo. Haag. tiolandija, 10. jul. -Franooska delegacija js zopet ▼ ostrem konfliktu s ruskimi delo* gati. Frsacoski isvsdonoe Do Clto-villy jo dejal včeraj, dn po nje-govem mnsnju so koiifsrcnes rss* bije šs to teden. Franc os i so jssni, ker so Uuei v njihovem sssnsmu konsesij akoro popolnoma Ignorirali Frsncljo, do* PRIDELEK ZELJA VELIK. Wsskington, D. 0. — Letos js za trg posajenih 54,770 sk rov s seljem. Um jo bilo posajenih le 44,560 akrov. Tako poroša poljs-dolaki department. Najveš zelja bodo pridelali v državah Nsw Vork in Wieoonain. Na tretjem mest ti je država Colorado. In kdo bo Imel doblšek od tega ogromnega pridelka f Farmarji a ti konzumentif Kajpašel Dobiček bodo iBMli tisti, ki niso orsli po Iji, sadili ia pospravili sslja s polja doomv ia ga aiso odposlali ns trg. To so bisaismanl I KNJIGA, KI POVZROČA JISO V WASHIMOTONU. D O. — Izšla js kajigs pod aaaiovom ' »ehlnd |M Mirrors", ki js povzroiiia ve-liko jese sMd prof^ijonsInlaU po Ištišarji. Knjiga kritisirs vss od kraja, šs od izza lasa Roossvslto, ajegove prijatelja, ravno tako pa Tafta, WUsoaa ia čim so dali Angliji največ prod nronekaio nlačila noeti. Hi /.uaat vasbuie K umni štiri u gotov ('aa aL ao na odstotks Wvša teaiu uhks lastnina »ualji ta Fraaooal aklopajo Is tega, da js ostalih 90 odstotkov popolnoma ligubljenlh In bivši francoski iaatnlki ne dobe nobeno odškodnine sli povrsčlla. Ruski delegatko so dsli razuroo-tl, da Francija jim itak ne mors|| pomagati, čs bi tudi hotels, ker jo zadolšena preko glsve, zato bodo dali koncesijo tistim, ki Imajo kapital in med temi je Anglija na prvem mestu. Ruaom jo vseeno, čs ss koafsrsaes nadaljuje ali zaključi šs danes. Upsnj« ua splošno pogodbo je pri njih zsmrlo In zanesejo se Še ediuo na scpsrstne pogodbe. Anglija, Itslijs, llolsndija In askstere drugo držsve ao pri-prsvljene ua scpsrstns pogajanja, Znarilno je, da v seznamu ruskih koncesij manjkajo oljni vrsl-. el In refinerije v Ksvkssiji, nam« reč tisti vrslel, rsdi katerih eo so sngleški In holandski oljni ma« gaatje privatno pogajali s Husl t Genovi. Vrednost teh koncesij sa ssni na tristo #nilJonov dolarjev. To pomsnl, ds so sovjetl Še sklonili pogodbe s Angleži glodc teh vrelcev in mords še čakajo le na podpise. Američani, ki zastopajo ameriške interes« v iiitsijl, prihajajo ^ dnevno v Haag. Meil drugimi Jo tukaj tudi Maaon Dsy, ki Je v imenu skupine ameriških kapitalistov dobil od sovjetske vlsds kon* ecslje v lesu lit mineralnem olju r treh kavkašklh republiksh zs vel ko miljsrdo dolarjev. Neodvisni smeriškl Interesi oljs v Ksvkszlji so todi zastopani v Haagu. POZVAN SODIŠČE SKMUOMOV ZDAJ |York, N. T. - General Gregor Memljonov, kozaški meaar, k« js preaedel psr tednov v tukaj-šajem saporu, da vrae za pol mi« Ijona dolarjev raznega blaga, katerega ao njegove šoto ukradle v Sibiriji neki ameriški tvrdkl, jo bil pozvan pred svetno sod »Me, da edfovsrjs na vprašanja, ki so tilsjo bankrota. Daairavno js oblo taaao, da se SeaUjonev zdsj nskaja na Japoaskem, j« bila sod-nijeka Uralaiea Izdsna bras smehljaja Somi Jonov al hotel odgo-vsrjeti aa vprsšaaja, ki ee tišeja aj.govo oeebne lastnine. O njem gre glas, da Ima velike beošao vloga aa KitoJekem In Jeponekom. C.sojsvk« iz Jspooske poročajo, da js kosaškegs poveljnika MMpfal agsat ashe tvrdke. ke ma js bilo koašao vrljeao stopiti aa suho, da PROSVETA NAKOON C«M • ^pJJM: Liaj«« JrUv« (irrm fiMTsa irfmžjt«? delavstvo mora biti vedno JAVNA GOVORNICA. GUsovi členov S. tU f. J. In ilteteijev Proevate. Fi — Ker •• redko vidi dopis iz t« naselbine, se ho «Sil zopet oglasiti. Stavk* poteku bm vseh nemirov. KoUkor le tile Slovencev v tej naselbini, jih ni videli, i., v It. 160, kjer dopisnik pravi, k slavni mr. Zimerman obratuje g najeteži. Zadaj gotovo naloži po 00 lalasniikih vos, ko nima več Bloveseevj napram meni aa ja cele izreail, da ha obratoval rov hm Slavaaeev. Zakaj pa ta slavni ge spod Zimerman aa obretuje vedno p nejeteii. On je rekel tudi, da nm mSUUSUSIgmk spod Zimerman ni povedal, k ' od veakegn premogar j Po #4,600 m« ja priUo od vsakega premogarja Čistega, aedaj od najeteftav pa bo imel figo. Ae tiste kanje in pol mulake, ki jih je atol, ja moral dati na pašnik, kar nfckaf lam obratovati Dopisnik pravi, de lasa aar. Zt> merman la nekega fclovenca aa basa. Ta bo« je mr. Simon Johnson, ki ja dna, II. maja, ^ kandldi rai sa državnega *netorje, kateri olovičnem mulaku. Zgodilo pa ae bo, «• ga ha le tleli mulak brenil Takrat bo imel saj kopito meele Posdrsv stavkarjem Hrom Ame rifce. da se nihče ne oglaai. Rojaki so postali povečini operatorji, odkar je splo&ua stavka, zato >a sedaj molčijo. Njih piealea je sedaj v klasju. Ke zavedajo se, da ravno tem pletejo bil samim sebi in svojim otrokom. In če bo stavka izgubljena, bodo le mnogo let «11-isll, da je to njihova krivda. Njihovi otroci bodo vsled tega morali delati po 12 ur za $a ali ie manj. Če bo pa statka izpadla dr.bro za rudarje, jln bo vaakdo lahko rekel v obraz, da oni nlao k temu pripomogli, ker medtem, ko smo mi stradali in vztrajali doma, ao pa oni delali no! in dan in ie ob nedeljah pomagali podjetnikom razbijati stavko. To ao ljudje, ki bi lahko z nami stavkali; imajo avoje avtomobile, svoje hiie in denar, kar je brezdvomno, saj ao morili pobiti vsak po 1300 gotovine, ko ao prUkli z obratom. Če ima nekdo toliko denarji, bi prat lahko tavkal kot stavkamo mi. Ni ie olgo tega, ko sem sltfala neko eno od takega delavca, ki aa je zrazila, da ima la tri Ukije moke, kar »o ji darovali iilmoieki rudarji. Potemtakem tudi ne more imeti velike druliue, njen mol pa je vseeno ial delat. Ali a« na-lvsležncst od vaaf Sedaj, ko eni stavkajo, pa ste jih vi pustili ns^ ce4i!u. Oni se vas podpirali, a Um, pa jim vračate, da ste ill oprav-jat nelepo Se j# čas, da odložite orodje in atopite v nale vrste, da si zaalgu-ramo zmago. Dostikrat ate bili le opozorjeni, da vaaka lopata sedaj nakopane^a premoga da^jia nalo stavko, toda vie to ni« ne pomi-ga. Zapomnite si, da bo tudi vale-ga opereti ratva konec in tedaj joste ravnotakl reveži kakoi smo mi. OWut h boste Eelezr.e okove vellkik kompaniaton ki jih aedaj kuiete t lastnim delom. Apeliram vas, da ae pridruii te nam. ker smaga Je pred durmi da vam ne bo treba povelati oči pred savednim! delavei. Mar sikdo si morda misli sam prt sebi: Naprevim ie par tleolakov, m na grem v stari kraj. Tedi-te, da bomo priIH sa vami taf ime, ki ste si ga s tem zaslužili, m vas bo držalo. š Neki mol ml je ravno prilel po vedet, di je ubilo nekegs Italijana v rovu Doubia Day Ooal Co. Ko, sem si mislila, čs bi bil doma, bi ge gotovo ne bflo. — Posdrev ene u stsvkarjem. — tana fltorJ karja. ara orga rrli, ak( nisacija. To dslo delavaka organitaoija najbolj« ustanovi sa rrojs člane knjižnico a isbraaimi knjigami Uvesti mora predavanja in dobro je, da se • vpraftaajih. ki se tičejo delavstva, vrle obftime raaprave na Ssjak v navzočnosti vsega članstva. Dolžnost članstva ji, da prihaja redno k sejam in ss teh raaprav udeležuje, lave« redno prihaja k sejam svoje onfanlsatije, Udaj d( mo kar nol in dan Im ta Je vzrok, m ob nTl zye^T Upam, da to zadostuje. Jaz ostajam pri tem, ker sem pM. Zelo bi me veeelilo, če bi se e-glasilo par mojih znaneev in prijateljev. Mr. Frank Kloplila, M je odiel nekam na zapad in mojega sorodnika, doma iz Kanomla pri Spodnji Mri jI, Jolna Strem-fel, ki biva la kakih 16 let- v A-meriki, uljudno prosim, da se mi oglaelCa. Moje hne je Matevž Vogril, doma is Olaleža, M. 12. Stavka v tej okolici ie dokaj mirno poteka. Imamo tttdi nek#j najetežev in eelo en Slovence je med njimi. Rojak Jakob Sterni-iek, doma iz litijskega okraja, občine ČeSenik, la vedno delo. Če bi imclrfcopico ottok> bi UM 81ovek toliko ne oporekal, toda aam je in prav lahko M preatal brez o-tjanja dela sedaj. Ostal nam P*- - . - . . A bo v trajnem rpotafoin ln nosil bo ime kahorMaga zaahiži. T« Človek ni lian kake pod*o*ne orga-Akaeijef, dlH pa ft&tu t imenom Fremont. Koncem mojega dopisa poslavljam vse mderje po Ameriki i bodimo trdni V M zahtevah, de ho zmaga m na* etrani; najeteli pa iMj gredo V pekel in tam naj aa večna kopljejo premog, da bodo lahko kurili pod svoje tovsriie. - Mstfc VSfril. » Razvoj verstva. Pa Henvp E Tiehenorj«. itvrM največji del svojih dolžnosti, ker je o organizacije informiran ia prvega in pristnega vin in slu ni treba pH njegovih prijetjih iapraževaži, kaj sa p*JN* dan ukrepali na ssji Majvažneje j« sa organizacijo, da Mrl delavski Predvsem je potraban sa vsako stroko strokovni ki informira delsvrtvo o vseh dogodkih njih Issfns široke, obenem jih pa aesnani na kratko o svetovnih dogodkih, id gredo mar delavatvu. Vss delavska organtgaetja |pa rajo skupaj stre miti. ds ss v iiKiuatHjakih aradiMOl novi jo delavski dnevniki, ker je mogoče la a dnevnim ča-eoptajem odgovarjati na laži v velw»lwginm lasepi^i. ki ee raaibjajo kot 4rup vaaki dan sMd j^aealia. Mich. V sosed nje* mesta 0t. Cheriee js stavka premogar je v stoodstotna ln pote> ka popolnoma mirno, ter ni naje teSav. žal ae doMje nesevsdneSi po drtglh krajih, ki opravljsjo nelept delo. Celo sami aa oglašajo taki nevedna« v javnost, kot je ta •toril oni la Pfceafcna, Ps., ia po •vojl lahki pameti eadl, da as ne s0ta*4 ustanoviti lokala, ker > tam samo od 30 do 90 premogar jsv. Val vemo, da je to aemo nra aen izgovor. PH nas v Chaaanlngu dela saase lesi do deost premogar je v, pa lasajo svoj lohel pod a-k ril jem V. ¥. W. af A. že na mi asi jNine pride, da H Mi prej na dela, kal ha stavka kantona. Osi dopisnik pravi, da aa neko* Ko so prttli Is rova. pa jih je deU-vodja vprašal, zakaj gredo domov. Nihda me nI mogel dati Beekrala, Oolo. — že precej lasa je minulo, odker smo v bor bi/premogar jI. Oeslo združenih podjetnikov Je: V peklo s strokovno organizacijo, nale geslo pa je in bi moralo biti stoodMtotno: V peklo a odprto delavnice. Ssl, da nI stoodstotno, ker sko bi bilo, bi premogcrjl la sdevnaj imeli, do lesar so apravMenl po narev-nih pravieah. 8e es dobijo Jndeli, ds grede globoko pod zemljo ropot msli kos knfha sebi in svojim otrokom ln sploh vsema deUv. stvn. * V drla vi Oalsradi imamo pre-eej takih Jaddav. ki imajo t« preeej varno gaesda In dovalj mal. do sob ohorsftenlh, imajo, (Ia t'*'i »•• ii® loteniilifnt nf podjetništva. Posebno drUval "kosakl" sa zvesti slalabnthi o-peratorjev. Rojaki ln sotrpini iirom Amerike, Mila jo ss asm volitve CDalje.) Kdor lita hibttjo (sveto pkmo) stare savezo a kritičnega sialiHa, lahko spozna v njej razmere, v katerih so liveli stari Judje. PonHa-m m vsled toge mallevalai ao inkali in nalli uteha In sadoftčenje v fantastičnih storljah o njihovi i>retekleetl hi slavni bodolnosti. ki pelde, kadar ae pojavi med njimi "odrešnik", Mesija, ki kas~ noja vae sovražnike in povzdigne Izrael nad vae ljudi m avetn. Hebrejske armade, "vojeklne trume", ki nieo mogle hoditi pa tleh, kar jih nieo iaMli, sa mnaHrale po zraka a lehava aa lela, noaels os veto, ogenj hi smrt navernikom Knjige av» pisma — prvih pel ali takoavanih Hozesovih knjig >n poznejše knjige prerokov itd. — ao bile spisane okrog SM do 400 let pr. Kr. V tej dobi se je Judom najslable godilo. Osvojevalei iz Persije in Grške ter ia Egipta ao jih podajali drog drugemu v sul noet Kdo je spisal omenjene knji ge, ni znana in ne bo nikdar. Bili »O hebrejski nacionalistu-ni vodi. telji, pesniki, potepuhi, Id so se klatili po Palestini, prepotovali Hnhilonijo, Fenicijo, Egipt in druge kraje in videli sijajne tabore in mesta svojih premagovalccv ter neizmerno bedo avojih potlačenih rojakov. Izdajali so ae za preroki-ln ljudetvo jim je verjelo. Hoteli ao uatvariti Hcbrejcem preteklost in bmialili ao d kralje in cvete olake, ki ao neko« vladali in utili slavne Izraelce. S Noe, Abraham, Izak, Mozea itd ao legendarne osebe, ki niso ni kdar živete. Od sosednjih ljndstev tfgs, ker se je Izrael držal ^ vih zapovedi, Uxia zaupati Jehovi in verjeti vanj in potetE pride planilo, ko se pojavi Mesijt kralj "iz rodu Davidovega". Judje so verjeli in v velikem ^ | verjamejo še dftaeo, dasi I« vedU(I «akejo na Mesijo. Anonimni pisci hebrejskih knjig, ki so naredili Mozesa, Jere. m i jo, Izaijo in druge svete očake za avtorje istih, niso niti malo ia. njali, da bodo njihove fentasii« živele tisočletja. . Hebrejski duhovni in "prero. ki", ki so zmalili "svete kujip,-kot temelj svoji hierarhiji aU du. hovnižki vladi, niso niti sanjali, da bodo njihove Izmišljotine kdaj stari testament kristjanske bibli. Ml Rekli, smo že, da je na kristjan, stv« malo originalnega. Kristjan, stvo je otrok hebrejske in drugih orijentalskih religij. V njem se najdejo tudi ostanki faUeizma ia oboževanja solnca. Božič in Velika nol — praznih Kristovege rejBtva in vstajenja -t- »ta bila pagansk* praznika davno prej, predno je bi. lo krščanstvo žnano. Predstavljala sta rojstvo solnca in vstajenje pri. rode. Kristjanstvo js obdržalo praznika in simboliziralo z njima bajao rojstvo in vstsjenje Krisu, Ampak to se ni izvršilo brez boja« Kristjanski očaki so se prepirali par sto let gleds datuma Krlstove-ps rojstva in tele v četrtem ftole* tju so ss sporazumeli, da naj Ivo 25. december njegov rojstni dan, čoprav niso imeli nobenega doka. za — in še danes ga ni — da je bil Krist rojen ravno na ta dan. Toda 26. december je bil veliki pegan&ki praznik solnčnega obrata, to )e dneve, ko sečne naraščati dan ia ko prhroda obeta novo Življenje, ki vslane na epomlad. Ko so parita i. d v Angliji izvedeli, da je bil Bo. 2ič paganakl praznik, sa prisilili parlament, da ge je prepovedal C1M4). dale kralj Charles II. ga je epel obnovit Drage dedttfne pagenakib -jli-gij, ki jih vidipio v krlatjanst a, so krst, obhajilo, letčenje vpodob. ljenih božanstev (svetnikov), več-»a kil, vporaba zvonov, sveč ia že. vode, posvečenje nedelje (sveti dan aolaea in božji dan po. čuvanja v Babiloniji), doktrina ne bes in pekla, primitivni razodetja, daritve za pokor«, neamejolnost dule, sodnji dan in ie vel druge-»» Tera v neumrjočnoat Me se-ga iiof.dj v paleolitsko dol o z razliko, da so si nekateri mieliH ne* uRkrjofaeat aa manj, drugi pa za več časa. Divjak, ki sanja o cvo» jem mrtvem očetu, je uver jen, da se mu je prfkasal. Peklenski ogenj se )e rodil f. glavah babilonskih in hebrejskih duhovnov. V južni Mah Aziji, zla-ati v Arabiji ao-velike pullave, na katere pripeka eolnee brez pre-•tanka. Hujlega trpljenja ni bilo za prebivalce teh puatinj kakor t^ peti žejo na Žgočem aolncu »redi peščene puščave. Originalni pekel Judov in drugih semitsldh rodov jetoTej bil pučfava Ivoda, Ider se imajo zavrlenci Jehove pe-W vso večnost lejni, lejni, nepopisno Žejni... Tekom stoletij §e je vera v pekel spremenila. Kriatjani ao premeatili pekel pod zemljo in iz večne žeje v puščavi so naredili večni plamen, v katerem gospodarijo cfle trume hudičev. Hudiči pa tudi niso fidovska, ne kristjanske iznajdba; vidimo jih vpedobljene na asirskih b babilonskih bronastih in kamnitih plotčah in glina-etih tablicah — ostudne potesti a perutmi in volovskimi rogovi. Ba-bilonci ae ravno tako imeli anga* I je, katere ao ai pozneje od njih is-posodili hebrejski dnhovnilki na-zači, ki so skovali bajko o revolti in pogubljenju angeljev in o en* geljskih "vojskinih trunmh ki ao s lmčpnjam trobent podrle ozi* d ja Jeriha. Uebrejsks bajke v bibliji etare zaveze ao prišla v Evropo okrog L 130 pred Kr. Judje, ki ao bili že takrat razkropljeni po vaej ao pobrali legende e ustvarjenju Aziji in Egiptu — tudi na Orikem svete in človeka ter si jih prikro-' ln v Rimu se jih ni msnjkalo r ki jill po svpje in eevojilt Pisei teh pe so bolj razumeli grbino kot legend so vedno pisali tako, kakor maUrinsko hebrejlčino, so sevtda •trnnl ! ■ - .»- ki ga boaM dobil, je po\ pravi «a se je tporahlmo js. Nsšs ^ ' ^ ^ M pHUki: PM greda easso^rf ga ramafelj pa- . t4>aii slolahaiki kapitalizma ia ff&^ttJSr— »• »iih mesta. IjMi, ki aK Ma ta seveila ai imel poft» |w>do sklepali sakoas v prid de •a le eten« so se opravljat mas Uvetvs ae pa issm t prid podjet- ** Z* ._u u , Politični stranki i repaMi To asm je jaesa Maz. kako iz kansko ia demokratska, ti dvs g«?.T*** f"?«**U^e - -ri ^ Ti | ___^ dslavri. ki niso v er>|kar*iai. Ako bsms Dfido teitf **** * Mml ne volih repuhlikaaee aH ",m' in p eisgaii si ne msrejs|u. Mita n mtU šs d« jim ja vae to raaadel sam Je bova. Pisali so V tretji osebi kekor je bila takrat mod njimi navada morali imeti "knjigo boljd. ieko-nov" v grlkem. Tako je židovska biblija prefia v grški jezik. Bezu- In la In Maass ja patra rekel la, kar nra js Jsfcava rekel. " Vae, kar ao sepisaH, as js sgnddo steletja i»rej, šasar ai amfal lir človek po trdki. Nsmea tsh spisov js bil. najateart44Jakova ae js prikaasl me se, ds js prevsjalse assrs.kaj tam ia tam la ara rskal la|narobe razumel ln marsikaj nalsM popravil in prkljaJ zaradi prope-mide in zaradi obstnječih razuer. Iz gttfine je biU judovaka knjiga" prevedena ip Utinsko. w ,mw___.Nekako sto M kasneje ee je po- ljudstvo, da je!javilo kristjanstva, ki js ^rej'1' ^■iMepMtaklocI, velike in stsrega hebrejskega Jehovo rs junalke kralje, daje b<..ijr»» avajegs le sdinegn, pravsaa beg» Undslva, kateremu de Jekava pa- In hebre^ka "sveta knjig«' veril svoje poslanstvo na zemlji, evaje sv sta pkaM, kateremn e» b»* ven pragninetia ki trpljenje, ii ——^ m * ki jft jelrppšstalsl^ jeka* vojni korupcuo-n1sti uidejo kazni. gAJV*C JI TEMU KEITO po-cai*o »omru«*o fohoh-0 n/iraonshm frofiurji so Vukio^Mi D. C. — Vojni ko rampcijonisti, ki »o oeiganili de-felo r vojnem čaeii za velike vsote, bodo ušli zasluženi kazni, ker jr sodni jeko postopanje proti njim počasno. Zdsj so pronašU, da je procedura „a r vernih sodiščih tako pošaa-rii. ds bi odgovarjala potreba«, ki*so bile pred petdeset ali veš leti. Preiskali so na tisoče elušajev in tudi dognali, kako so profitar-ji osmukali vlado v vojnem časa, tod* profitarji se čutijo varnim taradi počaane sodnijske procedu- Kongres j« ravno kar dovoin pol miljona dolarjev, da justiMi tajnik lahko najame pravdnike, da se kazenako postopanje proti korumpeijonistom pospeši. JuatiS-Bi tajnik pa izjavlja, da je s sto-ji« delom pustil dale« ca-sabo ao-dišča. Justični department bo norsl počasneje delati, da ga do-idejo sodilŽa. In kaj bo posledica tega zakasnelega dela in zavlačevanja t Važne prife bodo v te« šaeu izginile v mnogih rtoSajik. Korump djonisti, ki ao nagrabili velike vsote, bodo tudi sami skrbeli, da se stvari še bolj zavleftejo. Vprav sedaj, ko jo dela čez gl* to, pa pride čas, ko imajo zvezni sodniki počitnice, to bo zopet po. »to panje proti vojnim ko jonietom še bolj zavleklo. Ako je bila mogoče nastopiti hitro v .ojnem čem proti Ijadam, ki si kršili razne vojna postave, uksj bi ne bilo mogofe nastopiti hitro proti rajnim korumpcijonl-atom, ki so okradli vlado v vojnem času in tako koristili sovražnika f Tako vprašaš ljudstvo, ki zdsj opazuje, kako aa vojni fraftarjl prijemajo ( glaoe-rokavitimi. OOBPODAliKO j Afiofi Wazhiagto«, D. O. Komar' eijalni atašej McLeaa v Bim« je brsojavU trgovskemu depertmen-tu, ds se pojavlja atagnaaija v L tal,janakih industrijah zaradi de-lavskih sporov in abaoifeaoije le* pitala. On Joroša, de ee je inker-porirani kapital v maj« pomnožil le za eno dvanajstinko tega, kot V januarja, februarja ki maren t. 1 Stavka kovinskih delavaev, ki it pričela v Lombsrdiji, ss adaj širi prek vsa Italija, toda pogaja* njs se nadaljujejo in zdi se, da bi tovarnarji radi videli, da se tovav-ne ob tem času aepro. Njegovo poročilo pove, da je & akalni položaj Italijs slab, ker ba deficit za lotos prssegelnat ni> ljard Ur. Dol« Italije jipa saa-žal koncem maja dva in tridoest mi ljard lit.WM Poročilo nadaljuje, da sa likvidacij* nadaljuje v mnogih tod* atrijah. Večina npnikov Ansaldo ve korporaeije je sprsjels 40-od-etotno poravnavo. Ta korpometfe jo apsdsla med najvelje Italijan-ako korporaeije. Ameriški trgovski komisar Go-ringer v Pragi porota, da je šefco-slovaška vlada napravila spora* >um s premogovniškimi podjetni, ki. pa katerem ss zmše davak na drobni premog od do «0 od-•t »t kov. One za premog k koli ao se nekoliko zniiale. Zatšaaje mesda js bilo uvede-ao v kovinski, cementni, papirni in uanjaraki industriji, splošna f »podaesks dsprasija Is prevladuje in prav nobenega iagfcda ni as zboljtsnje. OOV; VA tAMMULV. V. - Psraik 1 v'-uw Amsterdam" js M prt Pravijo*, da odrine na morje, ko •« " pazil i ogenj r sktsdilš« sa n^mog. Odredili se, ds 1*0 petni-k"v /.o pet zepaati parnih, ker p* gli pogasiti ognja. uKLiv/nr umno «o 6il s nm UriMidrta - i. r riSZ i je . i __ ravna je Ml ukleajca. Hvojo sre*« > poekasfl, ko js bil vlak šssfda-»t milj K*asa* CNjrja. »je «•» predrzen skok js bil aaaKmj. v*ak js R MM SVETI (Federated Prms.) Palalaj stavke šalsenitidh ialar- b porošii, ki jak prs jema varstvo oddelka Aslnadakik delavoov Ameriške delsvske federacije, je poloinj v večjih sredi*** telesni *kih delavnic siedoAt Ohieago. «•. 7ly000 dalavasv, tal-rsma H odstotkov vseh dalevoev js v stavki. Neir York. — Pribito 2S,000 delavec v j« v boj«. Iows. — 8000; atavka ja al«-odstotna. Iadiana. — Sto odstotkov, ta-lezniške druftbe pravijo da je 76 odstotkov. Harrkburg, Ps. — M odstotkov in med temi je 300 simpstiferjev. Sen PraiMMee. ao Unijskl vaditelji poročajo, da jo M Odstotka delavec v na štrajka. VeUks leta suvkokazov prihajajo. Houaton, Ta«. — 9000 v j«š«em Texasu, oairoma 90 odstotkov« Kanaaa City. — 11,009 delavcev je zastavkslo v Kansasu, torej 100%. Albany, N. Devetdeset odstotkov. McKeesport, Ps. ~ 91 odstotkov v državi OMo. Atlanta, Gs. — tO odstotkov. Dražbe najde stotine sUvkoka sov. Denver, CoW. M Stavka ja stoodstotna. St. Louia, Mo. — Sto odatotktft. Seattle, Wssh. - % odstotkov delavcev jena štrajku v drfavi Washtegton, taifje gibanje iUv kokanov. '' ^■^.f*"-''■■ Clevcland, O. - 2000 delavcev Los Angelca, Osi — Davotd#et edstatkav. Nekaj sUvkarjev «1 js hmatadlo. i Wi|tl,n . A __ W a rnuuurp, rl< uerfMKUfi Bt. Piatd, Minn. — Devetdeset odstotkov* ^NT^L stavka je Baišt Islaad, BL ^ Vas loteml putijev, ker nihče noše ščHštt stav* t Buffalu traja le teden dni. V jjofsdeljek jc družba sklenila vpostaviti promet # stavkokesf in takoj ao Ubruhdfli asmbi Dva kari sta bili bombardirani s kams-njsm ia tretja ja 4eo«Us • tira. Tri osebe so MlearstiMi. M-dja v avtomobilih in oborožena a kratkimi jmškami, sa toal M vaško karo. l^temaafaaKao zsauvkali montor ji pači proti l&odstotossMi uiiiaiu m.v,]m ?JM>fllfira^a alttaa prsti stav. kujočim železniškim delavnem as vrši v šestih državah. Zvezni sad-nik Csrpcntar v Chicagu ja izdal oster "indluakšeii' proti stavkar jam r Aurori, m. 5000 šavljarsklh delavcev je ns Štrajku v Cincinnatlju, O. Delods jalci so jim znilall msado sa » odstotkov. Tovarnarji zdaj eglt-šujejo ca neunijske dslavoa, toda stavke as omenjajo. *ov +»+Mtlfii adbar tretje internacionale v Moskvi js sestavljen kot slsdii Ziaovijev, prsdssd nik; Buksrtn iu Radek aa Kus^o, Hrandler za Nemčijo, Souvsrine m Leiciague za Franci^, Grameri za Italijo, Bmeral in illak sa Csko-»lo^akijo, /ordaaov sa Bolgarijo, Cook za Savoftoo Ameriko io JLusi Finako r Vatikan«, ki slasr nal d« ja rmMMa ajapava las rrljs mdaji šadmt taadarjl MM sadovdjnl a pU*o, dolgimi arami hi a pat js sadsdda vstaje An žaadarje. Papel js adsUv« vas stare uslužbenec v Vstiksnu in jlk jar as vrv t šmmOsel Psrht, j«l. ^ Mi Pakma-tijov, bivši roški "parfarfk v Zdrpžrnih drlsvsk, as v nekaj vme nazaj v Ameriko, kj*r W v DvhUn, Ml jal — PrnskotO-sdaokaka države |e dva dM a «M|d sad %'ra4 boji as vtis v Irska. Us Vi PO BM#i MAOlMU Kiugsville, Ont - 12 letni Bd-die Ssnderhon js prišel sem na obisk Iz Belliagbama, Wndi. PosUl je prijatelj deklice njegove starosti. In ker so mu starišl dajali denar, je deklici kupoval slsdoled I« sladMše. Tods trtje drugi dod-Id njegove starosti niso mavaH aa Mdieja, asspak ao radi videli da-klico. Sklenili so, da ss maščujejo, l judje, ki so M Slano neke h* me, so sliiall, da Mirta kliče na pnmoč. §11 SO pogledat, kaj ss godi ia videti sa Mdieja, privezanega k dreves«, proti njemu ss js pa spe«jal ogenj, ki ao g« sakarHi trije mati deški. Od veseli so kš-tre dečka In ga toka obvarovsli strašne smrti v ogaj«. oblik <"lt>\ i<*kr drnlbe, ki se b- preminja s iapremembami družabnih oblik kakor na primer pvavile kakega društvs." Dr. Handrik, Vilcm Van Loon, Sgodovinar in sociolog: "Profesor Daviš ims popolnoma prs v, ko pravi, da Se morajo vprašanja morale vesti s polja v src in isrediti moro rešiti tek vprašanj. Ponku simo, kaj ssora narediti snanoat. Razume as, da to pomeni konec organlsirsns vere. Zavedam se, ds je ša dosti ljudi na svatu, ki bi radi ohranili vera pri !ivljen>o kot nske vrste muziko. Mogo«*t ostane kot godba, toda čaa ja t« kaj, ko vera preneha biti ravnatelj človekovega efrtfalmlja.1 POVOtatff V VOOALSSU. »Sfaka, Arto. — Poplava jc (Mlneela tri ssoatove t predmestjih Nogalasa ia voMka kU je pod v* do. liga, 10. j«L — Ia Petrograda poročajo, da ja «f mod katerimi ja največ škofov in kanonikov, H so ovirali sapAsmtbe eerttvenih zakladov, odgodsbo aa nedoločen čas. T^^IJ Kanton, 10. iuf. — General člen (%jung IIIng, n je okupiral Kanton ia stiteogkvK vlado julno-kitajske republike, j* pm ras-dejaH mtmk^sko skladišče dr. Slike iz nove Rusije. 9un jataen se je amakntt s trend križaricami poroki Hongkongu. Sto milj aeverno ad Kantona ae VriH ljuta bitka med latami član Čijung litega te vračajočo m armado dr. Stmjataene. r iii i, , Oidsrin ji bolM. Berite, Hi. fiL — (Podersted Press.) — Oeorge Čičerin, komi-ser vMDilk aadav ruske sovjetska vlada, te« takaj bolan, tads njo-gor položaj nI opečen. tmahaii naj nam. (Sledeči spis. ki js asdavna Is-šel v moskovski "Pravdi", ksžo resnične dogodke, ki aa odigravajo aa deleli v Rusiji. "Basoja" js isras priprostih ia »spismeatil kmetov sa Rastje.) ase V Državljani vasi loaa tnkssm-bnrg, mednarodnega okrožja Ks-lugs in province enakega imana pošiljamo pozdrave kom«nietični internacionali itd." Nikar ne misUls, da ja lo Ia-mMtjeno. Vaa losa Lnkeemburg la okrižje Kslnga res <>knistirs in rasolnelja i gornjim beeodtto« ja bila objavljena v časopisOi. Kra-javna issena t provinci Kalagt Ia uUšaa imena aa bila f spi oš- _____Jt« sprcmtMi jens. ' Kosa fiukH(>nibiirg jc ladna in nerodno ime zs izgovarjava; to volja aasv-ds t«di aa vas Dakabrlsti Rasa tmksemburg se je prej iamciovala dasva (kuga). Ali je bilo to ima kaj boljo Y V mojem tofrtaem krajo, v da-II orenbnrških kosakot, so blls pred revolucijo vaai a Imenom Pa« ris, Leipzig, Bedin ln celo — Po-rs-Chsmpenoies v spomin gotov* bitk in mlrovnik pogodb, lakaj je bradati koc^moNl bivati ¥ vasi a grosnim ■m M. Daviš s harrardaksga učcli^a je nedavno U * pfM las, ko tsors wm»m fravtsti vsa vprašaja seiks a polja vara pod avaja okrilje kakor m oavobodila vsa vpra- in . , U irav bi kaj ni prav, flaj narekuje zaanaat, In sieer tisti dve mladi, toda Ia vMik! vaji modama vade, ki obetata največ na tam p!ju: evgenike ia psftijs ttijti .....' Dsvisova lajava ja Isavala odo bravanje In kritiko. Odobravanja jc prišlo iz znanstvenih krogov, kritim Ia napadi pa ad teologov li 4ftfih mriauiov verske morale. Rev. Iona A Rfan, profesor senilne teologije in tedostri-jalne atike na katoUlki naiverzi v Wsabtegton, aa naravno no stri-J| z Dsviaom On js mnanja, da ja adka manopsl verskih morali atar Ia mod« ms voda mora drfati roke proč. Enakega mnenja je tudi WUflam J. Rryan In drngi, Id imajo biblijo ga temelj vseh stllnik pravit tla drugi atranl aa pa vsTlke Ite «0o ananatvsnikov pridružuj. Dsvlsn. Citirajmo samo tfl; Lothrop Stoddard, avtor la sa-^iolos. prsti t "Proklamacijs pro feoorja Davisa, da aura ananaat oavojhi etika, ja vsaal glas r tali viharnih časfh Veda je nala polarna zvoada, nal kaMpot v se dfnjastl I« nals upanje ca bodoč nost. Dak znanosti ja tisti mejnik, kSlmhf* aivlliza^ijo ad prejlnjlk. Snanoat nam je od kril. tajnoNti iivljoaja, katorfb naši prrdnild nikdar pomnil, ia m ja etraatac ljubezen do kškrto' d^lej k al videl ovat Znanost j« nals najvolj« OkarUs P. fltokunetz, talj la svetovalni inženir General flactric Oa. v New Vorka: "Do cela aa stržnjam a prafeaorjem Pavissm. da vaa pravila morale kaj js prav in kaj nI prav, spa dajo na polje snangati kjsr se lahka inteligssUm proalnjejo, ae atv««ms daaMjijam vera je bOs v klaalšni sšviMaaeij« Mke Is Rfcna. Psrsi sa pa pa-mšo S religi;«. ajlk so iadjr. lopa krka>^ a šipo-a. ds al nihče, niti učitelj ln pop, dva najbolj učena llovoka v vaai (vpijale sta sa najbolj učena) j kar ss pa tičet Raze Luksemburg ln t>sfc*-brlstov, vedo Ijndjc v Kslugl marsikaj o njih ln sčssogu bodo znali le več. fciri leta ja vsilo, prodno aa j« Jssvs spremenila v Hom Lukssm-burg. Zakaj je vas prej nosila to ims, ns vsm. Drsgi grsjščsk sa je najfcrl kotel ijjiai aneati nsd svojimi tlačaid In js v sveti jesl kratil njihov kraj M k«ge. No-misleči ljudje, katerim ne ugaja nove Ime« ae lakko pot4alijei spremenilo aa ja smno ims* delim js etara Jasva ostala. I listam pa Latapisu gubevnlje Kaluge ss leto 1916. Na 29. strani »o imena vssh gubernatorjev od leta 1776. do revolucije UU 1917. Takaj je nekaj imen t knes P. P. Dolgorukov, knez JL D* Obolea-skU, grof D, K, Tolstoj, knez !f. D. (J o ločin, knsz C. D. dorčakov, carski svetnik 0. Baljgln itd. Veem tem je bile Jeeve podložne Hedanja vrhovne isvršsvslna a« hI sat v Kslugl js predsednik isvr-ševslnegs provinčnegs odbors Alskslj Kirllovll Samsonov, pek, rojen na kmetih. Njegov nsmsst-nik js N. t. Novikov, trgovski po-močnik, čigsr de je Ml tudi kmet. ■ Ze fakarnartorjsm je navadna sledil poveljnik possdke, ki js bil general. Soden jI vejelkl komisar I« ao-veljnik posadke je delavca, lito-graf R. V. Almasev. Z dovoljenjem predregtk gospodov ptnaišev se drsnem primerjati nekdanjega policijskega načelnika s predalnikom esda-nje provinlne izredne komMje — k I Jučs volarjem I. D. Osfpovom, kmetekim sinom is Kalage. Namesto policijskegs komisarja i-mame p«, veljnik a provinlne miH-se v ossM bsrvarja V, V, Djnft-kove, ki js Ml — kakor veMna vsi ikanarjl — roje n v gubernijf Vladimir. Med liberalnimi aradiflkl v remstvn gvbernfjs RslagsJe sav-aemal šsetao meeto kaos fvgenlj Trnbsekoi kadetski filozof, M je bil obenem Hea najvfljeaa eara kega sveta. Ako rečemo, da je sedenji sgrarni odbor neksj takega K v t jc bilo sesutve, lede j aasae njsmo, da js knesa fll"/ofs aade-mestll Šepevl čevljar A. D. Djn-din, ki ima v rokak provtffd IjodelsM " Skrenil Narodu Utte Podporni Jedooti . IT. JiMriJa M v drŠevt ItUavIs. CLAVTtl PTANi tSTT ae tO. LAWNDALE AVt., CHICAGO, ILLINOIS, lz*rievalni odbor: mm awwvw««ee mm sam « upnavni odsek i Pičili 111 Mi VteMai Cslsšnv. »ed»r*4»*«Ulli Aadse« VMH«h. R. P. D. T, Bn aa, J»Ustow|L Ps., gl. uielh MatlU« T.rk, tejmlh M.iU.fa odMkm EIm timrlh. gt UjnjJk VMrl.k, urWaik |ImAi JoU Ihveetalk* Jol»» Un•r«4>«4*llt COS W • l^m^ M seessgsssNi HI* CorUk, 414 W. Mer tU vzhomto okrožje i zapaflbno oknoejei aaar-aa s. u«adaie Av« 148$?%**' "r* ^CUrvSsiULA «01 104 flr»n Kml. m IoimiiJ nAlI^ ^ mir— T J vi vr ^an«^ NadaOrni odbor: PrMlt Al««, tflta fe. Ce»wf*r4 Kv*, ckims^ Rt •f*®® ovm, aaat aaik ai« OmssnaL jblk k UrnkTliat I. SJr4 It., CUvaUni. Okle. VRHOVNI »RAVNIK« Dr. P. i. Kare, S20f ftf. CUlr A v., acvdasd, a rOIORl Ksesspsa^ssss s |L sdUraM, M Ukb t Strnem se «a ssndoi r. ,Vy„riSyA« » j* % ® •^nam^^MPn^^ vi ^ma «i vse n^n* ni^B^rra^^maap ^^^®mm nam RO^NIfM N^pll IIJUUOVli Belallbe laj* '«■ črnilu e iM>m s^»■ ni ^nii« ■■ f^ ih^. yij ^ dbvfl mm^icfllllli mmfa^m l> mu ||i ker t provhiel Kalagi a sodnij-skiml avtoritstsml. Namesto »skdanjsga jviriata T uniformi ln s diplomo, ki in Ml predsednik okroftnega sodišfia, i-mamo dinša predaednika pro Vladnega rsvolucljonarnsga trlbaaa-la v oasbl tiskarja P. t Qromeva. Kje so naši atarl gospodarji f Nekateri so izginili ln dragi ae dale* od naa. m aem t komuni " »dela vaa"', ki aa nahaja na blvlem poasetvu kaeia ____milj ad Kalugs. ekeeleneS knsz Oalialtt volil sporoMti, da le JMii aa fransoskem. Pisal je plama sledeše vsebine i "Bo par Ji in bandltjel — Eo- ^te bres vesti mojo pessstvo, i In Mvina. Idite k vrsgu I Tods prosim vas, ošarajts moj lipov park. Na tis la lipa, ki sa jlk sasa-dni moji pradnlje, vss obesim, lopovi, kadar n vrnem domov.M Piamo ja Aranjsno v srhivu provinfae izredne komisije, dve. tovai sem sodrugom, da kranije pismo kot muzejsko sadmlvsat. Ta js adaa izmed aaMh prejšnjih gospodarjev. Btkm peatapja provinčnegs isvrŠevslasga odbora stoji vsdno pripravlja«, dobro obMss Izvoššek. Kraasn kanj, kolsss v gumijastih obodlk, kmst- aata kapa lo ostrile«! las js pa ruski k metek i legi. fa ja bivši vsispssistnlk Un-kovskij, potomec Unkovskijcv, ki 00 m prod šestdeset Isti ob lao« Alakssndra 11. gospodarji nsode »v. ''Ako Is vol Ite, sodrug, ves ps-Ijem". sa ponudi Aknaaovn, poveljniku provlašas *Mae. "Hvsls lepa, sodrug Unkova-kiji Vss mesto ve, da rcladsts petdeset tiso« rubljov sa velnje. Takoj hi rekli, da je Almssov pasta! korumpirsnee." Poveljnik milice in isroMek ae peijasno poslovita. PevaljnMi — i>ivll lltogrsf, ki je bil vodno mna-■ Šruila ~ ia lavaššsk — £«ar girvlave Lis hiša as prijsz-aa samklja v vanalja kribs. 1 Vprašajte Almazova aH laamo-aovs, kdo sa Mil nj«ai predniki lm kako jh« je bilo lom, pa vam na sala povedati Pojdite t levrenlkl ssmosun (zdaj je vo-) I« pred cerkvijo aajdete dolgo vrsto asramomatih kamnov nspteit Unkovskij, Unkavsks. ja, UakovsMjavil. ,, prava dinastija f SevohMlja js pa pamst-U s dinastijami Ui naredila la a-rlstokrata s trloglstlm klsbakom m IfvošAeks s oljnsto kepo h gaj«o v roki '< Air« Uv/.ll<# Mil •obje uprave v Kalogi stanuje t m, ki ja bils prej l.^tgrtM neke« ga trgevee. Upravitelji imajo svojo lastno komvnoj vos svoje pfsle In Uvelne edmsrks hranijo f skupnem skledo, iaml ledijo svoji sebe, pripravijo je eamevor itd. Osla province jih opazuje. Ram« mM m ^ I a« nl 1 a LAMak.L ttlJka eacn nsj popije Kozsrnes voos% ee paMl pljsu te sesti sli v dra-Iblljilvrednc oosbe in takoj ba PWsnntl ga mein, da js vladn astra ped fcipna —• toda vn* Mani ftoes Imkssmbaršks i maje popolnoma draga auuuije o soda-njih Oblastnikih kakor so pa ims-H o prsjfojlh, ko js bila nsšs vaa Is Kmp. Mlsn Kuge so šivsll bo-gstl kmetje, kakor Jecokta, Jev d o kinov Itd., ki ao ai pootavill dvonadatropue hiše. Zgodilo ss jsf da Je provinlni izvrševslni odbor malo trdo stopil nad na njihove prsts ter jlk nemodro ln nepostav-no prikrajšal ss njihove Isstnln-aks prsvlss. Isrokkii sa hitre ob-let sli vaa ablaati od noljsdslskega kemiasrijeta, ravoiue^onaracga vajeftege evata republike, IjmV aks ga avsta komisarjev do con-laaas lavidevalnam (m 11 Mil*a. Nramsi »wv m ^^ Deloma ee doeogtt, kar se iuibta* vaN, aH ta «1 take valnei vaInejla je ajlknvo ehnalenjs napram pre* Ako lavcIMe, jemr Kakor vidite, je bUs Is vasi Kage" v vas "Masa Ukssm- bnrg" precej dolge po«. M es spremetHI sssso vrstni napis aH pefst, ko as ss aiorslf gaepa^jsl plemM In bnHbjl poslovni u prevtnee ki odetopH ovoje smet s šavtjarjsm* Itografom. MjaAaviti-šorjrm la barvarjem, bi ao rfnovi Jenlklni ao a aflo adrll v pisa^ no predesdnlka provlnlncgs izvp^ ševslnegs odbors, krilsli, rohneli In gror.lM, da fe zs lotijo kot proti* revoluH Jona rja, ako ae ne pokoi^ odtok« vaeruskegs centralnega ia- •^(amalm^m* — JL^jt« ""'j iLl^slllfmLHliBi.- vrn!VBin0|i vsnofii Predsednik M bil lahko sami dal snamenjs In impsrtlnantni km alk (bogat kssot) bi bil hitro ob* ItftU talko roko Oekc (izredne pa-lieijsks komisije), tods vsššani Rasa Imksembuidku dobro vedo, da ja njihova vlada ljudska - - da ao eni vlada. Ta vs kuiak, pop in najramajU kmet. Doaiaša js njl^ hova vleda In po domašo se Ims je 1 Nsvsseodnje as Mejo Jerebi« aH. Inkret jo prišel v Kaluge vaevnekl atarsibia Kalin in. f neki vaai je Imel shod In neki kmet «a js aelel oštevati Hdb po dems^s. Kodrug Kalinla js poslušal da kaaee ki potom je vraM kmot« milo m drago, flato po domale ja paral aebM, kapHalistimt naga« zabitega kmeta I« «1 iebtral besed. Dragi kmetje so pritrdili Kali-nlnu In Is danes ne morejo pozabiti dogodka. "ftteroline govori in sMsve po donele, da ga lahko razumemo. Te ja prava vlade V pravijo kmetje. Dekiar je MU ves Is Kaga, so al aikdaf sgodUo, de M ss uradnik nsjvišje vlade prepiral s kmetom na javaom shoda ia al pustil raM vaa, kar ka^e kmet, ampak zdaj, ho ae vaa imeaaje Kosa Ukaamburg, se js la ugrnkim, (l>alje prihodnja) jna velikega vojvode. km If švsdššias preložil F. (Dalje.) Toda obrat j« popolnoma trgov-tki, kotU trdili rl, ia dobitek, tak, kot bi si gs mogli 1« klati" ; Bakkar js poelušal velikega vojvodo a prekanjenim na«mahom: i "IVaše visošaastvo je poetalo na snkrot sentimentalno. Kasmnem! VisoAanstvo paš misli, da je 20 odstotkov premalo v primeri s malimi1 neprijetnostmi in neugod-aostmi, Jd bi nastala, ako začnemo aa vaieiu otokn a takim obratom, ▼sled tesar bi morali zatJsnlti pa! sne oko. Toda, jas sem popust-ijiv . . . torej reeimo 36 odetot kov, toda aiU vinarja val, niti vinarja, tako. gotovo kot sa pišem prodno je mogel vsdigniti svoje rssbololo in drktate telo is ravnega vodoravnega položaja. Med vrati, skozi katera je odi* tel, je videl done Bamona, ki si je prižigal cigaro in ga mirno o-pazoval; zadaj aa njim pa je videl obupai in prestrateni obras «o-*poda Paqnena. Po hodniku je pritekal lakaj in vprašujoče gledal svojsga gospodarja. "Pomagaj temu gospodo ns sveži srak, Avgust", jo rekel vojvoda in pokazal gospoda Bekker-je. u Ako se predrsne pokazati se bližini gradu, tedaj ti dajem jBekker V Spomini in občutki aa to, kar ss js »godilo po teh besedah, so fatti v jBekker je vi glavi preeej dud ni in skrajno zmedeni Niti zavedel se ai, kaj ee je zgodilo in kako js prišlo . . . naenkrat sta zadeli bunkati po njegovi kratko oetriže-ai šrepinji dve lelesni roki sdelo se moje, da ss vrti vse okoli njega . ♦. J naslednjem trenotku je čutil, da as je njegovo telo dvignilo od ssmlje ♦. . kratka ia orjaška noga pa mu js pdloiiU krepko breo na oni dal kjer ja Hekks^# hrbet menjal tvoje ime, slišno, kakor ja svoje Imel menjal često »Okkor sam V naslednjem trenotku je pa listalo ajegovo telo s brsino Istre-ljent topovske krogle skosi mu, ns kterih je Ml naslikan v nekdaj zlatih, sedaj pa že popolnoma sUadelih barvah veliki grb velike Vojvodine Minorkas dva lava, ki sta držala pod šapami helebarde obvite s repom, nad njimi pa pa* terokraka zvezda. Njegovo^telo pftlak honlk»l;fjM^ mu ja šumelo ia rojilo, kot da roji v nji dssst rojev čeb<* — minula so prav gotovo tri dobi« u invto, pravieo da ga ustreliš. Tudi drugim sporoči mojo valjaj daj pa glej, da kar najprej izgine odtod" Toda prodno ja prišel lakaj do goepoda Bekker ja, je prišel ta čudovito naglico k zavesti in je tekel po hodniku tako hitro, da »o ikrid njegove salonske suknje lepršsli do krila. Nepričakovano hitro je odprl težka vrata ia stekel akosi nje s isto brsino ko poprej, ko asu jo pomagal vojvoda. Od daleč se je čulo še udarjanje njegovih težkih žoltih čevljev po tlaku ... potem ja pa utihnilo tudi to! ;; Veliki vojvoda ja namignil lakaju, da lahko gre, sam ss ja pa s Psquenom vrnil t; jedilnico« "Prokleti lopovi" je rekel. "Zabaval sem se, ko sem gs poslušal— Študiral in pričakoval, kako daloš bo segala njegova predrznost. Žvepleni rudniki v Punti Hermoei ... vse osraŠje in moje nboge podanike pošaai zestruplje-vati,.. mani po 26 odstotkov, da sstisnem eno oko .. . Prokleti lo-Povl" . ; • "Toda, visošanttvo," je s drk tešim glasom odgovoril sefior Pa-queno, "ali U vendarle ne mogli stvar urediti nekoliko drugačet Higijana je v zadnjih časih jako napredovala ... in in . . pomislite aa Semjona Markovih, viso-tenstvo, samo aa Ssmjona Marko-vite mislita ..." "Ah, Paqueao," ss je naameh-afl veliki vojvoda, "vi ste in osta-nete dobri jezuit. Ravno sato, kar mislim na Markovima, sem odbil Bekker js. Ali mi nI doovlj afera s Marfaovičemt Moja dolinoet je, da varujem vsaj svoj narod prod Bekkerjt-ui in njegovim strupeni mi izhlupinami! ;K«-r ps gavoriva ravno o ti stvari, sem se epomnil, da sU všeraj pisali neki angleški firm i radi posojila na;: naše olj-kot" "Da, da, neki angleški firmi baje je ta firma nedavno dala lepa posojila Grški . . . tako da . . . toda viaočanstVO . . . vlso- vo 11 "Ali, kaj za to, Paquenof Po mirite se, na ta ali oni način ee še izražava. Z nami je vendar sveti Urban, a pred seboj imava te vea mesee dni časa I" IV. POOLAVJK I Urbanu priliko, da sa kot liillmlli in patron Hotel Universal staji v Mshonu na Plazneli da Sen Christobal. Mesto Mah on ima slosr ssmo dvs hotela, a Universal ja prvi. V njem so nsjveč stanovali in prenočevali redki trgovski potniki, ki jih je trgovina zanesla na otok, všssi so je pojavil v hotelu tudi kak ekseentrišen Anglež, ali pa kak umetnik, ki ja zašel na Minor ko na lovu sa lepimi' motivi soln-Čnega zatona. V mesecu februarju a 1010 je pa sUnovsl v hotelu gospod Teodor Bekker Iz Holand Gospod Bekker je bil človek z malo izobrazbo, paš pa z dokaj vešjo in nena*itljivo pohlepnostjo za denarjem; bil je skrajno nesra man, toda samo takrat, kadar je hotel biti, bil pa ja ob enem skrajno previden v slučajih, kjer je videl, da ga neeramnost in nasilje na privedeta do eilja. Toda kadar Si ja neka|. ubil r glavo, je fcil trdoglavnejši nego ' vsak oaal iz jušne Italije. Ni nam treba posebej omeniti, da i je pokazal te svoje lastnosti ls takrat, ko sa jo šlo hm visoke ^ vsoto. Gospod Bekker nikdar nI odnehal, ako ravno ja bil na prvi pogled videti, da je nemogoče, da doseže svoj cilj. To ga nI plašilo, ravno tako mu pa ni pripravljala nobenih duševnih bojev aavestf T naglici še enkrat pomolil roko spremljevslou, "sdsj sedem š njimi igrat." "Ali šsmu ml pojasajnjsts, Pjotr Stopsno-. viš, saj vam, srfj razumem, Pjotr StepenovičV* "No, tak do veselega____" se je ts sdsjei odvraili mlsdi gospod gs js klleal, da ga pred-atavi partnerjema. Ml Ia Krkel al veš sagledal svojega Pjotrs Ste-panoviča. • j Ves islostea se je vrnil domov. Ni se plašil tega, da jih Pjotr Stepanoviš tako nagloma zapušča, le prehitro sa js obrnil stran, ko ga je poklical tisti mladi gizdalin, in kaj dragsge bi mu bil lskko rekel, as lamo "do veoelega'? sli vsaj trohiee krepkeje naj bi mu stisnil roko. To ga je najhuje bolelo. Hkrati pa je začenjalo glodati njegovo mlado sroe nekaj drugega, šeaar le sam ai rssamsl, Ia tisto nekaj je bilo v s vasi s siaočnjim večerom. BKMO POOLAVJK Zadaja pot mi Prepričan aem, da ja obhajal Stepena Trofl-moviša nsmsjhen strah, ka ja šatil, da ae bliša ura njegovega brezumaega podjetja; slasti hudo ga je mašila ta sMra nedvomno v oni strašni no-ši. Nastaaja je pripovedovala potom, da je legel paaae ia dobro spal; to pa aa dokasaje nišesar, sakaj tadi oboojeaei sps aa predvečer esuias kasal baje prav krepko epaaje. Dasi je odšel a dosu Is ob dnevnem svita, ko jo nervoeen človek zmerom nekoliko boljše volje — major, eorodnik Virginsksga, je eelo aekal verovati v Bega, kakor hitro ja miaila noš — vendar sem prepričan, da ee nikoli prej ne hi bQ mogel bree groee misliti eamega eebe sapaššsasga aa veliki eeeti, posebno pa ša v takem pološaj«. Seveda, obupaost njegovih misli je paš oslsbila v prvem h.pu eUrejši občutek nenadne oeemljeaeotl, ki ga je obd^a, kakor kltro je zapnstil Staeie h avoja dvsjaeUet-aa toplo satMje. In vendar, tadi v najjasnejši savssti groaot, ki ga pričskujejo. bi b,l veeeao etopU aa veliko eeato Ia aa odprevU peaji! Nekaj poasugs je odnašalo oiraamka vslls temu O, lskko bi b.l sprejel knežjo poandbe Vsrvare Pa-travne Ia jodel kruh njene sUlosti "oomme na aavodea sajedavoe"! T«kU oa al eprejel miloeU ^ °!fS?* Za naše farmarje. Bradavioe (gobe) pri živini. živalsko telo je seetsvljeno iz sila majhnih delov, eelie imenovanih, katero moremo videti le s drobnogledom. Število teh eelie v telesu je ogromno; jih je bili j?oet in človek si ne more niti pismi njih aifclln. Vsaka celica ima samostojen u-»troi; enakovrstne eeliee tvorijo pa skupine, svane celično tkanino. Celica torej je v gotovem zrni-elu samostojno bitje, ki dobiva hrano ls krvi, jo predeluje, in po uporabi iztrebi. V teku nekaterih dni se vssks celica popolnoma prenovi. Celica pa ne le živi, ampak se tudi plodi, to je tvori nove celice, torej novo celično tksnino; mi to vidimo in pravimo: Telo sli deli telees rssejo. Tisti del prebavljene hrane, ki prodre skosi čreva v žile mezgov-niee, ee izpremeni po rasnih ovinkih v kri in kri se pretaka po eelo m životu ter donaša celicam brano. Vsaka vrsta eelio Ima svoj ferment, ki pomaga prlnešeno hrano is krvi predelstl v snov, dotični celiei lsstno. Tsko nssts-jsjo In ss presnavljajo v meeu mesne celice (mesns tkanina), v kostek kostna tkanina, v koži kožna tkanina itd. Vsak organ telesa obstoji torej in ee obnsvlja is njemu laatnih celic, ki skupsj tvorijo njogs celično tkanino. V zdravi živali ee to nepreetano vrli po potrebi in v lepem delovnem II po redu. Včasih pa ss pripeti, ds življs-nje in množenje eelie krene ns nspsčno poti Celica ne more veš »veti, odmrje, ee poeuli, sejrnijc. postsne enetiva. Ta usoda doleti *ara I m^iMm Kdor teaul pi vešč, ta stori bolje, če se g» n Joti, ker more nepraviti več »ko de nego dobička. Ifagtiavlte aipravijajo tudi dovo tinkturo, s koncentriranimi] sublimatnimi raztopinami, • S1V0 a»ažo živega srebra in z miiižiJ mažo. Vsa U sredstva so pa »iino strupena; lekarna jih proda ja le ] k fivinoadrarnikov recept. Prav dobro pa manj nevarno sredstvo je salicilna kislina. Ta kislina se dobi v lekerni, raitop. Ijena, pomešana a kolodijem. g primernim čopičem, ki rs da le. karaar, se namaže bradavica. Zdravo okolico bradavice je tre. ba istotako zavarovati z mastjo pred razjedanjem. Čez par dni i« bradavica zmehča z gorko vodo, razjedena plast se ostrže, ostali del bradavice pa namaže vnovič e salieilno kislino, f o se ponavlja toliko časa, da bradavica izgine. Najpotrebnejše sredstvo, ki ni r*v nič neverno, je aslicilov o. liž. Ts se dobi v vsaki lekarni pod imenom "oblil za turiste '. Obliž se rszreže; kosce obliža, ki mora imeti velikost in obliko bra. device, se pritisne na vsako bra-avko, kjer se prsv dobro drži lez par' dni se obliž in bradavica gorko vodo omehčata, razjede-na plast bradavioe pa se po mol. nosti globoko izpraska. To se ponavlja po potrebi. Pri vsaksm odpravljanju bra. vic, bodisi s tem ali onim sred. vom, je pa selo dobro dobiti od Živinozdravnika recept ea arzeni. kovo raztopino in to rabiti po nj« govem navodilu kot notranje zdravilo. • .-^JitV -- | —. tsko lahko kakor mača sredstva nič ne pomagajo. Če kdaj porabi domačega #red Stva bradavice le dosdevsn sameodsebe vek rabil čisto vodo ali pa niče- Odpravljanje b\adavie nI bi si kdo mislil. Do- jram aomaoega srsa-dce irainejo, je uspeh t. kp/bi bile izginile in ko tudi, Se bi člo- Najzanesljivejie sreditvo zoper bradavice je odprava s operacijo, če bradavice, ki ss vobČe počasi razvijajo, kar odralef ali povežeš, zrasto zopet nove, in eicer tem hitrejše, čim večkrat jih odstraniš na ta način. Kdor hoče bradavice za vselej odpraviti, ta naj. iz-reže iz spodnje aH lz zgornje plasti kože njih korenine, t. ji veo tieto celično tkanino, ki divja, In ki tvori napačne eeliee, in napačno tkanino. Poaamezne bradavioe je lahko izresati, izžgati ali e kako jedko snovjo uničiti; to dalo pa prepusti veščemu žlvinosdravniku. V novejšem času se ietočasno z operacijo priporočajo tudi notranja zdrtIVila, in eicer arzenikova (mitična), ki oo zelo strupeni; naprodaj oo le na živinozdrevnikov recept in le Kvinosdravnik more povedati kako naj ee rabijo. * Živinozdravništva neveščemu človeku je torej včaeih paš mo-gole posamezne bradavice tatra-ti; tupatam ee mu eelo poerečl. da uniči tu Spavsj mirno v tuji grudi! Žslujoči ostali: Marj Udovieh, roj. Grfina, soproga. V Ročk Springu, 4. julija 1122. Hitra potniška vožnja iz New Yorka ▼ TRST (prako Napulja) n*h Amg. Ig Im Olrt. I. , Pomik PUladstphia Je en naJMtHošMi. voijlk ia Isnstno vrojoam aanlkev meS Ne« Yorikhni in sr«