o 229280 ŽELEZARSKI ZBORNIK IZDAJAJO ŽELEZARNE JESENICE, RAVNE, ŠTORE IN METALURŠKI INŠTITUT LETO 19 LJUBLJANA JUNIJ 1985 Izkušnje Železarne Jesenice pri izdelavi nerjavnih jekel po dupleks postopku EO peč — VOD naprava UDK: 669.15-194:56:669.183.184 ASM/SLA: SS-e, D7a, D8m Jože Arh, Jože Triplat Prispevek obravnava izdelavo avstenitnih nerjavnih jekel po dupleks postopku EO peč — VOD naprava. Opisana je izdelava jekla v EO peči, od sestave vložka do izpusta jekla z redukcijo žlindre med prehodom in v ponvi, posnemanje žlindre, priprava za VOD postopek, oksidacija, razogljičenje, redukcija — odžveplanje in degazacija taline. Opisana je VOD naprava in naprava za legiranje. Navedena je kritična ocena primernosti naprave za zelo širok proizvodni program v železarni Jesenice. Na koncu so navedene še ekonomske in kvalitetne prednosti dupleks postopka izdelave nerjavnih jekel. UVOD Železarna Jesenice je po izgradnji hladne valjarne v 1. 1975 močno povečala proizvodnjo nerjavnih jekel. Ta jekla pa smo vse do leta 1984 izdelovali v električni obločni peči na konvencionalen način. Od julija 1984 pa izdelujemo nerjavna jekla vseh vrst po sodobnem VOD postopku oziroma po dupleks postopku EO peč — VOD naprava. Vse naprave so grajene za izdelavo 65 t tekočega jekla. Tehnologijo izdelave smo osvojili hitro, brez večjih težav. Vsa proizvodnja ene od dveh EO peči teče neprekinjeno po dupleks postopku. Kratek opis naprave Naprava sestoji v glavnem iz naslednjih delov: — stojišča za vakuumiranje — vakuumskih črpalk — naprave za legiranje — prostora za krmiljenje z merilnimi instrumenti Stojišče za vakuumiranje sestoji iz vakuumske komore, ki je znotraj zaradi zaščite plašča in zmanjšanja toplotnih izgub obzidana z ognjevarnim materialom. Žerjav prinese ponev s tekočim jeklom in jo postavi v ustrezna ležišča v komoro. Pred tem je treba na ponev preključiti cev za argon. Pri izdelavi nerjavnih jekel pokrijemo ponev z obzidanim pokrovom. Nato zapeljemo pokrov komore nad komoro in ga spustimo na gumijasto tesnilo, ki leži v ustreznem žlebu in ga pri dvigu pokrova avtomatično zalije voda. Obratno pa se pri spustu pokrova žleb avtomatično izprazni. Tudi vakuumski pokrov je znotraj obložen s keramičnim ognjevarnim materalom. V notranjosti pokrova je večji vodnohlajeni in manjši odmični vodnohlajeni ščit. Na plašču pokrova je opazovalna odprtina z loputo in TV kamero. Na zgornji strani pokrova je cevni nastavek za kisikovo kopje in za legirni sistem, priprava za dviganje in spuščanje kopja in posoda za legiranje (500 1) z dvojnimi zvonastimi zaporami, ki omogočata legiranje pod vakuumom. Slika 1 Shematski prikaz VOD naprave Fig. 1 Scheme of the VOD set-up Sesalna cev, premera 1200 mm, ki leži v kanalu, pride v navpično cev in povezuje vakuumsko komoro s črpalkami. Za vakuumiranje celotnega sistema so na voljo vakuumske črpalke, ki sestojijo iz štirih parnih ejektorjev s pripadajočimi kondenzatorji, črpalkama za odsesava-nje hladilne vode, dveh obročnih vodnih črpalk s pripa- rt o dajočim izločevalcem vode ter razdelilcem za vodno paro in hladilno vodo. Kapaciteta črpalk znaša: — vključeni ejektorji 1, 2, 3 A in obročna vodna črpalka I — 200 kg/h pri 0,7 mbar — vključeni ejektorji 3 B in obročni vodni črpalki I + 11 - 1500 kg/h pri 54 mbar Naprava za legiranje sestoji iz dveh silosov po 10 m3 in 8 silosov po 6 m3, ki jih oskrbujemo z zabojniki po viseči progi. Za iznos materiala so pod lunkerji nameščeni magnetni stresalni žlebovi. Tehtalni silos zapeljemo pod poljubno izbrani silos, napolnimo željeno količino, ki jo nato izpraznimo v vmesni silos. Iz vmesnega silosa teče material preko stresalnega žlebu na trak, ki ga transportira navzgor in preko odmične cevi polni vakuumski legirni sistem ali preko daljše cevi direktno v ponev pri odprtem pokrovu. Na sliki 1 je shematično predstavljena VOD naprava. IZDELAVA JEKLA V EO PECl Pregled posameznih stopenj izdelave jekla v peči je prikazan na sliki 2 za jeklo X 10 CrNiTi 18 9. Vložek je pri naših razmerah sestavljen iz 35 do 50% istovrstnih odpadkov, iz visokoogljičnega ferokroma, feroniklja ali drugih nikljevih surovin in nelegiranega starega železa. Pri takšni sestavi vložka imamo ob raztalitvi od 0,9 do 1,3% C in okrog 0,2% Si. Šarži dodamo cca 45 kg apna/t, tako da imamo pred izlitjem jekla visokobazi-čno žlindro. Z oksidacijo v peči znižamo ogljik na 0,6 STOPNJA IZDELAVE V EO PECI 1. Oksidacija segrevanp nimf Sestavo vložka Lastni odpad. 34000kg FeCr carb 10000 ' staro ielezo 20 600 • nikelj 3400 ' 68 000 kg apno 4 000 ' Temperatura 'C 1530 1670 Čas v mri 30 3 Posnerrarp 4 Transport in žlinte priprava za 1590 15tO 20 STOPNJA IZDELAVE V VOD KOMORI Temp 'C 1540 1670 Čas vmr XI 5 Oksidacija v 6 Osdalek FeSi vakuumu CaO+CaF2 1610 1610 1580 1580 15 7. Redukcija in 8.Fbsnemenje 9. Ifcrektua sestave degazacija žlindre in terroerature Potek sarže 11 5675 X10 Cr Ni Ti 18/9 5topnja izdelave Kemična sestava jekla v '/. Žlindra Dodatki C Si 1*1 S Cr Ni Ti CrjO CM) S1O2 FeO 1 105 010 0.65 0.024 18 28 823 2 068 0.35 1.30 0020 17 10 970 3 0.65 013 142 0 020 1740 977 730 41.7 226 0.7 300kgFeMn , 250kgFeCr 952NirfOi,TOOkg GaO 5 0.03 6 SOOkgFeSi 75,100kg« I500kg CaO ,6C0kgCoF; 7 003 035 1.55 <1005 1715 954 300kgapna,400kgfeli 100 kg FeCr. lOOkjNi 9 0.06 0.55 1.51 0004 16.95 9.55 0.32 Končno ortjliza 006 064 152 0004 1705 958 031 Predpis 005 008 050 075 1.25 175 0.020 1700 19.00 9.50 »50 5xČ Slika 2 Stopnje izdelave v EO peči in VOD komori Fig. 2 Manufacturing stages in the are furnace and the VOD chamber do 0,8 % C, žaržo istočasno ogrejemo in reduciramo žlindro z mešanico drobnega FeSi in karburita ali koksa. Šaržo odlijemo pri okrog 1640° v dobro ogreto ponev, skupaj z žlindro. Pri tem pride zaradi intenzivnega mešanja še do dodatne redukcije kroma iz žlindre. Ponev dvignemo na stojišče za posnemanje žlindre in ob pomoči argona posnamemo žlindro. Vsebnost Cr v žlindri se giblje okrog 5 %. Vsebnost Si v jeklu pa je pod 0,10%. IZDELAVA JEKLA V VAKUUMSKI KOMORI Po posnemanju žlindre postavimo ponev v vakuumsko komoro, priključimo argon in dodamo cca 10 kg apna/t za vezanje pri oksidaciji nastale SiOz. Odvisno od kemične analize vzorca, dodamo tudi druge dodatke (FeCr carb., FeMncarb.), tako da spravimo sestavo v takšne meje, da so po redukciji potrebne le manjše korekture, predvsem pa da nam ni treba rabiti dragega FeCr suraffine. Ponev pokrijemo z kot obok zidanim pokrovom, ki ga z vnaprej pripravljenim tesnilnim materialom dobro zatesnimo. Komoro pokrijemo in začnemo evakuirati. Ko dosežemo tlak 300 mbar, začnemo vpihavati kisik na talino. Količino kisika od začetnih 1.00 0.90 0.80 0.70 0.60 0.50 o O.AO 0.30 020 0.10 0 dodatek/, - legur^3- < >u d) a o UJ o § 1700t p = 1b 1700°C p=0.1b 18 19 7» Cr Slika 3 Odvisnost med Cr in C pri oksidaciji v vakuumu Fig. 3 Relationship betvveen Cr and C in oxidation in vacuum 900 Nm3/h v stopnjah povečujemo do 1300 NmVh in proti koncu na enak način znižujemo. Večji del oksida-cije do cca 0,2 % C teče le s pomočjo vodnih črpalk. Šele zatem vključimo tretjo stopnjo parnih ejektorjev — ejektor 3 B, ki je z največjo sesalno kapaciteto prirejen le za oksidacijo taline. Oksidacija je končana pri okoli 40 mbar. Vsebnost ogljika je tedaj okrog 0,08 % in v času razogljičenja dalje pada, pri čemer reagira ogljik s kisikom, ker je raztopljen v talini. Čas razogljičenja je odvisen od željene končne vsebnosti ogljika in se giblje od 15 do 25 minut. Odvisnost med Cr in C pri oksidaciji v VOD komori kaže si. 3 Potek oksidacije in razogličenja nadzorujemo z analizatorjem dimnih plinov, ki je vgrajen za vodnimi črpalkami. Merilna celica je trden elektrolit in kaže razmerje C0/C02 v odvodnih plinih. Potek oksidacije z merjenim razmerja C0/C02 v odvodnih plinih s Pat-metrom je prikazan na sliki 4. 70 t (min) 10-0.8 06 OA 02 i kisik I zaprt III 50 70 min Slika 4 Potek oksidacije z merjenjem razmerja C0/C02 v odvodnih plinih s Pat-metrom Fig. 4 Course of oxidation due to CO/CO2 measurements in flue gases by the Pat-meter Na začetku oksidacije reagira s kisikom silicij. V drugem delu teče intenzivna oksidacija ogljika. Razmerje C0/C02 doseže največjo vrednost. Proti koncu oksidacije narašča delež CO: v odvodnih plinih, in ko začne krivulja padati, to je pri cca 0,08 % C, prenehamo s pihanjem kisika. Oksidacija traja pri naših razmerah od 45 do 60 minut. V času nadaijnega razogljičenja, ki teče ob izkuha-vanju z v talini raztopljenim kisikom in ostankom ogljika, se na merilcu spet pokaže narastek razmerja CO/ CO:. Proces oksidacije je eksotermen. Pomeni, da temperatura taline naraste, odvisno od začetne vsebnosti C in Si, od začetne temperature in od tega, kdaj prenehamo pihati kisik. Normalen prirastek temperature je od 120 do 160°C. Po končanem izkuhavanju odpremo komoro in skozi centralno odprtino zidanega pokrova vzamemo vzorec za analizo, izmerimo temperaturo in dodamo potrebne dodatke za redukcijo (FeSi) in tvorjenje žlindre. Pri tem znaša poraba Si za redukcijo 9,2 do 11 kg/t pri jeklih z normalno vsebnostjo ogljika. Vakuumsko komoro ponovno pokrijemo. Med nadaljnjo obdelavo tečejo redukcijske reakcije in reakcije odžveplanja. Po končani redukciji je žlindra bela in razpade. Šele po končani redukciji in degazaciji, ki traja od 20 do 25 minut, odkrijemo ponev in, odvisno od analize vzorca in temperature taline, izvedemo korekturo sestave. Če je potrebno, talilno hladimo z dodatki valjavni-ških odrezkov iste vrste jekla. Pri jeklih, ki so legirana s titanom, takoj po končani redukciji posnamemo žlindro in na golo talino dodatkom apna za zatrditev ostankov žlindre legiramo s fero-titanom. Po tem, ko smo nastavili pravilno livno temperaturo, je postopek končan. TRAJANJE VOD POSTOPKA Postopek izdelave jekla v vakuumski komori je razmeroma dolg. Že posamezne tehnološke faze, kot so oksidacija, razogljičenje, redukcije, posnemanje žlindre, legiranje, nastavitev temperature zahtevajo, kot je razvidno s slike 2, do 140 minut pri nestabiliziranih jeklih in do 160 minut pri s titanom legiranih jeklih. K temu je treba dodati še čas za posnemanje žlindre po prebodu, transport in pripravo ponve za oksidacijo, odpiranje in zapiranje naprave, jemanje vzorcev in merjenje temperature, tako da se giblje skupni čas od 175 minut pri nestabiliziranih do 195 minut pri s titanom legiranih jeklih. Pri jeklih z nizko vsebnostjo ogljika se čas izdelave zaradi daljše faze razogljičenja in čakanja na analizo, ker je treba preveriti vsebnost ogljika, podaljša še za okrog 20 minut. K temu je nujno treba dodati še čas, ki je potreben za pripravo VOD naprave za naslednjo šaržo, kamor spada čiščenje vakuumskega pokrova od svinje, ki nastane pri oksidaciji, menjavo kopja, pripravo tesnilne mase, čiščenje zidanega pokrova in podobno. Ti časi se sedaj skladajo s »tap to tap« časom peči, ki dela po dupleks postopku. Pri UHP peči pa bo nujno nastal problem, kako uskladiti delo v peči in v VOD komori. Primerjava konvencionalnega načina izdelave s postopkom EO peč — VOD Izdelava nerjavnih jekel po dupleks postopku EO peč — VOD je takoj pokazala številne prednosti v primerjavi s starim načinom izdelave. Te so naslednje: — za cca 1 uro krajši postopek izdelave jekla v peči — znatno manjša obremenitev EO peči, saj znašajo prebodne temperature od 1640 do 1700 °C — uporaba skoraj izključno FeCr carbure v vložku in za legiranje — znatno manjše izgube kroma v peči in visok izkoristek kroma pri VOD postopku (97 %) — prihranek kroma in niklja zaradi možnosti nastavitve kemične sestave blizu spodnje analizne meje — znatno nižje vsebnosti žvepla v končni analizi — lepše površine izvaljanih slabov z manj odbrusa pri čiščenju, kar še zlasti velja za feritna jekla in jekla, legirana s titanom — visok izkoristek titana, ki se giblje od 70 do 80 %. ŽEL E Z APNA JESENICE - PO Slika 5 Primerjava rezultatov izdelave nerjavnih jekel po konvencional-nem in VOD postopku Fig. 5 Comparison of results of manufacturing stainless steel by the conventional and the VOD process Primerjava porazdelitve za C, Cr, Ni, P in S za kon-vencionalni in VOD postopek izdelave jekla X 10 Cr NiTi 189 je prikazana na sliki 5 in v tabeli 1. Primerjava kemične sestave iste vrste jekel, izdelanih po konvencionalnem in dupleks postopku, kaže, da se je predvsem pri kromu in tudi pri niklju močno zmanjšal raztros vrednosti (o), kar kaže na večjo zanesljivost izdelave po VOD postopku. Srednje vrednosti X za Cr in Ni so sedaj nekoliko višje kot preje, vzrok za to pa je v predpisu za analizne meje, ki so bile prej ožje. Pri fosforju še ni vidnega napredka pri zmanjševanju vsebnosti tega elementa. Opazne pa so razlike v vsebnosti žvepla. VOD postopek omogoča odlično razžvepla-nje jekla, če je le reakcijski prostor dovolj velik, da je omogočeno intenzivno mešanje jekla z žlindro. V decembru 1984 in januarju 1985 smo z dobrim delom dosegli v povprečju 85,6 % stopnjo odžveplanja v mejah od 75 do 95 %. Najnižje doslej dosežene vrednosti so pri 0,001 % S. Če naj žveplo kaže kvaliteto dela, potem je iz meseca v mesec viden napredek, kakor je razvidno iz tabele 2. Prav zmanjšanje raztrosa pa kaže, da je možen premik analiznih mej za Cr in Ni k nižjim vrednostim. Za bolj natančno zadevanje analiznih mej pa mora biti dana možnost za tehtanje jekla v ponvi, kar ta čas še ni izvedljivo. Pa tudi nikelj mora biti na razpolago v granulirani obliki, da so korekture lahko bolj natančne. Tabela 2 Mesec n X(%) CT (%) julij — oktober 1984 52 0,0088 0,0061 november 20 0,0104 0,0062 december 22 0,0045 0,0036 januar — maj 1985 47 0,0045 0,0028 PRIMERNOST VOD NAPRAVE ZA IZDELAVO RAZLIČNIH VRST JEKEL Glavni del proizvodnje elektro jeklarne železarne Jesenic obsega dinamo jekla, nerjavna jekla, malo in mikrolegirana jekla, ki jih vsa izdelujemo po dupleks postopku, v vakuumski komori pa po VOD ali VD postopku. Izdelava tako različnih vrst jekel na isti napravi predstavlja nekaj težav. Zahteve do konstrukcijskih rešitev na napravi so zaradi različne tehnologije pri posameznih vrstah jekel različne. Gre predvsem za izvedbo vakuumskega pokrova, za kisikovo kopje, za naprave za legiranje v globokem vakuumu in za možnosti jemanja vzorcev ter merjenja temperature. Pri izdelavi nerjavnih jekel naj bi bil vakuumski pokrov kar se da enostaven in opremljen le s kisikovim kopjem. Zaradi brizganja taline skozi pokrov ponovce v času oksidacije se namreč na premakljivi sevalni zaščiti nabere večja svinja, ki onemogoča legiranje skozi legir-ni sistem, dokler le-te ne očistimo, kar pa je zaradi visoke temperature in plinov pod pokrovom takoj po oksi-daciji težko izvedljivo. Zaradi tega se je pri izdelavi nerjavnih jekel uveljavil način legiranja pri odprti komori po zunanji cevi direktno v ponev. Tudi vzorce za analizo je mogoče jemati pri odprti komori, kar velja tudi za merjenje temperature. Tudi dinamo jekla izdelujemo po VOD postopku, saj je pri vsaki šarži potrebno pihanje kisika za znižanje vsebnosti ogljika, pa tudi za ogrevanje taline v primeru prenizke začetne temperature. Obenem pa mora biti dana možnost legiranja velikih količin ferosilicija, apna in jedavca takoj za razogljičenjem v globokem vakuumu, možnost merjenja temperature in jemanja vzorcev. Na obstoječi napravi ni mogoče jemati vzorcev in meriti temperaturo pod vakuumom, zaradi česar procesa ne moremo voditi optimalno. Podobno velja tudi za izdelavo vseh drugih vrst jekel, ki jih v drugi fazi rafiniramo in dolegiramo v vakuumski komori. Za izvedbo dezoksidacije, degazacije, odžveplanja, za natančno zadevanje kemične sestave in Tabela 1 KONVENCIONALNO VOD predpis (%) n X (%) CT (%) predpis (%) n X (»/o) CT (%) C 4582 Cr 17,3 -18,0 9 18,04 0,755 17,0-19,0 14 17,51 0,59 X10CrNiNbl8/9 Ni 9,25- 9,75 9 9,25 0,351 9,5-10,5 14 9,62 0,41 P 9 0,035 0,0047 maks. 0,030 14 0,031 0,0026 S 9 0,011 0,003 maks 0,020 14 0,006 0,0024 C 4572 Cr 17,3 -18,0 11 17,50 1,68 17 -19,0 7 17,89 0,70 X10CrNiTil8/9 Ni 9,25- 9,75 11 9,65 0,303 9,5-10,5 7 9,89 0,216 P 11 0,033 0,003 maks. 0,030 7 0,0315 0,0034 S 11 0,009 0,004 maks. 0,020 7 0,0035 0,0017 C 4580 Cr 17,3 -18,0 22 17,01 3,99 17,5-19,0 28 18,00 0,54 X5CrNil8/9 Ni 8,5 - 9,0 22 8,81 2,03 8,5- 9,5 28 8,96 0,52 P 22 0,030 0,003 maks. 0,030 28 0,033 0,003 S 22 0,014 0,005 maks. 0,020 28 0,0077 0,007 pravilne livne temperature mora biti dana poleg možnosti legiranja tudi možnost jemanja vzorcev in merjenja temperature pod vakuumom. Iz izkušenj lahko trdimo, da bi potrebovali pri tako različnem kvalitetnem programu dva različno izvedena vakuumska pokrova, in sicer: — za oksidacijo nerjavnih jekel zelo enostaven pokrov, znotraj obzidan, opremljen le s kisikovim kopjem in brez drugih nepotrebnih odprtin — za izdelavo vseh drugih vrst jekel pa naj bi bil pokrov opremljen s kisikovim kopjem, s sistemom za legiranje v vakuumu ter z opremo za jemanje vzorcev in merjenje temperature. Vodenje procesa bi bilo tako hitrejše in zanesljvejše. KISIKOVO KOPJE Pri naši napravi smo se odločili za odgorljiva kisiko-va kopja. Preizkusili smo dve različni izvedbi, in sicer navadno šivno cev, ki smo jo oplaščili z bazičnim ognje-varnim materialom na osnovi MgO. Pokazalo se je, da takšno kopje neenakomerno odgoreva, pomika kopja ni mogoče kontrolirati, zato so bili tudi izkoristki kisika neenakomerni in pod 50 %. Poleg tega so bila kopja težka in za menjavo smo rabili žerjav. Danes uporabljamo le neoplaščene »Shinto« cevi, premera 1 1/4", ki so se zelo dobro obnesle. Odgoreva-nje je majhno, vodenje procesa zanesljivo, tako da jemanje vzorcev po oksidaciji ni več nujno potrebno. Izkoristek kisika se giblje od 53 do 56 %. Cevi so lahke in menjavo lahko opravijo delavci brez pomoči žerjava. Ena cev zadošča za oksidacijo dveh do treh šarž. PONVE ZA VOD POSTOPEK Za uspešen potek vakuumskega postopka so ponve, predvsem pa zanesljivo delovanje argonskega kamna bistvenega pomena. Da to zagotovimo, menjamo argon-ski kamen za vsako šaržo nerjavnega jekla; pri šaržah z degazacijo pa po dveh ali treh šaržah, odvisno od obrabe in propustnosti. Školjka z argonskim kamnom je postavljena ekscen-trično, kar se negativno odraža na obrabi stene v žlindr-ni coni, ki je na strani argonskega kamna večja. Pri oksidaciji nastajajoča SiO: na tem mestu močneje najeda obzidavo. Ce pa je argonski kamen nameščen v sredini dna, potem se apno pri enaki dodani količini kot ščit odrine k obzidavi. Obstoječe ponve so za 65 t tekočega jekla nekoliko premajhne. Prosta višina nad talino je največkrat manjša od 1000 mm, po izkušnjah pa naj bi znašale vsaj 1200 mm. Pomagamo si tako, da imamo v času redukcije in odžveplanja, ko naj bo mešanje žlindre in jekla najbolj intenzivno, ponev še dalje pokrito z obzidanim pokrovom. Za nemoteno in hitro delo morata biti v rabi stalno dve ponvi, tretja pa mora biti vroča, v pripravljenosti. Ker je ena ponev stalno na zidanju in ena navadno na popravilu, je treba imeti vsaj pet ponev, da se izognemo nepotrebnim zastojem. Na sliki 6 je prikazan način obzidave VOD ponve. Za obzidavo delovnega sloja, smo doslej uporabili oziroma preizkusili razne vrste ognjevarnih materialov različnih proizvajalcev. V prvem letu smo zaradi enostavnejšega načina zidanja delali le s krommagnezitnimi materiali. V začetku leta 1985 pa smo naredili prve poskuse s keramično vezanim dolomitom, firme VViilfrath. (j>3100 EŠŠl samot Y//A magnezii 1 I dolomit Slika 6 Shematski prikaz obzidave ponovc Fig. 6 Scheme of ladle lining Zaključki Od julija 1984 izdelujemo na Jesenicah vse vrste nerjavnih jekel po dupleks postopku EO peč — VOD postopek. VOD naprava je zgrajena za obdelavo 65 t tekočega jekla. VOD napravi je priključena tudi naprava za legiranje z desetimi silosi. Legiranje je možno pod vakuumom, kakor tudi pri odprti ponvi. Vakuumske črpalke sestojijo iz dveh obročnih vodnih črpalk in štirih parnih ejektorjev. Sesalna moč je prirejena tehnološkim zahtevam (VOD postopek ali degazacija). Začetne vsebnosti ogljika so v mejah od 0,9 do 1,3 % C. V peči oksi-diramo talino na 0,6 do 0,8 % C, jo ogrejemo in po redukciji žlindre odlijemo v bazično obzidano in dobro ogreto ponev. Iz ponve posnamemo žlindro in jo postavimo v vakuumsko komoro. Na rob ponve nanesemo tesnilno bazično malto in jo pokrijemo z obzidanim pokrovom. Ta ščitni pokrov ostane na ponvi tudi po oksidaciji in omogoča temeljito mešanje jekla in žlindre v času redukcije, tako da je mogoče dosegati zelo majhne vsebnosti žvepla. Po odžveplanju odstranimo zidani pokrov, dodamo potrebne legure in nastavimo pravilno li-vno temperaturo. Postopek smo zelo hitro vpeljali, tako delavci pri peči, kot tudi tisti, ki upravljajo z VOD napravo. Prednosti proizvodnje nerjavnih jekel po dupleks postopku so ekonomsko nedvoumne. Cenen vložek, visok izkoristek kroma, višja storilnost peči, znatno manjša obremenitev peči, možnost nastavitve kemične sestave na spodnji analizni meji, visoka stopnja odžveplanja, v povprečju 85 %, majhne končne vsebnosti žvepla, do 0,001%, ter boljša površina blokov so najbolj pomembne prednosti tega postopka. Pri obzidavi ponev se je dobro obnesla krommagne-zitna, pa tudi dolomitna obzidava. Tudi z vpeljavo mešanja z argonom skozi dno nismo imeli posebnih težav. Vpeljani sistem (Didier) je zanesljiv v delovanju, zahteva pa visoko delovno disciplino. Kejte3apHa Ecemme BbinoJiHHexca H3r0T0Bjie-HHe Bcex copTOB Hep>KaBetoiueH CTajiH aynaeKC npoueccoM EO nenb — VOD cnoco6. VOD — ycTpoficTBO C00py»eH0 AJiH o6pa6oTKH 65 t. »hhkoh CTajiH. K ycTpoScTBy VOD npn-KJibtoHeHO TaK»e npHcnoco6jteHHe mjih jiernpoBaHHH c neca-Tbto CHJiocaMH. JlerHpoBaHHe mojkho BbinoJiHSTb noa BaKy-yMOM, a TaKJKe b oktphtom KOBtne. BaicyyMHbie Hacocbi co-ctoht H3 aByx ceKttHOHHbix Boa»Hbix HacocoB h neTbipex na-pOBbIX HHHCeKTOpOB. BcaCbIBaeMOCTb HaxOJIHTbCH b COOTBeT-ctbhh c TexH0Ji0rHHecKHMH Tpe6oBaHH$imh (VOD — cnoco6 h jih yjtajieHne ra3a). HanajtbHoe conepjKaHHe yrjiepoaa Haxo-HHTbca b rpaHHitax ot 0,9 ao 1,3% C. OKHCJteHHyto b neHH CTajib Ha coaep>KaHHe ot 0,6 no 0,8 % C corpeevt h, nocjie boc-CTaHOBJieHHH tujtaKa, OTOJtbeM pacnjiaB b kobui o6MypoBaH-HblH C ochobhoh (J)yTepOBKOH. H3 KOBLUa CKaMHBSeM UIJiaK h nocTaBHM ero b BaKyyMHyto KaMepy. Ha Kpafi KOBLua HaKJia-UblBaeTCH ynjlOTHHTejtbHbIH OCHOBHOH paCTBOp h kobui 3a-kpbibaetca c o6MypoBaHHofi kpmiiikoh. 3Ta npejjoxpaHHTe-nbHaa KpbiuiKa ocTaeTca Ha KOBtne TaK)Ke nocjie OKHCJteHHJt h aaeT B03M0»H0CTb hjih 0CH0BaTejibH0r0 nepeMeutHBaHHSi CTajiH h LUjtaKa bo Bpe.Nta BoccTaHOBJieHHst, a TaK»e jijih nojty-neHHH oneHb HH3Koro coaepjKaHHsi cepw. nocjie nepeMeuiHBa-hhh AJiH yjiajieHHH cepbi o6MypoBaHHaa KpbiutKa CHHNiaeTCst, nocjiejiyeT jtentpoBaHHe h HacTpoiiKa Ha C00TBeTCTBeHH0 npaBHjtbHyio TeMnepaTypy. Cnoco6 6btJi ycBoeH oneHb 6bi-CTpo, KaK co CTopoHbi pa6owHX, K0T0pbie o6cjiyjKHBatOT nenb h TaK>Ke Tex, KOTOpbie ynpaBJKnoT BaKyy\iHbiM KOBtueM. C 3KOHOMHteCKOH TOHKH 3peHHH npOH3BOJICTBO Hep)Ka-BeiomHX CTajteti aynjreKC npoueccoM HecoMHeHHbi. iJeuteBaa uiHXTa, 6oJtbiiioH Bbixon xpoxta, BbicoKaa npoH3-BOztHTeJtbHocTb nenu, 3HaHHTeJtbHO y\!eHbuieHHasi Harpy3Ka neHH, B03M0)KH0CTb HaCTpOHKH XH.MHHeCKOrO COCTaBa Ha HH^CHeM npejiejte, BbicoKast CTeneHb yaajtehhsj cepbi b cpen-hem 85 % npn kohchhom coaep>KaHHio ao 0,001 %, tame 60-jtee jtyHuta>i noBepxHocTb cjihtkob cocTaBJtstioT co6ofi npe-HMymecTBa 3Toro aynjieKC-npouecca. KaK <{)yTepoBKa kobhje onpaBaajta xp0M0MarHe3HTHaa KaK h jtojtOMHTOBast o6MypoBKa. TaK)Ke He 6bijto 3aTpyaHeHHH npn BBeaeHHH CNteutHBaHHst c aproHOM nepe3 uho KOBLua. BBe-aeHHast CHCTe.vta no Didier Haae«Ha, xoth Tpe6yeT BbicoKyto aHCUHnnHHy. SLOVENSKE ŽELEZARNE Cesta železarjev 8, telefon (064) 81-231, 81-241, 81-441, telex 34526 ZELJSN IZDELUJE: debelo, srednjo in tanko pločevino dinamo trakove in pločevino hladno valjane trakove in pločevino vlečeno, brušeno in luščeno jeklo vlečeno žico vlečeno žico — patentirano pleteno patentirano žico za prednapeti beton hladno oblikovane profile cestne varnostne ograje kovinske podboje za vrata dodajni material za varjenje žičnike jeklene odlitke tehnične pline NUDIMO TUDI USLUGE: prevaljanja, vlečenja, iztiskavanja in toplotne obdelave pločevin in žice