Kratko in lahkoumevno pojasnilo nove vojne postave. osv&s® - V Ljubljani 1800 . Natisnila in založila Ign. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg. 1« 14 it j je vojna postava? Ysaka država ima dolžnost skrbeti, da se ohrani. Ona mora imeti taka sredstva, da more v okom priti vsem sovražnim napadom. Ona mora imeti moč, s ktero se lehko ubrani vsa¬ kemu, ki jo hoče razrušiti. Če posameznega državljana kdo napade, razžali, okrade, oropa, poškoduje, on ima sodnije in razne gosposke, do kterih se more obrniti, da mu branijo čast, premoženje, zdravje, in te so dolžne braniti ga in skrbeti, da se mu, kolikor je moč, povrne storjena škoda. Prav v ta, namen so te gosposke postavljene. Drugače je to ozir države. Ona ne more na pomoč poklicati nobenega sodnika, mora si poma¬ gati sama. Ona mora sama braniti se, sicer jo, če le more, razdene on, ki se ne boji krivice. Sili se mora sila nasproti postaviti. Zato so bile vse države na svetu od nekdaj tako vravnane, da se jim je bilo moč vsak trenutek braniti v nevar¬ nosti. In prav te vravnave določuje vojna postava. *. Ali Avstrija tlosle ni imela take vojne postave? čemu potrelmje nove? Avstrija je tudi doslč imela vojno postavo, po kteri so se nabirali vojaki. Toda žalostne skušnje v nesrečni vojski 18GG. leta so dokazale, da se država po tej postavi več ne more braniti. Lastna škoda nas je zmodrila, in prelita kri po¬ silila skrbeti za novo postavo, da se od države odvrnejo nevar¬ nosti, ktere jej v prihodnje prote. i' 3. Zakaj se je pa s (o postavo od 1§06. leta odlašalo do 1868. leta? i Že meseca decembra 1806. leta skušala se je nova vojna postava vpeljati po zgledu pruske postave. Toda državni zbor, ki se je bil sešel v začetku 1867. leta, povzdignil je svoj glas zoper to, da se tako važna postava da brez posvetovanja in sklepa njegovega. Cesar v svoji ljubezni do pravice je preklical postavo, ki je bila dana brez državnih poslancev. Sedanja nova postava je dana po ustavnem potu, kajti pritrdila sta jej avstrijski in ogerski državni zbor. 4. V čem se nova vojna postava loti od stare? Razloček med staro in novo postavo je velik in v mnogih reččh. Poglavitne stvari so pa te-le: 1. Nova postava je pravičnejša in je v soglasju s pre- naredbo naše države. 2. Nova postava je primernejša namenu brambe naše države. 3. Nova postava je cenejša, njeno izvrševanje ne bode stalo toliko denarnih stroškov, in državljanom ne bode jemalo toliko časa in moči, potrebnih za gospodarska in obrtnijska opravila. 5. 8 čem se doseže ta korist? Ta dobiček se doseže po načelih , na ktorih jo osnovana nova postava; zlasti pa s tem: 1. Da se je vpeljala splošnja vojna dolžnost; 2. da se je ustanovila tako imenovana nadomestna reserva in deželna bramba; 3. da ne bode treba toliko časa biti v vojni službi. 6. Kaj pa je ^splosnja vojna dolžnost? 44 Splošnja vojna dolžnost je dolžnost, vsled ktere je vsak državljan brez razločka stanu vezan braniti državo. Če mora država m ene braniti, t. j. moje življenje, mojo čast, moje — 5 — premoženje, moram tudi jaz pripravljen biti braniti državo, sicer je država za-me le molzna krava, ktero mi lehko vzame vsak, ki je močnejši od meno. Tu zlasti velja izrek: „Ysi za enega, pa tudi eden za vse.“ J. Ali rtosle nismo imeli splošnje vojne dolž¬ nosti ? Splošnja vojna dolžnost nikakor ni iznajdba najnovejših časov. Že v starodavnih časih bila je vsakemu prostemu možu dolžnost za orožje prijeti, kedar je država bila v nevarnosti. O tacili prilikah razglasil sc je oklic vsem, ki so mogli orožje nositi. In vsi, možje in mladenči, so se zbrali ter so šli po¬ ginimo branit svoje države; ko so zmagali sovražnika, vrnili so se na dom k svojim ženam in otrokom, šli so zopet na delo — služit si vsakdanjega kruha. S. Ali bode to zopet tako? Tako več ne more biti. Kar je znajden strelni prah (smodnik, pulfer), in celč v naših dneh, ko se kosajo, kdo znajde najboljše orožje, to je tako, s kterim je moč, najbolj od daleč in v najkrajšem času največ ljudi končati, več ne zado¬ stuje, da vojak zna le meč sukati ali s sablo mahati po sovraž¬ niku. Sedaj je treba vedeti mnogo umetnosti in zvijač, kterih se mora vojak naučiti in privaditi. V prejšnjih časih je zmago odločil pogum, srčnost in moč posameznih vojakov, sedaj pa, ko vsaka krogla lehko zadene in na tla podere najurnejšega kakor najneukretnejšega vojaka, treba je velike trume vojakov, ki se zna urno in ukretno gibati. V tem oziru smo v Avstriji v zadnjih letih doživeli žalostnih dokazov, Prijatelji in nepri- jatelji naši pričajo, da so se naši vrli vojaki z veliko serč- nostjo bojevali pri Solferini, Magenti, Nahodu, Jičinu, Trautenavu in Kraljevem gradcu ali Sadovi; toda stali so proti sovražniku, ki ni bil jači od njih, ampak umetnejši in urnejši. Vojaške umetnosti se je pa treba naučiti v mirnih dneh, kajti ko je nevarnost pred durmi ali kedar že krogla žvižga, tedaj je prepozno, učiti se jč. O. V cem pa obstoji prav za prav splošnja vojna dolžnost nase nove vojne postave? Splošnja vojna dolžnost, ki je podlaga novi postavi, je v tem, da je vsak državljan, ki je zmožen orožje nositi, dolžan — 6 osebno braniti državo in da se mu, če le moč, v mirnem času dš prilika, da se kolikor je treba izuri v vojni službi. IO. Ali dosle niso bili vsi državljani dolžni braniti državo? Doslč je bil le en del državljanov poklican na vojsko. Kdor je imel denar, ta se je smel odkupiti ali svojega na¬ mestnika postaviti v vojsko; uradniki, učenci vseučilišč, pleme- nitaži itd., ti so bili oproščeni; revež pa je moral med vojake in med njimi ostati mnogo let. 11. Odšle mora toraj vsak biti vojak? V sili se ve da; ali ko bi to moralo biti tudi v mirnih časih, kdo bi obdeloval polje, družino redil in oblačil, in druge opravke oskrboval? Ko bi vse moralo na vojsko, kmalu bi vse obožalo in lakote pomrlo. Zato nova postava skrbi za to, da se med vojake pokliče le določeno število državljanov. Da se pa nikomur ne zgodi krivica, zato se je vpeljalo žrebanje (lozanje, vadljanje). Kogar zadene žreb (vadija), ta mora biti vojak — in to brez razločka. 1*. Ali je to tudi pravičnejše, kakor je bilo dosle ? Gotovo. Pravica ne pozna nobenega razločka med revežem in bogatinom, med nizkim in visokim stanom. Krivica bi pa bila, ako bi on, ki je premožen, smel doniš, ostati med tem, ko bi moral njegov bližnji samo zato, ker je revež, v nevarnost staviti svoje življenje. 13. kako se pa ta ,,sila ;4 splošnje vojne dolž¬ nosti vjcma s svobodo ustavne države? Prav lepo in ne le vjema se z ustavo, temveč ustava še to zahteva. „Pred postavo so si enaki vsi držav¬ ljani," tako pravijo osnovne pravice vseh ustavnih držav. In iz te pravice izhajajo vse druge svobode. Vsak državljan ima — 7 enake pravice, a tudi enake dolžnosti. Med prvimi in najpogla¬ vitnejšimi dolžnostimi vsakega državljana je pa dolžnost bra¬ niti državo. To dolžnost pa morajo spolnovati vsi. Kjer je enaka pravica za vse, tam nima nikdor nobene predpravice. Splošnja vojna dolžnost ni pa nič drugega, kakor enakopravnost ozir državine brambe; ona je preklicala oproščenje od krvavega davka, kterega so dosle dajali le nekteri stanovi. • 4. Ali mora sedaj vsak iti na vojno stavo? Vsak brez razločka, če je le v vrsti, ki se kliče na stavo. Nova postava ne pozna nobenega odkupa, nobenega nado- mestovanja. Vojna dolžnost je častna dolžnost. Zato ni nobe¬ nemu tujcu pripuščeno stopiti v našo armado, razun posebnega cesarjevega privoljenja. Ker je pa vojna dolžnost splošnja častna dolžnost, zato bi bila krivica in sramota, ako bi se smel kdo odkupiti, ali ako bi kdo smel plačati komu, da se namesto njega da ustreliti. Država mora vsem biti enako ljuba in draga, toraj so vsi enako dolžni braniti jo. Da so pa državljani, ki nimajo niti duševne niti telesne sposobnosti, državljani, ki ne merijo najmanj 59 palcev, opro¬ ščeni vojne dolžnosti, to se razumč samo po sebi. Iz ozira človečanstva so dalje oproščeni še ti-le: 1. Edini sin očeta, ki si sam ne more nič več pri¬ služiti, ali pa edini sin matere vdove; 2. po očetovi smrti edini vnuk starega očeta, ki si sam ne more nič prislužiti, ali stare matere vdove, ktera nima lastnega sina; 3. brat popolnoma osiroščenih bratov ali sester. Pravico do oproščenja pa ima le oni edini sin, vnuk ali brat, ki je zakonski in pravi (pristen), če od njegovega opro¬ ščenja odvisi živež njegovih staršev, dedov ali sester in bratov in če on spolnuje to dolžnost. Ravno tako je oproščen edini nezakonski sin, če se mu mati sama ne more preživiti in če on v resnici skrbi za njo. Dalje je oproščen tudi on, čegar edini brat ali vsi bratje že stoje v redovni vojski ali v reservi, ali še niso stari 18 let, ali če si zavoljo neozdravljivih bodi dušnih bodi telesnih hib (po¬ greškov, pomanjkljivosti) ne morejo nič prislužiti. — 8 Oproščenje pa velja le dotlč, dokler velja vzrok, iz kte- rega je bil kdo oproščen, zato se to oproščenje imenuje le za¬ časno oproščenje. 15. Ali oproščenci nimajo celo nobene vojne dolžnosti ? Kdor ne more zadostiti svoji vojni dolžnosti, ta naj vsaj podpira tiste svoje sodržavljane, ki se v vojski pohabijo. Iz ljubezni je oproščen vojne dolžnosti, ljubezen naj tudi on po¬ kaže do njega, ki je bil pohabljen ali ranjen namesto njega. Zato bodo začasno oproščenci plačevali primerno davščino za in¬ valide (pohabljence). Koliko bodo imeli plačevati, to določi po¬ znejša postava. Gotovo se bode ta davščina ravnala po premo¬ ženji ali po dohodkih. Bogatin plača več, revež manj (ali celč nič). 16. Ali se kdo sme odtegniti vojni dolžnosti? Kdor pobegne, sam sebe pohabi, ali se kakor si bodi nepostavno odtegne vojni dolžnosti, ta se malopridno in sra¬ motno v6de do države in do svojih sodržavljanov. Zato ta po¬ stava temu, ki stori' tako djanje in vsakemu, kdor pomaga kaj tacega storiti/odmerja ostro kazen, in sicer globe do 1000 gld. in 6 mesecev ječe. Vrh tega mora, če ga pozneje zasačijo, dve leti dalje, kakor drugi, služiti v redovni armadi. 11. Kako sc po novi postavi spolnuje vojna dolžnost? Vojna dolžnost, ktera se prične s 1. januarjem tistega leta, v kterein državljan dopolni 20. leto, spolnuje se ali v stojni armadi (v vojnem pomorstvu) ali v d e ž e In i b r a m h i. IS. V ceni se stojna armada loči od deželne hrambe ? Stojna armada obstaja deloma iz tacih mož, ki tudi v mirnih dneh dalj časa nosijo orožje; reservniki in brambovci pa v mirnih časih oskrbujejo svoja domača opravila, in se semtertje za malo časa pokličejo na vaje v orožji. 9 Stojna armada (in vojno pomorstvo) je za vso državo (Avstrijsko in Ogersko) le ena, najviši poveljnik jej je cesar in kralj. Ona se sme rabiti po vsi državi in povsod, kamor jej ukaže cesar. Deželna hramba je pa druga za Avstrijo, druga za Ogersko. Mi ta,.stran Litave imamo svojo hrambo, Ogri pa svojo. Najviši poveljnik jej je odgovorni minister za deželno bran. Že iz teh razločkov se razvidi, da ima vesoljno državo braniti stojna armada. H«». Hdn odloči v tem, kdo ima poklican biti ali v slojno armado ali med deželno hrambo ? O tem odločuje pravičen, neodkupljiv sodnik, namreč žre b. Kdor je vojni dolžnosti podvržen, mora, če ve, da pri¬ hodnjo leto pride na vrsto, že decembra meseca prejšnjega leta ustmeno ali pismeno oglasiti se pri županu svojega domovin¬ skega ali tistega kraja, kjer stanuje. (Kdor tega no stori, sme se kaznovati ali do 100 gld. denarja, ali do 20 dni zapora.) Vsi vojni podvrženi, ki se skličejo, da nastopijo svojo vojno dolžnost, zberč se v določenem kraji. Vsako leto se po¬ kličejo tri letne vrste. Vsi, ki so v teh treh vrstah, morajo na stavo. Vsaka letna vrsta žreba sama med seboj, tako da ima v isti vrsti vsak svojo številko. Postava določuje, koliko vojakov ima vsak okraj dati za stojno, in koliko za nadomestno (reservno) armado. Ko je žrebanje dovršeno, prične se izbirati izmed najmlajše vrste začenši z najnižo številko; če v tej vrsti ni zadosti spo¬ sobnih za armado, prestopi., se k drugi vrsti, iz ktere se ravno tako izbira, dokler ni dopolnjeno število za stojno armado. Na¬ to se prav tako dalje izbira za nadomestno reservo, potem pa za deželno hrambo. Naj to v izgledu pokažemo. Nek okraj ima dati 150 mož za stojno armado in 15 mož za nadomestno reservo. V tem okraji je 300 mož vojni dolžnosti podvrženih, in sicer 150 v prvi, 100 v drugi in 50 v tretji vrsti. Naj¬ prej vsaka letna vrsta žreba sama med seboj. Pri izbiranji se pokaže, da, jih v prvi vrsti 25 ni sposobnih za vojaščino; ta vrsta tedaj ne more dati 150 mož v stojno armado, zato se prične izbirati izmed druge letne vrste; prvih 25 sposobnih — 10 — mož se vpiše med stojno armado, daljnih 15 te vrste v nado¬ mestno reservo; vsi drugi in vsa tretja letna vrsta, kolikor jih je v njej sposobnih, pa med deželno hrambo. Tako izbrani se vvrste različnim vojaškim oddelkom (pešcem, konjenikom, artileriji itd.) po svoji sposobnosti. Tudi na njihove želje naj se ozira, kolikor se da. 80. Holiko časa traja vojna služba? Vsega vkupaj vsaki služi 12 let, in sicer vojak stojne armade: tri leta v liniji, sedem let pri reservi, dve leti pri deželni brambi. 81. Ali to ni teža dolžnost od poprejšnje? Ne, ampak velik pol a j še k. Kosič je vojak moral osem let služiti v liniji, in še le potem je stopil v reservo; zdaj služi samo tri leta, toraj pet let manj, in na to pre¬ cej stopi v reservo. Kot reservnik pa je v mirnih časih doma, sme se ženiti kakor vsak drug državljan, in ima samo to dolž¬ nost, da v teh sedmih letih trikrat pride vadit se v orožji, in to vselej največ za štiri tedne. On se tedaj v teh sed¬ mih letih k večemu le dvanajst tednov v orožji vadi, vsako leto pa enkrat, in to po dokončani žetvi pride skazat se priglednemu zboru, in to dovrši v enem dnevu. 88. Kaj koristi krajša služba v liniji? Korist samo triletne službe je jako velika, in to ne le za vojake, ampak tudi za državo. Vojak redovne armade (linije) se po preteklih treh letih vrne domu, kajti on ne pride med armado za parado ali da bi lenobo pasel, ampak zato, da se izuči v tem, česar mu je treba. Če se pridno uči in je sposoben, kmalu postane podčastnik, in s tem si pridobi marsiktero prednost in olajšavo. Vojaški go¬ sposki gre tesno za denar, toraj čem prej vojaka izuči, tem ljubše jej je, ker si stroške za tega vojaka prihrani in namesto njega d r u g e g a vzame v poduk. Iz tega se razvidi, da vojaku 11 — ne bode treba služiti cela tri leta. Vojak, ki je prej bil roko¬ delec, obrtnik ali kaj drugega, lehko se kmalu vrne k svojemu delu. V dveh ali treh letih ne pozabi, česar se je bil izučil. Vse drugače je bilo to, dokler je moral osem let služiti. Osem let najboljše starosti v vojašnici (kosami) živeti, to je.se ve-da bilo zadosti, da je pozabil vse in se odvadil vsega, česar se je bil izučil ali privadil. Ko je čez 8 let vrnil se domu, spremenilo se je bilo marsikaj, tako da je doma bil tujec. Osem let vojnega življenja — to pač ni vselej bila dobra šola za njegov poklic. Marsikomu se je vojno življenje priljubilo, ker jo lehko veliko veliko dni lenobo pasel, in potem se je toliko teže privadil kruh služiti si v potu svojega obraza. Marsikteri mladeneč je šel od doma kot izurjen in priden rokodelec, obrtnik ali gospodar, v osmih vojnih letih pa se je bil vsega tega od¬ vadil ter ni vedel, s čem se živiti, tako da je na zadnje kot berač soseski prišel na glavo. Prav tako je bilo. Odslč bo drugače in sicer boljše. Že djanska služba jo tako kratka, da se vojaku ni treba odtrgati od svojega poklica; vrb tega vojni stan ni samo kmetu in rokodelcu namenjen, ampak vsakemu. Sin bogatega grajščaka, učenec visokih šol, trgovec, umetnik, plemenitaž — ti vsi morajo sedaj zraven kmeta, delavca, bajtarja, osebenka, rokodelskega pomočnika in pastirja izvrševati vojno dolžnost. To pa dd priliko, da se on, ki manj ve in zna, česa nauči od svojega vrstnika, ki se je več učil; tako se vzbudi radovednost in želja po časti, drug bode drugega skušal prekositi v lepem vedenji, izobraženji in spretnosti. Ravnopravnost tudi med vojaki obrodi dober sad. Ondi, kjer vsi skupaj služijo državi, zginejo vsi razločki stanu in rojstva in tako se ustanovi bratovsko tovarštvo, ki se ohrani tudi za poznejše življenje. Grofov in kmečki sin, ki sta skupaj stala na straži ali prebivala v eni sobi, gotovo se ne pozabita tudi v življenji. Triletna vojna služba toraj vojaka preveč ne ovira v nje¬ govi prejšnji delavnosti, in še to oviro mu saj nekoliko povrne s tem, da ima armada odšle pospeševati omiko. Kdor pa čuti ljubezen do vojaškega stanu in hoče dalje služiti, pripuščeno mu je tudi to in s tem si pridobi marsiktero korist. Podčastnik, ki je 12 let zvesto služil, mora po novi postavi dobiti kako cesarsko službo ali pri železnicah itd. — 12 Triletna vojna služba je pa koristna tudi državi. Že to je državi na korist, da več delavnih rok ostane v deželi. Čem več se dela, tem več se zasluži, tem premožnejše je ljud¬ stvo in država. Na drugi strani država več prihrani, ker jej ni treba v mirnih časih imeti toliko stojne armade, kakor doslč. Dosle so se v vojskinih časih smeli sklicati le reserv- niki in tisti, ki so bili na dopustu (urlavbarji), novih vojakov nabirati ni se utegnilo, in kaj je bilo početi z neizurjenimi no¬ vinci? Zato je bilo treba veliko stojno armado imeti na nogah. Odslč bode se skrbelo, da se kar najprej moč izurijo novinci, da bode v treh letih mnogo vrlih vojakov, ki potem stopijo v reservo in se domii izpuste; tako se prihrani mnogo stroškov, vojakov je pa vendar le veliko, in sicer vojakov, na ktere se je lehko zanesti. Tri leta za izučbo vojakov tolikega števila je sicer malo časa, zlasti če pomislimo nizko omiko naših novincev. Toda gorečnost in trdna volja velike ovire premaga. Posebno bi morale pomisliti soseske, moral; bi pomisliti starši, da bode mladina tem lože in hitrejše spolnovala vojno dolžnost, čem več se je doma izučila. Zato naj se ne strašijo stroškov za šole in za vpeljanje telovadbe v šole. Ti stroški se po¬ zneje dobro povrnejo s tem, da novinci namesto 3 leta morda le poldrugo leto ostanejo v kosami, in da se domu vrnejo kot podčastniki, ki imajo boljšo plačo. 83. Ali vojna služim redovne armade (linije) v drugih državah ni krajša, kakor /daj v A ust ri ji? Ne. Na Francozkem n. pr. po novi postavi traja štiri leta. V Prusiji še dandanes traja tri leta, da-si tudi Prusi nas Avstrijane večidel brez dvoma prekosijo v omiki in se toraj hitrejše in lože izurijo v vojaštvu, in čeravno imajo tako vojno ustavo že čez 60 let in se je je ljudstvo že popolnoma pri¬ vadilo. Takrat, ko je bila vpeljana splošnja vojna dolžnost, bila fe se ve da vojna služba veliko daljša. 18 J. Ali pa ta triletna vojna služba niladenea res nikoli /a vselej ne bi odvrnila od njego¬ vega iiokliea? To bi bilo mogočo. Kdor se je n. pr. poprejel vednosti ali umetnije, temu bi res lehko škodovalo, ako bi moral precej 13 — popustiti učenje; kajti tu velja pravilo: kdor ne napreduje, ta gre rakovo pot. Tudi se lehko zgodi, da pridnega mladenča, ki ga zadene žreb za redovno armado, prekosijo in vse šole pred njim dovršijo celo taki njegovi tovarši, ki v učenji niso bili pridni, a pri žrebanji so bili tako srečni, da so bili vvrsteni med nadomestno reservo ali med deželno brambo. To je vendar neprimerno. SA. Ali nova vojna postava dopušča tako ne¬ pristojnost? Nikakor ne; kajti v takih primerljejih veljajo posebna določila. Taki mladenči, ki so dovršili višo realko, višo gim¬ nazijo ali tema enako šolo (n. pr. gozdnarsko akademijo, višo kupeijsko in kmetijsko šolo, rudarsko akademijo), ali pa s pri¬ čali ali s skušnjami dokažejo, da imajo vednosti, ki se pridobč v imenovanih šolah, vsi ti, če prostovoljno stopijo v armado, v mirnih časih služijo le eno samo leto in si morajo sami skrbeti za hrano in opravo. Oni imajo pravico, sami voliti si posado (garnizon) in ni jim treba stanovati v kosami. Še več, oni si smejo izvoliti leto, v kterem hočejo do svojega 25. leta doslužiti v liniji. Tako jim je moč, šolski uk nadaljevati, kjer in kakor hočejo. Študent n. pr., ki hoče obiskovati vseučilišče, sme le reči: „Jaz hočem svoji vojni dolžnosti prostovoljno zado¬ stiti na Dunaji, v Pragi ali v Gradcu,“ in vojna gosposka ga pošlje na Dunaj, Prago ali v Gradec. Malar n. pr., ki hoče poznati lepe kraje, izreče, da hoče v južne Tirole ali v Dalmacijo, in tako dobi' lepo priliko, dalje izobraževati se itd. Taki vojaki se imenujejo „dobrovoljci za eno leto.“ Za dobro- voljca se sme oglasiti le tisti, kterega gosposka še ni pokli¬ cala na stavo, tedaj le -do 30. marca istega leta, v kterem ga postava veže, stopiti v redovno armado. Pozneje pa več ne. 36 . ©e si pa tak enoletni dobro vol jec mora sam skrbeti za živež in opravo, po tem ta¬ kem to koristi le bogatinom? Postava te koristi zagotavlja tudi ubogim, če skačejo svojo revščino in izvrstna šolska spričala. Takim država da hrano in vojaško opravo. — 14 - 97 . K »košen namen ima še sicer ta na¬ prava ? Ta naprava nima samo namena, da študentje in umet¬ niki zavoljo vojne dolžnosti škode ne trpd v svojem izobraže¬ vanji in poklicu, ampak ona ima tudi ta namen, da tudi omi¬ kanim mladim ljudem navdihne veselje do vojaštva, ti pa da s svojim izgledom in vedenjem spodbujajo druge in svetijo manj omikanim tovaršem. Marsikteri mladenee s kmetov, ki nima pomočkov, da bi šole nadaljeval v velikem mestu, bode kot enoletni dobrovoljec saj za prvo leto preskrbljen in dobi priliko, med tem poskrbeti si za prihodnja leta. Vrh tega si država po tem poti preskrbi dobrih oficir¬ jev (častnikov), ki jej v mirnih časih ne delajo stroškov, ob vojski pa so kos svoji službi. Kajti če taki dobrovoljci po do¬ polnjeni vojni službi dobro store oficirsko skušnjo, zapišejo se v imenik za oficirske službe, ktera se jim, ko na-nje pride vrsta, podeli tudi potem, ko izstopijo iz redovne armade ali ko prestopijo v reservo. 31. I*« tein takem tedaj se skrb obrača le oficirjem ? Ne le za oficirje v armadi, ampak skrbi se tudi za druge uradnike, kterih je treba vsaki armadi. Zdrav¬ niki n. pr., svoji enoletni prostovoljni vojni službi zadostč v vojaških bolnišnicah, lekarji (apotekarji) v vojaških lekarni- cah, kjer imajo priliko, izobraževati se. V vojski se kot zdrav¬ niki in lekarji pokličejo v armado. Po tem si država v mirnih časih mnogo denarja prihrani, ki bi se moral trošiti za vojaške urad¬ nike. Ko mine vojska, vrne se vsak k svojim opravilom, in država si prihrani stroške za doslužnine (penzije). In tega, kar se tako prihrani, ni malo. Doslč so se o vojski morali oficirji, zdravniki, duhovni, lekarji itd. jemati v službo, od ko- dar si bodi. Kedar je sovražnik že pred durmi, tedaj ni uteg¬ niti preiskovati, kdo je sposoben, kdo ne; ampak vzeti se mora, kdor se oglasi. In tako so se večkrat sprejeli oficirji in uradniki, ki niso bili nič vredni, skrbeti pa se je vendar-le moralo za-nje po dokončani vojski. Saj še dandanes, ko je ven¬ dar mnogo takih že odpravljenih s plačo enkrat za vselej, moramo — 15 blizo štiri milijone goldinarjev na leto plačevati za nepotrebne oficirje in uradnike iz zadnje vojske! Teh mož, ki so svoje življenje v nevarnost postavili za državo, se ve da ni moč po¬ biti ali brez pomoči pustiti, ker je država po stari postavi prevzela dolžnost skrbeti za-nje. Toda za prihodnje čase mora se v okom priti takim stroškom, in tako se stroški za armado mnogo znižajo. To lehko vsak preračuni. 39. Omenjeni s« bili tudi duhovni; ali tudi nje veže vojna dolžnost? Doslč je bil duhovski stan (krščanski in judovski) opro¬ ščen vojne dolžnosti. Y svobodni državi ne sme biti nobenega stanu, ki bi imel veče pravice od drugih. Tudi za duhovski stan je čast, v vojsko iti za državo in za cesarja. Če tudi du¬ hovnik ne gre v vojsko z orožjem v roki, vendar z besedo božjo, z izgledom lastnega navdušenja, s tolaženjem in s prigovor- janjem vzbuja svoje tovarše. Avstrijska zgodovina pripoveduje mnogo takih junaških del, škof Kolonič skozi stoletja še živi med sedanjim rodom, in prav tako Haspinger, junaški kapucin. Zato nova postava tudi duhovna ne oprošča vojne dolžnosti. Dokler ostane v duhovskem stanu, ima dopust, v vojski pa se pokliče za duhovna opravila. Če pa kdo zapusti duhovski stan — in gosposka bode cula nad tem — postane podvržen vojni dolžnosti kakor vsak drugi državljan. 30. Kaj pa se z možmi drugih stanov, kteri so jako potrebni za dom. zgodi, če jih za¬ dene žreb? Postava za take stanove nima oproščenja od splošnje vojne dolžnosti. Vendar pa skrbi za to, da se jim ta dolžnost po- lajša, kolikor je na občni blagor. Tako n. pr. bilo bi ljudski omiki jako škodljivo, a,ko bi ljudski učitelji in taki, ki se pe¬ čajo s tem poklicem, morali vsakojako med armado, če jih za¬ dene žreb. V Avstriji je treba ljudsko omiko pospeševati, ne pa ovirati, in to načelo ima tudi nova vojna postava vedno pred očmi. Zato določuje, da se učitelji in učiteljski priprav¬ niki, ako jih žreb pokliče v stojno armado, o šolskih počit¬ nicah (t. j. kedar ni šolskega uka) vojaški urijo skozi osem — 16 — tednov, potem se vrnejo na svoj dom. To polajšanjo vživajo tudi oni posestniki podedovanih kmetij, ki navadno ondi stanu¬ jejo in sami obdelujejo kmetijo, ktera more rediti družino naj¬ manj petih oseb, ne nosi pa toliko, da bi na-nji lehko živelo več ko dvajset oseb. Tudi taki se v mirnih časih pokličejo le za osem tednov, in sicer o času, ko je kmetovanju najmanj na škodo (n. pr. po dovršeni žetvi), sicer pa ostanejo na dopustu. To je polajšanje, ki se dovoljuje manjšim kmetijam in skrbi za vsakdanji kruli. Jako bi toraj bilo sramotno, ko bi kdo to polajšanje hotel do¬ biti si po goljufivi poti. On bi prelomil postavo, grešil bi pa še bolj zoper svojega bližnjega. Državni, občinski, poštni, telegrafski in železnični urad¬ niki, profesorji in učitelji javnih šol so podvrženi vojni dolž¬ nosti, kakor vsak drugi; oni jej morajo toraj zadostiti, ako jih zadene žreb. Ker pa je takih uradnikov doma treba tudi v vojskinih časih, da se potrebna opravila ne ustavijo, zato se sme zgoditi, da ti uradniki kakor ljudski učitelji tudi o vojski ostanejo v svojih službah, toda le toliko, kolikor jih je neob- hodnje treba. To se pa sme še le potem zgoditi, ko dotični ministri (notranjih oprav, pravosodja, kupčijstva, uka) to na¬ svetujejo in cesar dovoli. V zadnji vojski so na vojsko prišli še celč pruski ministri. 31. Kaj sc zgodi., ko je vojak svojo služilo dopolnil v stojni armadi ? Kdor je v stojni armadi doslužil, ta pride v reservo. 39. Kako dolgo mora ostati v reservi ? Vojna služba v reservi, kakor je bilo že povedano, traja sedem let za tiste, ki so tri leta služili v liniji. Dobrovoljci, ki so le eno leto služili v liniji, devet let ostanejo v reservi, da dopolnijo deset vojnih let. 33. Ktere dolžnosti ima reservnik? Reservnik se o mirnih časih konec meseca decembra iz linije izpusti domu, da se poprime svojega poklica. V tem času stoji v vseh državljanskih razmerah in tudi v kazenskih — 17 — in policijskih zadevah pod državljansko sodnijo in gosposko, on je, da oh kratkem vse povemo, svoboden državljan. Njegove dolžnosti so le tč, da v teh 7 letih pride trikrat na vojne vaje, kterih nobena ne sme trajati čez štiri tedne. Tem vajam je namen, da se reservnik ne odvadi, česar se je naučil v re¬ dovni armadi. Te vaje bodo v času, ko se kmet lože doma po¬ greša, in sicer blizo njegovega doma. Te vaje bodo za marsi¬ koga dnevi prijetnega občevanja s svojimi rojaki in nekdanjimi tovarši, dnevi počitka, ki je potreben vsakemu delavnemu člo¬ veku, in to brez stroškov. Bazen te dolžnosti mora reservnik v istih letih, ki se ne pokliče na vaje, po dokončani žetvi priti na prigledni zbor svojega okraja; in to dovrši v enem dnevu. Vsega skupaj reservnik toraj v sedmih letih vojni službi žrtvuje le 12 tednov in 4 dni. V nenavadnih primerljejih pa, t. j. kedar proti nevarnost vojske, in o vojski pokliče se reservnik, da dopolni stojno ar¬ mado. To se pa sme le na cesarjevo povelje zgoditi, toraj v tem vojaška gosposka nikakor ne sme samovoljno ravnati. Po potrebi se skliče ali vsa reserva, ali le en oddelek. Če se po¬ kliče le en oddelek, skliče se najmlajša letna vrsta, t. j. tisti, ki v reservi služijo prvo leto. Vsako tako sklicanje, naj traja še tako kratek čas, šteje se za ene vaje. Reservniku tedaj, ki je bil prvo loto poklican, je v prihodnjih šestih letih treba le dvakrat priti k vajam. v 34. Čemu pa je tolikolctna reserva, če ima tako malo opravka? Sedemletne dolžnosti v reservi je pri nas treba zarad politiških razmčr. Ako bi bila krajša, prišel bi vojak prej med deželno brambo, in moral bi pri njej dalje ostati. Tako je pri severno-nemški državni zvezi, kjer služba v stojni armadi traja 3 leta, v reservi 4 leta, pri deželni brambi pa 5 let. Tam pa morajo, kedar gre državo braniti, brambovci in reservniki tudi čez deželne meje, ako ukaže kralj. Pri nas je pa drugače, in to zarad razmere, v kteri so Ogri do skupne države. Za brambo skupne države Avstrijsko-Ogerske je poklicana stojna armada (redovna in reserva); brambovcem namen pa je armadi biti za podporo in pa notranja bramba. 2 18 — Mislimo si, da bi naši državi od dveh vnanjih strani pro- tila nevarnost, n. pr. od severja in izhoda; tedaj bi brambovci avstrijskih dežel posel dobili na Severju, Ogerski pa na izhodu. Ko hi se n. pr. Ogerski brambovci poslali na Češko, Češki pa na Sedmograško, lehko bi to povsod strah obudilo v domači deželi. Arh tega se brambovci smejo zunaj mej svojih dežel (Avstrije in Ogerske) rabiti le s privoljenjem postavodajavnega zbora, ali če ta ni zbran, s privoljenjem ministerskega svčta. Preden se zadobi to privoljenje, vtegnilo bi prepozno biti za urno gibanje (kretanje). Urno kretanje pa je eden najpoglavit- niših pogojev zdatne hrambe, zato je bilo treba skrbeti, da se kar se da velika enojna armada zbere pod skupnim in edinim poveljem vojskovodja, kterega izvoli cesar. Ker se pa reserva šteje med stojno armado, ki je ena za Avstrijo in za Ogersko, zato je razvidno, da je reserva najvažnejši steber skupne hrambe, in prav zato se jej je odločila sedemletna služba. To sta soglasno spoznala oba državna zbora, s tem sta najbolj do¬ kazala svojo skrb za ohranitev skupne države in zaupanje v očetovsko skrb, s ktero cesar brani in hoče braniti vso državo. 35. Bila je omenjena tudi nadomestna re¬ serva. Kaj pa je ta? Nadomestna reserva je vsa druga, kakor reserva, o kteri smo že govorili. Nadomestni reservi je namen, da se v sili vojaki iz nje pokličejo v stojno armado na mesto njih, ki so padli ali se pohabili v vojski. Ta reserva je tako rekoč pomoč v sili. Mnogokrat in zlasti v zadnji vojski smo skusili, da med vojsko ni moč o pravem času dovršiti nabiranje voja¬ kov; navadno je že vojske konec, preden se novinci zberč. Da se ta neprilika odvrne, vpeljala se je nadomestna reserva. Pri vsakem stavljenji se, kakor smo že povedali, izžrebajo tisti, ki se odločijo za nadomestno reservo. Število nadomestnih reservnikov v desetih letih ne sme više biti od števila novincev enega leta, tako, da skoro na deset novincev pride en sam nadomestni reservnik. Navadno se nadomestni reservnik vpiše v stavni imenik tistega armadnega oddelka, za kterega je sposoben, potem se spusti domu, da ostane pri svojem poklicu. Ko se pa vname vojska, mora na- 19 — domestna reserva, če ukaže cesar, ali v linijo ali v reservo priti spolnovat svoje vojne dolžnosti. Nadomestna reserva je nekaka založnica za armado. O vojski ni treba po dolgem potu še le nabirati novincev, ampak le ukaže se, da ima na noge nadomestna reserva, in vsak že ve, v kteri armadni oddelek mu je iti. Po dokončani vojski se nadomestni reservnik zopet vrne domu. 36. Ali je tisti, ki je bil v prvi letni vrsti izžreban v nadomestno reservo, za vselej oproščen službe v liniji ali v reservi? Ne, to ne bi bilo pristojno. Sicer bi se utegnilo prime¬ riti, da bi pri naslednji stavi on, ki stoji še le v drugi letni vrsti, ostal v nadomestni reservi, t. j. do trni, njegov bližnji pa, ki je že v tretji letni vrsti, moral bi izžreban biti med stojno armado. Dolžnost nadomestnega reservnika ozir službe v stojni armadi traja deset let, kakor služba sama. Prva tri leta sme se poklicati v linijo, v poznejih sedmih letih le v reservo, po deset letih pa le k brambovcem, pri kterih potem ostane še dve leti. Tudi v tem je nova postava veliko milejša od dosedanje. Doslč se je lehko pripetih), da je bil kdo v zadnji letni vrsti, tedaj 27 let star, vzet med vojake, in ta je moral dovršiti vso vojno službo, kakor oni, ki je v 20. letu stopil med vo¬ jake. Tak je bil toraj vojak do 37. leta svoje starosti. Po novi postavi se to več ne more zgoditi. Kajti le vrstniki prvih treh vrst imajo služiti ves čas; vsi starejši pridejo v reservo ali med brambovce in spolnujejo svojo vojno dolžnost le o vojski in to le malo časa. 37. Ali nadomestna reserva ima tudi vaje v orožji? Teh vaj nima, če tudi bi bilo želeti, da bi si prido¬ bila vojno izurjenje, ker je vendar-le mogoče, da ga bode potrebovala. Zarad varčnosti postava ne ukazuje teh vaj, kajti požrle bi mnogo denarja. Tolikanj bolj pa je želeti, da si na¬ domestili reservnik sam prizadeva vojniško izuriti se, kolikor 2 * 20 — je neobhodno treba. V vsaki občini se gotovo najde doslužen vojak, ki dečke, mladenče, zlasti pa nadomestne reservnike lehko izuči saj v tem, kar je najbolj treba znati vojaku. Ne more se toraj preveč priporočati, da se v ljudske šole vpelje telovadba. Telovadba mlade ljudi uri in krepča; ona je zdrava za telč, duha vzbuja in je najboljše sredstvo, človeka varovati bolezni in lenobe z vsemi njunimi nasledki. Oni, ki pravijo, da je telovadba le nekoristno skakanje, naj se le prepričajo o njeni koristi, potem bodo drugače govo¬ rili o njej in se sramovali prejšnjega blebetanja. 39. Vi o vojak deset let dosluzi v stojni ar¬ madi (liniji, reservi in nadomestni reservi), kaj se potem zgodi x njim? Po dopolnjeni desetletni vojni službi stopi vojak med brambovce, ter ima tu služiti še dve leti. Deželna bramba ima namen, o vojski podpirati stojno armado in skrbeti za no¬ tranjo brambo, o miru pa le, kedar je treba, za notranji red in varnost. Brambovec toraj v mirnih časih ostane pri svojem poklicu, o vojski pa v cesarstvu opravlja stražo, služi v trd¬ njavah za posadko, ali ob kratkem vse to dela, kar sicer de¬ lajo vojaki, ki morajo o vojski v prvi vrsti iti nad so¬ vražnika. 39. Ali bodo brambovci le doslnzeni vojaki? Ne. Pri vsakem stavljenji (novačenji), kakor je bilo že povedano, vvrsti se med brambovce precej oni oddelek vojni dolžnosti podvržene mladine, ki še ostane potem, ko se je po¬ trebno število izmed nje nabralo za linijo in nadomestno reservo. Med brambovci bodo toraj prvič taki, ki se neposredno vvrstd med nje, in ti med deželno brambo služijo vseh dvanajst let; drugič taki, ki so deset let služili v stojni armadi (toraj tudi v nadomestni reservi), t. j. reservniki, ki so v reservi dopolnili sedmo leto; posl ednjič smejo med brambovce stopiti tudi do- brovoljci. Ta postava je dobra. Oni brambovci, ki so služili v liniji in v reservi, ne bodo le izurjeni v vojnih vednostih, am¬ pak tudi skušeni, ter bodo učitelji onim mladenčem, ki precej stopijo med brambovce. Dosluženci bodo toraj steber, na kterega 21 se bodo lehko opirali drugi. To ima pa še drug velik pomen. Odsld vsak, ki djansko služi v stojni armadi, ve, da bode bram¬ bovec. Vojak stoječe armade v brambovcu vidi svojega tovarša. Saj sam presvetli cesar pravi v svojem ukazu do armade, da brambovec služi istemu namenu, kakor armada, da sta vojak in brambovec iz istega vira, da se deželna bramba dopolnuje iz armade. Vojak in brambovec si ne bodeta tujca, ampak brata. Po tem potu se med armado in ljudstvom ustanovi ona bra¬ tovska ljubezen, ki je le na korist državi; kajti saj armada in deželna bramba niste nič drugega, kakor oboroženo ljudstvo. Razprtije in predsodki, ki se še sem ter tje nahajajo, popol¬ noma zginejo. V nevarnosti pa se armada in bramba zedinite, da junaško branite domovino, ž njo svojo družino in svoje pre¬ moženje, pa tudi državo in prestol, svesti si cesarjeve prislo- viee: „z zedinjenimi močmi." 40. Maj se zgodi z onimi, ki so svoji vojni dolžnosti sicer zadostili po dosedanji postavi, pa vendar niso bili pri armadi? Mnogo jih je, ki so bili po sedanji postavi podvrženi vojni službi, a vendar niso bili vpisani v armado. Takih, ki so danes prestopili 32. leto svoje starosti, ne zadeva vojna dolž¬ nost; takim pa, ki še niso stari 32 let, je v mirnih časih zagotovljeno oproščenje vojne dolžnosti. Če pa nastane vojska, pokličejo se tudi oni, da spolnijo vojno dolžnost, toda le v reservi ali deželni brambi. Ž njimi se ravna tako, kakor bi bili začeli služiti z dvajsetim letom. Ti do 30. leta pridejo v reservo, v 31. in 32. letu pa med brambovce. Tudi v tem obziru je nova postava človečanska in mila, kajti ona nikomur ne jemlje prejšnjih pravic. Kdor je bil iz kterega koli vzroka, ki ga ne pozna sedanja postava, oproščen vojaštva, ta ostane opro¬ ščen za vse svoje življenje. Prusi so drugače ravnali. Leta 1813. so vpeljali splošnjo vojno dolžnost, in moral je vsak do 40. leta prijeti za orožje ne oziraje se na prejšnje oproščenje. Vendar pa tudi naša mila postava v dneh proteče nevarnosti ne bode bra¬ nila prostovoljno prijeti za orožje tudi njim, ktcri bi po postavi smeli doma ostati. Gotovo bode državljan državljana hotel pre¬ kositi , kedar bode treba braniti družino, domovino in cesarja. 22 11. Ha j nova postava določuje ozir vojakov, ki danes sluzijo v stojni (ali pomorski} ar¬ madi ? Tudi tem je nova postava mila. Oni, ki so bili 1865. in 1866. leta vzeti med vojake, prestavijo se 1869. leta v reservo, ker so že odslužili tri leta. Ker je pa v prvem tre¬ nutku jako težko izvršiti to prestavljanje in ker sedaj ni toliko izurjenih, kolikorih jih bode v prihodnje, zato veleva postava, da se ondi, kjer je treba, taki vojaki še le 1870. leta denejo v reservo. Oni pa, ki po tem takem morajo dalje služiti, imajo to prednost, da jim v reservi ni treba hoditi k vajam. Za bližnji dve leti se ta stvar vravmt tako-le: Leta 1869. v reservo stopijo vsi, ki so bili 1865. leta vzeti v vojake, in en oddelek 1866. leta nabranih; leta 1870. v reservo stopijo vsi 1866. in 4S. Holiko vojakov, reservnikov in bram¬ bovcev bode Avstrija imela po novi vojni postavi ? To se lehko izračuni tako-le: Skušnja uči, da vsako leto okoli 125.000 do 130.000 mladenčev stopi v 20. leto. Vsi ti pa ne morejo vvrstiti se med stojno armado, ker bi stalo preveč stroškov. Mora se to razdeliti tako, da se vsako leto v stojno armado pokliče 100.000 mož, v nadomestno armado 12.000 mož, v deželno hrambo pa 13. — 18.000 mož. Služba v stojni vojski traja 10 let, v desetih letih (10X 100.000) se toraj število vojakov naraste na 1 milijon mož. Skušnja pa dalje — 23 — kaže, da jih v desetih letih 20 izmed sto nesposobnih postane za vojno službo in to po bolezni, smrti ali drugih primerljejih. In tako se stojna armada v 10 letih zniža na 800.000 mož. Brambovcev pa bode po tem računu okoli 200.000 mož. 43. Toraj bodemo tmli v mirnih časih imeli rediti «00.000 ali eelo fi milijon «i#i? Bog vari. Prav to, da bodemo v mirnih časih odslč redili veliko manjšo armado, je prednost nove postave, vsled ktere bodemo na nogah imeli le 250.000 mož. Vsi drugi bodo doniš, ali na odpustu (urlavbu), ali v nadomestni, ali v redovni resorvi; toraj država ž njimi ne bode imela nič stroškov. Kedar pa pride ura nevarnosti, tedaj bode v kratkem vse za vojsko pri¬ pravljeno. 41. Ali Avstrija hoče začeti vojsko, ker si nabere toliko vojakov? Oba državna zbora in vlada so večkrat očitno izrekli, da Avstrija nikakor ne misli začeti vojsko. Cesar sam je svoj naj- viši ukaz do armade kot pravi knez miru pričel s temi-le be¬ sedami: „Država potrebuje miru, zato ga moramo vedeti ohraniti.® Avstrija je imela vojsko le tedaj, kedar jo je prisilil vnanji sovražnik; najmanj se bode vojskovala sedaj, ko potrebuje mini, da svojim narodom ustanovi blagostan in svobodo. v 45. Cernu pa vendar Avstriji toliko vojakov? Na to vprašanje lehko odgovorimo z vprašanjem: Čemu so mirnemu kmetovavcu, ki stanuje na samem, priklenjeni psi in dobre puško? Gotovo ne, da bi ž njimi po noči šel na rop, ampak za to, da se brani hudobnim ljudem, ki bi ga utegnili napasti, okrasti ali oropati. No, Avstrija ravno tako. Ona nima do nikogar sovražnih namenov, ampak vesela je, če more v miru živeti; toda obdajajo jo sosedje, kterim ni upati. Enemu je Galicija všeč, drugega Trst v oči bode in južni Tiroli, tretji bi rad kakov kos odtrgal od Ogerskega in Sedmograškega, o lepi priliki bi si pa morda vsi trije ali njih več delili našo — 24 - kožo. Tu je menda vendar, žalibog, treba previdnim biti in sosedom pokazati, da nismo obupljivi in da si meni nič tebi nič ne pustimo potegniti kožo čez glavo. Marveč naj vidijo, da jih opazujemo. Kdor ima dobro stražo, ta je skoro že varen. Avstrija noče nobeni državi nič žalega; ona ne namerava, komu kaj vzeti ali maščevati se nad kom. Toda mi tudi nočemo, da bi nam kdo kaj vzel ali so maščeval nad nami samo zato, ker hočemo živeti in svoje sreče iskati le v svobodi in pravici, ne pa v sili in moči. Mi nočemo ni k o g a r napasti, hočemo pa državo in svoje pravice do zadnje kapljo krvi braniti zoper v s a c e g a, ki nas napade. 44*. Ali |ta Avstrija, za svojo bran bo potre¬ buje toliko vojakov? Ali jili jej ne bi bilo mla¬ dosti manj ko $410.04)0. ali manj ko fl milijon? Da Avstrija potrebuje najmanj toliko vojakov, to se da prav lehko dokazati. Kdor se hoče z vspehom braniti zoper koga, ta mora najprej vedeti, koliko moči' ima njegov nasprotnik. Če vč, da je njegov nasprotnik močneji od njega, gotovo je škoda za vsako prizadevanje; boljše stori, da se mu ud;t na milost in nemilost. Poglejmo toraj, kteri so naši sosedje in koliko vojakov ima vsakteri: a) Prusija z državami, nad kterimi ima vojaško nadpoveljstvo, šteje več nego. 1,229.000 mož b) Francij a. 1,350.000 „ Med štirimi državami so toraj tri, kterih vsaka sama za-se je ozir števila vojakov močnejša, kakor bode Avstrija. Treba je pa dalje to Avstrijo pogledati na zemljevidu. Prusija večidel meji z Rusijo, s ktero živi v prijateljstvu; od Avstrije jo ločijo gore in trdnjave. Rus i j a ima za soseda Prusijo, svojo dobro prijateljico; od drugih strani jej skoro ni moč za kožo. Fran¬ cijo in Italijo loči morje in gorovje, in tam, kjer Francija tega nima, ima pa močne trdnjave. Le Avstrijo od vseh strani obdajajo močno države; naravnih mej ima le malo. Južni Tiroli, Dalmacija, Istri ja so odprte dežele, kar smo zgubili štiri c) Rusija . č) 11 a 1 i j a . d) Avstrija 1.467.000 „ 480.000 „ 1.053.000 „ — 25 - trdnjave na, Laškem; meja proti Bavariji je slaba, meja proti Saksonji in pruski Šleziji le srednja, Galicija in Bukovina ste odprti, karpatskega gorovja ni moč premakniti na mejo; Sedmo- graško ima sicer trdne meje, toda predaleč nam je, zlasti ker ž njim nismo zvezani z dobrimi cestami, železnic pa še nima. Drugim državam toraj bramba njihovih mej ne dela velikih skrbi, Avstrija pa mora braniti mejo, ktera meri 400 milj. One države toraj z vso svojo armado, z vso močjo lehko planejo na en kraj, med tem ko mora Avstrija svojo armado razdeliti, da je ima povsod kaj. Vojaške umetnosti vsak razume toliko, da spozna, koliko prednost imajo one države pred Avstrijo. Ker pa vsaka teh treh držav že sama za-se ima več vojakov kakor mi, zato dolžnost, da se ohranimo, veleva skrbeti, da smo kos saj eni teh držav; kajti proti njemu, ki ima puško v rokah, ne bom se mogel braniti s palico! In že zdaj pride na 10 avstrijskih vojakov 14 ruskih, 13 francoskih in 12 pruskih. 49. tl! more ktera teli sosednih držav vso svojo vojno moč poslati proti vnanjemu so¬ vražniku ? Nobena država ne more vseh svojih vojakov poslati proti temu, kterega napade, ker mora en oddelek vojakov svoji do¬ movini pustiti za hrambo. Pa tudi napadena država mora tako ravnati. Vrh tega je, kakoršna je zdaj Evropa, mogoče, da se naša država lehko napade od dveh strani. Kdo ve, kakošen izid bi bil vojski 1866. leta, ako ne bi bili morali sami — brez zaveznika — vojskovati se zoper dva zedinjena sovražnika! 4S. €e se pa danes zopet dva sovražnika zo¬ per nas zedinita, ali ne liode njuna zedinjena armada močnejša od naše? Če se pripeti, da bi se - kar Bog obvari — morali braniti dvema sovražnikoma, imeli bi saj to prednost, da se branimo v svoji deželi. Se ve, da mora armada imeti dobrega vojskovodja. 26 — 49. Ali bomo tora j /inirsi.j čakali, da nas sovrajnik poišče v naših deželah? Tega ne rečemo. Država se lehko brani z vojsko tudi tako, da jej ni treba v svojih deželah čakati sovražnika. To se je bilo, žalibog, storilo 1866. leta; a prav to je bil eden izmed vzrokov nesrečam one žalostne vojske; kajti zarad tega so naše lastne dežele precej v začetku vojske čutile njeno breme; in da smo tudi zmagali, vendar se ne bi bili mogli ogniti škode, ktero storč dve toliki armadi isti deželi, v kteri se premikajo. 50. Ali bode naša država res tudi mogla prenašati stroške tolike armade? O tem prašanji si je vlada, sta si državna zbora jako belila glavo. Ylada in državna zbora so pa prišli do spoznanja, da armada po novi postavi bode mnogo manj stala, kakor po prejšnji postavi, če tudi bode veča. Po novi postavi bodemo koj.prvo leto, če tudi je težak vsak začetek in je drag tudi živež —r- vsega skupaj za armado potrebovali le 80 , toraj IG milijonov goldinarjev manj, kakor v najcenejšem, t. j. 1865. letu, v kterem smo za armado potrošili najmanj, in to 90 milijonov. To pa izhaja od tod, da ne bode toliko vojakov v djanski službi, kajti vojak bode večidel doma, in da je vojaška služba mnogo krajša od prejšnje. V primeri s 1865. letom bo¬ demo od 1869. leta dalje imeli manj živiti 3900 oficirjev in podoficirjev, 36.273 prostakov in 5226 konj. Da, celč v pri¬ meri- z lanskim letom, ko je bila armada najmanjša, ki je mo¬ goča, prihranimo si stroške za 900 častnikov, 15.000 mož in 5189 konj. Vrh tega si sedanji minister, ki ve, kje črevelj žuli ljudstvo ,■ na vso moč prizadeva tudi v drugih vojaških stvareh za največo varčnost; to zaslugo sta mu očitno pripo- znala oba državna zbora, Avstrijski in Ogerski. 51. Ali za brambovce ne bode treba nič stroškov ? Po natančnem računu, ki ga je storil državni zbor, bode za avstrijskih brambovcev opravo in njihove vaje treba na leto — 27 izdati 7 — 800.000 goldinarjev. Ta znesek, ki že sam na sebi ni velik za državo, pa skoro zgine, ako pomislimo, kolik je do¬ biček , ki državljanom in državi dohaja od tod, da pri delu ostane toliko močnih rok, ki so morale dosedaj nositi orožje. Dnina bode niža, ko bode več delavcev; vrh tega se bode več delalo in prodalo; čem cenejše je delo, tem veči je zaslužek. Kmetovavec n. pr., ki je moral delavce drago plačevati o žetvi, ker jih lehko ni dobil, sedaj najde dosti delavcev. Znano je pa tudi, da vojaki, dopustniki in odpustniki niso radi delali, pa tudi spretni delavci niso bili, ker so se bili odvadili dela. Sedaj pa bode to drugače, ko bodeta v armadi služila gospo¬ dar in hlapec. Dobri nasledki tega prostega gibanja se kmalo pokažejo. Rastoči blagostan bode ljudstvu zlajšal davščine, ki jih ima dajati državi, da se obrani. 5«. H do pa jc porok, da se nam brez vzroka ne naloze veča bremena? Temu je porok postava, ustava in odgovornost vlade. Postava za stojno armado zahteva vsega skupaj 800.000 mož. Postava pravi, da Avstrijske dežele dajo 470.368, Ogerske pa 329.632 mož (in to natanko po številu prebivalcev). Po¬ stava veleva, da državni zbor za vsako leto določi število novakov. 53. Naj jc bilo brati, da se je državni zbor za 40 let odpovedal tej pravici? Temu ni tako. Ker po novi vojaški postavi v desetih letih dobimo polno število vojakov, zato se je moralo vladi zago¬ toviti, da se jej bode skozi deset let dovolilo vsako leto po toliko vojakov, kolikor je dovoljenih za prvo leto. To vojno postavo sta sprejela obd državna zbora, ta na Dunaji in oni v Peštu. Ase postave pa, ki so sklenjene po tem načinu, dane so za deset let. Da tega ni, lehko bi si vsako leto navskriž prišla postavodajavna državna zbora. Danes bi Dnnajski rad spremenil kaj, jutri pa Peštanski državni zbor kaj, in postave bi se vedno spreminjale. Ako pa hočem n. pr. zidati hišo s štirimi nadstropji tako, da moram vsako leto dovršiti eno nad¬ stropje, gotovo bodem, predno začnem, skrbel, pridobiti si pravico, — 28 — da me skozi ta štiri leta ne sme nikdo zadrževati ali mi ustaviti delo. Državni zbor je obljubil, da skozi deset let vsako leto privoli isto število vojakov. Ako bi toraj država v teh desetih letih hotela ktero leto nabirati po več ali manj vojakov, mora dobiti privoljenje državnega zbora. In tudi sicer sme vlada nabirati vojake še le potem, ko jej je privolil državni zbor. Ako pa državni zbor vladi ne bi privolil nabirati vojakov — in to pravico ima še po novi postavi — vlada ne sme cel6 nobenega novega vojaka vzeti, kajti 13. §. te postave govori' tako-le: „Vojaki se smejo za vsako leto nabirati še le potom, ko jih za isto leto privoli postavodajavec. “ 54. Ali se 1% st pl osuje vojne dolžnosti in po novi vojni postavi ne ustanovi tako imeno¬ vana vojaška vlada? Že posamezni oddelki te postave kažejo, da meri na to, da državljanom pospešuje vsestransko gospodarstvo, da varuje človečansko veljavo in da se pred vsem ravni po pravici. Kjer pa vlada pravica, ondi noben stan ne gospoduje, ondi ni samo¬ voljnosti, ondi vlada le postava, pred ktero smo vsi enaki. Dalje smo videli, kako tesno bode po novi postavi ljudstvo sklenjeno z armado. Armada ne bode ločena od ljud¬ stva, ampak prav v ljudstvo bode pognala svoje korenine, to bode prava ljudska armada. Vojak odslč ne bode imel nobene predpravice; častno pravico, braniti državo, imajo vsi držav¬ ljani, kajti v vseh državljanskih zadevah, ki niso v zvezi z vojaško službo, bodo pod varstvom državljanskih postav in go- sposk. Le vojaki, ki so v djanski službi, stoj d pod vojaško kazen¬ sko postavo. Palico in želez j e je nova postava odpravila tudi vojakom. Da se on, ki je podvržen vojni dolžnosti, brez posebnega privoljenja ne sme oženiti, dokler ne stopi iz tretje vrste, to pa zahteva državni blagor. V resnici pa bode ta ovira malo koga težila, saj se sploh malo kedaj primeri, da se kdo ženi pred 23. ali 24. letom. Čem vestnejše in mirnejše se premišlja o novi postavi, tem viši pomen in veča korist se jej mora pripoznati. Nova vojna postava skupno državo varuje proti notranjim in vnanjim sovražnikom; kajti če tudi ste Avstrija in Ogersko ločeni v poli¬ tičnih zadevah, vendar obb stojite v eni vrsti, kedar je treba 29 — braniti vzajemnega vladarja in skupno državo. Nova vojna postava budi ljudstveno zavest, pospešuje ljudski blagostan, ter je prava ljudstvena postava v tem, ker je ovrgla vse stanovske, verske in rodbinske razločke. Bog ne daj, da pridemo na poskušnjo; Bog nam daj mir in edinost, da se okrepča in osreči naša država, kajti tega so vredna ljudstva, ki so toliko trpela. Toda če pa vendar pri¬ vihra nevarnost, če nas prevzeten sovražnik hoče kedaj motiti v mirnem našem prizadevanji, no, takrat avstrijska ljudstva pokažejo, kako se svobodno ljudstvo vš in zna braniti pod ban¬ derom pravice; takrat hočejo pokazati, da ste svoboda in pra¬ vica najboljši čuvajki države, najtrdnejša stebra vzvišenega prestola! ■