92. številka.
Izdanje asa soboto X. avgusta 1896.
(v Trstu, v soboto zjutraj dne 1. avgusta 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
izhaja po trikrat na teden v ftestih i«-danjih ob torkih, četrtkih
in aobotah. Zjutranjo izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje utan* : za je len mesne, . f. 1.—, izven Avstrll« f. 1.50 tri mesec. . „ 3.— , , , 4,;>0 zi, pol let* , . . 6,— , » „ ».— ca vse leto . . , 12.— , „ „ 1h.—
Naročnino Je plačevati naprej na naroobe brez priložene naročnine se uprava ne
ozira.
Posamične številko ne dobivajo v pi o« dajalnioah tobaka v Jmtti po 3 nvč. izven Trata po 41 nvč.
EDINOST
Oglasi ae račune po tarifa v petita; za nafllove t debelimi črkami ae plačajo prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se (poAiljajo uredništvu alioa Caserma St. is. Vsako piamo mora biti frankovauo, ker nefrankovana so ti* aprojsmajo. Rokopisi ae no vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejemna npranHišt.ro ulica Molino pit-colo liSt. 3, II. nadst. Naročniuo in oglase je plačevati loco Trst. Odprto reklam* cijo »o prosto poštnino.
G I
ko.
,, P eMnotU J« moe"
Nekaj glasov o položenju na Primorskem.
VI.
Sedaj, ko'smo priobčili raznih glasov, čeških, hrvatskih in slovenskih, došlili nam povodom raz-puščenja letošnjega občnega zbora društva „Edinost" in bavečih se s položenjem na Primorskem, treba priobčiti še izjavo glasila narodne stranke na Kranjskem, ki je bilo dosedaj tudi glasilo slovenskega razumniStva. Izjavo „Slovenskega Naroda* smo pustili namenoma za nazadnje, ker je vglasba iste dokaj različna od one v vseh druži h izjavah domačega in bratskega nam novinstva čeSkega in hrvatskega.
Potem, ko je v dveh člankih priobčil bistvene stvari iz nagovora predsednika društva »Edinost* in iz poročila tajnikovega, pisal je , Slovenski Narod* v III. članku:
»Pričakovali smo, da se obelodani v celoti Spinčičev senzacijonelni govor na občnem zboru „Edinosti". To se ni zgodilo, gotovo iz ozirov na tiskovni zakon. Poslanec povć lahko marsikaj, ker ga nekoliko varuje imuniteta, dočim ima list zvezane 'roke.
Obžalujemo, da nam vsebina Spinčičevega govora ni znana, zakaj nadejali smo se, da spoznamo iz njega ves politični položaj v Istri, kateri se nam ni zdel tako obupen, kakor mora po Spinčičevih besedah v resnici biti. Hrvatje in Slovenci v Istri so v zadnjem času izvojevali mnogo sijajnih zmag, dasi so se mimo laških nasprotnikov proti njim zakleli malone vsi uplivni elementi v deželi. Tako živa zavednost in tolika žilavost v političnem boju nikakor ni znak umiranja, nego krepkega napredovanja. Motili smo se torej! Poslanec Gpiučić ti« bi bii klical „Morituri Te balutant", ko bi ne bile razmere res žalostne in ko bi jih ne bili zakrivili tisti krogi, katerim je Spinčič očital izdajstvo krone.
„Morituri Te salutant* pa kličejo lako tudi tržaški okoličanski Slovenci? Odborovo poročilo je podalo pretužno sliko o razmerah v nekdaj toli zavedni okolici. Po sodbi odbora društva „Edinost" je okoličansko prebivalstvo že tako zbegano, da
PODLISTEK.
Slika iz kmetskega življenja. — Spisal O. K. Srčan.
(Dalje).
Zjutraj tretjega dneva potem je vsak vaščan, ki je šel mimo Vodivnikove njive, tu nehotč obstal, kajti videl je namesto črne prsti le vapno. Govorili so in premišljevali, kdo-li je to storil, pa pravega le niso mogli zadeti.
Eo je Vodivnikovka to slišala, je hitela sama pogledat, jfl-li vse resnica, in ko se je na lastne oči prepričala, da je vse res, se je potrta vrnila domov in začela premišljevati, kdo da je to storil.
Kmalu se je domislila nedelje in Brikovke, grozna misel jej je šinila v glavo, takoj je vstala in odšla naravnost k Brikovki.
Brikovka je že pričakovala, kakor je bilo videti, Vodivnikovke in jo je prijazno pozdravila. Vodivnikovka pa je odvrnila:
„Ka, kaj moram videti, mojo njivo z vapnom posuto! In to ste gotovo vi, vi storili!"
„A, ali bi radi sli morda k litanijam? Saj se menda še spominjate, kako ste oni (lan mene vabili k litanijam".
se narodna stranka že ne upa prirejati shodov, boječ se, da bi s tem narodni stvari neredila veliko škodo. Na občnem zboru zbrani gospodje so večinoma pritrjali tem izvajanjem.
To je pretužen položaj, toliko tužnejši, ker ni bil vedno takšen, kakoršen je sedaj. Svoj Čas je bil okoličanski Slovenec dosti bolj zaveden, unet za narodno stvar in odločen branitelj slovenskih pravic. Tak je bil začetkom ustavnega življenja, od tedaj pa to vedno pojema in danes je že tako daleč prišlo, da „pri lovcu*, kadar je tam vsakoletno praznovanje, iz ust kmetskih okoličanov skoro ni slišati slovenske besede.
Nazadovanje v tržaški okolici je žalibog res očitno, in če kličejo okoličanski Slovenci danes še „Morituri Te salutant" — v nekaj desetletjih, če pojde tako naprej, sploh ne bodo nič več klicali, kajti poitalijančevanje napreduje hitro. Bojan, Sv. Ivan, Opčina itd. pričajo to jasno.
Priznati se mora, da je tega največ kriva mogočna, kapital in inteligencijo zastopajoča laška stranka, poleg nje pa vlada; priznati se mora, da Slovencem nedostaje delavnih sil, zlasti domače inteligencije, a vzlic temu se nam zdi, da so nekoliko krivi tudi Slovenci sami.
Agitacija, živa, vzstrajna agitacija je jedino sredstvo, pridobiti ljudstvo za kako idejo, agitacija s časniki in z živo besedo. Ni treba toliko shodov, kakor le agitovati je treba. Pokojni Dolinar je bil jako priprost, malo izobražen človek, tudi shodov ni prirejal, pač pa je neumorno agitoval in dosegel uspehov. In zato sodimo, da se tudi sedaj v okolici da le z agitacijo kaj doseči in če se ne bo agitovalo, zaspala bo narodna stvar prej, kakor sami mislimo. Koliko je agitacija vredna, to smo videli na Kranjskem pri zadnjih deželuozbor-skih volitvah, ko smo izgubili vipavski trg in s tem vipavski mandat ter oba notranjska mandata samo zategadel, ker se ni nič agitovalo.
Odborovo poročilo naglasa tudi zbeganost okoličanskega prebivalstva. Po odborovi sodbi sta tega kriva samo vlada in laška stranka. Morda so nekoliko krivi tudi tisti posamezniki, ki so silili v daljne ekstravagance, namesto da bi pospeševali
podrobno narodno delo. Na Koroškem in na Šta-jarskem je nasprotuiški pritisek prav tako hud, kakor v Trstu in vendar napreduje tam slovenska stvar. To pa poglavitno zategadelj, ker je vsa agitacija prevdarjena in se vse delovanje zvišuje po določenem, če prav tesnem načrtu. Ko bi začeli na Koroškem danes forsirati za kake visoke akademične programe, bi jutri na celi črti zmagal dr. Steinwender in slovenska stvar bi bila za dolgo vrsto let ugonobljena. V tržaški okolici niso razmere nič boljše, kakor na Koroškem in zato sodimo, da bi se z agitacijo po vzgledu koroških Slovencev dalo dosti več doseči, nego s propagando za ideje, katerih preprosto ljudstvo še ne umeje.
Položaj je res obupen, a na smrt vendar ni še treba misliti, če se začne pravočasno primerna agitacija*.
„Kdo se meni zdaj za litanije I Poslušajte raje! Kaj ne, vi ste prošlo noč mojo njivo posuli z vapnom?*
„Kaj, ali je danes vas kdo razžalil, kakor je mene nekdo oni dan?*
„Oh, saj vidim, da so z vami ni mogoče pomeniti tu ! Se pa pomenimo na sodišču !•
„N6, torej na sodišču! Toda vidite, saj ste vi s svoje njive napeljali na mojo oni potoček ! Saj se menda Še spominjate ?" zakličala je Brikovka že odhajajoči Vodivnikovki. In ui se motila Brikovka. Premišljevala je po poti Vodivnikovka njene besede in izprevidela, da se res grozno opehari, če pojde tožit na sodišče. Torej je sklenila, da pusti sodišče v uiiru.
„Toda govorila ne bodem več žnjo ni jedne besedice; zakaj je pa tako neuljudno ravnala z menoj I*
In Brikovka je dejala v svoji sobi sedč: „Ni jedne besedice z njo več, ni jedne ! Zakaj pa je napeljala potok na mojo njivo! Iz same škodoželjnosti !w,...
(Zvršetek pride.)
Nekoliko vestu iz državnega gimnazija.
(Izv. dopia.)
Ko ste zadnjič poročali o izidu letošnjega zrelostnega izpita, ste dodali opombo, da se hočete še povrniti k tem predmetu. Željno sem pričakoval obljubljenega članka, ker želei sem slišati Vaše menenje. Ker še dosedaj niste imeli prilike izvršiti dano obljubo, dovolite, da vas jaz rešim dane besede ter da Vam in cenjenemu občinstvu sporočim o odnošajih na tukajšnjem drž. gimnaziju. Le red-kokrat se čuje kak glas iz državne hiše na Lip-skem trgu, kamor pošilja marsikatera družina svojega sina, da bi se izobrazil ua podlagi rimskih in grških klasikov, in da bi v bodoče koristil svojemu narodu. Žalibog, da tudi tukaj velja glas našega učenika: „Mnogo jih je poklicanih, ali le malo jih je odbranih". Poglej le v prvi in osmi razred, pa vidiš, da govorim golo resnico. Prvi razred pohaja navadno 80-90 dijakov, med tem ko najde svoje pribežališče v osmem razredu 20, k većemu 30 dijakov. Kolika razlika!
Za letošnji zrelostni izpit se je javilo — kakor ste že poročali — 22 dijakov od 26. Trije so se torej odpovedali ter niso hoteli poskusiti svoje sreče pri zeleni mizi. Kdo so pa bili ti trije ? Jeden je bil Italijan, dva pa Slovenca. Zakaj so se odpovedali, ni mi znano, ali po mojem menenjuje največ kriva — NB. vsaj letos — malomarnost samih dijakov. Večina onih, kateri so delali izpit, je bila nemška, namreč 11, katerim se prištevata tudi dva Kranjca, da-si so njih stališi čistega slovenskega pokoljenja. Jeden teh dveh je se v prvem razredu obiskoval slovenščino, a ker mu ta ni ugajala, se je raje vpisal v italijanski tečaj in se popoluoma prelevil v Nemca. Drugi pa se je, še nedavno temu, šolal nekje na Kranjskem, a ker je tam slovenščina obvezni predmet — kje pa naj bo ? — nalašč pribežal v blaženi Trst. Italijanov je bilo pet, večina puro sangue na ich, kojih stariši so bili ali so iz Istre, ali pa iz Ribnice (morda italijanske?), Hrvatov je bila trojica, a od Slovencev sta delala izpit le dva. Izpit iz italijanščine je delalo 7 kandidatov, iz slovenščine pa le dva, ker letos Hrvati niso obiskovali slovenščine, kakor je sploh navada. Zakaj ? Kes mnogo so bili krivi dijaki sami, a temu se pridružuje še neki drugi faktor. — Izid je popolnoma povoljen; odličnjakov je biio sedem — med temi tudi sin namestnikov, kateri ni bil v višjih razredih nikdar odličnjak, in še le v zadnjem
tečaju osmega razreda (sic!) in na izpita je dobil odliko. Je-li zaslužil odliko ali ne, tega nočem raz-motrivati, ali le toliko naj povem, kar sem slišal od kompetentne strani, da se je z izvestne strani temu nasprotovalo na energičen način. Drugi so dovršili izpit povoljnim vspehom iti le dva sta bila reprobovana na dva meseca. Kakor vidimo torej, je imel izpit povoljen vspeh, posebno pa, ako ga primerjamo s prejšnjimi leti, ko jih je propadlo po 4, tudi 7 dijakov in ne Je ?a dva meseca, ampak za vse leto. Kje pa naj iščemo vzroka temu fenomenu ? Po mojem in večine menenju je bil kriv dosedanjih nevspehov dež. šolski nadzornik, ki je poznani nasprotnik vsemu, kar ni nemškega, zlasti pa nam Slovencem in Hrvatom ni poseben prijateli. Kdo se ne spomiuja napadov na njegovo osebo na občnem zboru progresove stranke? Saj še naša cenjena .Edinost" je prinesla daljši članek o tej stvari. Kako strogo on zahteva nemščino, naj svedoči to, kar sem čul od italijanskih kakor slovenskih dijakov, ki so mi pripovedovali, kako so jim zabiča-vali profesorji, da naj pazijo v prisotnosti nadzor-nikovi bolj na nemški govor, nego na vse drugo. Gorje onemu, kateri je napravil D&jmanji pogrešek ! Še jeden slučaj. Ko je letos neki dijak prosil profesorja nemščine, da mu pov«, česa se mu je posebno učiti za izpit, mu je odgovoril le-ta: „Bodite le brez skrbij, letos je Klodič, drugače...- Zakaj naj bodo brez skrbij, ko nadzoruje Klodič? Zakaj naj se bojć koga drugega? Nista-Ii oba nadzornika jedne in iste pokrajine ? Nista-li oba o. k. služabnika? Klodič vć, da tukaj ni Be-rolin, Dunaj ali pa kako drugo mestece, ampak on v6, da tukaj je Trst, Iger so doma le Slovenci in Italijani, vsi drugi so pa priseljenci. On pozna tukajšnje razmere in ve, da dijaki redkokedaj govoi-6 nemški izven šole ter da dijak v takih razmerah ne more postati vešč nemškemu, tujemu jeziku. — Vivat Klodič! tako je donelo iz ust letošnjih abiturijentov, ko je slednji odhajal iz gimua-zija. Je-li tudi oni drugi užival take simpatije? Menda ne! Pravični in dobrohotni je povsod spoštovan, naj si bode Italijan ali Slovenec ; odurneža pa ne more videti nikdo. — Še bi imel marsikaj povedati, ali naj zodostujcjo te vrstice. Sapienti sat 1 Predno se poslovim, poglejmo le nekoliko v statistiko tukajšnjega gimnazija, kajti dandanes so številke glavna opora v naših bojih. Leta 1892. je bilo 32*29% Nemcev, 31-87, Italijanov, 19*76% Slovencev, 6-987o Hrvatov, 0 48% drugih Slovanov 8*77» drugih narodnostij. Letos pa je bilo 36-751". Nemcev, 30-08% Italijanov, 26-737, Slovencev, 3-597, Hrvatov, 0-77% drugih Slovanov in 2,08% raznih narodnostij. Številke so neovrgljiv faktor, njim lahko zaupaš, nanje se lahko sklicuješ ob vsaki priliki. Kaj pa govori omenjene Številke ? Kakor vidimo, so narasli Nemci v štirih letih za 4 odstotke; oni so večji del sinovi uradnikov, in kakor vemo iz praktičnega življenja, da se v Trstu nameščajo večidel le nemsk: uradniki, ni torej čudo, da tudi na gimnaziju narašča nemški živelj. Mnogo je pa med Nemci kakor tudi Italijani Slovencev, a ti so za nas popolnoma izgubljeni. Italijanov ni ne več ne manj. Kaj pa se Slovenci? Ti pa so narasli kar za celih 7 odstotkov. Veselo znamenje. Niso bili torej zastonj klici „Edinosti" do slovenskih starišev, kajti ti so se prav pridno odzvali njenemu pozivu in posebno okoličani so začeli pošiljati marljivo svoje sinove na gimnazij. Poglejmo v šolskem letu okoli 7. ure zjutraj na ceste, ki vodijo v okolico, in povsod vidimo korakati pridne dečke v šolo s knjigami v rokah. A ni sreče brez nesreče. Taka je tudi tu. Motrimo pridno številke, katere nam ponuja statistika. Dasi narašča število Slovencev v prvem razredu, vendar se manjša njih šievilo pri zrelostnem izpitu. V prvi razred vstopi navadno okoli 30 odstotkov Slovencev, koliko jih pa doleze v osmi ? Leta 1892. je bilo 207, Slovencev pri zrelostnem izpitu, 1. 1893. 337,, 1. 1894. 167«,, 1. 1896 6 67,, torej povprečno 97,; med tem ko je bilo Nemcev 1. 1892 337,, 1. 1896. 50% (!). Italijanov 1. 1892 13 7%, 1. 1896. 277.. Kakor je razvidno iz teh številk, propadajo Slovenci v višjih razredih, posebno na korist Nemcev. Med tem ko je Nemcev v prvem razredu komaj tretjina, zadobe v osmem razredu skoro polovico. Kaj je temu vzrok ? Vzrok sem navedel že zgoraj, kjer sem povedal, kako se zahteva nemščino. Okoličanskemu dečku, dospevšemu v prvi razred, se mu komaj sanja o nemščini, kamo-li, da
bi se mogel izražati kakor kak „Hohtajčar". Naj-ložji predmeti so zanj najtežji, n. pr. zgodovina, zemljepis, prirodopis i. dr., med tera ko v latinščini precej napreduje. Fantič se začetkoma res trudi, ker ima veselje, a ker kljubu svojemu naporu vedno peša, zgubi popolnoma veselje do daljnega učenja. To je vzrok, da naša mladina v višjih razredih rapidno propada v primeri z drugimi. — Še marsikaj bi imel povedati, ali ta članek bi prenarasei, zatorej se hočem povrniti k temu predmetu, ako mi dovoli slavno uredništvo. (Prosimo! Ured.)	Cvetko.
DOPISI.
>* Trsta 28. julija 1896. — (Delavski f»hođ.) [Izv. dop.] (Zvršetek.) G. Kamuščič je zaključil svoj lepi govor in zaklical: Delavci na noge, pojte iskat si svoje pravice!
Delavci so z živim ploskanjem odobrili slišani poučljivi govor.
Ker na dnevnem redu ni bilo druge t)čke, je predsednik vprašal, če bi kedo želel besede.
G. P r i m o ž i č je pojasnil delavcem, da se upisovanje vrši na tribunalu, ker na magistratu nimajo prostora, in da mu je tam povedal dotični uradnik, da onim delavcem, ki so bili v Trstu pred letom 1890, ni treba se upisovati, ker jih imajo že upisane.
G. Ž i v i c se slaga z govorom g. Kamuščiča, ker se čuti tudi on kot slovenski delavec. — On meni, da ne bi bilo prav, da bi gospodarji upiso-vali delavce, in da je čas upisovaiya prekratek.
Dolenc oporeka g. Živicu gledć upisova-nja po gospodarjih. Ker delavec nima časa zgubavati, ostavljati delo in morda tuđi gospodarja, naj bi ti, ki imajo vse potrebne listine v rokah, naznanjali delavce. Omenja tudi, da se mora protestirati proti tako ozko odmerjeni dobi za upisovanje.
Nato je predlagal g. Kamuščič sledečo resolucijo, katero je delavski shod vsprejel:
,Ker je rok za upisovanje v peto kurijo od 22. do 30. julija prekratek, prosijo delavci, navzoči danes na javnem shodu pri sv. Jakobu, slavno vlado, naj podaljša rok za upisovanje vsaj za dva meseca".
Resolucija se je vročila g. komisarju, da jo predloži na dotično mesto.
Predsednik je zaključil javni shod, zahvalivši se delavcem, da so se vendar enkrat zbrali v tako ogromnem številu in pazno poslušali pouk o delavskih interesih.
Moramo reči, da se je ta shod vrSil prav mirno in dostojno, kakor se zahteva od izobraženega slovenskega delavca.
Po shodu smo se radovali pri kapljici vina in je popeval med tem pevski zbor bratovščine sv. Cirila in Metoda.
Proti deveti uri nas je počastil tudi vrli pevski zbor, vračajoči se iz Skednja. Med njimi smo videli tudi predsednika delavskega podp. društva, gosp. M. M a n d i d a. Lepo je prepeval zbor do pozne noči.
Slovenski delavci, kaj se vam zdi, ali niso taki shodi koristni; ali ni to dobro, da čujete, kako se razvija politično življenje in delovanje v Avstriji? Na teh shodih se razkrivajo potrebe in zahteve delavcev. Javni shodi so živi glas delavskega stanu, njega trpljenja iu želja. Le marljivo se udeležujte teh shodov, zanimali vas bodo vedno bolj in razsvetljevali vaš ura !
Iz Slivja. (Izv. dopis.) Gospod urednik! Dovolite, da se moja skromnost oglasi v Vašem cenjenem listu. Ako ne bode vse prav, pa prosim, da oprostite, kajti odkar je pok. Dolenc izdabnil svojo blago dušo, nisem se več zglašil v listu »Edinost". Iz naše vasice, oziroma obširne kape-lanije Vam hočem namreč sporočiti o veselem dogodku, ki se je vršil dne 26. julija v cerkvi sv. Martina v Slivji.
Ta dan je bil za naše kapelanijce dan veselja, dan radosti. Kar so nameravali že pred 20 leti, posrečilo se jim je sedaj. Slivenska kapelanija si je nabavila cerkvene orgije, katere so v nedeljo prvikrat zadonele v cerkvi sv. Martina v Slivji. Starim možem in ženicam, kakor tudi mladim so veselja rosile oči na tej slavnosti. Bog daj, da bi orgije uplivale na to, da bi se ljudstvo z veseljem udeleževalo službe božje. Opomniti je,
da je ta dan orgljal g. Josip Križman, petošolec iz sv. Antona poleg Kopra, za kar mu bodi izrečena prisrčna hvala.
Sedaj pa g. urednik Vas prosim še malega kotička, da povem tudi zgodovino orgelj.
V nekem listu je bilo oznanilo, da so org^e v farm cerkvi v Untemaldau na Češkem na prodaj za 150 gld. z naslednjemi registri: Principal 4, copula major 8, copula minor 4, octav 2, quint 3, superoctav 1, dvojnata mikstura, bas 8, octav-bas 4. Ko je gospod učitelj pokazal oglas gosp. Ivanu Bubniču, se je ta hitro odločil kakor cerkveni ključar, da je omenjene orgije kupiti za našo cerkev. G. učitelj je Še tisti dan pisal na Češko in dobljeni odgovor bil je povoljen. Čez nekoliko časa pa je prišel od tamošnjega preč. g. župnika list, da orgije stanejo samo 100 gld., to pa po zaslugi preč. g. župnika Zupana v Brezovici, za kar bodi poslednjemu izrečena prisrčna hvala.
G. Ivan Bubnič je preskrbel denar, ki se je brzojavno odposlal v Untenvaldan. Koncem meseca junija došle so orgije semkaj. Sedaj je trebalo misliti, da jih postavimo. V to svrho smo se obrnili do g. Anton« Caffola v Trstu, izdelovatelja orgelj, harmonijev in glasovirjev. Delo je gosp. A. Caffol izvršil izvrstno. Kakor Slovenca, blizu Kanala doma, se ga na tem mestu toplo priporoča slovenskemu občinstvu. Vprašali so nekateri potem g. Caffola, koliko so vredne orgije; on se je izrazil, da 1200 gld. Ko so bile še na kosih, je hotel dati zanje 600 gld. Sedaj pa poglejmo, koliko stanejo nas: orgije 100 gld., dovoznina 62 gld. 89 kr., za postavljenje in popravljanje 120 gld. Torej za 282 gld. 89 nč. ima Slivenska kapelanija orgije, ki so vredne 1200 gld.
Da so se orgije napravile, imata največjo zaslugo gg. Ivau Bubnič iz Slivja, ki je blagovoljno preskrbel 100 gl. in g. učitelj, ki je na stvar opozoril g. Bubniča.
Pozabiti tudi ne smem nekoliko graje. Faraf kjer so bile orgije poprej, je zel6 oddaljena in je seveda trajalo cele tli tedne, predno so orgije dospele na svoje novo mesto. Ali nekateri, kateri bi morali ljudi še spodbijati, so jih šuntali, češ, da ne bo nič, kaj za 100 gld. da bi dali orgije itd.
Da je župnija Unterwaldau orgije dala tako po ceni, je razlog ta, da je za tamošnjo cerkev neki dobrotnik ukupil nove orgije za 2000 gld. Gori omenjeno županstvo je tako rekoč podarilo orgije naši kapelaniji, kajti piščale razen basov so skoraj vse iz cinka, tedaj delo jako trpežno. Na tem mestu bodi izrečena prisrčna zahvala županiji v LJnter\valdau na Češkem, rekel bi, na podarjenih orgijah! Prisrčna hvala tudi vsem onim, ki so ali pripomorejo še, da se stroški za orgije pokri-ejo prej ko mogoče.
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 31. julija 189«.
Resolucije, vsprejete na I. shodu volilcev iu volilnih mož v Šmarji pri Kopru dn6 19. julija 1896, se glasć :
I.	Shod volilcev v Šmarji, občine Pomjanske odobrava v vsem In popolnoma postopanje naših poslancev v deželnem zboru v Poreču, Josipa Kompare ta in Dr. D. Trinajstič-a, ter jima tem potom izreka zahvalo za vse njuno delovanje in jima prepušča popolnoma svobodno roko.
II.	C. kr. vlada Be poživlja, da uredi vodna in prometna sredstva v občini Pomjanski, in sicer:
1.) da pomaga tnali vasi Dilici, v davčni občini Pomjan, pri zidanju novega, silno potrebnega vodnjaka;
2).	da isto izvrši v davčni občini Kerkavce, in sicer v sami vasi Kerkavce:
3).	želeli bi tudi naravneje zveze davčne ob-čiue Truške z Marezijem, oziroma Koprom in Trstom.
III.	Tudi naj c. kr. vlada skrbi s svojimi sredstvi, da se sezida redna šola v Kerkavcih iu Koštaboni, Truškah in Borštu, 2). da potrebno ukreno, da se popolnijo že vse leto prazna učiteljska mesta v Šmarji.
IV.	Vlada se poživlja: 1.) da seJ preskrbi okrožni živino-zdravniki, — 2.) da dež. kulturni svčt preskrbi občinskih bikov v zboljšanje plemen.
V.	Deželni zbor se poživlja, da napravi cesto, ki bode vezala dež. cesto pri Kerkavcih z državno pri Kaštelu.
Nemštvo v Pragi. Pred seboj imamo nekoliko statistike, ki govori jasno o značaju tistega toli proslavljenega nemštva praškega, ki bi hotelo skozi okna slovite nemške kazine v Pragi vladati
—	vso Avstrijo. Saj jo je tudi že vladalo mnogo let. Pred seboj imamo namreč podatke o narodnosti učencev na treh nemških gimnazijah v Pragi v šolskem letu 1895—1896. Jednega teh gimna-zijev je obiskovalo 45 kristijanov in 208 Židov. Pravih Nemcev je bilo 17, Čehov pa 28 — Na drugem nemškem gimnaziju je bilo 193 kristijanov (148 Nemcev in 45 Čehov) in 223 Židov. Na tretjem so bili 203 kristijani in 198 Židov. Ti trije .nemški" gimnaziji so imeli torej 441 kristijanov in 629 Židov. In Se med onimi Nemci je bil jeden del Čehov ! Ali torej ne zasluži neraško-liberalua stranka, da jo nazivljamo židovsko?!
Krečansko vprašanje. Včerajšnjega dne minol je rok, do katerega bi bila turška vlada morala odgovoriti na zahteve kristijanov. Kakor pa poročajo iz Aten, ni še nikakor gotovo, da sultan odgovori na predloženi mu spis.
O jubileja črnogorske dinastije. Pri-pravljavui odbor za proslavjenje 200letnice dinastije Petrovičev obelodanil je razglas Črnogorcem in Slovanom v obče, v kojem jih poživlja, da se udeležč teh slavnostij in da se gled6 udeležbe sporazumijo medsobno. Temu pozivu odzvali so se
—	glasom s Cetinja došlega poročila — že mnogi slovanski politiški prvaki in lepo število društev.
—	V drugi polovici septembra meseca bode vojaška parada domobranstva in zatem bode knez Nikolaj prisostvoval blagoslovljenju nove vojašnice, ki je bila zgrajena na Četicah po ruskem uzorcu.
Potovanje ruske carske dvojice. „Frankfurter Zeitung" javlja, da je ruska carska dvojica odložila svoje potovanje na Dunaj. To vest smo zabeležili, dasi je ne verujemo, kajti z Dunaja ni došlo nikako poročilo, torej ostane uespremenjen program, kojega smo nedavno priobčili v svojem listu gledč bivanja ruske carske dvojice v naši prestolnici. Požidovtfeni .Frankfurter Zeitung« bržkone ni po volji, da bi se vsled tega velevaž-nega obiska Avstrija ne približala Rusiji, oni mogočni Rusiji, koji se neprestano laska ista Nemčija. To je tista stara in glasovita taktika Nemči)e, da vedno spletkari in spletkari, da le ne bi Avstrija hodila po pametnih potih.
Glasom zasebnih poročil, došlih iz Pariza, razširila se je v glavnem mestu Francoske vest, da car Nikolaj prav gotovo poseti tudi Pariz. Ta vest zatrjuje odločno, da je francoska vlada že obveščene o tem obisku, da bode car stanoval v palači miuisterstva za zunanje stvari in da je ravnatelj akademije lepih znanosti že dobil nalog, da odredi olepšanje carju namenjenega stanovanja.
Različne vesti.
Občni zbor podružnice av. Cirila in Metoda V Podgradu se bode vršil v ponedeljek dn6 3. avgusta ob 3. uri popoludne v Kariževi gostilni v Podgradu.	Odbor.
Imenovanje v financi. Predsedništvo finančnega ravnateljstva na Primorskem imenovalo je vodjo orožniške postaje Ivana Romiha kancelistom v XI. pl. razredu.
Imenovanja v železniškem ministarstvu. V poslednjem izdanju omenili smo na kratko med najnovejšimi vestmi, da je duuajski službeni list objavil celo vrsto imenovanj povodom osnutja železniškega ministerstva. Med temi imenovanji so naslednja: m i ui stori j al ni svetovalec W r b a iu načelnik oddelka v generalnem ravnateljstvu državnih železnic, vitez Pichler, imenovana sta sekcijskima načelnikoma; ministerijalni svetovalec extra statum Rudolf baron L i 1 i e n a u imenovan je generalnim nadzornikom avstrijskih železnic v IV. pl. razr., in vlši nadzornik Fran H e i n d 1, dodeljen doslej generalnemu nadzorstvu železnic, pa namestnikom generalnega nadzornika v V. pl. razredu.
Nov srbski generalni konzul v Trstu. Tajnik ministerstva za zunanje stvari, Joso K r i s t i č, imenovan je gueralnim srbskim konzulom v Trstu.
Prince8inja Ana Črnogorska dospela je včeraj na Lloydovem parniku „Stephauie" iz Benetk v Trst. Popoludne odpeljala se je priucesinja Lloydo-viui parnikom „Graf Wurmbradt" v Kotor.
Rojančani pozor! Pišejo nam! Velecenjeni gospod urednik! Prosim Vas, da priobčite v svojem cenjenem listu sledeči dogodek: Dne 28. t. m. pri-
šel je k meni priprost Rojančan tožit, na kak nečuven naćin se po tamošnji župniji nabirajo podpisi za uvedetije italijanske prepovedi v rojanski cerkvi. Neki NikoliČ hodi namreč od hiše do hiše, nalašč ob času, ko ni hišnih gospodarjev doma, ter nagovarja nezavedne gospodinje in raa-loletne otroke, da se podpišejo na prošnjo za ita-ljansko propoved. (Uprav na tak način je navstala tista glasovita statistika, na kojo se sklicuje magistrat. Tudi ob ljudskem štetju so vpisovali v pole najraje takrat, kadar ni bilo gospodarjev doma iu so mali otročiči podpisavali, kar je hotel dotični organ mestne občine. Na ta način so seveda lahko našli v Rojanu Italijanov, kolikor — so hoteli !! Ured). Koliko podpisov da je nabral ta nebodigatreba, mi mož ni znal povedati ; a to mi je zatrdil, da se je njegov maloletni sin, po nagovarjanju Nikoliča proti njegovi volji podpisal na omenjeno prošnjo, koji podpis pa da hoče on uničiti. — Na to seveda niti ni misliti, da bi Nikolič — puro sangue res — nabiral podpise iz lastnega nagiba, pač pa je gotovo, da dela on po navodilu mero-dajnih krogov. —
Evo vam ^dokaza, na kaki nezakoniti in podli podlagi se dela za italijansko prepoved v Rojanu.
Rojančani, pozor! Bodite možje in kakor možje zvesti svojemu rojstvu, svojim starim navadam in običajem, zvesti svojim pravicam v cerkvi, morate prekrižati vse te spletke!
Napad v Šempolaju. Z Nabrežine nam poročajo, da je tamošnje ljudstvo silno razjarjeno vsled grdega skruujenja časti teh krajev po umazanem čifutskem listu ,11 Piccolo". V zmislu splošnega čutstvovanja dalo je stvar preiskovati tudi županstvo nabrežinsko iu je razvidno iz dotičnih poizvedovanj :
Družba iz Trsta je sestala iz 7 možkih, ene ženske in treh otrok, torej 11 oseb.
Ustavili so se v neki gostilni izven Sempo-laja, blizo Trnovca, ob cesti, ki vodi na Prosek, „pri bajti". Gostilna je last Ivana Škrka št. 11. Družba je potrosila le 5 gld. 6 novč. Izletniki so bili večinoma rodom Slovenci ter znanci gori omenjenemu krčmarju. Do nekih besed je prišlo, ker so se gostje poslužili hrušek na vrtu in potrgali nekaj cvetic, ne da bi bili vprašali poprej gospodarja. Prepir se je nadaljeval vsled tega, ker je trdila hčerka gostiIničarjeva, da je jeden Ti žačanov utaknil jeden nož v žep. Iu iz poizvedovanj je razvidno, da je jeden iz tržaške družbe hotel plačati rečeni nož. Vseh drugih domačinov je bilo v krčmi le pet. Pr e te p a n i bilo n i k a c e g a; tem drzniša je po takem .Pic-colova" laž, da je 20 domačinov — kmetačev, se izraža .Piccolo* — napadlo malodružbico meščanov ! O kakem prstanu nikomur ni znano ničesar.
Šempolajci so se obrnili do gosp. okrajnega glavarja v Sežani s prošnjo, da bi se strogo pre-iskal ta dogodek in gospod glavar je tudi obljubil, da ugodi tej želji!
Ker pa se je nesramni „Piccolo" dotaknil tudi Nabrežine, bodi povedano tu posebnim pov-darkom, da se v Nabrežini in v njeoko-lici ni dogodilo ničesar neprijetnega ni domačinom ni tujcem in moramo označiti za pravo židovsko nesramnost poskus .Piccola", da bi tudi našo vas spravil ob dobro ime.
Sklep šolskega leta v vrtcih družbe sv. Cirila in Metoda v Rojanu in na Belvederju se je vršil predvčeraj na prelep način.
Zjutraj ob 8. uri bila je sv. maša v župni cerkvi rojanski. Sv. maše se je udeležilo blizo 100 otročičev mnogo, starišev, — malo- ne vsi — in odbor podružnice. Pri maši so kaj lepo pele naše cecilijanke, na čemer jim bodi izrečena posebna zahvala.
Ob 6. uri zvečer se je začela otroška veselica na vrtu rojanskega konsuinuega društva. Na veselico došla je poleg otrok velika množina domačega občinstva, a tudi Tržačanov smo videli prav veliko. Na programu so bili deklamacije, petje, igre itd. Otroci iz obeh vrtov so nastopali tako pogumno, izgovarjali tako jasno, peli tako ljubko in igrali tako samozavestno, da so se sta-riši kar divili toli lepemu napredku njih otrok. Stališem se je kar na licu izražalo zadovoljstvo.
Ob vsakem nastopu drobuih otročičev je bilo burno ploskanje in vse se je veselilo z nedolžnimi otročiči. In po vsej pravici so se mogle veseliti naše matere, videče, koli krasen je vspeh prave, poštene, domače, krščanske vzgoje. Tu sem naj bi bili prišli oni zaslepljenci, ki so se dali premotiti, da so za mal gmotni dobiček poslali svojo deco v novi laški vrtec! In primerjali naj bi vspehe v naših vrtcih z vspehi v laškem vrtu ! Kaj je tista mala podarjena materjalna korist v laškem vrtu v primeri z velikim duševnim dobičkom, kojega so otroci deležni v naših vrtcih! Prišli naj bi bili, primerjali naj bi in — skesali bi se! Saj človek ne živi od samega kruha in bodočnost otroka ni še zagotovljena z jednim parom novih čeveljčkov, ampak temu treba vzgoje, ki mu bistri razum in mu blaži srce — vzgoje v materinem jeziku in v verskem duhu! Take vzgoje so deležni naši otročiči! O tem smo se uverili na sinoćnji veselici in blagoslovljali smo plemenito družbo, ki omogočuje po radodaruosti slovenskih rodoljubkinj in rodoljubov, da naši otroči morejo dobivati tako vzgojo, ki jim poklada ono seme v srce, iz kojega vzrastejo pošteni ljudje in znašajni možje.
Po dovršeni veselici bili so otroci obdarovani malinovcem in sladčicami ter so se radovali pod nadzorstvom predsednika podružnice na Greti, g. Josipa Katalana in obeh vrlih vrtnaric, gdičin. Kavčičeve in Podkrajšekove.
Obema vrtnaricama bodi izrečeno priznanje na doseženih lepih vspehih, a posebna hvala gre tudi preč. gosp. kapelanu G u š t i u u, ki prav sveto vnemo povspešuje plemenite cilje plemenite naše družbe.
V prilog „Tržaškemu Sokolu". Jutri v nedeljo se bode vršila telovadbena slavnost našega »Sokola" v vrtu Mondo nuovo. Ta slavnost je sicer postala tradicijonalna, a letos ima še posebno važnost, z oziroma na to, da bode služila v nekako nadomestilo za veliko materijalno škodo, ki jo je trpel naš Sokol rad i splete k, vsled katerih se ni mogel vršiti namero-vani izlet po morju. .Tržaški Sokol* do-prinaša uprav velikanskih žrtev, da more vršiti svoj vzvišeni namen in da se je mogel povspeti na ono stopinjo izvežbanosti, ki je ravnokar dobila priznanje na slavnosti razdrški. Hudo bi bilo, ako bi to društvo ne moglo napredovati v isti smeri in meri, kakor je dosedaj — lahko rečemo « na čast vsej slovenski in hrvatski družbi tržaški. Zaupljivo se torej obračamo do vseh bratskih društev v Trstu in po okolici, da pripomorejo po svoji moči do tega, da se naš živelj prihodnjo nedeljo v velikem številu udeleži .Sokolove" slavnosti v vrtu „Mondo nuovo". Naš „Sokol", ki ne goji le med svojimi členi čnt bra-tovstva, ampak ki želi, da bi bratovska vez vsik-dar spajala vsa naša društva — naš .Sokol" je res vreden, da mu vsa društva privoščijo svojo podporo, saj je i on p r e v a ž e u člen v naši narodni organizaciji!
Doneski za možko podružnico družbe sv. Cirila In Metoda v Trstu. G. Gregor Sporn je daroval kot Ciril-Metodov dar 3 krone. V gostilni g. Babiča je nabral g. L. L. 144 stot., dodala sta pa g. Babic
1	krono in g. L. Saražin 2 kroni. G. Tomo Lukšič gostilničar pri sv. Jakobu je daroval 10 kron, in g. Jak. Šnebel je nabral v isti gostilni 2 kroni 90 stot. Ga. Marija Notar iz Plavij je darovala 1 krono, gospica Dragica Obersnel v Divači je poslala 8 kron, nabranih v vesli družbi o priliki godovanja očeta Jakoba. Med navdušeno-veselo-pojočo, rado-dobro-vino-pijočo družbo v Cjakovi gostilni v Barkovljah nabralo, iztirjalo in pobralo se je na predlog slučajno došlega starega patentiranega rudečo - uosega veseljaka 4 krone in 20 stotink.
Cirilo Metodovi darovi za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti, gčn. Puntar Jos. 20 nč., ga. Kavčič Marija 50 nč., g. N. N. BO nč., duč 14. junija nabranih v krčmi pri sv. Jakobu 40 nč., ga. Semič Kat. 50 nč., g. Skopal 30 nč., Mrevle UI. 60 nč., Vodopivec Josip 50 nč., Pečenko Vek. BO nč., Grapulin Ivan 50 nč., A Poč-kaj 70 nvč. gospa Goljevšček A. 50 nč., Benčina Frančiška 20 nč., g. Pregel Ivan 10 nč., Pogorelec Anton 2 gl., Ščuka Fr. 60 nč., Ščuka 50 nč., Pertot Andrej 2 gl., gospa Roža Pertot 50 nč., Kovačič
2	gl., g. Urdič Andrej 50 nč., N. N. 50 nč., Detela Ivan 30 nč., N. N. 25 nč., gospa Marta Fritsch 3
gl, g. Tomaž \Vigele 50 nč., č. g. Košir Josip. 1 gl., g. Maiti 20 nč., Krivic Anton 1 gl., Lavren-čič Mihael 50 nč., Slavec 10 nč., gospa Lukša Marija 10 nč., Dolenc Fani 50 nč., g. Bizjak Josip 15 nč., Gorjup 1 g]., Jakob Srebotnjak 50 nć., A. Bratulič 20 nč., Pelicon F. 20 nč., Godina 50 nč., J. M. 50 nč., gčn. Nabergoj Elvira 30 nč., g. Bukavec Fortunat 10 nč. F. C. 30 nč., Vrabic A. 20 nč.
S poito. Brzojavni urad v Piranu bode imel dne 2. avgusta 1.1. nepretržno službo do polunoči. Vzrok temu podaljšanju je ta, ker omenjenega dne v Piranu odkrijejo spomenik Tartiniju. — Dne 16. avgusta t. 1. odprć se v Nerežinah, politični okraj Mali Lošinj, nov poštni urad, ki se bode bavil s pisemsko in vožno pošto ter bode imel poštno-hranilniško nabiralnico. Sel na konju bode opravljal službo med novim poštnim uradom in pošto na Čresu ter Malim LoSinjem.
Nadzorniki in nadzornice .Del. podp. društva" vabijo se, da se udeležč seje, ki bode jutri dn« 2. t. m. ob 6. uri zvečer. — Ker so na dnevnem redu jako važne stvari, poživlja se jih, da se za gotovo udeleže te seje.	Ivan Hvastja,
načelnik.'
Poskuien samomor. Predsinočnem skočil je v morje 17Ietni mornar Friderik Chiossone iz Ka-tanije, službujoči na italijanskem parniku .Agru-maria", zasidranem v novem pristanišču. Tovariši njegovi spravili so ga iz vode, dasi se je mladenič branil na vse kriplje, hotć se utopiti po vsej sili. Zdravnik z zdravniške postaje dal ga je prepeljati v bolnišnico.
Potres na morju. Te dni je strašanka poplava ob severno-zapadnem obrežju japonskih otokov napravila ne le neprecenljivo škodo, ampak usmrtila tudi na tisoče in tisoče ljudij. Glasom najnovejših poročil iz Japonske nikakoršno znamenje ni dalo slutiti bližnje katastrofe. Vreme bilo je lepo, morje povsem mirno. Ribiči vrnili so se v pristanišča, ne da bi bili opazili kaj nenavadnega. Le na par-nikih so občutili, da je bil morski tok nekoliko močneji nego običajno. Okolu 8. ure dvignilo se je morje ob obrežju kakih 800 milj daleč skoro 80 čevljev visoko (l) in to strašno valovje vrglo se je velikansko silo na obrežje. Karkoli je stalo in raslo, podrl in porušil je poplav. Ljudje spravljali so se večinoma že k počitku, torej nihče ni mogel ubežati katastrofi.Na tisoče in tisoče ljudij pobilo je zidovje in tramovje bliskoma porušenih poslopij in valovje je odneslo trupla nesrečnih žrtev z ruševinami njih imetka zopet raz kopno na Široko morje. Vlada ceni število teh nesrečnih žrtev na 30.000 (!), hiš pa je podrla poplava okolu 5.000, Ta^ » nr. je popolnoma poni S p no mesto Kumališi. To mesto je štelo okolu 6.000 prebivalcev, po katastrofi ostalo jih je toliko, da se jih more pošteti na prste. Strašen je bil po katastrofi pogled na te nesrečne kraje. Morje je polagoma zopet izmetavalo mrliče ter nasulo obrežje s človeškimi trupli. Več dnij ležali so mrliči na kopnem, ne da bi jih bil kdo pokopal. Bati se je bilo, da nastane ob sedanji vročini kuga ali koja druga epidemija, no, na vso srečo se vsaj ta bojazen ni vresničila. Umevno je, da je med preživelimi strašna beda in lakota. Vlada je poslala hrane iu se pripravlja, da jim izdatno pomore.
Italijanski ujetniki. Dnč 30. min m. dospelo je v Masavo 47 ujetih Italijanov, koje je bil neguš Menelik stavil na svobodo. Vojno ministerstvo italijansko pa je objavilo istega dne imena 700 ujetnikov, koje si je Menelik še pndržal. Ta imenik pa je bil — tako pravi ministerstvo — Se-le početek teh objav, torej prvi imenik, kojemu bodo sledili o priliki še drugi. S temi imeniki nameruje italijanska vlada pomiriti one rodbine, ki objokiyejo svojce kakor pale.
Ruščina na Balkanu. Včerajšnja „Neue Freie Presse" javlja iz Sredca, da se s prihodnjim šolskim letom vpelje ruščina v vse bolgarske šole kakor obligatni predmet. Čuje se nadalje, da tudi srbske in črnogorske šolske oblasti uvažujejo umestnost tega sklepa.
Štrajkujoči Časnikarji. Dnč 30. min. m. ostavili so vsi členi uredništva lista „Pesti Naplo" svoje delo in ne marajo več pisati za list. Bržkone os-mujejo nov list na svoja roko. Vzrok temu štrajku so bili prepiri in nesložnost med podrejenimi uredniki in vodstvom uredništva.
Nemška kultura v Afriki. O tistem Schroder-ju, o katerem smo poročali, da je bil kakor ravnatelj nemških plantaž odstavljen in aretovan, se čujpjo sedaj grozne brutalnosti. Nekega slugo je dal v najhujši vročini privezati na kol in poma-zati s sirupom. Zbralo se je na milijone mušic, ki so nesrečneža več ur trpinčile. Dečko je potem kmalu umrl. Neko črno dekle, ki se ni hotelo odzvati Schroderjevim ponudbam, je dal kulturonosec v svoji pisarni prste v železno stiskalnico in jo pustil tam vso noč v tem položaju. Dekletu je kri tekla iz pod nohtev in vsled krča se je zvijala tako, da si je zlomila kosti jedne roke. ,81. N."
Lplčil ga je gad. Predvčerajšnjem je na planem blizu Divače gad upičil v desno reko 2»/i letnega otroka Rikarda Vokaliča. Dete so pripeljali v tukajSnjo bolnišnico.
Sodnijsko. 46letni težak Anton Gombač spri se je dnš 14. aprila t. 1. v novem pristanišču s svojim tovarišem Mihajlovičem zaradi dela. Gombač se je razgrel tak6, da je naskočil z nožem v roki na svojega nasprotnika. Prisotni možje pa so ga prijeli n mu izvili nož iz roke. Predvčerajšnjem vršila se je pred tukajšnjim sodiščem razprava proti Gombaču, obtoženemu javnega nasilstva. Toda okolsčine govorile so tolikanj v prilog obtožencu, da ga ie sodišče rešilo obtožbe.
Koledar. Danes (1. avgusta): Vezi sv.Petra, apost.; Makabejski bratje. — Jutri (2.): X. po-binkoštna nedelja. (Porcijunkula.) Alfonz L.; Gustav. — V ponedeljek (3.): Najdba sv. Štefana; Avgust; Lidija, vdova. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 4. uri 46 min., zatoni ob 7. uri 24 min.
—	Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 26 stop., ob 2 pop. 29 5 stop. O.
Je zmota kratka — dolg je kžs.
Iz Nesrefineževega dnevnika slovenskemu ljudstvu v pouk priobčil V*. R. Prlek.
Še eno skuinjo ima prebiti mladenič, če hoče dobiti domovinsko pravico v povodnem raju. Danes gleda v zrcalu j sliko, ki mu predstavlja njegovo domaČo hišo. Pred liiio ; vidi staro košato lipo. Pod lipo stoji miza; okoli mize sedi 1 oče i domačimi, pričakuje južine. Mladenič smehlja se prav 1 laničljivo temu prizoru, mrmrajoč na polglasno besede: i „Mene ie manjka $ nič ne đć, pa OBtane unim več kislega
l mleka in kruha —----Sedaj pa zagleda 5e eno
1 osebo na aliki. Pod streho pred veinimi vrati stoji, kakor bi ravno iz veže stopila, ter nese v rokah veliko skledo. Mladenič spozna osebo. Kakor bi strela v njega udarila, pado na tla, izgovorivši dvakrat besedo: „mati, mati!"---—
Ogledalo je zatemnelo. Deklica, tresoča se na vsem životu, pogleda so enkrat na tleh ležečega mladeniča, potem pa se obrne od njega ter se poda v svoje bivališče. Mladeniča pa je vrgla vod* spečega na breg jezera, kjer so ga našli ribiči. Previdno sc ga zdignili ter nesli k njegovim stariiem. Ko se je prebudil, ležal je v materinem naročju. J Mati od velikega veselja, da je dobila sinka zdravega nazai, ' ni mogla govoriti, le solze za solza padala je na sina. Tudi j on ni ničesar drugega goToril, nego vedno ponavljal je be-j sedo: „mati, mati t"
Močno, milo, sladko j<» res ime .mati" l V tem imenu združene so nezapopadljive bolečine, največa skrb in najbridkejša žalost; a združena pa je v njem tudi največja ljubezen, največa za-dovoljnost in največe veselje.
Koliko skrbi ima pač vsaka mati z majhnim otrokom; a izkušeni stariši pa pravijo, da z do-raščanjem otrok rasto tudi skrbi. In ravno skrb za otroke stori vsakej materi teško smrt. Še pobožna Hedvika, bogata carigrajska meščanka, ni mogla umreti, dokler ni blagoslovila svojih dveh pridnih sinov z besedami: .Kar sem vaju dobrega učiti znala, povedala sen. vama zvesto in pošteno. Storita zdaj takol Ljubezen božja in Jezusa Kristusa ostani v vajinih srcih! Ne privolita nikoli, tudi ne v najmanjši greh! V nebesih se bodemo zopet videli!"
Oh, koliko je enačili slučajev, o katerih sem ali bral, ali pa mi jih je pravila stara mati, srečen sin!" Tudi jaz imam dobro mater, ki me je rodila v nepopisljivih bolečinah, z največjo skrbjo negovala ter storila vse, vse za moj telesni in dušni blagor. Tudi moja mati imela je z menoj veliko veselje, ako sem se v šoli pridno učil in pozneje, ko sem se rokodelstva učil, ako me je moj mojster hvalil. Prav živo spominjam se še, kako je žalost trgala materino srce, ko sem jemal slovo od domačih kot vojaški novinec, in tudi nepopi-sljivo veselje moje matere mi je Se živo pred o5mi, ki je navdajalo tudi njeno srce, ko sem pozdravil domače kakor doslužen vojak. Ali vsako žalost prekosila je žalost,katerajenavdajalamaterino srce takrat, ko sem šel, poslavjaje se le na tihem, v
—	ječo. Ali se bode tej žalosti primerno veselila moja mati mojega prihoda ? Ali smem upati, da me bode
pričakovala odprtimi rokami ? Ali me objame in poljubi kakor me je nekdaj? Ni ji li tolika srčna bolezen, tolika žalost in sramota, katero sem ji provzročil jaz, zadušila nepopisljive materine ljubezni ?----Mati, moja mati! Iz daljave vas
kličem ter kleče prosim odpuščanja. Ne recite, kakor je nekdaj Spartanska mati rekla svojemu • iz vojske pobeglemu sinu : „Nečem sina te poznati". ! Nekdaj ganilo vas je moje otroško jokanje, naj vas sedaj gane močno, milo, sladko ime .mati I" (Pride še.)
Najnovejše vesti.
Dunaj 31. „Wiener Ztg." javlja: Stavbineki pristavi Fran B o s w i r t h , Viktor K r a 1 in Alojzij Palese imenovani inženirji za državno stavbarstvo na Piimorskem.
Dunaj 31. Nadvojvoda Oton prevzel je pokroviteljstvo spodnjeavstrijskega obrtnega društva in društva tehnologiškega obrtnega muzeja.
Monakovo 31. Princ-regent podelil je knezu bolgarskemu veliki križec Hubertovega reda.
Madrid 31. V glavnem mestu otoka Pina zasledila je vlada neko zaroto. Zaplenila je skladišče orožja in streljiva. Mnogo oseb so zaprli. Zaprti so se uprli, toda policija pomirila jih je silom.
Atene 31. Turški vojaki vrgli so oboroženo tolpo, ki je hotela udreti preko meje v Makedonijo. Bržkone pa se je posrečilo drugim četam, vtihotapiti se v Makedonijo.
ri.>o>ovinike brsojavhc in v«atl.
^ualmpeita. Pšenica za jesen 6.28—6.29 Punica za spomlad 1896 6.66 do 6.68 —.—.—• Oves za jesen 5.06—5.08 Ri za jesen 5.15-5.17 Koruza za juli-avgust 3.40—3,41 maj juni 1897 3.66-3.68 nova f. 3.60—3.80.
PAnnioi. nova od 7* kil. f. 6 70-6*75 od 79 kilo 6.70—6.75., o.l 80 kil. f. 6.75—6.85 od 81. ki), f. 6-80
-6-90, od 82 kil. for. --.--Ječmen —•—.__
proso 2*25—5*110.
Pšenioa: Silne ponudbe, povpraševanje neznatno, trg
iako mlačen, cjene za 5 nvč. nižje. Prodaja 18.000 mt. st., Coruza padajoče, rž za 5 nvč. ceneje. Vreme: lepo.
Praga. Neratlnirani sladkor for. 12.55, oktober-deoembor 12.75.
Pr.tga. Centrifuga! novi, poutavljno ▼ Trst s carino vred odpošiljatev precej f. 3575 —.36 Concasse 87.75—38. Ćotvorni B975--. V glavah (sodih) 40.--
Havra. Kava Kantos good avorago za juli 60*50 za november 57.70, mlačno.
Hamburg. SantoA gum! uverturo za p.optembor 51.— za december 48.75. xa deo. 48*75 mlačno.
Dniidjiikii bora« 31. Julija asm«.		
Driufui dolg v papirju ,	včeraj	danes
	. . 101.50	101.60
„ . v srebru . ,	. . 10165	101.76
AiNtrijuVa renta v zlntu	. . laa.eft	l'js.fto
„ „ v kronah	. . 101.20	10I.1O
Kreditno nkcijo . . , . ,	. . 860.BO	»61 25
London 10 IjRt......	. . 119.70	119.70
Napotuotn .......	. . 9.51	9.51
20 mark .....	. . 11.73	11.73
100 i t ulj. lir . ...	, . 4440	44*40
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
a) Driavna ialasnloa. (PoBtaja pri sv. Andreju
Od dni 1. junija J896. ODHOD:
6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. 8.36 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj. 440 popol. v Herpelje, Divačo in Pulj. 7.30 „ v Herpelje (in od Herpelj brzovlak v Pulj Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Lokalni vlaki ob praznikih: 7.35 zjutraj v Herpelje. 2.20 popol. v Divačo. 4.20 „ v Doršt.
DOHOD:
8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. Herpelj. 9.50 „ iz Pulja. Rovinja. 11.15 „ iz Herpeij, Ljubljane, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Ljubljano, Dunaja. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, ltovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane, Lokalna vlaka ob praznikih: 7.99 popol. iz Boršta. 9.35 .popol. iz Divače.
NAZNANILO
vsem kiparjem, klesarjem in kamnosekom,
da od danes uaprej se dobi pri meni oni sloveči prah in voda pod imenom „Maceca" (Steinkitt und Wasser) iz Budimpeštauske tovarne od gg. Molnar es Mosar po znižani ceni in sicer; Prah (Pulver) po novč. klgrm. Voda.	po 14 novč. klgrm.
Pošilja se po pošti ali po železnici „Eilgut" s povzetjem.	Priporoča so spoštovanjem
Ant. Kovač, Sv. Križ, pri Trstu.
Jedina zaloga onega prahu in vode za Trat, okolico Goriško in latro.___
1000 goitT
avstrijskega Križa, ki so biti izžrebani že pred štirimi leti, našlo se je danes in bili so izplačani neki zelo ubožni vdovi, posredovanjem veriflcij-skega zavoda Z o 1 d a 11 v Trstu, nasproti cerkvi R o s a r i o. Kdor ima vrednostne iistine, naj se naroči v lastnem svojem interesu pri Zoldan-u.
Lastnik konsorcij lista .Edinost«. Izdavatelj in odgovorri urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.