13. številka. Ljubljana, v sredo 17. januvarja 1900. XXXIII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K. za četrt leta 8*.80h, »^^no hrez Do^iliania na dom za vse leto 2? K za pol leta 11 K za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. - Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša S?-^ Posamezne štev . e po 10 h. Na'naro bo brež istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrate po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat in w 8 h C86trikrat al večkrat tiska. - Dopisi naj se izvolu frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravmstvu naj se blate se takrat, in po g^J^^J«™ oznanila, [ y Je adminiatrativne .tvari. - Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice «, 2, vhod v upravnico pa s Kongresnega trga St. 12. »Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85. Ferjančič v delegaciji. Govor delegata dr. Ferjančiča v seji avstrijske delegacije dne 13. jan. t. I. (Dalje.) Bosna in Hercegovina sta bila dela kraljestva hrvatskega in celo v času, ko sta imeli svoje lastne kralje, niso bili ti nič druzega, kakor odlični bani hrvatskega kraljestva. Združenje s hrvatskim kraljestvom bi odstranilo vse obstoječe težave in bi to bilo tudi v smislu zgodovine. Toda dotlej je pot še dolga. V tem nazoru me potrjuje dogodba, ki se je zadnje dni primerila v odseku ogrske delegacije, ko se je razpravljal bosanski proračun. Pri tej priliki je rekel delegat Ugron, kakor posnemam iz listov : ,Da se uprava Bosne ne sme voditi v avstrijskem smislu. Način uprave mora pripravljati svoječasno združenje okupiranih provincij z Ogrsko, ker sta bili nekdaj ogrski provinciji in je ogrski kralj prisegel, da ti pokrajini, čim bode mogoče, pridobi zopet ogrski kroni." To potrjuje ono, kar sem ravno na-glašal, da je ljubosumnost mej obema državnima polovicama kriva, da se zadeva ne reši ugodno. Trditve ogrskega delegata ne morem pustiti brez ugovora. To je neresnično in po zgodovini o vrženo, da sta bili Bosna in Hercegovina kdaj ogrski provinciji. Bili sta to tako malo, kakor hrvatsko kraljestvo, čigar deli sta bili. Če se pogleda nazaj, se vidi, da so si Hrvatje, ko je izumrla narodna dinastija, izvolili Arpada Kolomana kraljem, in da so pacta conventa, ki jih je sklenil s Hrvatsko, pogodba mej hrvatskim kraljestvom in arpadsko kraljevsko rodbino, nikakor pa ne mej ogrskim in mej hrvatskim kraljestvom. To kar se je sklenilo, je bila čista personalna unija. Res, da se je v dolgin letih, in stoletjih do prihoda Turkov večkrat poskušalo, prcmeniti to razmerje, in s tem tudi Bosno in Hercegovino spraviti v odvisnost od Ogrske. Ti poskusi pa se niso nikdar posrečili, in še v času, ko je Hrvatom že upadel pogum, so Bošnjaki se častno držali hrvatske zastave. Navedena izjava ogrskega delegata utrjuje torej, kakor sem že rekel, moje mnenje, da je še jako dolga pot, dokler se te razmere ugodno rešijo. Za sedaj se trudi Ogrska, da ogreni Hrvatom življenje kolikor more, dasi jim je 1. 1867. ponujala belo polo, da zapišejo svoje zahteve in se zavezala, jih sprejeti. Nas, južne Slovane, boli srce, ako vidimo, kako Ogrska s Hrvati ravna. Nič ni varno pred madjarizacijo. Pred vsem se madjarizirajo skupni uradi, kar je pripeljalo na Hrvatsko armado ogrskih uradnikov, madjarske šole itd. Dovolite mi, da se tu spomnim smešnega dogodka. Imam na Hrvatskem sorodnika, ki me je prišel nekoč obiskat. Videl sem pri njem nekaj, kar je bilo podobno železniški legitimaciji. Ogledal sem si stvar in ker nisem vedel, pri čem da sem, vprašal sem. kaj da je to. Rekel mi je: Jaz tega tudi ne vem, ali ta stvar ima ta čudni vpliv, da plačam samo polovico vožnje, če jo pokažem pri železniški blagajnici. Vidi se torej, da je železniška legitimacija za hrvatskega deželnega uslužbenca čisto madjarska. To kaže, da hoče Ogrska brezobzirno in, dasi je madjarščina malo sposobna za asimilacijo, vendar z vso rigo-roznostjo nadaljevati madjariziranje. Ogrska si misli: Kadar bom na Hrvatskem gotova, pojdem čez Savo — zato zavzema v okupiranih provincijah tako stališče, kakor sem ga opisal. Na ta način, ki sem ga označil, ne dobi Avstrija prijateljev na Balkanu. Ali naj jih pridobe druge okolnosti? Morda okolnost, da se je opetovano nastopilo z vojaško silo proti slovanskemu prebivalstvu, če to prebivalstvo brani svoje narodne pravice ? Spominjam vas na logodbo iz življenja pred kratkim umrlega generala Ram-berga, ki je šel kot komisar z vojaško silo na Hrvatsko in sicer v Zagreb Povod je bi!, da je ljudstvo strgalo gotove madjarske taK'e, ki so bile razobešene na Hrvatskem. Vsled teh so nastali nemiri, ki so se z vojaško silo zadušili. Stroške za to, ki so znašali, če se ne motim, 100.000 gld. je morala dežela sama plačati, Spominjam vas na slučaje v Sijen-čaku, v Zagorju, v Brodu, v Trstu, v Istri, kjer se je po najnovejšem času rabilo vojaštvo, in kjer je vedno za to, zadušiti izjavo svoje narodne pravice branečega ljudstva. Te dogodbe zadevajo ministra zunanjih del samo posredno. Toda pomisliti je, da je želeti, da se doma ne zgode stvari, ki otežujejo vodstvo zunanje politike ali križajo njegova pota in zato menim, da tudi minister zunanjih del tacih dogodeb ne sme prezirati. Navajeni smo sicer, da ločimo strogo zunanjo politiko od notranje politike, ali to se mi ne zdi povsem utemeljeno in je nekaka avstrijska specialiteta. Drugod sedita minister zunanjih del in minister notranjih del pri jedni mizi in more minister notranjih del biti šef ministra zunanjih del. (Ugovor na levici.) Gotovo ! S tega stališča torej stroga ločitev mej notranjo in zunanjo politiko ni povsem utemeljena. Omenjam to samo zategadelj, ker bi se rad z nekaterimi besedami dotaknil razmer v našem Primorju, in da se ne bo reklo, da se ne držim predmeta. Nasprotno. Po moji sodbi je v eminentnem interesu ministrstva zunanjih del, da vidi in ve, kake razmere so se razvile doli ob Adriji in se še razvijajo. Ob Adriji je varovati državni interes, interes celokupne države. Avstrija je mogla opustiti Lombardijo in Venecijo, ne da bi radi tega prenehala biti velesila. Brez Primorja, brez Trsta pa ni več velesila, brez te pokrajine sploh ne more eksistirati. To je vzrok, vsled katerega bi moralo tudi vodstvo zunanjih zadev posvečevati vso pozornost razmeram na Primorskem. Ob Adriji in v sosednih deželah živi tudi isti narod, kateremu tudi jaz pripadam, Slovenci in Hrvatje. Na nas pritiskajo na severu Nemci, na jugu Italijani. Ta pritisk je postal še močnejši po 1. 1866 in po dogodbah leta 1870.. po zjedinjenju Italije, po zmagah Nemčije nad Francijo, in ta pritisk je postal, ' kar bi se skoraj ne verjelo, še močnejši vsled trozveze in pod zaščito trozveze, in to je za nas slaba stran trozveze. „ Nemčija od Belta do Adrije" je izrak, ki se večkrat čuje in čita, in ima velik in usoden pomen za Avstrijo. Okrepčanje slovenskega in hrvatskega naroda in samo okrepčanje tega naroda ob Adriji je v stanu zagotoviti, da se ta izrek nikdar ne uresniči. Okrepčanje bi iz teh dveh narodov napravilo trden branik avstrijske države ob Adriji. Zlasti Italija izteza svoje roke po teh obmorskih provincijah. Posebno v zadnjih desetletjih je v Italiji za to vse na delu; književnost, shodi, društva, odlični možje, duševna aristokracija Italijanskemu narodu se propoveduje, da so avstrijske obmorske provincije italijanske, in da bodo tudi kmalu združene v kraljestvu. (Dalje prih). V IJuhlJuiiL 17 januvarja K položaju. Sestava Kaunieia, *cateiO je šgttejtJ dr. Koerber sedaj tudi oficialno, se je te dni umaknila v ozadje, saj se je zanimalo časopisje najbolj za nenavadni prizor med cesarjem in dr. Stranskim. Nagovor cesarja na dr. Začka je ostrost in grožnjo cesarjevih besed dokaj ublažil, saj je cesar zatrdil, da želi spravo na temelju p o -polne enakopravnosti, in da se pravice češkega naroda doceU respektirajo; dejal je, da ne bo dovolil, da bi se prizadela Čehom kakoršnakoli krivica ter da ne bo dovolil, da bi bila bodoča vlada levičarska, nego mora biti povsem nepristranska in objektivna ter napram vsem enako pravična. — V parlamentarnih krogih se govori sedaj, da postane dr. Začek bo- LISTEK. Heine. (Dalje.) Ko je imel petnajst let, ga je oče poslal v Frankobrod ob M., kjer je vstopil pri nekem bankirju v posel. Natančnih podatkov o njegovi mladosti nimamo, nekaj biografičnih fragmentov, ki jih je sam napisal, nam ne pove mnogo. 0 svojih stariših je dosti pisal, o sebi jako malo. Ali gotovo je, da ni ostal nad dve leti v Frankobrodu, kajti 1. 1817. je bil že v Hamburgu. Tam mu je bogati stric Salomon Heine uredil nekakšen komisijski posel, kar pa je menda mlademu Henriku prav malo ugajalo. Vsaj sposobnosti je imel za trgovino prav malo, morda tudi ni bil ravno srečen. Leta 1819. je tvrdka Harry Heine & Comp. že likvidirala. Njegovi pesniški nagibi pa so se javljali že tedaj, in nekateri verzi iz tistih let so nam ostali ohranjeni. Ko je Heine izpo-znal, da nima nobenega daru za trgovino, je mislil študirati. Toda to je bila težka stvar, kajti Henrik ni imel znanstvene podlage za vseučiliške študije, njegovi stariši pa niso imeli denarja. No, glede financial-nega vprašanja je pomagal stric Salomon, kar se tiče naukov, si je pa fant sam pomagal. Učil se je noč in dan in že jeseni 1819. je bil v Bonnu vpisan na juridični fakulteti. Tudi pravo ga je menda malo mikalo. Učil se ga je, da je mogel narediti izpite, sicer pa je najrajše poslušal Schle-gela, ki je predaval o literaturi. Romantična smer je tedaj cvetela in Schlegel je bil je den njenih najduhovitejših zastopnikov. Heine je bil ves zaljubljen v staronemško in indijsko poezijo in to je sijajen dokument njegove duševne samostalnosti, da ga modri romantike cvet ni mogel tako opojiti, kakor bi bilo soditi po tej Schlegelovi šoli in njegovi navdušenosti za mojstra. Ognje vito je pozneje nastopil proti tej stari struji, ki je zazibavala duhove v sen in jim branila polet k pravim idealom ter kratila pogled v resnično življenje. V zunanji obliki je sicer sam pogostoma pokazoval romar-tične nagibe, ki so včasih segali tudi globlje, a kar se tiče bistva njegove poezije, se je popolnoma osvobodil vpliva iz mladih let. Marsikatera njegova pesem bi lahko premotila človeka, ali če se sodi proizvode nje gove Muze kot celoto, se mora priznati, da je bil pristen, dosleden realist in v tem oziru revolucijonar na polju nemške literature, kakor je bil po svojem duhu revolucijonar v vsem svojem življenju. Dne 30. julija 1825 je Heine promo-viral, a njegov pravniški doktorat mu ni pribavil službe nikjer. Iskal je, a našel ni. Jeseni 1827. je prevzel uredništvo obzornika „Politisch-historische Annalen" v Monako- vem. Takrat je bil njegov pesniški glas že utemeljen. Leto prej je izšla prvič njegova zbirka „Buch derLieder", ki je obudila veliko zanimanje za mladega poeta. A bilo je tudi umljivo. Taka poezija je bila za tiste čase nova, in vendar je bilo nekaj v njej, kar se je zdelo vsakomur nekam znano, domače — bila je poezija po vzoru pristnih narodovih pesmij, zajeta iz bogatih zakladov narodovega čustva in zato lahko pojmimo, zakaj se je toliko pesmij iz te zbirke vrnilo v narod in postalo prava ljudska last. .Ich weiss nicht, \vas soli es bedeuten, Dass ich so traurig bin ..." „Ein Fichtenbaum steht einsam Im Norden auf kahler Huh .. ." in cela vrsta drugih so postale naprosto narodne pesmi, pozna pa jih tudi vsakdo, komur je nemška literatura le količkaj znana. Neuspeh v »karijeri" je imel menda vendar za Heineja svojo dobro stran. Prisilil ga je namreč, da se je popolnoma posvetil literaturi in na srečo niso njegovi spisi samo ugajali, temveč ljudje so jih tudi kupovali. Imel je torej prilike dovolj, sprehajati se po Hamburgu in Nordernevu, potovati po Angliji in Italiji in povsod nabirati snovi za svoje krasne .Reisebilder", v katerih je pokazal svoj sijajni feljtonistiški dar. V teh briljantnih potopisih (1826.—31.) pa nastopa Heine že kot strasten bojevnik. On je sploh dovedel staro trditev „Politisch Lied — ein garstig Lied" ad absurdum, praktično dokazavši, da so tudi takozvane politične snovi prikladne za poezijo, bodisi v vezani ali nevezani obliki, ako se jih poloti pesnik po milosti božji. Britka satira z jedne, a navdušeno veličanje z druge strani napolnjuje ta potovalna pisma, ki vsiljujejo čitatelju vprašanje: Ali je ta mož čutil z glavo, ali je mislil s srcem? Tu najglobo-kejša strast, tam najvišje ideje, a vendar oboje v skladu in oboje pristno, neprisiljeno, izvirajoče iz samega pesnikovega bistva — to je, kar dela Heineja tako velikega, a kar ga je tudi odgnalo v tujino. V Metternichovi dobi splošne evropej-ske reakcije ni mogla biti Heinejeva pisava nemškim zaveznim vladam prijetna. Življenje v barokah se mu je neskončno gabilo, njegove spise so razne vlade preganjale, nekaj prask s cenzorji je že imel in upanja, da pridejo kmalu boljši časi, ni bilo nobenega. Pravilno spletene kite so visele povsod, kamor se je ozrl. V svojih „Priznanjih8 pripoveduje, da je imel razne grde vizije ; pruski orel se mu je kazal liki grd črn jastreb, ki mu je kljuval v jetrah, slišal je, da je v Spandovi jako neprijetno, če se mora nositi pozimi nerazgreto železo in se ne dobi druzega mesa, kakor muhe, ki padajo v juho. Vse to je provzročilo, da je 1. 1831. otresel nemški prah in jo ubral „Im wunderschonen Monat Maiu čez Reno v Pariz, kjer je ostal, z malimi pretržki, do konca svojega življenja. (Dalje prih.) đoči češki minister. Kabinetna kriza se reši baje prihodnji teden, ko se vrne cesar na Dunaj. Parlament se sestane menda šele v februvarju. Konferenca načelnikov levice se sestane 17. t m., to je danes izvršilni odsek desnice pa koncem prihodnjega tedna. Red asumpcionistov pred sodiščem. Pred IX komoro pariškega policijskega sodišča se začne 22. t. m zanimiva obravnava proti 12 redovnikom asumpcio-nistom, obtoženim goljufije, sleparstva in pospeševanja prekucuskih naklepov. Ti redovniki so se delali velike reveže ter so neprestano beračili po deželi, se bavili s krošnjarstvom, s prodajanjem odpustkov in nabiranjem ustanov za maše itd. Imeli so v Parizu (Rue Francois I) celo ulico samih palač ter velikansko, moderno urejeno tiskarno, v kateri so tiskali list „Croix" v stotisoč izvodih. Imeli so cele tvornice, katere so vodile redovnice in v katerih so delala dekleta večinoma brezplačno. Asump-cionisti so premogli torej več milijonov, a niso plačevali skoraj nobenega davka. „Dajte cesarju, kar je cesarjevega, Bogu, kar je Božjega", je velel Kristus, a patri asumpcionisti se za ta ukaz niso brigali. Lagali so, da so le najemniki, ne pa posestniki omenjenih hiš, dasi so njih gospodarji že trideset let. Tiskarno pa so kupili z denarjem neke imenitne priležnice. „Cri de Pariš" poroča: Neka courtisana druzega francoskega cesarstva, ki je bila znana pod imenom „La belle Mvriam" (lepa Mvriam), je kot spokorna Magdalena izstopila iz svoje židovske vere ter se po-katoličanila. Vzela si je patra Picarda za spovednika ter izročila redu polagoma ves svoj imetek, svoj hotel, svojo zbirko umetnin, vozove in konje. Lepa Mvriam je ustanovila tiskarno „Croix", ustanovila z ime nom „čestita mati Franck" red „Soeur tvpotes" (tiskarskih sester), ki so stavile lista „Pelerin" in „Croix". Če je nekdanji priležnici in sedanji čestiti materi načelnici reda zmanjkalo denarja, se je obrnila do nekdanjih svojih bonapartističnih — prijateljev in — vselej je dobila potrebne tisočake. Bržčas jih je odškodila s tem, da so smeli zahajati med tiskarice — čitat omenjena lista ... Ko pa seje začela gonja proti Drevfusu ter so se patri asumpcionisti tudi zaganjali v Drevfusarde ter pisarili v svojih listih strastno proti Drevfusu, tedaj se je vzbudila v „lepi Mvriam" židovska kri in zasmilil se ji je brat Alfred Drevfus. Hotela je torej lista „Pelerin" in „Croix" pridobiti za Drevfusa, toda uspeha ni dosegla. Patri asumpcionisti so imeli že svoje milijone, otresli so se torej stare greš-nice ter jo pognali iz Pariza. Sedaj živi »lepa Mvriam" baje v nekem samostanu v Bordeauxu, kjer delajo melisno vodo, ki dela konkurenco vodi „eau de melisse des Carmes" ter se imenuje melisna voda „Notre Dame du Salut". — »Iščite najprej božjega kraljestva, vse drugo vam bo pridejano", — te Kristove besede pač veljajo tudi za asumpcioniste! Milijone so si pridobili z denarjem, katerega sije „zaslužila" — »lepa Mvriam", in s sleparjenjem! Vojna v Južni Afriki. Po trimesečnem malouspešnem bojevanju je dospela vojna v Južni Afriki do odločilnega trenotka. Četudi operacije, katere je začel general Buller minoli teden, ne bodo prinesle odločitve vsega vojevanja, bodo vendarle prinesle usodo Ladvsmitha in Natala. Buller hoče Ladvsmith na vsak način osvoboditi ter je baje 11. t. m. med Springfieldom in Potgieters - Driftom, zahodno od Kolensa, prekoračil reko Tugelo ter se utrdil na levi, burski strani reke. Hkratu je general \Varren 12. t. m. odkorakal iz Frera, da prekorači Tugelo vzhodno od Kolensa, nekako pri Weenenu. Angleži nameravajo torej zgrabiti Bure na desni in levi, a tudi v fronti. Objednem bo vdrl White iz Ladvsmitha, tako da bodo imeli Buri sovražnike tudi za hrbtom. Od vseh strani primejo Angleži nasprotnika, da ga starejo in zmagajo docela. To je načrt Bul-lerja Ali se posreči, se pokaže v kratkem. Angleži imajo vsega skupaj okoli 30.000 mož in veliko število topov. Buri bodo morali premagati vsaj dve koloni, sicer bodo morali bežati iz Natala ter se umakniti polagoma v utrjeni glavni mesti, v Pretorijo in Johannesburg. Poročila iz Pietermaritz-burga trdijo že sedaj, da so se umaknili Buri iz Kolensa in z gore Groblersklooia, ter da so odpravili na jugu Ladvsmitha svoje topove, kar se razlaga tako, da hočejo Buri obleganje Ladvsmitha opustiti. Seveda te vesti še niso potrjene. — Najnovejša poročila javljajo, da so šli trije oddelki iz kora lorda Methuena ropat v Oranje republiko, ter da so ondi brez potrebe opustošili dvoje velikih farm v Jacobs-dalu. Barbarsko nastopanje Angležev, ki se vedejo v sedanji vojni kot pravi roparji in ničvredna klativiteška sodrga, vzbuja med Buri silno razburjenost Buri so zagrozili, da bodo porušili zlate rudokope v Randu, ako bodo Angleži nadaljevali svoje divjaštvo. — Pred Mafekingom je bila zopet majhna praska, v kateri so bili tepeni Angleži. — Iz Berolina se poroča, da je predsednik belgijske zbornice, Bernaert, ki je bil pri cesarju na obedu, imenom belgijskega kralja in imenom holandske kraljice poskušal pridobiti cesarja Viljema za posredovanje med Buri in Angleži. — Neki višji nemški častnik pa rofi v „Kolnische Zeitung" evropska velevlasti, naj posredujejo med sovražnikoma, kajti bojna nevarnost se dviga na obzorju višje in višje, čim bolj izgublja Anglija svoj ugled na suhem. Bati se je, da poskusi Anglija popraviti svoj fiasko z močnim udarcem na — morju. Ako kdaj, je danes potrebno, da hodita Nemčija in Francija složno, kajti nevarnost, da se vname svetovna vojna, je velika. Dopisi. Iz Novega mesta, 12. januvarja. Pri občnem zboru delniškega društva „1. Narodni dom" 4. t. m. bilo je navzočih 17 delničarjev, ki so zastopali 115 delnic, isti je odobril: a) tekoči račun za leto 1899 v prejemkih 1104 gld. 431/a kr., v izplačilih 1103 gld. 69 kr, v preostanku 74Va kr.; b) bilanco z imetkom 10644 gld. 72 kr. in zavezami 10.186 gld. 53 kr.; c) reservni fond s 1307 gld. 21 kr., ter je sklenil, da se za leto 1898 in 1899 ne izplača nobena dividenda. Nadalje se je sklenilo, da se ugodi prošnji društva „Čitalnica" glede znižanja obrestne mere od 3 °/0 na 1 °/0 za dobo 3 (treh) let, in da se spremene sledeče točke pravil: § 4. Namesto sedanjega teksta naj se glasi: Družba razglaša svoja oznanila s pravno veljavnostjo v „Dolenj-skih Novicah" in jednem slovenskih dnevnikov v Ljubljani. § 14. Za sklepčnost potrebno število navzočih delničarjev se od 10 skrči na 5 (pet). § 24. Po besedah: „ Vendar se mora 10% čistega dohodka za rezervni fond odločiti" — se pristavijo besede : „doklar rezervni fond ne doseže 10 % glavnice. § 25. Iste besede (kakor § 24.) se uvrste med 1. in 2. vrsto. V upravni svet se izvolijo za dobo dveh let gg. dr. Albin Poznik, dr. Jakob Schegula, dr. Edvard Volčič, Simon pl. Sladovič, Ivan Krajec in Adolf Pauser sen. V pregledovalni odsek za leto 1900 pa gg. Alfonz Oblak, Adolf Pauser jun. in Vinko Umek. Zadnja dva tudi za podpisat« Ija zapisnika. Iz Vinice, L januvarja. Mrzla burja brije in sneg mete, da ga je veselje gledati. Trditev pravoslavnih Bojančanov uresničila se je tudi letos: „Nema zime brez vlaškega božiča!" Tudi nam katoliškem Viničakom je prinesel vlaški božič zimo. — Občinske volitve so končane, in zmagal je mežnar Stanko s svojo agitacijo : „Možje, ne volite nobenega gasilca v odbor!" — Kakov duh bode vel tri leta v naši občini, razvidno je iz prve občinske seje. V letošnji proračun postavilo se je med drugim: 300 kron za pota županu in 400 kron organistoma na Vinici in na Preloki. Za streho župne cerkve na Preloki pa se bode prebivalo 27% davčni občini Preloka - Žuniče. Sklenilo pa se je: Nikakove podpore ne plačati oziroma dati požarni brambi na Vinici. Kje je krščanska ljubezen? Občina, oziroma PlavČna občina je ustanovila tukajšnje gasilno društvo v proslavo petdesetletnega vis danja Nj Veličanstva in občina ne plača, oziroma ne da za ta spomenik niti vinarja podpore. Sramota! Gasilci naj žrtvujejo svoj čas in zdravje, ter naj postavijo svoje življenje v nevarnost, povrhu tega pa naj še plačajo orodje in opravo iz svojih žepov. — Kaj ni storilo gasilno društvo zadosti, ko je v prvem letu nabralo in plačalo do 1200 K ? Kaj poreče deželni odbor, smo prav radovedni. Tukajšnja kmetijska podružnica namerava letos postaviti nekoliko strelnih postaj proti toči. V ta namen ji je zago- tovljena svota 390 kron. Nekateri brez-umniki so tudi proti tej napravi rekoč: Čemu ta novotarija — proti Bogu streljati!" — No tudi v ta namen dosihdob ni dala občina niti vinarja. Nasprotno pa verne dušice prav pridno nosijo svoje „groše" za škofove zavode, dobro vedoč, da jih škofovi zavodi ne rešijo ognja, ne ujm, niti ne olajšajo njih siromaštva. Živinoreja, katera je bila začela prav lepo napredovati, pojema, saj nima vsa velika Viniška občina niti jednega licencovanega bika. Nekaj na boljšem smo z vinarstvom. Ljudstvo je spre-vidilo, da ne dela Bog čudežev lenuhom. — Mrzlo je, mrzlo gospod urednik, — zato neham Poročal bodem kaj več, ko se zemlja in z njo tudi znabiti naš odbor otali. Dotlej pa: „Na zdar!" „Zveza slovenskih in istrsko-hrvatskih županov". Na shodu slovenskih in istrsko-hrvatskih županov dne 17. avgusta 1898 bilo je sklenjeno, da se ustanovi „Zveza slovenskih in istrsko-hrvatskih županov". — C. kr. deželno predsedstvo kranjsko je post tot discrimina rerum z odlokom št. 5105/pr. z dne 20. oktobra t. 1. odobrilo pravila za to zvezo. Najvažnejše določbe teh pravil slovejo: § 1. Društva ime in sedež. Društvo „Zveza slovenskih in istrsko-hrvatskih županov" se ustanovlja za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko (Goriško, Trst in Istro). Vodstvo in sedež mu je v Ljubljani. § 2. Namen društva. Društva namen je: poučevati svoje člane o predpisih občinskih zakonov in druzih zaukazov, ki vrejajo občinsko uradovanje, pospeševati kulturne težnje slovenskega in hrvatskega naroda ter potezati se za gmotne koristi njegove. To doseza društvo s tem, da izdaja strokovni list, da izdaja ali pospešuje izdavanje zbirk za občinsko upravo važnih zakonov, da pošilja peticije in resolucije oblastvom in postavodajalnim zborom, da sklicuje redne in izredne društvene shode (občne zbore), na katerih se razpravljajo z občinsko upravo v zvezi stoječa vprašanja ter kulturne in gospodarstvene zadeve slovenskega naroda. § 3 Člani društva. Člani so častni, pravi in podporni. Le avstrijski župan more biti član društva, a) Častni člani morejo biti oni samopravni avstrijski državljani, ki so si pridobili posebnih zaslug za društvene namene, b) Redni člani zamorejo biti le župani ali podžupani slovenske ali hrvatske narodnosti, c) Podporni člani morejo biti občinski svetovalci in občinski odborniki slovenske ali hrvatske narodnosti. Redni ali podporni član postane dotična oseba, ko prijavi društvenemu odboru, da hoče biti član društva in izpol-novati društvene dolžnosti. Redni Člani plačujejo udnino po 5 gld., podporni pa po 2 gld. Društveni odbor ima pa pravico ubožnim županom ali podžupanom udn»no znižati ali celo spregledati. § 4. Dobava denarnih sredstev: Dru štvena denarna sredstva so: a) udnina rednih in podpornih članov; b) darila in volila; c) naročnina za društveno glasilo in skupilo za spise, katero društvo izda. § 5. Dolžnosti in pravice društvenikov. Vsak društvenik je dolžan društvene namene po svoji moči pospeševati in udnino v prvem četrtletji vsacega leta plačati. Vsak društvenik ima pravico udeleževati se društvenih shodov ter tu govoriti in nasvete staviti. Redni člani imajo poleg tega pravico glasovati, voliti in voljeni biti. Redni člani prejemajo društveno glasilo brezplačno, podporni člani za znižano naročnino 1 gld. Ostale določbe se nanašajo na izstop iz društva, na opraviteljstvo, na občni zbor in njega opravila itd. Dnevne vesti. V Ljubljani. 17. januvarja. — Volitev v civilno komisijo za osebno dohodarino v Ljubljani je že razpisana, tudi glasovnice se že dostavljajo voHlcem, samo o kandidatih se nič ne čuje. Volitev je velike važnosti in sodimo, da bi se ne smela v nemar puščati. Ker se ne najde vsako leto mož, ki bi hotel na svojo roko iskati kandidatov za te nehvaležne mandate bi bilo morda umestno, ako bi izvr-ševalni odbor narodne stranke posredoval in dogovorno z volilci določil kandidate. — Zveza slovenskih in istrsko-hrvatskih županov. Na drugem mestu pri-občujemo izvleček iz pravil te zveze. Da bode novo društvo, čegar ustanovitev se je na shodu županov tako navdušeno pozdravila, zamoglo začeti svojo poslovanje, treba je, da mu pristopijo člani. Kakor je iz pravil vidno, morejo biti člani župani, podžupani in občinsKi svetniki slovenske in hrvatske narodnosti. Kdor torej le — teh pristopi društvu — in vsaj od slovenskih in hrvatskih županov pričakujemo, da store" to vsi — oglasi naj se pri ljubljanskem županu gospodu Ivanu Hribarju, kateremu naj ob jednem naznani, kdaj bi po njegovem mnenji najbolje kazalo sklicati ustanovni občni zbor. — Zdaj umejemo. Okrajnim sodnikom v Ptuju je imenovan, kakor smo že poročali, pristav dr. Glas, dasi je bilo za to mesto mnogo starejših in za to mesto jezikovno usposobljenih prosilcev. Zdaj se poroča, da je ta dr. Glas kot avskultant v Celju slovenske kmete pozdravljal z „win-discher Hund". Bržčas je vsled tega druge prosilce preskoči!. Wurmser, Rothschedl, Glas — o, kolika sreča, da smo avstrijski državljani! — Darovi banke ..Slavije". Tukajšnji generalni zastop banke „ Sla vije" doposlal je danes: „Radogoju" 200 K, društvu za zgradbo učiteljskega konviktu v Ljubljani 100 K in dijaškemu podpornemu društvu v Pazinu ICO K. — Za današnji koncert ..Glasbene Matice" kaže se v vseh krogih veliko zanimanje, saj pa tudi nudi koncert toliko čisto-lepega užitka, da smemo biti ponosni na take prireditve „Glasbene Matice". Svetovno priznani, slavni umetnik Ondhček izjavil je, da ga zelo veseli, da po večletnem prestanku zopet koncertuje v Ljubljani. Mi mu pa moramo biti hvaležni, da nas obišče, in ne smemo pozabiti, da je on, slavni umetnik, pred več leti, ko „Narodni dom" v Ljubljani še ni stal, iz lastnega nagiba na korist hiši, v kateri danes koncertuje, samostojen koncert priredil! Čisti dohodek današnjega koncerta namenjen je za nabavo društvu prepotrebnega koncertnega klavirja. Vstopnice se dobivajo pri gosp. J. Lozarju in zvečer pri blagajnici. — Slovensko gledališče. Parraovo „Ksenijo" so peli sinoči drugikrat v letošnji sezoni. A peli so jo mnogokrat boljše nego včeraj. Zdeli so se nam solisti in zbor nekako reservirani, kakor da bi hranili moč glasu in čut srca za „Cavalle-rio rusticano", ki so jo peli po „Kseniji". Zatorej je pa zadnja bolj uspela nego prva. Vendar nam je pohvaliti g. Desarija, ki je pel Aleksija s krepkejšim in čistejšim glasom nego prvikrat. Posebno lepo mu je uspela vstopna pesem in duet s Ksenijo. A njegova obutev ni bila samostanska. Prav lepo je pela gdč. Carneri pesem Kseni-jino in duet z Aleksijem. Takisto nam je ugajala tudi gospa P olako v a posebno s pesmijo o gozdni ptičici. Gospod Nolli je bil vitez, a ne tako dober kot včasih. Tudi v orkestru smo čuli par rezkih glasov. — „Cavalleria rusticana" pa, kakor rečeno, je izvrstno uspela. Gdčna. Carneri je pela Santuzzo z mogočnim glasom, v katerem je govorila nesrečna ljubezen. Turidu, kakršen še ni bil, je bil sinoči g. De sari. Glas mu je bil poln krepke, sveže moči. V njem in v igri je bilo spoznati odsev italijanske strasti. Lolo je pela gospa P o 1 a k o v a, pri kateri nam je pohvaliti simpatični, topli glas in prijetno zunanjščino. Izborno je pel Alfija g. Nolli. Posebno mu je uspel duet z gdč. Carneri. Ugajala nam je tudi gdč. Bi ten-čeva, a kazila jo je nesrečna maska. Za Turidovo mater je bila pač dvakrat premlada. Zbor je posebno krepko pel veličastno himno pred cerkvijo. Kar se tiče zunanje oprave, moramo zahtevati, da se nadomeste umazani oblaki z novimi, ki pa ne smejo viseti tako nizko nad strehami. Zdelo se nam je, kakor da se hoče vsesti nebo na zemljo. Gledališče je bilo polno. —a— — Benefica režiserja Rud. Inemanna. V nedeljo, 21. t. m. bode imel velezaslužni režiser slovenske drame, gosp. R. Inemann svojo beneflco, na katero opozarjamo že danes slovensko občinstvo ter narodna društva v Ljubljani in po deželi. Odveč bi bilo govoriti o velikih uspehih, katere si je pridobil g. Inemann tekom svojega delovanja pri slovenskem gledališču. Znano je, da vodi g Inemann spretno sam vse dramske predstave, da igra izvrstno do malega vse večje uloge, da sodeluje rad in z največjo ljubeznivostjo pri različnih narodnih veselicah in slavnostih ter je sploh družabno velesim-patičen in vslužen mož, ki ima za razvoj zabav največje zasluge v Ljubljani. Gospod režiser Inemann zasluži torej, da se mu zahvali narodno občinstvo z najmnogobroj nejšim posetom njegove benefične predstave. Igrala se bo zabavna narodna igra s petjem „0d stopnje do stopnje". — Jury za Prešernov spomenik. Na povabilo g. župana Iv. Hribarja, pred sednika odbora za nabiranje prispevkov na korist Prešernovega spomenika, se je sestala sinoči v mali mestni posvetovalnici prvikrat razsojevalna komisija, ki se je konstituirala. Predsednikom je bil izvoljen g. ces. svetnik prof. Iv. Franke, tajnikom pa literat g. Fr. Govekar. Na to se je vršila prva seja, katere sklepi so seveda tajni. — Členi slov. umetniškega društva imajo jutri, v četrtek, ob 9. zvečer v zadnji sobi restavracije v „Narodnem domu" (na desni) sestanek Želeti je. da se ga udeleže v čim največjem številu! — Odbor kluba slovenskih bicikli-stov „Ljubljana", prosi še tem potom vse klubove odbornike ter č. g. člene pomožnega odbora, da se blagovole za gotovo vde ležiti jutrišnje, kot zadnje seje pred plesom Vkreniti in določiti se mora še nekaj prav važnega, da se bo ples izvršil v občo zadovoljnost. Pripomnimo še jedenkrat, da je zanimanje za ta ples prav veliko; to priča tudi obilno nakupovanje vstopnic in apel po listih na člene raznih klubov in društev. Računati moramo toraj, da bo ob določeni uri pravcati naval. — Občni zbor slov. del. pevskega društva „Slavec" vršil se je ob dokaj dobri udeležbi v nedeljo, dne 14. t. m, v gostilniških prostorih „Narodnega doma". — Predsednik Dražil pozdravi navzoče, se ozira na napredek društva v pretečenem letu, spominja pa se tudi lani umrlih členov. K zadnjemu počitku spremilo je društvo svojega dragega prijatelja, komaj 20 let starega Ivana Potočnika, ki je društvu zapustil 200 kron, nadalje g. Josipa Stre-harja in ustanovnika g. Ivana Perdana. V znak sožalja dvignejo se navzoči raz sedeže. — Tajnik poroča, da je imelo društvo raz-ven več manjših čez 20 večjih nastopov; priredilo je sijajno maškarado, kakor tudi veliko ljudsko slavnost povodom svoje 151et-nice. Obe sta se vsestranski izborno obnesli. 0 binkoštnih praznikih poletelo je društvo korporativno z zastavo v Zagreb ter se tam udeležilo slavnosti blagoslov-ljenja zastave bratskega društva „Slobode". Društvo bilo je od bratov Hrvatov prisrčno pozdravljeno in težkih src vrnili so se „Slavci" v domovino. Pa tudi v domače kraje prirejalo je društvo izlete ter tako nudilo svojim členom obilo zabave. — Členov imelo je društvo 9 častnih, 20 ustanovnih, 253 podpornih in 53 izvršujočih, skupaj 335. — Iz blagajnikovega poročila posnamemo, da je imelo društvo dohodkov 2078 gld. 74 kr., troškov pa 1597 gld. 6 kr., torej prebitka 481 gld. 68 kr. Vrednost in-ventarja pa znaša 2705 gld. 47 kr. Izid volitve naznanili smo že včeraj. Odbor voljen je bil večinoma enoglasno, sicer pa z veliko večino glasov. — Izmed raznih predlogov bil je najvažnejši ta, da bi naj „Slavec" ustanovil podporni sklad, iz kojega bi dobivali bolni in brezposelni členi podpore. Predlog bil je z odobravanjem sprejet ter odkazan odboru, da ga pretre-suje ter potem poroča o njega izvedljivosti. — Izrekla se je tudi zahvala ljubljanskim časnikom, ker so društvo rade volje podpirali, ter staremu odboru, ki je društvo tako spretno in požrtvovalno vodil. — S pozivom, da bi se naj členi tudi bodoče leto tako tesno oklepali društva, zaključil je predsednik občni zbor. Pred razidom zapel je pevski zbor „Slavčevo" himno. — Splošno delavsko napredno-iz-obraževalno, pravovarstveno in podporno društvo v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 21. januvarja t. 1., v Koslerjevi zimski pi-varni delavski plesni venček Začetek ob 8. i zvečer. Vstopnina 20. kr. za osebo. — Citati dobiček je namenjen izobraževalnemu skladu. — Nov „konsum". V Št. Vidu pri Zatičini so ustanovili konsumno društvo. Imenovalo se bode sicer „ Kmetijsko dru- štvo", a s tisto pravico, kakor vsa druga taka društva, ki se vsa bavijo samo s prodajo špecerijskega in manifakturnega blaga za kmetijstvo pa se čisto nič ne menijo. — Vodovod v Postojini. V včerajšnji seji avstrijske dejegacije je posl. dr Fer-jančič, opozarjajoč na vsakoletne vojaške vaje v Postojini, interpeliral vojnega ministra, če hoče podpirati prizadevanja postoj inske občine za pridobitev državne podpore v svfho naprave vodovoda. — Narodna čitalnica v Starem trgu pri Ložu priredi dne 20. prosinca koncert in ples, pri katerem bode sodeloval čital-niški tamburaški zbor. Začetek koncertu ob 7. uri, plesu ob 10. uri zvečer v društ venih prostorih. Ustopnina za osebo 1 K, za obitelj 2 kroni. — Iz Krškega se nam piše: O vo-litvi udov cenilne komisije za personalni davek krškega okraja prinesel je Vaš list v št. 11. notico, v kateri priporoča v III. volilnem razredu (vsaj tako je misliti) kot uda g J. Koppa in kot namestnika g. A. Drmelja. V tem oziru vršil se je že razgovor dne 10. t. m. v Kostanjevici in se je nasvetovalo, da naj se volijo dosedanji členi in namestniki. V III. oddelku je bil dosedaj člen g. J. \Vutscher iz Brezovice, g. dr. Namorš pa namestnik, katera dobro poznata razmere deloma osobno, deloma iz dosedanjih razprav pri cenilni komisiji. Da bi se ne cepili glasovi, bilo bi najbolje, da ostaneta še ta i naprej v III. skupini. — Iz Mokronoga se nam piše: Pri občnem zboru bralnega društva, ki se je vršil v nedeljo, dne 14. t m. v društvenih prostorih, so bili izvoljeni: Predsednikom g Ig Mohorčič ml., podpredsednikom g. Ed. Bohinc, blagajnikom g. Vikt. Češnik, za odbornike gg. Ig. Mohorčič st., Ivan Ulepič, Fran Penca, Peter Strel, za namestnika gg.. Jernej Sbil in Karol Sašelj ml. — Slovenski groš le diši Tisti celjski razgrajač Polanetz, ki je sodeloval pri napadu na g. Gostinčarja in bil nekoliko ranjen, je s podporo Sudmarke kupil veliko trgovino v Celju.] Vzlic temu pa, da je gmotno dobro podprt, ni plačal troškov za svoje zdravljenje v bolnici. Račun so poslali njegovi domovinski občini, slovenskemu Središču, ki pa je plačilo uljudno odklonila, češ, da plačuje pač za občinske reveže, ne pa za lastnike velikih trgovin. Da tega Poljanca le sram ni! — Slovenske dramatične predstave v Celju. Prihodnjo nedeljo, dne 21. t. m. vprizore celjski diletantje v »Narodnem domu" drugič „Revčka Andrejčka". V februvarju se bo predstavljala „Snegul-čica", v kateri bo gostovala gospica Slav-čeva iz Ljubljane, in „Črevljar baron". Začetkom marca pa se vprizori „Biserni ca" in pozneje „Doktor Blažič". — „Celjsko pevsko društvo" je izvolilo na občnem zboru dne 5. t. m. tale odbor: Predsednik: lo 4000 mcž. London 17. januvarja. Iz rajnih krajev v Natalu se poroča, da se čuje streljanje topov, toda poročil, kje .o vrše bitke, še oi. London 17. januvarja. V Johan-nesburgu se nič ne prikriva, da so Buri iz Delagoa-zaliva utihotapili mnogo topov v Transvaal. go Malaga vino. (Želodec krepčujoče^vino.) Nunja, 23. septembra 1898. Blag. gos. H. Leiinteli, lekarnar v Ljubljani. Rad priznavam, daje Vaše Con d ur« »aro !Vliil>«i£i« vino pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni boii, krepi telo, lajša in vzbuja slast do jedij. (9—3) Ur. J. lolin'ko* i«*. obč zdravnik. ' Pozor! Tale prostorček je prihranjen za l>«iiiu Kurd? eha, lekarja v Kkoljl loki. Zs&kaf V (136—1) Zahvala. Štejem si v prijetno dolžnost, izrekati v imenu šolske mladine najtoplejšo zahvalo vrlemu tamburaškemu zboru cerkniškemu, kateri je revnim učencem cerkniške šole, velikodušno daroval znatno svoto 3 0 K. Vodstvo Ijnil-U«' iole v C'erk.iii<*i dne 12. juanuarja 190C. Karol Dermelj šolski vodja. Umrli so v Ljubljani: Dne 13. januvarja: Julij Pipa, poštnega slnge sin, 5 dni, Rožne ulice št. 8, božjast vsled krvavenja možgan. — Roza Potokar, služkinja, 25 let, sv. Petra cesta št. 70, jetika. — Matija Knaus, zasebnik, 89 let, Stari trg št. 21, kap na možganih. Dne 14. januvarja: Jožef Stale, delavec, 45 let, Streliške ulice št. 2, pljučni edem. V deželni bolnici: Dne 12. januvarja : Marija Dolšak. delavčeva žena, 42 let, notranje 'krvavljenje. — Ivan Grebene, učitelj, 50 let, legar. Dne 12. januvarja: Elizabeta Keržič, po-strežnica, 67 let, pljučni emfizem. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306°2m. Srednji zračni tlak "36'0 mm. Zahvala. Povodom izgube našega ljubega očeta, oziroma deda in pradeda, gospoda Matije Knavsa zahvaljujemo se tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za spremstvo dražega ranjcega k večnemu počitku. Osobito in posebej pa izrekamo vrlemu pevskemu društvu „Slavec" za tolažilno, v srce segajoče petje našo naj-iskrenejšo zahvalo. (i49, Žalujoči ostali. Špecerijska trgovina v mestu z 2000 prebivalci ter lepim prometom, se radi družinskih razmer odda. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda". (145—1) TTrađ.n.0 ćlo-voljena, posredovalnica stanovanj in Stanje cj o Čas opa- baro- > zovanja metra g oj v mm. £J b Vetrovi Ntbo 16. 17 sneg S 9. zvečer ! 7321 — 04 si. jzahod 7. zjutraj 7312 + 23 si. szahod! oblačno 2. popol. 7317 -f 48 sr.szahod; oblačno L, Srednja včerajšnja temperatura - 2-8°, nor-male: —25°. ZDuLm-Sijsl^a, "borza, dne 17. januarija 1900. Suupni državni dolg v notah . . Skkpni državni dolg v srebru . . Avstrijska zlata renta..... Avstrijska kronska renta 4°/0 • • Ogrska zlata renta 4°/0..... Ogrska kronska renta 4°/„ . . . Avstro-ogrske bančne delnice . . Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 frankov Italijanski ba C. kr. cekini 99 K 45 99 n 30 98 80 98 85 98 45 94 B 85 131 B 20 234 B 15 242 30 118 10 23 62 19 20 89 70 11 a 42 Gospodske ulice št. 6 liče nujno z pno IiImIiio za Reko, 10 gld. plače, napojnine, denar za vožnjo tu; hi-mIiio #.a otroke (1 in 41etno dete) za Opatijo, jako fina hiša, 12 —14 gld. plače ^ navadno bono za zunaj: jrrajpkegra Nluzabnika in kuharlro za Gorico; kuharico k trem osebam in hiaino za Ljubljano. Pfipofoea: Čvrsto, simpatično feto-bnrien w.» liotel z izvrstnimi večletnimi spričevali ter z znanjem jezikov; nekaj natakaric, urnih v delu, gotovih v računanju, priletnih in mladih ter kavcije zmožnih, za tu in drugod, ter ve* deklet za VMako delo. Ntrogo reelna. MOlidna ter % Htroki letira poMtrežba. (147) Lepe telo apno sveže žgano, se dobiva po celih vagonih in v manjših porcijah pri Tm* Mašek & Go. žgalnica apna in premogokop Zabukovce (Buchberg), pošta Pletrovče (Pletroviisch) pri Celju. (143-1) G-ctov uspeli imajo splošno priznane Kaiser-jeve karamele iz poprove mete proti n e cl o m t u j a n J ii apetita,, želodčnemu bolu, slabemu in pokvarjenemu želodcu. Pristne v zavojih po vin. pri Mr. Ph. Mardetschlaeger-ju v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mostu, in pri Ubaldu pl. Trnk6czy-ju v Ljubljani. b (1919-6) žran tfumar sprevodnik c. kr. drj. jfe/ejn/ce j?e3i Jfumar rojena šivilja Hošir Ljubljana -^Jg" poročena. ••3c?- dne 17. januvarja 1900. (150) Vrhnika V konkurzno maso Franjo Hribarja, usnjarja v LJubljani in v I^o^atcu. spadajoče, na Brodu pri Logatcu nahajajoče se premičnine obstoječe iz različnega usnjarskega blaga o priliki inventure cenjene na 3193 gld* SO kr.. oziroma po odbitku izločenih premičnin v vrednosti 3949 tO Kr., prodajo se vsled sklepa upniškega od bora potom povpreka, in to pod sledečimi pogoji : Konkurzna masa ne jamči niti za kakovost, niti za množico v prodajo ponujenih premičnin, niti za mogoče v inventurnem zapisniku nahajajoče se nedostatke. Zapisnik inventure je pri oskrbniku mase na prosti ogled. Upniški odbor si pridržuje pravico, da ponudbe presodi, jih sprejme ali odkloni. Tisti ponudnik, čegar ponudba bo sprejeta, je zavezan plačati kupnino tekom treh dni, od dneva začenši, ko mu je bilo naznanjeno, da je sprejel upniški odbor njegovo ponudbo, v roke podpisanega oskrbnika mase in prevzeti ukupljene reči po plačilu kupnine v osmih dneh. Sleherni ponudnik mora priložiti svoji ponudbi 10% cenilne vrednosti kot varščino. Dotične ponudbe je podati najpozneje do vštetega *• februvarja f 900 podpisanemu oskrbniku mase. Natančna pojasnila daje podpisani. V Ljubljani, dne 23. decembra 1899. I>r. X^r. Stor, (131—2) kot oskrbnik konkurzne mase Franjo Hribarja. Suknena in manufakturna trgovina Mlklauc w Ii|ubl|anl sprejme učenca z dobrim spričevalom srednjih šol. (148) Petra Jfojlcrja zemljevid slov. debela in pokrajin kupi (126—3) L. Scnwentner, knjigotrjec. Koncipijenta tudi mlajšega, sprejmem takoj pod ugodnimi pogoji. Dr. Valentin Krisper (146—1) odvetnik v Ljubljani. Ostanki vseh vrst manufakturnega blaga oddajajo se čudovito ceno samo <58_3) TLjnbUanl. Sv. Petra nasip 2 Konrad Schumi & Comp. „Pri novi tovarni". Močan, dobro ohranjen se proda za 190 gld. (nov 500 gld.). Jako primeren za gostilne in večje lokale. Natančneje pove Z. Rauber, Vegove ulice št. 2. (141—2) Mesto pisarja išče stražmojster v pokoju, vešč slovenščine in nemščine v besedi in pisavi. Kdo? pove upravništvo „Slovenskega Naroda". (134—2) Dve prodajalnici pripravni za vsako tigovino, 133-2 se takoj cddasta na Tržaški cesti 21 v novozgrajeni enonadstropni hiši. jgga gg •*»■'**> .jt»«*_=aS\7» S 2enil bi je mlad uradnik S imetkom ter 5 letno plačo 2400 Jfs pravico do pokojnine, ugodne $unaj-nosti v hrvatskem kopališču bifeu stolnega mesta 2a -greba s dekletom, tp, ima primeren imetek, in sicer takoj. Več se bve pri uprav-ništvu tega lista pod naslovom „DtOGSjVSS". (111.2) «9C B C lil tukaj se pod ugodnimi pogoji takoj odda. Resne ponudbe se prosi: Poste re-stante Ljubljana Z. A. (135—2) IMajno vejše blago za plesove svile Lvonnais, volne in batista od 25 kr. naprej je ravnokar došlo pri (106—2) LOrohttnLiiii. Zaostali ostanki se oddajajo za polovično ceno. Vzorci se pošiljajo na deželo poštnine prosto. Kašelj in hripavost odstranijo najhitreje lekaraaija Plccoli-Ja salmiakove pastile. Te so najboljše preprečilno sredstvo proti enakim slabostim v mrzli letni dobi. = 1 zavitek 14» Ur. = Vnanjim naročnikom se pošilja 5 zavitkov za 50 kr. poštnine prosto, ako se znesek r.-aprej vpošlje v znamkah ali s poStno nakaznico. (2J83—5) Kranjsko društvo za varstvo lova Društveni člani, ki žele po društvu dobiti v mesecu marcu t. 1. udvojene jerebice se prosijo, da se oglase v tej zadevi pismeno do dne 31. Januvarja t. 1. pri odboru lovsko-varstvenega društva v Ljubljani, ker bi se pozneje dohajajočim naročilom ne moglo več ustreči. (125—2) Odbor kranjskega društva za varstvo lova. Št. 259. (139-2) Podpisani magistrat mladeničem rojenim leta 1877, 1878, 1879 in 1881, kateri stopijo letos v vojaško odnosno črnovojniško dobo naznaja: 1. da se bo dne 20. t. m. ob 9. uri dopoldne vršilo žrebanje v smislu g 32 vojnega zakonika 1. del pri tukajšnjem uradu v konferenčni sobi. To žrebanje, h kateremu ima vsakdo pristop, velja za one mladeniče, ki izpolnijo letos 21. leto (rojstveno leto 1879) in torej letos pridejo prvič k naboru; 2. da so od 13. do 19. t. m. v uradnih urah imeniki onih mladeničev, kateri pridejo letos k naboru, pri tukajšnjem uradu v pisarni vojaškega referenta vsakteremu na ogled. Kdor opazi kak pogrešek, napačni vpis ali ima pomislek proti zaprošenim ugodnostim ali proti prošnjam za nabor v kraju, kjer prosilec biva, naj le to pismeno ali ustmeno naznani tukajšnjemu uradu ; 3. da so od 13. do 19. t. m. v navadnih uradnih urah pri tukajšnjem uradu v pisarni vojaškega referenta imeniki domačih in ptujih leta 1881 rojenih z letošnjiim letom v črno vojno stopivših mladeničev na ogled. Pogreški in nedostatki, naj se pis meno ali ustmeno naznanijo tukajšnjemu uradu. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane dne 3. januvarja 1900. Naznanilo. Podpisani nsojam si slavnemu občinstvu naznanjati, da sem z dnem IS. t. prevzel od gosp. Ivana Pua v Kolodvorskih ulicah Ker bodem skrbel vedno le za dobro in svežo pijačo, točno postrežbo, zmerne cene in ker bodo p. n. gostom vedno na razpolago razni časniki, prosim, da tudi meni izkažejo ono Vtl zaupanje kakor mojemu predniku. rIy Priporočujoč se za mnogobrojen obisk z odličnim spoštovanjem udaru (122—2) V#j Ljubljana, 13. januarja 1900. AlltOll -A.lt>01?tfl Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. LMtninm in tisk .Narodne Tiskarne*