St«*. 34 ir Trmi« v iiiflmo y —ui mm mm stnm xiv fibal« mk «tn. udi ob Mtfdjck Is prae^Mh, a}***. — tfrrfa«?*: Met •v Fra^Mca Aaflkesa fier. 20. L arfstroH«. - D«*** •« *Etvj. — Kefe*\ktrau ptema »e »a sprejemaj«, rokaptei te ne vraNja. — lo od^vonii uradnik SteUa Godi*«. — Lastnik kofttoreij Hsti Ediac^U. — TiaJi tintama Ediaort. — Nartfaiaa «aa5« m cescc L 3'—, pol teta L 18 - te cek> leto L 36 —. — Telefon u:edni5tv* te uprave ftev. I14T. Fnf r— tortSte v Treta te aUUd po 10 itottnk. — Oglasi u »čanafo * Brefcerti ent kolon« hši m:,"'wler Ninčič na intimni obed poleg drugih pcfct&ov tudi našega pariškega po-clč/ailta ;dr, Milectka VesnSića ministra za r.otracv-s zadeve Svetozara Pribičeviča. 1 a Ofc-ed je imel popoln ornia (političen značaj m je rfal povodi, da se v radikalnih krogci šLrijo T strni -koraeatar.ji. Sedi se. da bi v nov kon-ceetrarc ski kabinet vstopilo 6 demokratov, -1 radkc.Lci ji dva zastopnika narodnoga kluba. Socialisti š>i vstopili v vlado Je, če se jim da gtrarc'..ja, da ne .pride pri sestavi nove vlade i niti en priste? grupe dr. Korošca v poštev. T" d i radškalci za odpravo korupcije! .BEliGRAD, 6. {JDS) V radikalnih novinah Ki njihovih la?*>;£h «e v časa širi vest, da za državo odšia rešitev tn korak in lo )c: vln-ia oprtav!:cne pc;;o,-e in zahteva takojšn-je sklicanje parlamenta. EELGRAD, 6. med vlado in opo- iki.cnclni.m bkskoan «e nadaljujejo. Sedaj so .*a dnevnem redai kombinaci-je, da vstopi v *,2ado Narotini klub dn Skupina dr. Korošca brez rad-ikalcev. Sporazuma z opozicijo ne bo? P-C:/>F AD, 6 V s^bnlo d^pc^dne \c OpO-Kclja terena predsedniku parlamenta Pavio-v iv-U pk?oio, v kaierem veli med drugim, da oaziČMa ne aiieli oc'lašati z odgovorom v?adi. Ker pa so ^r^ia^a. na tkalera mora opozicija erigovoriti, zelo važna, ^e treba, da se opozi-Crl'1 <> teb N-sprjsžaf^1 posvetuje. Predsednik P:%vk; r-b J a danes diCvnjkirje izročil to ^sismo predsedniku. Darvidmi-ču. V 50-V^. io .^opoldne fe 0002-icifa imela sc-o, na ka-te.-i 4e racffpra-^jaia o d^Lnftr-v-nem odgovioru izgleda, da je b^la ia seja fcrezus-peSjia rn da bo od<*^?vor opc^ici^e v javnem zahte-vri. da se ckliče iparl.-rmcnl. Kakor keže. ne to do sporazt?sia ir.ed vlado in ejK-«- Č7 -\. V cc--ozio-me ^ta dn-a tnil^eun^a ^le- de ~ rTSLZ'imn r V radikakvi stranki je vt:-a s ProiVčem na Čelu ma^ oonririjrva v«odade pa poc«tist2{ivaf noče Protič iz-zveti r.ctrvsrjfit djfcrcn.c v opocrictji. V N-rodnem (kksbu e'ta isteteko >dve b stoji na stališču, da tneri ti ti ik lavni odlbor iorvc-ljen po iniciativi tpaj-iamejila. a ne ^ odlokom viade. in vshitao vprašanje. (BEJ.CPv-^J?, 6. (JDS) Kakor se ćuje, je opo-ttiev: rr-iZT-^o na da bi oe pri razpravah v pc^žcfnentu, čij^ar stklicajnje zahteva. ZKapet rax>pra^» ^o o v?ltrtncm vprašanju. Ce bi do- «lo do rekorsrt"T.dtv:^e kabi-neta in bi- vstopni radiikclci v vlado, poiem bi kot glavni akcijo-bi . še Narodne barmiki re-IacL;e 1 : 4 skuhali dooeči »rerv-izi^o sedanjih va^utni-b č ne ozi-'a-H na svoje zaveznike v Jugosio-venskem in Narodnem klubu, ki stojita r»a stal šou zamenjave krone z dinarjem po relaciji 1:1, marveč ;bi (pustili tema Scl-uboma v tem vr>f?šrTV u čolnoma proste rake. V polit -čnMi kroe\h se-Janie vlade se smatra ta na^nera ra<* kaJcev kot jako opasna, ker je ppr^zoren namen, da hočejo radikalci rešitev vp-ašartja zavleči in s tem seveda •oškodovati oni del ndržave, kier velja feiedsij še krona kc-t plačilno sredstvo. Iz de^rokrtaske stranke. B.TLORAĐ. 6. (JDS) V soboto doi>akwie jo Im-eJ ria\-nt o>>or zr.!eJnice sejo. na ka- teri .-e ra»z»ra\l2-!o o vcžilčem redu in o skii-car. j jjc-rtamenta. Sililo se ;e. da se pouči Jji-d-stvo o - ^ ^"oraiaovti notom posicncev. k\ naj iri-Te.;.-?o ;•-> »ocamnft co^rajinali sestante in slsotle. — k zrAn -noročaio. da sc je vršil -taiiakcj se- na ksterem je naro-£3'. rycr~f^rcc dr. AimiejEsovič o naši ^unajOcaclu ifci sšua^at Vi»fa h» croiV'K SELC^Ar*. r,. »T^bisia« javUa: Orczre** ^ cer U.cri^m: fwruziman, nctt ^a «r>rejert tfiii tr^rsirs^.'. tni parlga^ot dfrr roj^e :2> j ia ^ ffir.iatiiaja Na ia fi£ tw J ^a rešitev krize. Vlada je sta^a nesprejemljive poboje, da bo mogla va4ni na opozicijo v>so odgovor nos: za neirspedi pojačani. Nesoglasje v opozicijonatnem bloku. BELGRA.D, 6. (JDS) V politični krogiii se že dalje čaisa -r.oaža, da med poetiki opozicijonalnega kiti'ba ne vlada vec oiia en(xJušnostf ki je potrebna, da tvori trdno vaz med posameznimi straatkam« ieca bioka. Nasproti si stojite dve strini in sicer umerjena struja, ki šteje največ ©rustasev iz. Narodnega kluba ir* pa ekstremisti z s. Protičem na čelu. To nesoislas-ie se z3asti čuti pri redakciji od-! govora na \iadiio noto, 'kjer doslej Še ni prlšio do sporazuma. Obe struji čakate se_ai -na prihod dr. S Korošca, iki se sedaj nrudi izven Delgrada. Volilna reforma, j BELGKAD, 6. Na petkovi seji ministrskega sveta se je razapravijalo o načelnih točkah ; voiiine^a reda. Seja je trajala od 15. do 21. zvečer in se je po daljši debati prišlo do zaključka, da se uvede proiporcijonalen .votfilni red, po katerem bo država razdeliena v enotne v-olrlne okra;jef v katere bodo spadala tudi mesta. Izjemo bodo tvorHa samo 3 glavna mesta, ki bodo tvorila samostojne okraje. Belgrad dobi 5, Za-greb 4 in Ljubljana 3 mandate, V nedeljo se ^e vršil tudi ministrski svet, ki se je bavM z -vprašanjem, retkoasstnikcije kabineta in skii-camjcji parlaane^ita. Socijalistični ministri Kristan, Korač in Btskšeg so izročili ministrskemu predsedniku pismo, v katerem groze z demisijo, če se pri novem volilnem redu ce uvede splošna žeos&a volilna pravica in sicer ne po sedanjem enbsikem volilnem redu, BELGRAD, 6. Na ministrskih sejah zadnjih dni sc je razpravljalo največ o volilnem redu. ; Kakor se doznava, so socijalistični ministri Kristan. Bukšeg in Korač (poslali danes ministrskemu predsedniku DavidoviČu pismo, v katerem zalite vajo žensko volilno pravico, kakor tudi pr-oporo, a to ne po srbskem načinu, temveč po Fontovem sistemu. Koncem .pisma so zapre t Hi z ostavko, ako se ministrski svet ne bi striajal z njihovim stališčem. O voJlfci pravici. BELG3?AD, 6. V nedeleo dopoldne fle bila «ela ni£n":i volilni pravici. V tem vprašanju so mne-r/a še raziična. ker so nekateri n :nis.tri za to, da te rešitev te važne reforme prepu-sti ustavotvorni skupini in eventualno da. se za isc^aj ca voiikia pravica !e samostojnisn ženskam, med' tem ko so za to, da dalo ženskam isle pravice 'kakor moškim. Vlada SliS ic ratificirala versaillesko mirovno BliJ-GRAU, 6. V torek se je ratificirala vcrsaii-leska mirovna pc-^odba. francoski tekst mirove pogodbe sta pod.pua?a -za naSo kraljevino prestolo-nr.v!ed«tik regent Alcficsander in nti-nisinsiki. »jMred-sece-^k I.iub-a Dav^dovič. »Pravda« noreča, da se raUi.'!:ac^-a vcpsu^Ke.^kesra mira ni d'alai več edio-žiti. fker x eiiieuta izvedla prosijo, da posipeši ra-tiiiiac^o. Jo^ocloTeuske meje proti Madžaraki. BELGRAD, 6. Službeno ofcjavijc^o: Z ozirom na vesti, priorbčene z Bel grada, da bo v dnevih izšel ufcaz. 5 katerim se imenuje za načeJBBka bosenske vlade dr. StcSanov^č. medtem. ko bo imenov_n sedanji načelnik bosenske viade Atajuazij ScJa za pc«Liniika v Kodanju. • Protestno zborovastje zaerebšketa preb!valst>a. ZAHRIS3. 6. V ponedeljek ob 16. sc če vrštfa v zgradbi Sc,v-c«?.kega ^c-ma velika protestna skup-zagrebškega prebi\ aSst\ra proti nameravani na ---"rn r-eSćtvi jatrranflkega vprašanja no zaveiztui-klb. ^ur^Iino je crvorii narodni poslanec dr. An-gjeć'nović ter .predtaeai za predsednika bivšemu prvega podžupana Kou^a. Kot prvi govornik je vseučflrSd profesor dr. Bazala. Tci je v. svcTcm govoru očrt al sedanjo zunanjepoKtičnp situi'ašjo. na&ar je povzel hesoj'o dr. Srgjan Budi-savijevlč. poudarjala napore našega troimenega naroda za. svoto 'kor^črto tted'nTenje. Pcsn?k K:;tarifi je v svojem sevoru rjrAazi-val obupen pok^žaj n-^e-za rr roda onJcrai deen»rifaeijsike črte. Naf-vočje zj^TČ-^^fjs je govor na^eJraka reške avtonoeijfritčoo siranke 6otthardija. k« je pou^lar-di. jc Ital-ian, a dober reški pa,lrijot, -kri želi c'a postane Jvdka c-bcržno mesto, a z oajožfrme zvezanri z Jucos!av»»o. Končno Je govoril še Milan Marjanovič. primerjajoč mir, ki se sedaj k*i> v Parizu z mirovno pogodbo v Brest-Dtovfjui kf bo Uj'Jt in v-eškd samo rf>va^ce Se ertkrat pesnik Katalinič. naSvar se je 2abva&) za manifestacijo namestnic poveljni'a meste. Ko je odpelo ljudstvo naše narodno te'.me. se je nato mirno rabilo. Pečuh {e ju^oslovenski. PARIZ, 6. Z ozirom na vest, ki jo je priobčil tudi ^Beogradska Dnevnik«, da se v pariških diplomatskih krogih govori, da je dodelitev Pečuha Madžarska ■gotova stvar, ugo-t avl jamo, da je nasprotno istina: Mirovna konferenca je prisodila Pečuh (kraljestvu S1IS. Odstop deželnega predsednika za Slovenijo. LJUBLJANA, 6. (JDS) V smislu sklepa na-čedstva JDS dne 29. t. »t. .je podal predsednik pokrajinske vlade za Slovenijo dr. Gregor Žerjav demisijo, da s tem omogoči sestavo nove vlade, ki bo slooela na sporazumu jugoslo-venske demokratske stranke. V slučaju, da bo demis ta, bi na? iprevzcl predsedstvo dosejan^i minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer karta ega bi nadomestil poslanec dr. Diisko Puc. P? poročilih iz Belgrada pa minister dr. Kramer ni voljan prevzeti po-nujarto mu mesto deželnega predsednika za Slovenijo; Kdo pride v kombinacij v slučaju, ako dr, Kramer vztraja v svojem odklonilnem sklepu, nam ni znano. Za podpredsednika je designiran ibivši poverjenik Albin Prepeluh. Poverjenik za pravosodje dr. VI. Ravnihar ostane na svojem mestu. — Ostavka dr. Žerjava še ni sprejeta in sc ie odložila rešitev dotlej, da se -končajo v Belgiadu pogajanja za sestavo kancenlraci;ske vlaJe v Belgradu. Izvoznice za Živila« LJUBLJANA, 6. Ministrstvo za prebrano in obnovo dežel $e odredilo, da sme odslej izdajati izvoznice za manjšo količino živil iz-klluČEo le odsek za prehrano v Ljubljani. Politična o3crajna ofclastva ustavijo izdajanje izvoznic z 10. februarja t. 1-, z 11. februarja začne izdaiati izvoznice izključno odsek za prehrano. S 15. februarja izgube veljavnost izvoznice, 'ki so ibiac izdane od političnih okrajnih ciilaetev do vštetega 10. februarja t. 1. Odsek bode izdat^vljajo ^red iuLo, predajo ita-iiranski vojni Jad?i po^ro in nftc:al.;ujeio nate po njenem naio^u svojo pet. Na obali pa ne pristajao. Taiko je zasedeaa Dalmacija še bolj odrezana od ostale JugcslaVl^e. SPLIT, 6. V Šibenik« so vrinjene vse parobrodske zveze z nezasedeno Dalmacijo. Ko je ,po dc^^kiJi v Splitu dospel v Šiberdk parnik »San Marco«, 30 karabisijerjev izvedlo najstrožjo preiskavo na njem. Prepoved manifestacij v SpHtu. SPLIT, 6. Okrajni glavar Splita .je izdal naredbo, ki prepoveduje -vsako maciifeatacifo in v-srko zbiranje na obali, na trgu in na uiicab. Kršitelji te naredbe bodo aretiraari in (kaznovani. \ ? * 1 j } Potovanja ddaitcv v Ntm&Jo. BELORAD, 5. Presbfrro anirastrstva za zunanje pr-sJe p»wb6uje uradno: Deželna vlada v Saiifcrjir^u naeracv^, da delavci, ki potuj^-o v Ne^čvpo, ne morejo prestopiti meje, asko niso izpolnili aos-lepcih pobojev: 1. imeti morajo poleg viztazna avstrijskega zasftoofiika tudi \Tizum nemfike^a zastopnika (itrad za potne liste). 2.. dobiti morajo od poetične oblasti onega kraja, kamor žele potovati, potrdilo, da prihoda r;ćri saanćh ali članov njihove dirržrne ni ovi^e. 3. Baba viti rt morajo potrdilo delo-da»alca, da so sprejeti v delo, 0®. da boido sprejeti. 4. potni Hst ne ssie hiti starejši od leta dni. Nemška aacfl$a mm Korolkeo. LJUBLJANA, 5. J-ugoclovenađce oblasti na Koroškem dobivajo dan za dnesn pritožbe o preganjanju ju^osiovenskega prebivalstva v pasu B. Nemci eapostavijago slovertstko prebivalstvo, ga nadlegujejo z raz&čnimi šika-nami, ga preganjajo in često tudi mučijo. Tako so v Št. Rupertu vdbli v hišo neke kmetice, e pretvezo, da (ba^e nekaj skriva, vse prebrskali in naposled odmesii nekaj predmetov. Nemške obiaeti so nekaterim slovenskim strankacn odpovedale stanovanje m. fjih tako prisaSile, da se izselijo šz pasa B. V Št. Vidu ob Glini se je deželni ski^p&čini stavil predlog, naj (bi tujci — v poetev pribagajo večinoma Slevesct — ne dobivali ccne^ših živil. Pcufcšja ia o-kragna glavarstva odidlasfajo po nalogu dežeine vlade vsatkeoru Slovencu oreitodttieo za p&s A. Presadnice dabiv&io brez izjeme 1« zanes^ivi Nemci. Tod i taki Slevemri, ki im^jo pdseatva v pasu A, ali ki imajo ondi važne opravke, ne morejo prestopiti meje. Marsiikdo želi potovati v pas A, da si pri sorodnikih ali znancih nabavi nekoliko ž vil, toda nemške oblasti mu tega ne dovoljujejo. Mednarodne misije in ceatralna vlada v Belgradu so že prejele mnogo .pritožb o krivičnem postopanju nemških oblasti napram Jugoslovenom na Koroškem. — Ali ne samo proti Slovencem, tudi proti Nemcem samim se obrača nemški srd. Kdor se je ob času za se-dbe Celovca po jugoslovenskih četah zavzel za to, da se to mesto združi z Jugoslavijo, al kdor je Je objektivno nastopal, je izpostavljer pre^anianiu po nemških oblastih, Bojkotirajf ga, nadlegujejo z vsakovrstnimi malenkostm' in mu grenijo življenje. Mnogokrat jih tudi na padajo in sploh na vse načine mučijo, to vse pa le zalo, ker so se drznili izreči za Jugoslavijo. Klavna živina. LJUBLJANA, 5. Uradno sc objavlja: Z ozirom na to, da se razširja vest, da je deželnr vlada uvedla maksimalne cene za klavno živino, se uradno ugotavlja, da to ne od^ovarjr resn-ici. Pač pa je za to edino fcoinpetentn odsek ministrstva za prebrano Izdal navodil; okrajiiim glavarstvom, kako naj se zapreči da bi abčinslu apro v iz ac ijsk i odbori po raz. i C-n.'.h občinah poc-lopali po popolnoma različni! načelih, tako c-a pride do naravnost smešni}' razlik v najbližjem sosedstvu. Zato se ustanove okrajne rebiivalstvo dejansko drži cene v izmeri, ka ■kor rjih .je odsek za prehrano označil za pri me-no, a j'ii pre&upci umetno spravljajo kvišku. Zdravstveni nlcrepi. BELGRAD, 5. Ministrstvo za narodno zdravje je zahtevalo cd vodnega m nistrstva. da sc ist?.nove sanitetska nadzomištva za vse civilne ,ooor:trvke, posebno pa za ruske begunce ki prihajajo preko Soluna; v inozemstvu so se -rmre-č pojavile razne epidemrone bolezni. Zdravniško T>rec«Jkova.^tje mopctnJItov se bo vršilo v naših vojaških 'bcinicah v Solunu. Amerika in Ju^csloveni. WASHINGTON, 5, Kakor doznava »New-vork Sun« iz Pariza, ne dejstvo, da je Jugo-davija odklonila prec'ioge zaveznikov gleoc "drar.sketfa vprašaja, napravilo v pariških 'orcrf'h vtis, da J. posloveni z gotovostjo ra-^iinajo ra ameriško fina^^no in !j?osr>odarskc ■>r-moč, 'kakor tvdi na podporo svojih zahtev "d strani Zedinjenih držav. JngosloTcnslca vs£učis:13a. BF.T.GRAD, 5. Profesorji belgrajskega vseučilišča so v hotel-u vl-r-nerial« imeli banket v čast odposlancev l.'ivbJjajrske^a in zagreb-5kega vse'ičM'šča. AV^vsler prosvefe je na-zdrai^l Njegovemu Veličarsstvti ik-al-ti Petru n Njegovi Vi ok os ti preštele našle 'riiiku re-lentu Aleksandm, dekan bcC "rsr^cc^a \se ■•č:Jršča Djordevič pa gd^trm :«a oaglašn! nade f!ede ožjega •skirpnega delov-r.;a vseh teh freh zavc-dcv. Rektor zagrebškega, vseučilišča dr. Polič je ljubeznivo pozdravil idejo vza»amne^a dela za ustvarjanje nove kulture edinstvenega naroda. Rektor ljubljanske univerze Zupančič :|e poudaral potrebo edinosti v načrtu in zaupanje v našo boljšo bodočnost. Vrnitev vofnih ujetnikov. (LJUBLJANA, 5. Z «z:-rom na razširjeno Vest, da se je potop la ladja, vozeča j^gcslo-v en sike ujotmike iz !t?lijanskega ujetništva v ■domov:rjo, se -u^ntavl'a, da na meroida^nem -r>estti ni o tem nič znanega, tem- manj, ker je bMo dolr-.-p'-iO, da se l>odo šzvr?*'i vsi transporti ujetnikov v domovino po kopnem. Bz OBSSosS^iraSIta. Čehorlovaška in druge slovanske države. PRAGA, 6. V odseku za z'.manje stvari je poslanec dr. Kramar odgovarjajoč na izvajanja pesi. dr. Vrbenskega pcrdanjal, da čeho-slovaški narc'd na vsaik način pcLrebu.je zunanje podpore, ki jo -more najti edinole v slo-vanskih narodih. Naše razmerje do Rusije, je nadaljeval cr. Kramar, moramo na vsa'k način urediti. Čudim se le, da še danes cV«tajajo stranke, Ici dvonv.jo o tem, ali res potrebujemo močno vofsiko. Zemljepisni položaj naše dr-!ave je zelo opasen. Dogovor z dr. Renncrjem nam ne nudi nika&ejja .jamstva, zr-jkaj dsnes ie dr. Renner, in iistri utegne priti kdo drug. — Glede eksportne polatšJte meni govornik, la smo mn^^go zamudili. — H koecu svojega govora je dr. Kramar .poudarjal razi/ko med tsikozvrro če^ko buržoazifo in ono drugih držav. Naša buržoazija temollr na socigaliizmu :'n ni naperjena proti socTjalb-čnemu na^red-!eu. Temu razmerja pa bi boljševizem lahko reio škod-o\'sl in napravil -globok prepad med obema razredoma. Jugoslovenske manifestacije t Prag!, PRAGA, 6. Jugcslo venski dr .jaki in jugcslo-vendka kolonija so priredili rpcotestno zborovanje proti enten-tnemu nas:i>u. Po shodu so priredili sprevod po mestu i o radi ^»ridolvdi ^ protinemški blok v nadomestek) iagubJieno Ameriko. Za njim ie govoril Graziadet, ki je napada! 'ocdoaski dogovor in izjavi-l. da ni nikdar veriel v 10 po^i^o. Italijanski zastopniki na mirovni konferenci so napravili ve! ko pogreško s tem. V a so za-htevoiJ izvršitev la:Jonske pogodbe, a zraven feg:a tudi drugih tojk, ki niso v t govoru, temveč C se jim ie Italija v omenjeni nK^cdbi naravnost xtrckia. l^ršjaiava Roki pravico, da potom oraviK ac.su :;uJ-skcga «!aao\anja otHoči >iu Ita-Ito, ali };ar se nčs pristanišča misli, da mora posfta-ti nuOia-odno, Luliko se ijfoui, da bi btfe Francija in An-a ^rinravJjeui prisiliti Jugoslavijo, da s.:>rc,;me L!oyd Georcev koinpromis. toaa ta izprea.cn*ba v dr žar; u teli dveh držav je -!e posle-J'ica -po,:.-panja Amerike, ki se moče mešati v ovro;>cj^ke zu-;!eve. Niti izvedba londonskega ugovora niti ,v>re--am kompromisa na bi ne pornenjail nškake resice jadranskega vprašanja. Izvedbo Jcndi-nsjtojja sgovora hi .povzročib v Italiji novo ob;.ro2eva-. e, ki bi zahtevalo ogrocrme tr.>-"- e, a po', /nj, iti bi nas ta! v tem duča-ju. bi ne bil nič drugega vOt večno vojno sta.v-e. Ce aa se Jugos:av:-a ;»ri-uri, da snreime L1o>J Geor-ov načrt, se bo nw>-raja ItaMia veono boriti proti ji/, -sl/vcn-';e.ru ■-.rredentiiOTiu. N '-slabša rešitev bi bila. k > bi se izvedet londonski dogovor v namenu, da so i "»tem .pristopi k neposredn at -pojca'ar eni z Jago-j -lav? o. Samo dvojna rešitev je mogoča: naciio-I .lahstična a'i inteniacijonalstična. P, v a "e ;:.c.u-Jla. torej preostale samo druga. Socijalisti '.cr niso vnaprej (protivniiki vojne. aH 50 pro'ti n \ i in vojnam, ki bi priora v c!e vse >• patino Evroro na rob predaja. Edini Tiacin rešitve vseli vprao.5ionia razumeva;! to potrebo. — Poslanec Saiveiafal se .'e o,ne::I v svo.vni govoru na ja-Iraniuko vprašanje. IV a vi da- je vladna politika na erenci propadla. Glede parili ega spora uma •izjavita, da je nopr,-p^'n. Ce lio Jutro: la-vi'a nv>r ra-zorožiti otoke, režia. Misli, da bi ŠVnn k ne sme! prilasti Jugoslaviji; veiadar pa je z J-. to Visom in Valono z:,doyfco zajamčena sianrnnvt Italije. Z ozirom na nevarnost nadalne^a oboroževanja pa bi po r.jcgovem mnenu !,i!o iniibi-i e, C*e bi «e ;a..irar.'sko morj-e popolnoma nevtraliziralo. Glede da-'rTiatiaisk/h me -t mi-Ji, da hi bi'a boljša avtonomija Italijanov v .Dalmaciji nego ne-•Ttdvjsnost. Protestira proti razdelitvi Alb.// e med Jugoslavijo in Grško. Kar se fie Reke. sc to vpra-sanje ne sme rešln broz so.lelova iki Jugosla\io. '^u je jprcii izvedbi looJons-kcga df govora ki za uariski kompromis, izatl aj ta p ve.'.iji d:, e več jamstev za evropski mir in i L-!' aroko-jugosio-ven^ko .pri-j.a-dj^tvo nego lnn:'oavki dogovor. On :e proti prenagljenim odločitvam Italije, ali z. .druge strani naj vlaia ®aht-va od zave niknv su-u.-airnost iz a izvršitev -pariškega sporazuma. Nad ltail ia anektira -vse ozemlje, ki iji iga je pri ;odi! pariški sporazum, naj zasede Reko i:i na-j o ,tane v Zadru in na -ciahnaitinskih otokih vse dotle" dokler Jugoslavija ne sprejme p-riškega saorlzurna. Iz pregovoril je nato ob splošni pokornosti ministrski -predsednik Nitti, 'ki }e opozoril, da bo na koncu seje pro.-il zbornico, na'i ouiozi Ka ne-kcrli-ko dni svoje dcio. ker se mora on ude!:/iti »a/jioga sestanka za-vo^ariskih ministrskih predsedr. B:1 bo -po svojem izvajani iasen in točen, toda omeji! se bo na kratke izfave. Ce kido smatra /a potrebno, da se ta razprava za'l.»:i z ffkisova-nje:n, se ne bo upiral. V tem krit.čiiem času na^e zgodovine je dobro, da zavzame vsak svoje stališče. m da se prepreči vsako nesporazi :r;l c:ije; prišei_ Se čas,i ko se mora povedati vsa reiciiea, četudi z brkiki.n srcem. Mi v tem času ne razpravljamo san-o o vnanj? politiki, temveč tudi o notranji, srospoder^ki in I i-naiuni poHtiki^Vladi se očita siabost. toda s tem se ustvarja zelo nevarno razpoioženje, ker vzbuja v državi nezadovoljstvo. Vladaw'e v tcu: času 5e grozno trrtenje. ie breme tistega. Ju jti prevze! odgovornost in Jd čirti. -kako ie z vsakim njegov.,n činom v zvezi trsoda domovine. Zato prosi, na; izrazi jasno -s-vol-e mnenje, zalo se noče izoz5bati glasovanju, temveč je ccilo žeJt Ne bo mogei odgovoriti vsetn govornSiom, ki so .govorili tokom te rcepra-ve. G. BooncM- u zatr-ju.ie, da tudi on sam čuti ravno ta&o kafitor nolli odmev b-vk-iUi glasov, njegf^va dolir*«t ie s-krbeti za koristi s&fočnostJ tudi pod vozorem blnih žrtev. Ouim, ki bi bo t eli dtiazovsti. da se ogrožajo ciijl, za katere is Ita!?i3 vstopda v v pripominja, da ie imela Italija, ko ie vstopUa v voino, samo dva cilja: Trst iti Trident. IjondocrsJta pogoJba ni bila taiciat mana, a drmge teinie so prišle pozneje že zaradi- stamša stvari. Tri vprašanja so še pred rrredn a rodnim rr.zi^j-dišeem: jadransko, ma'loazij^ko in turško vipraia-nje. in pri vseh prizadete žrvijenake koristi Itakije. Oovornirk smatra, da gre ita]^ zato, da prevlada v vseh teh vprašali i»rodfiostno načelo, in v tem zmiirfu sc v smeri i+aMiansko deio-vanje. Ce imamo pravico do enai ogo, pdožaia z drugimi drž^tvatmr na Sredozenakem moriu. jo tudi v naši .koristi, da se ne potlači nobena država na iiaćm. da se ustvarijo ^a-lj za jiovo vouno. K.er ie slišal kritiziranje londonske pc-gcdbe, bo ponovil njeno kratko zgodovino. Predpostavi. da je ze priobčena. Ta pogodba t}e bila dogovor pistveno poUt:črnega in vojaškega značaja. Giavr.a toči;e so bile te 1. Itali'ansika velrodra meja 1)4 b>la morala witi do Vcloskega, vključivši istrske otoije do Dalmecie bi sc bilo moralo dati Hrvatom, bodisi ca ostane hx-strija zedirriena, bodisi da sc raradeti; 3. itab'-ansko oženje bi se bilo moraJo zopc^ začeti na sevcuni da^mnit-inaM nvr^i *n bi f>?Jo moralo vsebovati pttrrajar.o Dalmacho v ;&rauoUi me'ah c.-vstroogT.JvC vladavin©; ko bi torci Italija Iv!a dobila meje, <*otoocne v čl. 5. in valcpski zaliv, bi se sme^a usrVatl r lltvi sc vernega in 1'juineia deia med Srb*io. Crno-goro in Grščco. če bi to žde^l otstvemiiid. Vsi cd prostovoljne isiereae. pien.eriie taJave Stran O. *EDZN0S?« Mer. 34. V Trst«, dne 8. lebrnarja 192* škeca mesta ic nastal pcHtijno dsruzačm pcfcjžaj. Ne bom vam ^ovariil o poteku pogajatr?, sodsrj »e dilema enostaven: ali popolna lEdeisiviiev londonske -nagodbe, pa rešitev, ki bi spravila v skiad naše koristi in zahteve z očimi švsosSove^sfcesa uaroia. Govornik smatra*, da je ta dtusa rešitev zbornici £ub5a. Sporazumno z ministrom \man.rili stvari se je dciočila najmanjša mera italijanskih te7en1. Ucvcm5'« je pre.sH zsvejsnfte «za jzvestofoo pogodbi, čl opravi tako. i&iSa. Vrt tt pesroč prcdstavtlaio najmanjšo rrero rtn-ftr^VSh iC^r se tiče Alban»je. b^biia na- fta svJ-uravlien-s dati raenm narodu svo-o pomoč za njesovo državno <£xiovhev; če mu bodo vy-fieoe kake žrtve, se to *ctcvo oe zsodi s strani Ptdtte. , T Govornik ie -prepričan. da se -je. čc se preut-arj vsa ta stvar, sirtri? korak naprei \endar pa mora n bolelo v srca sjoverfatfi -^^o resnico. Partarpcnit XHmm odirovor bdlsrajske vi»de. Tu, k?er smo sedaj. se rešitev tiče tolike lta#e, kefekor Fran-colifee in AirtfeSke. ki ste *£or& os« koTak Jpri fco*-grcjjsfu v^adt. Vi»da m«rc samo zagotoviti zbornico ti dežc'o. če, da bi se zahtevala udejstvitev londcn-1 ske^a ck>-Jovo-ra in ne hotel istočasno čl. 7, j pač°pa Kolega imet: Reka. Govornik cib tej J Erilrki živo obsoja ravnanje tistih politikov, : i se vild^u4> temu mojemu ravnanju imenuiejo kooservativci, Ln tistega pogubonosnega tiska, i ki ihoče 5:4-1 i eas^ovemik siezadcvolinežev in \ po&pešcvatelj prena^llenili in neopredeijivih j zahtev. Govornik ^aja nedir.sipilnnr^aort zlssti v vojaštva, ki ie veto la ugled Ita!i.]e v inozemstvu, bn poziva vse, ki l,V.>Ljo domovino, da naj gle-ikrjo na to, da se taki degocki ne bedo po-rsavlj-ii več, oosreJur;e preti neupravičenemu pbsciTfU zavezniekiJi v!ad in razširjanju vesti. Če bi bila Itaiiia napa-deaa, bi gotovo vs- k/!o storil svojo dolžnost, tcica pač pristane na to, da fc ne zaboja v večje podrobnosti. Kar je treba, ie pač, da se dejansko stanje, ki je zelo kvarno italijan^. m financam in gospodarstvu pameai s pra\n:xn stanjem, pa če tudi to stane kako žrtev. KJor ni za le načrte, mu je dolžnost c3a glasuje pret! vladi, leda vlada čuti potrebo zaupanja zJboroice. Če mu je zbornica odreče, se j vlada umakne z zavestjo, da ie storila svojo ; dolžnost v prid Italiji. V ostalem pa je tudi ves evropski položaj vznemirljiv,. fc Evropa ne pride do ravnotežja, če ne pride do iskrenega skupnega dedovanja zmagovalcev in premagancev, če premaganci ne dobe pobojev, ki jih morejo prenesti. Govornik »e nato poudarjal potrebo vzpostavitve zvez z Rusmo in je po nekaterih iz-po-'2?u;evalnih besedah zaključil: Nr,j bodo naše žrtve kakraneskoH, kot pred- . »tavitelj Itai je ne storim nikdar ničesar, kar ; bi zmanjševalo njen Toda u^icd ne ob- ! «toj; v nasilna drzovit os t«, ne v grožnjah, ki se ne morejo zdržati, temveč v treznem, pravil-eem in poštenem postopanju, v poštenem in lojalnem ravmarqu tudi pri nasprotstvih, tudi pa v tem, da kažemo, da nismo mi vzrok zme-Ir.jave. Često se imenujejo nacLjonalisti t'sti, ki trmoglavo zahtevajo kak majhen otok, ksko mrJ! no k Ječ, kžko majhno točko in ne misijo na t'sti vel ki narod, v katerega verujemo mi, ki ga bočemo imeli mi, na ta vdr5c narod proizvajalcev in delavcev, ki mora prenoviti I '' sveve Živce, svoje «ile in mora preroviti svm^o politiko v svetu. Jaz sem za take misli, in kdor je proti njim, enora glasovati proti meni. (Živahno odc6ravarje; veliko poslancev čestita mi-nistrskenvu predsedniku.) Po govoru ministrskega predsednika Nit ti j a seie vnela razprava. Coris ie Lzjavil v imenu parlamantame skupine liuctske stranke, da je proti vsem klavzulam tajnih po^odeb, ki se protivilo svobodi in samoociofibi aaredov. {OdvAravan^e v sredi.) \ eseli se izjav g. Nittija o cecdviscicsti Alba-nfj-e in upa da se svečane obljube izpelne. Smatra za sve^o dcižncct, da dvč^nc svoj glas v obrambo pravic Črnegore, ki jo sedaj tako j tlači jugosloveneka v^a.da, in poz>iva vlado, naj i deluje za priznanje ukrajinske države. Po- i udarja nujnost, da se zbornica obve»t-i potom ! svojega odbora o poteku vnas^e politike. Zaključuje, pozivajoČ vi a do, naj se drži vnanje ; politike, ki gre za vstalitvijo cniru in pHsrčnini pobratenjem vsah narodov, ki žive in se srečujejo na Jadranu. {Odobravanje v sredi. Mbo£o Čestitek.) Banelli ni zadovoljen. Do sporazuma, kakor ga je očrtal ministrski predsednik, ni mogoče priti brez velukih izgub. Vsled -tega ne more odoibra\-ati vladne ■vnanje 'poS't'ke. Fcdcrzoni protestira proti »Nižanju italiian-skih in jugoslovenskih naciions^^tov in izjavlja, da ga ne morejo zadovoAjiti vladne rz^ava, ki -je sprejela pariški sporaztim in s tem poslabšala položaj Ita-lije, toda da se zdi, da ne more udejs«tviti londooske pogodbe. Poudarja, da fco Italija, ko enkrat doseže priznanje in udejstvrtev londonsike pogodbe ter pot^eibna jamstva za nove meje, da l>o lahko prf-:.->-»?la svojo vclikodiEšrvcst napram fugosfovenskim plemenom, Dice*aro -ni zrjovoljen. VpraSa, ci!i .je vrhovni itab odobril meje, ki jih določa sporazum. Treves iziavfra v imenu soc'iolist'Čne stranke svene nc»zadovoli3lvo z vl?.<*!no pn^^t^o, k<»-tih, pri kater:h ni potrebna navzo-čnest m-i-n?s>t-cVe?a oredsedn'ka. ^■n-'st-ski fOredsednik .orosi "Modimi konferenci mesto, ki mu gre. Millerand je prešel ©aio ca versai3esko pogodbo in poudarjal, da Prascima namerava delovati v popoinem sporazumu z zavezniki in popolnoma udejstviti to pogodbo. Žalostno je — fe nada;i;eval govonnik — da niso Zedinjene države Še odc&rile te pogodbe, toda zaradi tega ni treba veliko skrbeti, kajti končno jo vendarle gotovo odobre. Glede degevora s Francijo ste v Ameriki dve struji, katere ste obe za odobritev; razKka med njima ije le ta, da zahteva prva, naj se dogovor takoj odobri, do-čim zaljev a x!ruga, naj se odobri, toda iizc-u-stivši kiavmilo, ki ne veiia po njenem mnenju v vseli skičajih. Glede Nemčije ie izjavil mirrslrsk: predsednik, da namerava porabiti proti njej, v slučaju da ne izvrši dcloče-b mirovne pogodbe, vse gastpcdarslce dn vojaške oikrspe, ki jih predvideva mirovna pogodba. Francoska vlada ne ho zahtevala cd Nemčije nič več nego določa mirovna po£odi>a, toda deleobe mirovne pogoobe se morsjo -točno izvršiti. Glede 1 ■Lersner.jevega nadlega cdlioda iz Pariza je izjavil, da gre za cse'ono stvar, ker frsnccslci poslanik v Berc?;nu je že dobil formalne opravičibe s strani nemike vlade, ki jc zagotovila, da bo kacnovaia krivce. Medtem — je zaključil Milierand — bo razpravljala o lem vprašaniu nocoj kaatferenca poslanikov. Nije-govim izvajanjem ,jc sledilo burno odebra-vanie. Francoska zbornica jcfasn^e za«wi!co svofl vlad*. PARiZ, 6. (S.) Posfasrs^ a« zbornica. i?aznrava o vrtatvji politiki M>ilerandoveca '"kabineta sc je zakrručiia a ^fasovaa^ent o "zairpniic. Ss katero izraža zbornica Mnierartdov em a »kabinetu svoje zau-y arije. •_ Mirovna konferenca. Konferenca poslanikov, PARIZ, 8. (S.) Konferenca poslanikov je sklenila poveriti francoski vladi nalogo, c'a skliče komisiji za Labo tn Odro, kakor predvideva minovna prvjocbba. Nato se je -bavila z vprašanjem vojaške komisije v Budimpešti, ikamor je prispel eavez-mLškd poverjenik. Konferenca podanikov ho tudi zaslišala lorda kancelirja in generala El Astomenja, ki prideta v kr a lik eni v Pariz v svrho poročanja o izročitvi (krivcev. Sestanek ministrskih predsednikov ▼ Londonu. PARIZ, 5. (S.) Llovd George je povabil mi-»vstrska predsednika Nittija in Milleranda na sestanek v London, ki se *bo vrščl 12. t. m. Nemške ladje v ameriških rekah. WASHiNGTON, 6. (S.) Klav^zuJa o prodaji bivših nemških ladij, ki ijo je od-rieril prod-sein^iilc V/ilson, določa da (bodo te ladje plide pod ameriško zastavo in se v siučaju potrebe zaplenijo. Švica ne bo sodila nemških vo;nih krivcev. •BEROLTN, 6. (S.) Nekateri listi so pisali, da bi bila nemška vlada pripravljena dovoditi, da se sodijo nemški vojni krivci pred nevtralnim sodiščem v Švici. Zdi se, da bi 'bila Švica pripravljena sprejeti ta predlog, toda doslej ni podala še tozadevne uradne izjave. »AJIge-meine ZeUtcnge piše, da je neka merodajna uradna ose:l>a v Bornu .izdavila, da je ta vest nopoinoma nevtemesjena. Povrnitev grda Apponvjti v Pariz. BUDIMPEŠTA, 6. (S.) Grof Appony, predsednik madžarske delegacije na mirovni konferenci, odide v ponedeljek iz Budimpešte v Pariz v svrho predložitve ugovorov madžarske zsborrucc k zavez»Askhn mirovnim pogojem. _ Narodnogospodarska posvetovanja v Angliji. iX)NDON, 4. (S.) Da:ics se ie vršil pod pred-seduištvom Lorda Chanđ>er'aina sestanek fsnaČni-kov, načelnikov strank delavskih odposlancev v svrho pretresanja položaja, ki je nastat vsiod zvišaitja menjalnih razlik. Raspra vljaiiie Je bOo pri zaprtih vratidi. V kratkem uradnem poročilu se fiaznania, da e-e zahteva cd avropejs-kih držev. da naj erikeodijo stro3vC dohodkom. Ko to dosc-žešo, ue bodo »nauk al« posebni krediti. Razne mere, ki £-0 bile predložecie v svri*o o&Jaiija;wa iiaaočnili tcžkcc, se bodo proučevale jutri na seji manistr-sikega sveta. Bivša avstroogrska vojna ladja se poto^la. LONDON, 5. Avstroogrska vojna ladja, ki je bila izrečena Franciji, se je potopila na potu az Kotora v Brindisi. Trdi se, da so vse avstroogrske vojne ladje, ki se morajo izročiti, poškodovane, da hi se ne mogle vporab-ijati, _ Iz Madžarske. Nadvojvoda Josip noče prevzeti vladarstva na Madžarskem. BASEL. 5. (S.) Iz Budimpešte poročalo, da ie nadvojvoda Josip izjavil, da ie prosM svoje poli-tLJ-.ie prijate?:«. tiart ne predlože »lesove kandidature za začasnega madžarskega vladarja, ker on nikakor ne sprežme 4c cesti. Nadvojvoda bo začel priobčiva ti svoie vojne sponrinc. Habsburžani na Madžarskem. BUDIMPEŠTA, 5. Kakor pišejo listi, je Horthyjevo povelje preprečilo Friedrichov poizkus puča, po katerem fci se imel nadvojvoda Jožef tzklicati guvernerjem ali celo kraljem. -Szoszaui piše, da to ne bi biio v interesu dežele, da je sicer nadvojvoda Madžar-jem simpatičen, da pa je Habsburžan, kar bi utegnilo privesti do razporov z entento, da je treba, da se o tem odioči narodna skupščaca. Madžarski prevrat BUDIMPEŠTA, 4. Del ogrskih listov dela po končanih volitvah v narodno skupštino propagando za szpremem'bo v okviru doseda-aje koncentracijske vlade. Vrhovno armadno poveljništvo je izdalo nastopno poveže, da naznani če.Uun in od>čm&tvu svoje staii^če. »Kot v vrhovTti poveljnik narodne vojske sem svoje-časno z zastopnikom zavezrnškčh držav posredoval pri -ustanovitvi koncentracijske vlade in prc.-ze! odgovornost za vzdrževanje reda, toda le s pogojom, da fa. vlada prevzame vodstvo držanmili rpcslov, dokler se narodna skupščina ne sestane. Sporazum si morem tolmačiti le tako, da naredna skupščina po svojem konsti--tuaramju izvoli provizornega državnega poglavarja, kateremu vrne vlada svoj mandat, in da ta poglavar imenuje novega ministrskega predsednika. Smatram za potrebno objaviti to stališče vrhovnega .poveljništva vsem poveljnikom in četam 'ler občinstvu, ker je moja trdna volja, uveljaviti to stališče nasproti vsem stremljenjem, iki nasprotujejo prvotnemu dogovoru. Po mojem mnenju je v interesu dežele, da koncentracijski kabinet varuje zakonite običaje in izroči svoje mesto novemu ministrstvu, da se tako prepreči vsako vznemirjenje. Disciplina vojske, njena m 'č in njen patriotizem so mi poroki, da (bo -na vsak način izvedla to mojo. odločno voljo.« Horthy. Požar na dancj^cni dvora. DUNAJ, 5. V petek peneči je nastal na dvoru požar, ki .je napravil precejšnjo škodo. Ogenj*je pravočasno zapazi!a straža angleške reparaci^ske komisije. Nastal je v soibah navedene komisije, ki se nahajajo v leopoidin-skem traktu dvora in v kate ili je svojčas stanoval ndavojvoda Franc Karel, cčc c^sarja Franca Jožefa. Soba, v kateri je začelo goreti, je bila sedaj čakalnica reparacirjske ko-mis'je. Pod to sobo se nahajajo prostori cere-j medijskega apartementa. V njej se nahajaj peč, katero so vedno kurili. Blizu peči je V; pelek ponoči okel i ene ure angleška straža zapazila, da je hipoma švigni! f lamen iz tal. Obvest la je takoj požamo brano in dvorno csobje, ki :je takoj odstranila dragocene mo-b;l?je in umetniške predmete. Ga'cnje je trajalo vso neč in šele ob polu šestih zmtraj je odšla požarna bramba. Požar ni uničil nobenih j mobilij in nobenih umetnin. Požar je nastal, ker so poč neprestano kurili. Peči pa v rc-1 ptrezeniac .jsVih prostorih o tako zida*.-. ^ da bi se scie'o v njih vedno kurili. Bivši cesar Karel ne živi tako slabo, kakor se zdi. QJ#NAJ, 6. (S.) rPclitisohe Korresocnden-z« : izijaMlja, da nikakor ne odgovarja resnic: tr- j dutev nekega dunajskega lista, ki ;e pisal, da živi bivši cesar Karel v veliki .bedi zaradi postopanja avstrijske vlade. »Poli t i-oh e Ker- , respondenz« in javlja, da postopa avstrijska vlada točno po zakonih, a z drug^ stra_ni razpolaga bivši cesar z .... nekoliko milijoni, r.e vštevši številnih draguljev, ki so rvegova lsst in last -bivše cesarice. Res -je, (Ja strne vzdrževanje cesarskega dvora v Par / \ veliko, I toda temu bi se lahko poma-galo, če .y> se d\ or odipustil, ker .je nepotreben. Ravno 'Il'io ni res, da Avstnrja zahteva povrnitev privatnili draguljev cesarske h'^e, toda cesarjeva družina je vzela seboj v Švico tudi dragulje, ki so last fidejkom'sa cesarske hiše, in te dratgul;e zahteva avstrijska vlada, ker jih zahtevajo trdi druge države na podlagi mirovne pogodbe. ___ Umor bivšega bolgarskega mk-jistra. DLTNAJ. 6. Iz Sofije oorečajo. da ie t.il -^. januarja »večer bivši bolgarski minister Mimo! 'i'.i-kev za\Tatno umorien, ko je potoval v sver ro'-tni kraj Pe^tero. Tai cv je pripadai demokratski straimki. ki io vodi tir. Mal nov. Volitve v Bolgarski. SOFIJA, 6. Pretekli teitn so se vršile po vsej BoteaTski voHtve v oficrožne odbore. Zern'jcvit.-Sci, stranka ministrskega pređsednAa Stambidi sikesa in detnoSrrati, ki jih vodi dr. Malinov, -so izvoje-vali znatne uspehe. Široki socijalisti so zgubiii pre-oej mandatov v korist komunistom, ki pa tudi niso tako napredovali, kalkor tso računali. Največ &o izigubtli n.?roc'niaiki pod vodstvom Gesova. Tu smo, to znMeotinio seojs praulcs 1 •Zveza tržaških bojevnikov« (II Fascio trieMino ; ai cornbattimcnto) je .predloži generalnemu komi- i sarlu za zasedeno ozemlje spomenica, ki rarprav- j tja o nekaterih vsu-ašaolih, nujnih za to ozemije ! Je to tudi za nas izanimiv ccikuanent. kajti zahteve, j ki jih !T/redilaga ta »Zveza«, 'kažejo kal nazorno-duševnost teh sodeželanov dru.^e narodnosti. Zahteve so gospodarske, socijalne, politične in; narodne naravi. Spomenica opozarja vlado — kar; pa 'le. mcrrinro, čisto odveč, ker tukajšnjih ohb-sti j menJca ni tre*)a šele opozanati na to — da bi bila j odcepitev otočka Krka od Lošinja: »necdpmst-na) p^reška«. Date pra\i spemejrea, da "«>; bile no-1 sledicc nedosledne, ako (bi se Itaiija odrekla železniškega križišfča' v Petru. Na tako cd reko da more misliti le tisti, ki ne pozna jx>ir.en--brn;sti te točke s političnega in zemijeiKsne^a stališča. vTrst in Reka sta ieMva iste žile-dovo'ni-ce. Ako bi ise eno oibeh kril. ki se spajate v Št. Pftru. iprcnu;-stilo tujcem, bi bilo drugo obsojeno v obnemo-gliost.« Dc-ie: >Ce bi se opustila sne.nnika črta, bi bila ogrožena varnost tržaškcca in reškega vodovoda.« Zato da se morate odkupiti od južne železnice progi št. Petcr-Trst in St. Peter-Reka! Ti progi da ne smete ostati »iii:i ue pod gospiv darsko nad\1ado tujcev.® Nato zahteva spomenica na eni strani Izvedbo londonske pocodl-e. na drugI pa spoštovanje samoodločbe Peke!! Graja obenem, da se avtonomija, obljubljena »odrešeiilu pokrajinam-, izvaja prepočasno, ker mora vsaka stvar (prehoditi nopotrebni. birokrativni labirint ministrstev.* Zahteva izdaten pouk gospoJarstvu. Do tu s;ai bi bHo. Ncčc-no reaerirati. Drugače pa Je z odstavkom, W se ljuti, češ. da je cnnogo Italijanov brez deta zato, -ker mrgoli :i paTopCoviiih dru-žbah. <>b-stci celo ta »sramota«, da je v teb sJužba-h cnnoffo biričev MabistnjržaTiov na škodo talili, ki >so se borili za domovino^. Zahteva, n^ sc edina podjetja poverijo orgamzacijaai.'5® jih le ustanovila ta »Zveza«. Hej. ek-scelenca. ministrski predsednik N;tii! Čo I bi oblasti hoteJe nastaviti poslušno uho ?;.Iucvaii' i v rečeni spomcni>i: ka' bi petem ostalo od va-šv^a j zagot-cn.ila. s'ovc.no podanega v parlamenta: da j se hodo ščitiii interesi in spoštovala častvovanfi j tndl neftalijanskega prebivalstva v teli kraihh?! I hi »kje bi ostaia potem avtoriteta države, če !v [ ro-jrtVeue oblasti smele in megle odrekati to, k..r i je slove>no obljubil njen prvi, vodilni državni-k? i In vi. častivredni poshuiec Rondnnt, ti sociicl»o-I demekratična' skupina v ita^janskem cr.rlaatentu, povej o nam: mari so take oabteve, očitno naner-' icne pri .i našennu žLvfju. posf — »j>')hr že njegova dr/.avna pripadnost taka a!I taka! Ne odmakne '-o o u wc' h pravic tirdi pred vsemi j;rož-nhami kakr.iirv iras-bodr -- Fastia! lit smo — zahtevama otil k župnišču, a otroci so jo vlekli za krilo, kričale v joku: »Mati! Matff Kruha da,! Kruha! LaČm smo!« Solza je prišla ženi v oko. »Počakajte*, je jecljala Kata, »dda sera ga ▼ peč.« »Oko!« se je pomol*! izza ograje grčavi obraz Gušetičev, »vi da imate kruha v peči? Ej, vidi se, ka.-j je gospoda. Pazite, da vam kmetje ne razvale peči!« »Kruha, da,« je odvrnila kmetica v solzah, od otrobov in hrastove skorje. Ali je to — odpusti mi Bog grehe — božji dar? A moram ga dajati deci le v mafhnih obrokih, da mi ne poginejo od tega kamena.« »Jaz sem, vidite, pametnejši,« je odvrnil Gašetič, »jaz se hranim z žganjem. Ukradel sesn ga sicer v Zagrebu; ali, mari vprašuje glad, kje mu je ntoka rastla? A3i, vi tu »te še srečni, ali drugje bi ce ljudje pckla4i tudi za otrobe. Čujte! Čujte!« V" tem hipu se je odzval po jutranjem zraku tenki glas mrtvaškega zvonca in kmalu nato so šli kraj ograje štirje kmetje, noseč mrtvaško krsto, pokrito s črnim suknom. »Ej, koga nosite?« je zaklicali Gušetič. »Nosimo Bistricevko; to je danes že tretja, včeraj pa jih je bilo osem,« je odgovoril kmet. »Kaj jI je bilo?« V Trstu, dne 8. februarja 1920. »EDINOST« »ter. 34. Stran 1IL Škatla; nesladko kondtiuztrano irdeko marka .»Cofon&o« v (posodah po 1 Lg po 3'75 lir posoda; leča !po 2 liri kg; zdrobljen zelen grah (suh) po 3*80 lir kg; cikorija po 3'— lire kg; ekstrakt holandske kave marka *Ilal!a* v zavojih po 6 dkg po 50 stolink zavoj; 'kavin surogat xS. Giusto« v zavojih po 20 dkg po i'00 lii zavoj; kumin po 8 lir kg; zabela -Torre-giani'< po 4 lire kg; hranilna moka za otroke po 60 stotink zavoj; figova kava v zavojih po 20 dkg po 1 30 lir zavoj; mazilo za čevlje (marka »Lift J v škatlah štev. 1 po 05, šlev. 2 po 80 slotinik, štev. 5 po L i 65 škatla; tekočina ( Liftza kovine v škatlah št. J po 80 stotink. štev, 2 po L 1'45, štev. 3 po L 2'F0 škatla; mazilo { Lift«) za laovine v škatlah štev. 1 po 40, štev. 2 po 55, štev. 3 po 95 stotink škatla; vosek za parketirane pode (*Lilt ) v škatlah po četrt kg po L 2'40, v škatlah po pel kg po L 4'80 škatla. Vino Ckran t i (Ruffino) :po 6'40 lir steklenica dveh litrov; vino Chianti (bratje Dal Canto) po 6 lir steklenica dveh litrov. Samo na odmeTek. Sladko kondenzirano ttleko marka »Mercurio« in sicer: do 5 od-«ierkov ena posodica in od 6 odmerkov dalje 2 posodici po 3'50 lir vsaka. Živila, ki se razdele posestnikom «božniških izkaznic: sladkor in vsa živila, ki se morejo dnevno in poljubno kupovati. a Pazdetievanie fca\e. Aprovrzaci^ka komrsija naznanja, da upa na f>vKilajd vesti, ki jih ie dobila, aa e fcrio (prireditve ženske aH moške podružnice CMD, oašega Sokola in kdo ve. česa \>e. da ne Tri bila sodelovala, ni ie bilo eibirke v narodne namene, da bi ne bila storila v polni meri svore narodne dn^.'nos;: ^ama in {'koli drugih, izkratka: bila "e povsod, kjer }e bilo treba de!a za narod. A kakor te ?»i"a !kot dekle, r?mo prepričani, da bo tudi .kot žfia krepka upora našemu narodnemu delu. Zato VI: ćemo ponovno -njej in njenemu soprogu, ki ?e t,:\:ko kot o.na zdrava naša ju gostov e:tska «ore-Bifca: Bog ju živi! Na ta na&a >e> oe *«oraZunieim>! Prejeli Poziv bivSIm avstroojtrsklm \claškim gažistom.l AvsrtroogrsKo vojno ministrstvo v lik vida c:;i prosi vse bevše avstroegrske ražaste. k! imaio kake denarne obveze do »ZentralTvirtschafKfond ftir d as etionaiige gemeinsame Hjer« iu do »AI-bierfiis fonda«, da vihajo obroke, kateri Km pripadajo. in sicer to v interesu fsvoiih bivših in sedanKh tovarHev. ^ , Se« žeaske podrnž.ticc C M D fe v ponedeli-ek. ob 15. ibkL«>voJe priri t-adi one dame, ki so biie ast 'Tcno pov:W1oue. Zahvate. Tržili slovenski ;gTa!ci se sntivaliu-ježo ceni. darovateljem in vsem oirim gdč. in gg., ki so se bia^aiiotiK; odz\att novač:ihi ki so pomagali. . l-Tes se bo vršil vi-I.ub i. ten.u. amca-k ne v režiji # dramatičnega krci-ka, i temveč svetošvanske n:!:dine. Glas *z občinstva. »Pišeio nam: Priro'evalj; rr.z-nih plesov in zabav so pozab'li na edini dan. ko I ra - o p/, nor i r.ckoiiko ve kar leze ino gre. Kaj bo na postni torek? Ali »v letos pokoprli pu- sta. ki je bi-l i ji os m ko živahen? (Doslej nam ni še ničesar 7 o kaki prireditvi na pustni torek. Op. ure . »Sodalitas« dul:ovnii.o\ ' o imela v četrtek dne 12. t. m. v Tnsttu sestanek. Kostum [rani ples ženske podružnico CMD. — Že bliža -sa nam čdrobni četrtkovi večer, da v blagor šoli ndrodnl donose malho lir! Kori smo ha sen je tedai njegov namen in cilj-- A ple-n: lirušč, dovtip, smehljaj vseh bode razvo.rU. Sav tamkaj se sest a nemo z Gorico, Kra&evcem in m;>rda tudi — uoajmo —• z Isiranom Notranjcem. iievć, da se tam siridejo sorodstvena srca, se 'Skrivnostno bodejo s pogladi bcaala. Ali strnemo se v krlofor mi gremo pa ti a ples. da bo naš naroeni oltar pohvale vreden jirek in čez! GraoIJanova. Odhorova seja Tržaške kmetijske družbe bo v sredo. II. t. m., ob 16. Ples šentjakobske mladine, ki se bo vršil v soboto, 14. februarja t. •!.. 'bo ito glavo in še o-stati na svoj način odjemcSd trgovine s čre\ 'ii v ulici Carducci št. 27. Lopovi so namreč fprstili v rc'ej svoje parfimirane vi žitnice in s tem dokaaali, da se znajo obnašati. Omenjena trgovina, ki je Ls-t g. Marka BizZija pa ima posebno srečo, kajti ivla je že štirikrat .počaščena s takšnimi oblaki. Tcda \sakikrat so prišli zraven kaki nepričakovani gostje — stražniki —, ki tfo pokvarili ve-e-te in večer. Zadnjič pa! se je tparfumiranim tatovom on Jar le -posrečilo ukrasti orccejšnjo množino črevljev. Vse bi bilo šlo repo. ko bi nc bil j zasačil stražnik Sorante v t^i-ci SoUtario ckoU 5! zjutraj ne';ega Fracccsca OuKO.sicha, ki ie nosil! vrečo na hrbtu. Stražnik ga je Ubiavd in te;'a se jc videlo, ca je bila dotična vreča polna črevljev, kakili 50 'parov. Pozneje se je ugotovilo, da so črevlji iz prodajahie g. Bizzija. Stražnl-k je osfcal do 8 ure, ko jc prišel gospodar prodajalne, kateri ie poznal svoje bla-go m izjavil, da so mu zman-kale še druge stvari. ^ V morje ie padel ali se vrgel v Barkovljah neki Fra^cesco Ravan, stanujoč v ulici Molln Grande št. 4i». Pri tem je pactl na iieiki školi in si rai'btrl čelo., in je ostal ta&oi mrtev. Truplo &o prepdjaJi v mrtvašnico tukajšnje bolnišnice. Požar. Sinoči okoli 1'30 sc jc W1 vnel polar v ior?i kr. pošte v ulici Tor S. Pietro. Policijski a-gent Brcrtzm. ki je prvi oppzi-I dim, je p-ijlicali oa'njegasce, katerim se je »po prccej napornem dolu pi>sreči-lo omejiti ogenj. Toda lopa io zgorela do tal. Tudi lopovi morajo Imeti svojo aprovlzacfJsko organizacijo, kakor se vidi, ki pri tem so ze-io podjetni in ee p; ode taiko naprej bodo oni fcmaiu na >oiie preskrb" j eni. Pretekio noč iso ukrav'M iz me sil k; c Fr. Mateja pri Sv. Kanu sar-din sa morta-'ddc adi kalk»h 700 lir. — V gostilni Antonija Finiana pri Sv. M. M. Gornji so se preskrbeli »z vinom in gnjatjo. iza kar bi sicer morali sešteti najmanj 200 lir. — Po mleko i:i po bršfct'ie r>a so šii v mdekarno Etne Gatea v ulici S. Giacotno in Mnnte in tu so zopet »prispa-ra4i« okcii .30O Hr. — Tudi mlekarna Mar.ve Ma-culuji v ulici deU'Orologio je prrspevala z raznimi jjoue^^činami v vrednosti od 500 lir. — M?ni sreče »o imeli na .južni postaji, kjer so odpcčatili neki: vago v katerem je bi?o razno pohištvo. PrcJno so zamrli dovršiti svoje delo, so ?ih namreč za-sači,; orožniki, na (kar so lopovi zbežali. Ukradena listaka. Girdo PiJler je včeraj sprtm-bil na mizi tebak^me vodici BdJini laf tnico z 800 lirami. Ko se je vrnH v tobakarno. ie ugotovil, tki mu :e nokdO listnico Ukradel. Tatvino je Javil orožnikom, kateri s.o aretirali natakarja Vitjema Kerma-na, stauuiojcsa v ulici P. Revrite-Ha 663. ki ic bil ravno v istem času v tcbaicarni, -toda pri njem niso našli lastnice. DOPIS?. Kopriva ca Krasu. Kakor je bilo že čitati v »E-dinosti«. se na Kra^u pred vono obstoječa narodna društva kaj pridno zbujajo. 21. decembra 1919. }e oiivelo tu v Koprivi bralno in pevsko društvo »Zarja . ki je vsled vojnih razmer *>vcle-časno moralo pre-kimti svoje delovanje. .Za predse, nka je bil izvoljen g. Anton Bole, za podpredsednica g. Josip Guiin. tza tafuika Oskar Pegan. Snimanje za društvo če zelo veliko, kar priča veliko število članov. TuJ^ajšnji župnik, g. dr. Anton Požar, ima v društvu vsako soboto zelo zanimiva predavanja iz zgodovine. 15. t. m. na predpustno nedeljo se priredi veselica s j>etjem, igro in godbo na orkester. Po veselici »se bo vrtelo. Spored se obavi v »Edinosti*-. Kakor kave'o priprave- bo prireditev ze±o lopa. ra kar Se sedaj opozarjamo rodoljube iz okolice in Trsta. Konečno naj opozarjamo, da je letošnji ikoprivski teran rzre^Tio dobra kaprica in bo vsem sostem ki u-ddežencem na razpolago. Iz Vrtojbe. Naša slovenska čitalnica »stara, že 53 let. je po vojnem razdejanju spet obnovljena Naša vzorna miaaina ni odnehala vkljufo vsem o-viram. in ;e tako dosegla dvojni namen. Prej smo bili dve razccpdjeui občhti Gornja in Dolnja Vrtojba, ki ste se »eJaj združile v eno J&upno vas ln takorekoč družino. Ter ur:u?no obudili to na_>e prastaro društvo. Vse vprek si je segalo v roike in si vo^čiV) spravo. To jc bilo ncJkaJj res raz ves e-IHvega. ra vseh obrazih gledati zadovoljstvo če spoštovane rodbine. , Podružnica C.MD u LaniSču obdržavati če svoju po redu XI. godišnju glavnu skupštinu u nedelju. 15. o. m., u 1 sai posle tpoclne u prostorijama hr-valtJ:e čitaotiice, sa sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Izbc-r novog odbora. 3. Eventualne. Pozivaju se svi rcdoiubi i prijatelji Družbe sv. Cirila i Metoda u mostu i izvan mesta, da ut'ialjcno dodju na sastanak. — Odbor. Ponesrečen roparski napad na Barki. V nedeljo, I. t. m., okoli 19 ie prišel v hišo 6Metncga Miiia Kovačiča na Barki neki mladenič, Rudolf Cergo! p. d. Sakcev ćz MisHČ. s pretvezo, ca si čudi nažge svoj tobak. Mož, ki sJtamue čisto sam v svoji od pota malo proč stoječi hiši, ga prijazno sprejme in kot znanca pogosti. Pogovarjaia sta se Lake pol ure in mož .mu je na vprašanje tudi povedal, da 'je srn, ki se jc vrnH šele pred kratkim, pri sestri na Misličah. Ko pa ie starec betel iti pckla-dat živini, je vstal tudi gost, udaril z vso močjo moža z pestmi po glavi, tako da sc je revež zgru-ČS! -na tla. zgrabil krivi no/, ki je bil na mizi. se vrgel na ležečega na tleh tter udaril z nožem po njem. Zadri ga je v usta, mu febil en izcb in ga znotraj in zunaj močno ranil. Mož sc je močno branil iii res se m;: je posrečilo izvleči isc skoro popolnoma izpod njega. Ko je napadalec videl, da ne opravi nič, je zbežal iz hiše ter vrgri kr-vavi nož na dvorišču od sebe. A'ko bi se možu ne bi!o posrečilo ubraniti, bi bfl sedaj mrlič, oropan svojih prihrankov *n (krava odsnane iz hleva. Iz Lokavca. Sest let bo ^ccraj pretekao. o.ScaT so nam isovragi imičilt s se. afcorav-no ne vsi. ter si nadeli nalogo, ostati zvesti sinovi Sdkoii-tva. In zt^et je razprostrla naša rtfica sivega Cavna »Sokol« svoje tpeioti nad našo vasjo. Na svečraco smo se zbrali ter imeli otčni zbor. Brat Jirlče Hmel?«k je otvori! zbor ova-nje ter v kratkih potezali očrta! sokofeko idejo in b<>dril brate k stvarnemu delir. Nato se je preSo k voH-tvi novega odbora. Izvoljeni so bili sc?hB*mo bratje: Alojzij Slokar predsednik. Ernest Bevk poi-p red se;',mik. Kolavčič Rudoil tajnik, Ciril Blažko, blagajnik, za odbornike br. Peter Hote lak, Rihard Blaško, Leopold Detiabro, orodjar Edvard Blažko; namedtniflti in pregledcva!ci računov br. Vidmar Janrko. Delfabro iu Lokar AntH>n. Načelnika ki podnačeLni.ka sš izvolijo telovadci ipozneje iz svoje srede. Brat Ko^avčfč nam je obljubil, da nam ustanovi pe^-ski odiseK. namreč t-da pristopijo vsi pevci in ipevfte h »Sokolu«, kar moramo z nalveS'kn veseljem pozdraviti, kajti 'ie v Sokolu se bodete najsrečneje počutili. Brat blagajnik je porabil priliko ter nabral 20 Hr za odsek. T a'ko se ?'e oživel zopet rdsek Ajdovskega Sokola v Ldkavcu. Odsek šteje okoli 40 članov, £n se to število gotovo v kratkem pomnoži. Na pustno nedeljo priredi pevf-ui odsek veselico. Opozarjamo že sedaj slavno Obč'nstvo, da sc udeleži polnoštevllno te prireditve. Zdravo! Iz Idrije. Žalostna veseFca se je "VTšila na SveČaico pri nas v I-drič. Priredila ji") fe namreč naša Čitalnica. Udeležba }e bila zelo pičla. Je pač tako, ker .nekateri gospodje nikakor ne morejo priti -do spoznanja, da je treba ve:idar enkrat vreči stara kopita v -kot za vedno, posebno če kolikor-to'iiko cikajo na lak, 'klik in v svrtio ženitve a mladeničem o«i 35 do 45 let. Le resne ponudbe pod .-.-Pridna gospodinja« poštno ležeče, slavna po-šta. . 29 HISE s 4 adi več sobami in vrtom, ena teša z modernim pohištvom vred za 28.000 Itr. drc*c so cenejše, ki posestva «e prodajo v Rojanu, Sikorklji, Morini iit drugod v okolici. S-tolia, ka-varna »Monceniwo« v Trstu.__217 PRODASTA 6C 2 moćna voza in 1 k-onj. Salesia* G vid on. Oretta Serb*toevec ter raznovrstna vina, vse po zmernih cenah. Ivan BMov«* MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana livarnšca Osvaldella. Via Medla 26. Izdelovanje iu poprava strojev in motorjev. Proračuni. KNJIGOVEZNICA. Pietro Plpnan, Trst ulica Valdirivo 19. Artistična vezava. Zapni koledarji lastnega izdelka. Vfpisniki (registri) posebnega sistema. 201 MAJOLICNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar. al. S. Giovannl 6 Ia 12. Nuibollfa izdelovanja ln najpopolnejša vrsta. Cene zmerne, __203 PAPIR. Velika zaloga papirja jh ovitke, papirnatih vrečic lasme tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Gastone Dollinar, Trst. Via dei Gelsi 16._256 DAMSKA KROJACMCA A. Rleger. Trst, ulica Comniereiale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Po.t/ežba točna. 337 Popoldne točno ob 15 I^S 3 p H Stoj h šivanj? in vezanja na^iSki DZir:i £ Seidel & Neumann In 'SS^h fSInger1 Gast & Gasser „___. ,, . .,,, Tvrdka ustanovljen l. 187^ Bogata zaloga v?th potreben, r^iunr/rn Đi'Virtn Mctianifn. delavnica z. vsi^o FUSilCcSCO DLiMiftS popravljanj«. Trtt, uL Campanilo IU psfGgrsfiilni ateljž Da§QSi*re K- Trst, Cors« 2t«v. 33 Rargledn'ce v platinu. Specijaliteta: ^like v liarvah, fotcschizzl. Oabinet, vizit, povečinja, rt-produkcije vsakevrsie. Liektr. razsvetljava. Trgovina z mrtvaškimi preumetl Trst — Trg Giambattista Viro št. 9. Prodajajo se venci i z biserov in kovine, umetnih cvetlic; p > naročilu tudi venci iz svežih cv< tlic, sveče, svetilniki, angelčki, mrtvaške krste. Za vernih dus dan se prodajajo venci o1 L 4 naprej. Sprejemajo se posneli anja in povečanja vsakovrstnih slik, t di na po calanu. — Delo zajamčeno. Postrežba točna. « ene zm?rne. Rupnjscn žslsznlao in kosine ter plačam: staro železo po 18 lir .... za 100 kg kotovino „ 300 ....... 100 „ medenino n 100 ....... 100 , svinec „ 1C0B......100 „ Trst — ulica deli' Olmo 4, CERNECA. Ivan Jančar zo&ozUraunlšUl tehnlH Trst — ulica Carđuccl Z8, Cene zmerne. M\i Eli ia Kniiif uL Hazzini M (voooi d!. S. lazzaro) Za prihodnjo sezono: bogata izbsr volne-« nega blaga, bari enta moškega blago, nenih odej z?ves In iesino iiđeijvanl« VBlIraalii ođel. Zobozdravnici oic&ulatarlj prej dr. BODO. i. CScsii^r© ^ - In - dentist Stanko Psrhauas Trs!« Trg del^oni št. 11, I9. nadslr. sprejema od 9 do 13 In od 15 do 19. Izbiranje zoD Br2z Dale-in, zsnovja, zlati mostovi fcrez rM, tfininje zob in zlate Kron?. Vsa tfela se Mnjelo pa msfcrni miti. Stran IV,- »EDINOST« iteT. U. V Trstu, dne S. februarja 1920. Osi nedelje do nedelje. Saj sie že čult o tisti zgodbi! Orožnik Je vjc-1 tatu, ki £a potem ni hotel — izpustiti. Ne orožnik tatu, ampak — tat orožnika! Tako S3 mi kaže pred očmi sedanja mična igi-a med ofrcijeiao Italijo in diktatorjem na Reki. Ta je poslal oficijelni Italiji menda — j četudi ne po srcu. marveč po sili razmer — j nekako neprijeten, v zadrego, in hotela bi sc ; nekoŽiko oddaljiti od rišeta; al5 diktator §o ; drži trdno v svcjii* rofcaii in je m>če izpustiti! j iN iti za tisto znano resnico, da tudi najlepša j igra, čc predolgo tra-ja. postaja dolgočasna in zoprna — se nc meni Gabriele. Drže se pač j drugega, zdravega tržaškega pravila: piu che j U penoe. piu la rende. Po slovenski bi se re- ( !klo neka1- o takole: Čim dalje traja, tem več _ . nos: ! Saj se razumemo menda? Drugače sodi seveda tisto občinst vo — in j to so m ilir oni — -ki mu ta igra —- ne »n osi-*, ki je ubija in je vrhu tega še strah pred draginjo, naraščajočo zopet tako, da se je v res- ! niči bali, da se povrnejo zopet časi, ki se jih . ljudstvo z grozo spoanar^a: časi t vrst , ko si! moral v »vrsto«, če si hotel dobiti kakršno-; sibodi, pa tudi najskremnejo življensko po- j trebščino. Niti kandidatje za -- samomor n so : ibili Izvzeti cd te nadloge. V >>Pratru« na Du- i naju je cpJKii redar staro žensko s kesom vrvi j reki. Vse rje vedenje se mu .je zdelo sumljivo. Prijel io ie: : Kaj pa delate tu, kaj na- j in eru; e te?«- Žena je odgovorila: »Gospod, ni- ■ aiiam ka-i »esLi, lačna sem. a raje, nego da bi • umria ca lakote, se — obesim!« »Oho, to ni j tako v današnjih časrh! Jih »e mnogo s to na- ; mer * -sto ! Potem šele, ko pridete na: Vr i ni bilo res tako, je vendar ta j ,p< .^l v j. j p imerrty> flustracrjo i£re, od k a- j te:e Gabriele noče odnehati. Na^ le trpe Re- j čani v ; vrstah*, da ie -nosi- — njemu! , j Samo naj} gleda, da se m« slednjič ne 2*odi j t ko, k' kor ppovedu je naš okoK*ki burno- i ri l Kovc»: Z zlatim peres-um smo p sali; pi cio, zaoe*?tiii pa smo je — z blritocn! Lahko ; tje zaveziti vez v blato, ali izvleči ga zopet iz blata to ni tako bihtko! Lahko je vozlati, te;ko pa razvozlati. To izkuša tedaj tudi eks-ce>'er-c? -Niitti. Kako rad bi ugriznil v lendon- j •ski dog-vor: ali -vr3g ie vrag in n:kdo ne more j vedeti, k H bi mr.^lo priti potem; voz bi ao- j gel zavoditi če globlje v blato in vozel bi sc j roogel bol: zavozlati.. . Zato koleba gospod j K t ti med loodomsko pogodbo, neizprosno od-j icč-nostjo in — nadaijnimi poga;ar~;i. In (pri- j tr\J:l mu je cdo tudi poslaaiec Gasparr-tto v ; parlamentu, ki mu sicer tudi Icn-donšk i 75-k t ne zadošča, ker bi hotel menda Se nekedrko povrhu, a vendar želi, naj se po- j iz,' lisa v e rnr-rro. »tla -pride do ddbrih odno-ša^ev me • h?-':io in Jugoslavijo... Igra se zdi 1 tmevna «r V-^ iko neva—>a tudi nf&rru. Bc-;i se j morda, da bi se utek lo zgodili 'kakor tistima ; psoma, ki sta se kJela talco zrKte avstr'rke bkinadje. Za- j ^r n o var-jo, tu pa ta^- krveva ijlova ' _ -o-veda pr ^oči, k r "ti ob belem drevu si n: j na mej^^n i'ito cel^ko-nem-^kutars^ o | ijr-i^tvo. Ne-" 'ko ča3opisne .je .besnelo in edi- t ni r'vci, »rziva-či m rločinei so bili se^e:?a j f '-nei. Nelki mo'lir?n — ;pa ne prijate1': iz , tr-.r3.Ve ooso'i'n'ce in liranUnicc —, ki ie ho-! iči vec!no v? t* tc.Ve vedeti, ie zm--:eval z o,! ko je čt;l tV-tc divče izbruhe proti Siover.cem. M- ni! je: Meni se zdi, da ta rlet ni bil pa- ; dietno in vor:'.i in epor^m-neii ; z Ne^rci- d^ r^e h^Ao nap^rvli ia ovirali slav- i EO'j'i!« V prvi hip smo se kar se^edli na sto- j lico spričo tr';ke mod-osti. Potem pa smo si j vendar d'-ol li r>Hpom;bo: -Ali, dobri .gospod, j kako naj bi se Kli dogovorili, ko ^e biJa Nem- j Cvrm ta r«hvncst v dobrodošel .jim namen za j napade' Kako bočete, da bi se t>ti, 'ki ! n;na'lati. df»eh f'raneh... Č'tatolji naj si sami domislio misel do konca! Jaz nmv>m tu dovolj kor-'*e! Pripomitvam le: niti Nitti ne more raT'-ešiti te — niti! _ , H trkih modr^^nov, ki ve^no vse JK 'je ve-'o, imr-^io mi Slovenci — hv^la Bo»?u r?a lem! — celo več, nede^tj — je t2.rr-ila ;n pcl^a l^^e. ker je bila zamukla — d'vU-ro -part:;o. Nie-Va žena ie -priDomn;.'a res m^.-b-o: , Ja vMp. lV^rlar tedai t'^ba k če i ne. je ".-e^fvo! Mndra žcT>al Izvestni modrijan' i>? 5"» cesto t~ko nemodri, da prihajajo z-nasvet', ki so jroer strašno ler>i, a iina^o to nr lo V:t-T> na da n:so — »zvedUi-vi. P^cd leti ie i/^'a v T-^hi tkkJ naslovom »Ko- j nec svet.vVeV«ka senzaciia. Že «3slov je iz-; zval "'"-^rV? med ljudstvom, zaleti | na I r-5 e so se kar trgali za ŽakimčUa na ie s pred*.o<5om: nai Ki se iz veeh fcp'-.v :sv 1 a tIT dHM-ocKsJed, s kate^-ira ji3J b« r^eMi'.^ci n^^e^a planeta ona?.o- vral'. k^fo tr/^m^ ž've t-.'dšo na — luni. Ja bi oo^nema-V? P->rvK?!ni lfu<5?e pa so ircw,:: ! od Vrkd oa ve rt'-*>c. kako žive na la^i?! S?-i ni rvoa^nvati, ker t^e^a dr'i- nra živa bitja. Zadr^'^na dve-na ; ^cma^^nom^ -jvrst^v' o ve: k križ z nar>'- : sorr-: Tn nt a b:la zadnja! V d-u^bi pa je bil ; hudor.r-ki si »e dovolil ?!<^bro vpra-šar'e: Kdo ne4o%i' šk^f — o teni *cm uver- • :en _ r»aWr»?en 71 -^^ate^e ?! Samo do-! brih bi t-eb -lo. Fh. t^a, včasih ie i ,i< -o". ^-Tr!^ pošten sve'ovalec ver ve-dein. vsallja« in -čelada: — o^'^klh J patrijarhovi C—č. DAROVI. — Ker se «c rodoljubna oseba iz f-ked-ujo bra-j ruia spreteti znesek L 40*—, ki ri rtć pt> \ ^ei ora-t vici. se daruie ta znesek ške-Jenjski pc-Ji uZmci CMD. Denar oreiela bkicajničaclra. — -Podpornemti društvu za dijake na realki v fdriCii« v> darovab": Po^'ru/^nica L j Pijanske, krc-diuif: baa^.e v Gorici 10») L, sodr^v Alcizi j Uraiack v Gorici 10 L, 2orž Aioiz:; v Poskočni 2' Ji- Za dnrS-tvo oc isixuio z.AvaUuic odior. — Darovi k podpornemu forak« tržaških slovenskih icralcev. Rebula 30 lir, Vidovič 20, Katnik 100. Srlik 10. N. N. 50, Perhavc Stanko 46, Btzjak Tone 3(K Feriolja 10, N. N. 20. Semič 11, Antonič 15. po 6 lir: N. M., N. N.. po 5 tir: N. N-, Ponikvar. Kušar. Kral": Siškovič 4 lire. po 2 L: Pogačar, N.j N., R upnik, Lazar. Ar.tičevič, lir/.en. Stoka. Mer-Ink, Ferfolja. X. Taučar. X, N. N., N. N., Bizjak; po 1 iiro: Seršič. N. N., Ga^oeršič, N. N., N. N., N., N., Lučer. 2erto, N. N., Carca. Sčirka, N. N., Colja, Uriič, Marija. K- SpHar, St. Peter na Krasu presrčna hvala.bfskp ;unbl weniat djiov ia 10 t. Ga. Ribafeva je darovala zavitek «?laščic. Vsem cenj. darovateljem tfaj bo izrečena premična hvala. — Lon.jerski podniznici CM.O da^nrjfe Marija O »k, učiteljica 5 L. iker se * mosia udeiežili pogreba učerrivC Tončke Pcear. Denar hrani blaga i- ničarka. d&s&edarsfvo. Zavarovanci Nižje-avstrijske deželne zavarovalnice naj blagovolijo plačati zaostalo intekočoi zavarovalnino pri DRAG. STARCU,; glavremu zastopniku „Vzajemne; zavarovalnice" v Barkovijah pri Trstu. LISTNICA UREDNIŠTVA. Ga. M. G.: One mbe nismo objavili, ker menimo, da nimamo mi tu prav nobenega povoda, da bi kKcali komu na oni >tra:ii •»živio«', drugemu pa »pereat«. _ V Trstu, dne 7. februarja 1920. ! Tečaji: Jadranska banka 320— 330 j Cesulicli (Austroaniericana) 6S0— 690 : Dalmatia (Parobr. dr.) 370— 3S0 Gerolimich 2290— 2330 Llcyd 1350— 1400 j Lussino 2350— 2450 Martinolicb' 490— 500 - Navigazionc Libera Triestina 1100—1130 Oceania 500— 510 j Premuda 700— 720 j Tripcovich 715— 735 ! Ampelea 7G0— 790; Cement Dalmatia! 380— 385 • Cemeot Spalato 450— 450; Čistilnica petroleja 2500— 2600 i Cisijlnica ol|a 860— 8B0 | Krka 450— 460 | Tržaški Tramway 225— 232 j Švicarski tečaji. ŽENEVA, 6. Lira 31.80; nemška marka 6.223..; avstr. krona, n. 2.25, st. 1*70; aogl. Kmt 20.06; franc. Irank 41.85; amer. dolar 6.047/,. Pozor! V ulici Udine (prej Belvedere) štev, 49, se n&haja PRODAJALNA USNJA, KOŽ, spiou vseh čevljarskih potrebščin. — Specijaliteta: Za krojenje ia prebivanje (šlepanje) z^orniili delov najmodernejše lasoec- Filipclč in drug^ mum poUjEt]2 L OBLAK Ia (m »ilirski mm naznanja, da sprejema vsa v stavbno stroko spadajoča dela in naročila za stavbni materijal tudi v Rubežih št. 8 pri Matuljah (zaloga cementa), — Načrti in proračuni pri sprejemu dela, brezplačno. — Posreduje tudi pri prodaji in nakupu zemljišč in stavb. Pozor! - Izde ujem vsa lasna dela iz česanih (mešanih) in rezanih las po najnižjih cenah. — Kupujem izčesane in rezane lase. JOSIP KOLAKOVIČ, brivec in lasaičar — Ajdovščina. — — — TVKDKA — fllarEc® Lantscf&ffče? v Trsiti, Via Ko^ta 28 (bišva ul. čelie Peste) vof-:«l ul. Giorgio Gatatti. Zraven velike poste. — Telefon 183. Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno. D". M&AČEIC TilST Corso 24, I. nadstropje Ordinira ocl 9- 12 dop. in od 3-6 pop. ERiftlalM litim ni pis2;iri3!8 is m\si tim iCOŽUHARNiCA v Trsiti, u!. Gaiieri it. 32 kupuje iisice, tm m znlcs po najvišjih cenah. Strolif barva In Ezdft'uja vsa* kcvr&tno kol uho vino. n UMEim ZG3JE p i t in brez če!Tusti, zlate krone In titdl obrobkl ; USUS^TOSCHSai^SS j| TkST, ul 30. oktobra (ez Caserna) U, u c: Grdiaira od 9 predp. do 6 zvečer. K CtHOlMLE 0LAK3ESE Družba 2a uvoz In izvoz z omejeno zavezo Keotlioi proU slrsvloo 29 olirt, ifsilis, kolonijalna Uagi - Trst, Dl. Uit Lulgl lis Pnleslrina 2 Telefon: skladišča 2403; urada 2105. Veliko dobavno skladišče za lekarne, mirodilnice, prodajalne je s Ivin, ladjedelnice in za vse druge obrtne zavode. Zahtevajte vedno novi cenih. Posebne ponudbe na zahteve. V It Petru n Kresu z gospodarskim poslopjem. Hiša je na naj-prometnejšem kraju in ima gostilniško koncesijo, prostore za trgovino in mostno tehtnico. Za Iilšoje sadonosnik, za hlevom - pa velik trn v i!c. ponudbe je naslc^rijati na naslov: Fer Isrrnđ fplsr, trscvžufo Petra gaKress I0SIP STlOfRE1 tj y & a r 1 «1 & La sa Trs:, V3J3.I VSa tttsov« - S. Cstos^na. Vel ka izb-, ra rsaLovrtilnega tlauea za. modke in ženske. — Biago za suknje, 2aauet, ba haut, sriio, et:irain ter raznih predmetov za okras oblek. Vse po zaiiaaih kjakurenčnih ceaab. V m n^irs mm m if ILsLJniUiilfl Trst, ul. Udln« 32 (na vogalu nI. Lodovico Anosioi Kazlić-a obuvala za gospode, go^pe in otroke. Lastna delavnica, ter se sprejemajo — naročila in poprave po meri. — t F* ta?* H n f% H PF? U & i^ir^fl abl a a-ra - -* a a ^Td Delil. gU/. K 30,m0)J. Rsserva i\3,jJJ.'TJ0 (enfrjlii T.UI nitmianwiiiS-iii s. man § Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljio" ljana. »^lcucovič, Jp.itij? Sp it. Sioeai2aJ4r Ekspoziiora: Kranj, Obavija vse v bančna strjvj »paiiiila pj>la S^fejami ubja na hranilne knjižice proti 11/2 '9 letai n oira" siiin. v i>an.ogtro-prtnnetu proti letni .-n o" bresti n. Ila odpoved navezane znes-je spra* Jc.iia po ruju^jdnejš h pojojih, »ti ss iuuja pogoditi od si a čaj a do slučaja. U\vi 21:23 i [hln iimihA Blag.ijna posluje od 9.30—12.3*0 in 14.30—18 M ^i^TisTM ! Fratelli Sgaravafti j j Sacnara (Padova) j ; 125 hektarjev obdelanih \ ? CENiKI BREZPLAČNO l^HiđPMUMI k plssrsa mMM zsfena Krema edina razprodajalna za Jul. Ber:e-Ijo Moifs simm?—M ulica San S«ba:t:ano stav« 4 Skiad?§5e vsakovrs?nih ig;račf drobnarij, galanterij, dišav' mila itd. itd. — Razpošilja se na deželo. — LjuifeKti HKdlina t?nnSa Podružnica v Trstu. Centrala v i-jubljaoi. Podružnice: Celje, Celovec. Gor ca. Sarajevo, Split. DeSniSka glavnica: K 20.W5.09J.-. Rezervni sakUdf: K 3,COO.OOO.—. Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3". *^ Amfrmh na žiro-ratune prot! &U BSfK?,f33^ Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje bor/ e naloge in daje v najem varnostne -lice. rei. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13. fiERMANGILD TROCCA, TRST ul. Barrlara v^thh št v. d ima veliko z^lo^o mrtvaških uredinetov. Venci iz porcalaneia biserov, vezani z me Jer,o Sko, iz umetnih cvettic s traiovi ia napisi. Slike na porcHana^tih p'. jiJah zj grobre spomenike i*đ. Najnižje kjnkurenčne centi. G. PmO, zistcnticfl-micd! Trst, Corso Stcv. 15 Kupujem srebrne krene in SoSdšnarJe po najvišjih cenah, i A. de m s G. mm NASLEDNIKI TVliDKE M. WACKW1TZ Trst, Torre bianca št. 32 - Tel. 29S3 Zaloga majoličnih in železnih peči. — Specijaliteta tvrdke r mramornate in porcelanaste leve, štedilniki lastnega izdelka. — Oblaganje in tlakovanje z majoličnimi ploščami. i^^ph /M- % ( \ ' • f ) 'i /\ s ' ^ , - f . ^ j j r \ ' • ' I »K ' t ■ J Edino masUo Edino mazaso ki chranjtsje usnro In ^a vidrlule mfhHo. Skladišče v Trsta, izrca "orra tolenza šs^v. 12 - Telc^n s^c-. 10 S p^DSMA (T 1M f PI I I CLLEmMiiU KilivEILLi Trst - ulica Malcanton šlJ. 9 - Trst ustsncv'jena ieta 1322.) KOŽE iri OSMJjS za ženske i;i rnoske. Eo^ in Chevreauj?, tek, podlage in vsakrvrstni predinesl za Revije itd. Vse po ugodnih cena!:. Postrežba tecns. Mmn p^Aifiin^ m&nm — igl; J L- ^ • . - ,, j liđl CtTSO V. '-£8. ai. TgSGiOS! t Dobroznano že rnnogo let obstoječe podjetje je preskrbljeno z obilno in b »pato opremo za prirejanje mrtvaških sob in < diOvr. — Poseduje različne razredne vozove do nafsvečanostneišlh s kristal!. — Prevajajo se mrliči v vs; kraje,, tudi v tujino. — Prodaja razne mrtvaške predmeie, transportne rakve, !to-vinaste rak.e vsakovrstnih o^lik, lesenih rakev z bogatim! okraski, ra:!i;ne vence s trakovi in napisi, oblese, pa^čolane, sveče iid. Cene zmerne. Postrežba točna, V primeru Izrednih ur se sprejemajo naročila v lastnih prostorih poJjctja ulica Tesa štev. 31. Teieion štev. 14-02. Zastopstvo la prodaja mrtvaških potrebščih J. MERŽEK, Opčine 170, pri se2 cesti.• Deležnik in upravitelj II. STIB1EL, iS i ^Sl^ss^Si^$ V t. j §m I .-i i - l f - -1 i j &>•• 3 t i?- :- 'A f . v ^^ I 3 i J t . } J^m^m^^^ b t l f - i i ' fm^ f S f • : - Sr^ Halboljš® gasilo za g@¥0ia Podružnica 9 um, gL M Toro ll 19. — Tdafca 31-52 a/lf^pj PH:] f^'' : - A IMii I S:! Ru i I j v: s - U /U\ 0 i & y v y«bKsiBS Kolodvorska »lica (Ko£3i iu^i kc!odvor) Me ia pntti ralote fa deolze po najugodnejših dnevnih cenah. Sorojaki, podpirajte domače podjetje. Dirigent: Milan Stubelj. Strs53?ars5io blato, tkanine, đro&mžta in dliau^ pruourstne M 0. P. s. 0. iz Psom V@!ika aal©ga s debelo. Turffla EBiiaonfio llolusa I C- Trst — ulica Ssn L^z^a^ štev. 13 — Trs!