Stev. 9. Poitnlna platana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 28. februarja 1924. Leto III. Uhaja vsak četrtek popoldne. V sinčku praznika dan poprej. Cena: *■ en mesec..................Din. 4 Ia 6etrt leta................... „12 *• pol leta................... „ 24 Posamezna štev. stane 1 Din. Uredniitvo: HUbljana, Kopitarjeva ul. 6/tII. Rokopisi »e ne vračajo. Netrankirana pisma se ne sprejemajo. GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Inseratl, reklamacije in naročnina na upravo »Jugoslovanska tiskarna", Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasip* 2. Inseratl se računajo :: po dogovoru. :: Strašna poplava. Listi poročajo o grozni poplavi, ki jo provzroča v jjaši državi alkoholna mokrota. Res, strašne so številke, k* nam predočujejo kolike množine alkoholnih pijač pobije sicer tako »siromašno« ljudstvo naše države. Člo-veka postaja strah, ko bere to. Slovenca pa mora obliti Mečica sramu, ko vidi v listih zapisano, da smo Slo-Venci najhujši pijanci. Po poročilih listov povzemam sledeče tozadevne Ppdatkc : V naši državi se popije letno 204 milijone 1. v)na v vrednosti 1632 milijonov Din., 312 milijonov 1 Wva v vrednosti 1248 miljonov Din., 66 milijonov 1 žganja v vrednosti 1320 milijonov Din. Na osebo pride 17.03 vina, 26 lit. piva in 6.6 litrov žganja. Najbolj vstrajni Pivci so v Sloveniji, kjer pride na vsakega prebivalca 30.4 1 vina, 26 I piva in 5.5 l žganja. V tej množini pijač se nahaja 55,656.000 1 čistega a'kohola, v vrednosti 248 milijonov Din. V Jugoslaviji popiti alkohol vsebuje 414.048,962.921 kalorij. Iz te mno- alkohola moglo bi se dobiti 62 milijonov kg sladkorja. Število »plavih dni«, ki so posledica pijančevanja Se računa na 51,075.000, kar pomeni 1276 milijonov Din. izgube na zaslužku. Pri pivopivcih znaša zguba na zaslužku 975 milijonov Din., pri žganjepivcih pa 1650 milijonov Din. Skupna letna izguba na narodnem premoženju se računa na 10.391,400.000 Din. Idealna škoda, ki jo povzroča pijančevanje se računa (ako je to sploh mogoče računati) na 24.5 milijard Din. letno. Iz tega je razvidno, kako strašne gospodarske posledice ima pitje alkoholnih pijač. Ko bi naše delavno ljudstvo hotelo malo misliti in skrbeti za to. da se iz njegovih vrst iztrebi strast pijančevanja, pa bi bilo kmalu bolje. Alkohol je sredstvo kapitalistov za uspavanje delavnega naroda. Pijanec ne more biti nikdar resen in zanesljiv človek. Pijanec je nesposoben za vsako borbo. Zato kapitalizem uporablja alkoholizem kot sredstvo za uspavanje delavskih sil. Kapitalisti pri tem razbojniškem poslu še vlečejo mastne zaslužke. Delavci nosijo svoje krajcarje v žepe svojih škodljivcev. Koliko škode naredi alkohol v moralnem oziru, je nemogoče napisati. Uboštvo, uboji, tatvine in druga nečastna dejanja so največkrat le nujne posledice pijančevanja. Delovno ljudstvo, če hočeš sebi dobro, pusti alkohol kapitalistom ! Politični pregled. ¥ gS!OZ«ISSSSW«. Poincareju, railcoskemu ministrskemu predsedniku, ki predstavlja dTle,s evropski militarizem in impcrijalizem, prede ved-M° bolj trda. V zbornici je dobil že parkrat tako pičlo yečino, da odstopi morda še pred volitvami, ki se vrše z°.to pomlad. Tudi napram Nemčiji je glede na to pri-s>ljen ubirati polagoma pomirljivejše strune. V Ameriki %andal vladajoče republikanske stranke vedno j-cji. Vse kaže, da so v znano petrolejsko korupcijo zaleteni skoro vsi odličnejši republikanski politiki in dr-'•avnikj. Poučeni krogi trdijo, da jim bo to pri prihodnjih j^litvah toliko škodovalo, da pride zopet na vrh demo-'atska stranka. Tudi na Češkem agrarna stranka, ki igra danes tam vodilno vlogo, na ratu pirav neprijetno korupcijsko afero s špiritovim ust°m. Tudi v ta škandal so vpleteni prav odlični tes'k» Politiki. Na albanskega p^tetrskega predsednika je bil izvršen te dni atentat. redsedruk je lahko ranjen. G&ri ssass« Ratifikacija • g'asme rimske pogodbe med Pašičeni in Mussolini- jem tifik končno izvršena in izmenjane so bile tudi že radiacijske listine. Glede na to so Italijani sedaj kon-o izpraznili Baroš in Delto, ki sta pripadla nam. Iz-.J^tev se je izvrševala brez vsakih incidentov. L)osto]evskij : Trgovinsko pogodbo med Italijo in Jugoslavijo kujejo obojestranski delegati, ki so zbrani v Belgradu. Bojimo sc, da ne bomo tudi tu tako sramotno kapitulirali pred italijanskimi zahtevami, kot v reškem vprašanju. Da se na življenjske interese Slovenije in Slovencev ne ozira nihče, smo pri belgrajski gospodi že navajeni. Mnogo prahu je vzbudila te dni v parlamentu razprava za izročitev znanega vodje radikalnih korapcijonistov in bivšega ministra Lazico Markoviča, ki je na protizakonit način pri raznih škandaloznih kupčijah in pogodbah oškodoval za težke milijone. Ker pa vrana vrani ne izkljuje oči, je radikalno-nemško-turška večina glasovala proti izročitvi. Pravijo, da so z vlado glasovali tudi bratci naših Žerjavov in Kramerjev, to je Pribičevičevi pristaši demokratskega kluba. Parlament razpravlja sedaj zopet o proračunu, kar bo trajalo še ves mesec marec. Opozicijonalni blok je baje gotov. Načelniki vseh prizadetih strank so se že zedinili na njegov program, ki ga pa morajo odobriti še vodstva posameznih strank. Radikali iščejo najrazličnejših sredstev, da bi odvrnili nevarnost, ki jim preti od bloka. G. Prepeluh strelja v zadnjem »Avtonomistu« z vsemi kanoni na SLS, a bojimo se, da ne bodo te kroglje zadele in podrle njega samega. Žumer Srečko : Zakaj so občni zbori? Bil sem pred nedavnim časom na občnem zboru neke dokaj močne organizacije. Kaj sem videl ^Odborniki so podajali svoja poročila drug za drugim. Člani organizacije, navzočih je bilo komaj polovica — so se med poročanjem zabavali po svoje. Le par navzočih je poročila poslušalo. Pridejo predlogi in glasovanje : malomarno se dvigajo roke kvišku, marsikdo niti ni vedel zakaj je glasoval. Kaka je posledica takega občnega zbora ? Neprestano zabavljanje, malomarnost za organizacijo in temu sledeče oslabljenje organizacije. Tega namena pa občni zbori sigurno nimajo, ampak imajo namen organizacijo poživiti in ji koristiti. Občni zbori se vrše zato, da se odstrani iz organizacije vsako godrnanje, zabavljanje in nesoglasja. Člani se morajo na občnem zboru sporazumeti ter potem pričeti skupno z novim odborom bodoče poslovno leto. Roko v roki se morajo delavske vrste strniti in neustrašeno gledati na cilj, katerega so si izbrali. Občni zbor mora biti pregled preteklosti in pogled v bodočnost. To je naloga občnega zbora in te njegove naloge se mora zavedati sleherni član organizacije. Ako sem organiziran, moram obenem vedeti zakaj sem organiziran. In ko to vem, je moja sveta dolžnost, da se zanimam za delo v organizaciji. Ni tisti dober član organizacije, ki se občnega zbora sploh ne udeleži. Tudi tisti ni dober član, ki sicer k občnemu zboru pride, pa niti ne ve, kaj se obravnava. Organizaciji koristi le tisti, ki pri občnem zboru pazno sledi točkam dnevnega reda in pridno posega v razgovor. Občni zbor mora biti pregled v preteklost. Zato morajo podati svoja poročila vsi člani odbora. Predsednik na kratko oriše v splošnem celotno delo skupi-! ne ali zveze. Opozori med drugim lahko na različne ' nedostatke pri članih. Tajnik poda poročilo o odboro-vern delu, o številu njegovih sej, o delovanju skupine napram zvezi, ali delovanju zveze napram centrali. Nadalje poroča o .eventuelnih mezdnih gibanjih, o spomenicah itd. Blagajnik poda točno poročilo o stanju blagajne. Dohodki in izdatki morajo biti jasno razvidni. Iz vseh teh poročil dobijo člani celotno sliko o preteklem poslovanju. Komur kaj še ni jasnega lahko prosi za pojasnilo. Ko je vse to končano, dobi odbor takozvani absolu-torij ali odvezo. S tein je preteklo poslovanje odobreno. Kjer je stari odibor končal svoje delo, tam mora bodoči pričeti. Po svoji razumnosti si odbero nov odbor za bodoče leto. Paziti pa je pri tem, da si izvolijo take može. katerim popolnoma zaupajo. Ko so enkrat izvoljeni, so že člani odbora in dolžnost članov je, da jih vsestransko spoštujejo in podpirajo v njihovem delu. Spoštovati jih morajo ne le napram sebi, ampak tudi napram javnosti. Ako hoče imeti skupina ali zveza sama ugled in disciplino, ji morajo člani ugled pridobiti s tem, da spoštujejo Svoj odbor. Zapomnimo si enkrat za vselej, da občni zbori niso zgolj formalnosti, niso samo zato, da se vršijo in končajo. (Dalje.) Mlada žena. loda on čita. kakor se mi zdi, samo verske knjige.« »Da, on je mistik.« b0 "Mistik. Toda to naj ostane med nama. Jaz vam "atu povec*a*’ t(K^a kot skrivnost, ki naj ostane med Ta * da je nekaj časa bil pod najstrožjim nadzorstvom. Iin.,1. 1e*t ie 'mel namreč velik vpliv na vse. ki so pri-'Ual' k njemu.« koliko, ?« žive| komaj verjetno, toda ... Veste, takrat še ni sj]as v ^m delu mesta. On je že bil v nekem oziru na Č£tstn- m ne^ega dne se napoti Aleksander Ignatijevič, van * me^an Po nasledstvu, ugleden, splošno spošto-ki‘; «2>od. se tedaj nekega dne napoti k njemu z ne-nostj p ?0ro^nikom, se razume> da samo iz radoved-2ačei ric*eta k njemu, on, čudak jih sprejme in jih gleda. ohraz Je kakor navadno s tem, da opazuje in izprašuje lljimj C(». di natančno, prej nego se začne pogovarjati z mU niso v^’ ^ ]e pognal ven in sicer tudina ne ravno Prijazen način. Vprašal je tedaj v°ri d *'esa ^e^ta- Aleksander Ignatijevič mu odgo-»Potenf mU -t0 *a^° pove lastni dar in poznanje ljudi, se <)|->rn 13rosim, odidita v drugo sobo,« odgovori on in 5 ka/- n^em' Aleksander Ignatijevič ne pripoveduje i*. _ ... vse v drugi sobi slišal in doživel — toda ko Je ljudje o T’ ^ ko kreda. Isto pripovedujejo 0Tla je nriji Rospei iz višjih petrograjskih krogov : tudi a ven bleda kakor platno in vsa objokana.« »Čudno. Toda zdaj se več ne peča s tem ?« »To mu je najstrožje prepovedano. Sicer pa je še drugih slučajev dosti. Neki mlad narednik na primer, up in nada svoje rodbine, se je drznil nekoč nasmejati se mu. »Kaj se smeješ ?« — s temi besedami se starec razjarjen obrne k njemu. »V treh dneh boš tako...« In pri tem je prekrižal roke na prsih kakor jih navadno pre-križavajo mrličem v mrtvaški krsti.« »In potem ?« »Mhm, jaz ne moreni verjeti, toda pripovedujejo, da se je prorokovanje natančno izpolnilo. On ima dar, Vasilij Mihajlovič. Vi ste se izvolili nasmejati se, ko sem vam iskreno pripovedoval. Vem, da ste, kar se tiče izobrazbe, daleč nad menoj. Toda jaz vseeno verujem vanj. To ni šarlatan. Sicer pa tudi Puškin v svojih delih govori o tem.« »Hm, vam nočem nasprotovati. Toda vi ste rekli, če se ne motim, da on ne živi sam. »Ne vem ... A da, da. mislim, da njegova hči živi pri njem.« »Njegova hči ?« »Da — ali mar ne ? Njegova žena, mislim. Vem samo, da je to neka ženska. Videl sem jih samo mimogrede od zadaj in nisem ničesar drugega opazil !« »Hm ! Čudovito ...« Ordinov se zamisli, Jaroslav Iljič pa se zatopi v prijetno razmišljanje. Srečanje z Ordinovom ga je razveselilo in skoro razburilo, vrh tega je bil silno zadovoljen sam s seboj, ker je mogel pripovedovati tako zanimivo pripovedko. Sedel je, opazoval Ordinova in kadil. Naenkrat skoči preplašen na noge. »Moj Bog, že cela ura je minila in jaz več ne mislim na to ! Dobri, predragi Vasilij Mihajlovič, jaz se zahvaljujem slučaju, ki naju je privedel skupaj, toda zdaj se pa moram požuriti! Ali je dovoljeno, da vas enkrat poiščem v vašem učenjaškem domu ?« »Zakaj ne, prosim, to me bo zelo veselilo. Morebiti se bom še enkrat pogovoril z vami, če Lj čas... ne vem še ...« »Kaj pravite ? Ali hočete zares ? S tem me boste neskončno razveselili! Ne morete si misliti, kakšna čast bo to zame.« Zapustita gostilno. Ko prideta ven na ulico, jima prileti nasproti Sergijev in pove, da se bo Vilim Jeme-ljakovič ravnokar pripeljal tod mimo — in res ugledata dvoje jasnorumenih konj doli na ulici. Jaroslav Iljič stisne roko svojemu najboljšemu prijatelju, kakor bi jo hotel zdrobiti, zgrabi klobuk in pohiti proti vozu dostojanstvenika, a pri tem se med potjo še dvakrat ozre proti Ordinovu in mu v slovo pomigne z glavo. Ordinov začuti tako utrujenost po vsem telesu, da je komaj mogel premikati noge. S težavo se zavleče domov. Na vratih je -srečal mladeniča, ki je zdaleč gledal, kako se je poslavljal od Jaroslava Iljiča. Mladenič ga počaka zelo uslužno. Toda Ordinov gre mimo njega brez besede. Med vrati je trčil skup z malim, sivini človekom, ki je povešenih oči ravnokar prihajal iz Murinovega stanovanja. »Gospod, odpusti mi moje grehe !« zamrmra človek in skoči obupno v stran. »Oprostite, ali sem vas mogoče poškodoval (Dalje prihodnjič.) Dopisi. Hrastnik. Pri nas se vedno kaj luštnega zgodi. Dne 17. II. popoldne se je vršil socialističen shod. Na lepakih je bilo tiskano, da je skrajni čas, da se organizira vsak delavec pri socialistih, da bo prej rešen proletarijat. Kot govornika sta prišla sodruga Bernot in Svetek. Peščica rdečih slepcev je napeto pričakovala kaj bosta povedala. Toda čujte, kaj se je zgodilo. Bernot in Svetek se ogibljeta cerkve kot vrag križa, ker pa sta bila oba silno grešna sta napravila, poslušajte, javno spoved. Očitala sta drug drugemu kaj vse sta že napravila v prid — pardon — v zgubo proletarijatu. S'silno velikim zanimanjem so radovedni Hrastničani poslušali, kako ti rdeči generali delavstvo farbajo s svojimi obljubami. Napravila pa sta tudi lep uspeh s svojim kregoni ; namreč, da so še poslednji slepci končno izpregledali. Eden najzvestejših, skoro večni socialist, ki je pregazil vse polomije od Kristana pa do Bemota, je izjavil, da niti enkrat več ne plača ne vinarja za take skregane in umazane rdeče generale, ki bi se na račun delavskih žuljev za strankin denar vozili okrog prepirat. Živijo Kristan, Bernot in Svetek ! Prvi je že bankir, druga dva se pa še kregata, kateri bo poprej. Živijo generali brez armade. Delavci in rudarji pa vidimo, kakšni so ti rešitelji proletarijata. Spredaj ližejo zadaj grizejo. Pa tudi Hrastničani precej gibljejo. Za vsak plačilni dan so pravočasno na nogah, tako tudi niso pozabili, da so 23. II. rudarji prejeli svoj boren zaslužek. Da pomorejo bednim rudarjem, so priredili 24. II. maškerado. Škoda, da nista ona skregana sodruga ostala en teden v Hrastniku, pa da bi bila dvojna maškerada naenkrat. Za danes dovolj. Kadar bo pa še kaj več prostora v »Pravici«, bom se še oglasil in kaj povedal. D. M. v Polju. Pri Dev. Mar. v Polju je imela skupina zveze papirniškega delavstva pretečeno nedeljo svojo vsakoletno predpustno zabavo. Kakor vsako 1 to tako so tudi letos posetili v velikem številu delavci in njih prijatelji to delavsko zabavo. Zelo je uplivala na veselo razpoloženje tudi udeležba mnogih naših uradnikov, predvsem pa udeležba gosp. generalnega ravnatelja z družino, kakor tudi g. dr. Pavlina. Razvila se je res prava, neprisiljena družinska zabava, ne kakor vidimo na mnogih veselicah, ki se navadno drugače končajo kakor je želeti. Tovariši, tako je prav, organizacijska disciplina naj vlada tudi na zabavah. Griže. Naša »Svoboda« je imela 17. II. 1924 igro in veselico. Pa so rajali celo noč, pa so pili kar naprej. In ko to se napili jim je bilo dolgčas — pa so se še malo pretepli. Že tretje leto se naši patrijotje izobražujejo in sedaj so prišli tako »visoko«, da se pretepajo med seboj, da na javni veselici pretepajo celo svoje ženske. To je pristna protiklerikalna armada v Grižah. Trafikanti. Mali trafikanti smo ob novem letu izgubili 1 % zaslužka. Poleg tega imamo od tedaj naprej še druge nove sitnosti. Zaboje in vreče smo poprej lahko vračali za nakupno ceno, sedaj pa jih moramo drago plaži ati _■ l zaboj 20 Din., vreče 12 Din. — in jih vrniti ne moremo. Mislim, da smo mali prodajalci tobaka za to našo izgubo lahko hvaležni glavnim založnikom. Ti imajo po novem letu kar 4 % več. Tako ima sedaj glavni založnik za prodajo na debelo po 6 %, na drobno po 11 %. Pa še niso zadovoljni. N. pr. založnik v Prevaljah, ki je seveda tudi gostilničar in večkratni trgovec se kljub velikemu zaslužku prav malo briga za zalogo. Več dni, pa tudi tednov mine, da morajo male trafike brez zalog čakati na milost tega gospoda. Trafikanti, zbudite se ! Kaj pa naša strokovna zveza. Včasih smo kaj slišali od nje. sedaj pa je obmolknila. Trafikant. Zabukovca. Na napade naših socialpatriotov v Napreju odgovarjam : Nisem jaz razbijal vaših organizacij. Razbili Johamies .lornenscn. Senca. (Priobčil G. M.) Mnoga dola tega danskega katoliškega pesnika so izpovedi konvertita, kateri je občutil v sebi moč božje milosti in veličino Kristusove Cerkve. Jorgensen je v svoji zbirki »Parabelu« objavil tudi sledečo črtico, ki jo ie značilno naslovil »Senca«. »k * * V pozni nočni uri je nekdo pozvonil na stanovanju slavnega in znanega pesnika. Pesnik se je dvignil od mize, kjer je pisal in šel odpret. Vzel je svetilko in jo držal pred seboj, da je razsvetlil hodnik in stopnice. Na stopnicah je stal mlad mož dolge, suhe postave, na glavi je imel širok klobuk. Čeprav je bila mrzla zimska noč, vendar ni imel mladi mož ne suknje, ne plašča. Kratek jopič ga je za silo branil mraza ; ovratnik pa je imel zavihan visoko gori do ušes. Imenoval je pesnikovo ime in ga prosil za razgovor. Pesnik ga je povabil sebo, kjer je neznancu prijazno pbnudil stol. Vsedla sta se oba za mizo, na kateri je stala lepa posoda s cvetlicami, steklenica burgundca in prazna čaša, tintnik in razni papirji. Mladi mož je nekaj časa zrl z uprtimi očmi na te predmete ; pesnik pa je med tem iz omare prinesel še en kozarec in nalil svojemu čudnemu gostu močnega vina. »Tako je torej pri vas«, je'spregovoril končno tujec in vzdihnil; pri teh besedah je pogledal pesniku prav v oči. »Prišel sem, da vidim, preden umrjeni«. Pesnik je ste jih sami s svojim postopanjem. Sebi pripišite, da imate sedaj še manj somišljenikov kot na roki prstov. Ljubim enoten nastop delavstva, toda odločno odklanjam Vašo komando, zato z Vami ne grem. Vi, ki ste že skoraj vsi pazniki postali in sc ne brigate več za revne delavce, sploh niste delavski zastopniki več, zato se ne čudite, če vam delavstvo ne zaupa. Spominjam se še na izjavo načelnika Vaše Unije v Velenju in pravim, da je slepec, kdor še z vami hodi. Uranjek Jakob, delavski zaupnik. Beda nemške dece. Komaj se je polegel glas o gladujočih ob Volgi, že so jele prihajati vesti o novem trpljenju, vesti o gladu in revščini nemškega naroda. Statistike, ki jih od časa do časa objavljajo državni uradi, kažejo vnebovpijočo sliko o stanju nemškega delovnega ljudstva, zlasti pa njegovih otrok, dasi so te statistike v marsikakem oziru pomanjkljive in dasi skušajo prikriti marsikako zlo. Še strašnejši pa so podatki, ki jih je zbral okrajni župan Lcid za berolinski okraj s 350.400 prebivalcev, med katerimi je 98 % delavcev. Naj navedemo samo poročilo o stanju mladine ! Spričo naraščajoče brezposelnosti je beda otrok zavzela v tern okraju naravnost neverjeten obseg. Izmed 8000 dojenčkov in najmlajše dece jih je 6000 brez zadostnega perila. 2000 jih je brez lastnega ležišča. Osta- li trpe zlasti radi mraza in pomanjkljive prehrane. Privatne pomoči ni, razen 700 porcij dodatne hrane dnevno. Akcija za pocenitev nileka je le za spoznanje omilila položaj. Za 3000 otrok in za 800 nosečih mater ni v zdravstvenem smislu potrebne hrane. Ker te nujne količine ni od nikoder, naraščajo Vsak dan številke v bolezenskih statistikah. Mesto onih 700 porcij dodatne hrane za deco bi bilo potrebnih najmanj 7000 na dan. Ravno tako je število 350 daleko preneznatno za noseče matere. Da bi se vsaj približno zadostilo dejanskim potrebam, bi bilo treba tudi to količino podesetoriti. Izmed 40.000 šoloobveznih otrok okraja jih je 25.000 brez zadostne obleke. 15.000-em manjka perilo in spodnja obleka skoro docela. S čevlji je preskrbljeno le neznatno število. S pričo takih razmer so med otroci razširjene razne kožne bolezni. Potrebno je ustanavljati posebna zavetišča, kjer naj bi se deca v zakurjenih prostorih pod primernim nadzorstvom zaposlila s kakim koristnim, pedagogičnim opravkom, a ni sredstev. Na podlagi inozemske pomoči in privatnih daril dobiva doslej 12.000 šolarjev dodatno hrano, preskrba ostalih 18.000 pa je nujna. Radi pomanjkanja denarja se niso podvzele nika-ke širokopotezne zdravstvene akcije. 10.000 otrok je v takem stanju, da jih more rešiti le še zdraviliška oskrba. Za šoli odraslo mladino še ni doslej nihče poskrbel. 80 % jih je brez posla. Hrane in obleke manjka. Kriminalni slučaji so vedno pogostejši, demoralizacija žanje svoje žrtve. To govore poročila, ki so bila zaključena 4. januarja. Kako so vse te številke poskočile do danes, ne vemo, lahko pa slutimo' težko trpljenje, ki se je zajedlo zlasti med najmlajše, med nemško deco. Delavska zveza. Dev. Mar. v Polju. Razmah naše Delavske zveze pridobiva vedno več tal. Imeli smo že dvakrat predavanje in zanimanje za izobrazbo na polju socialne vede, narašča vedno bolj. Vidi se, da hoče vsak zvedeti nekaj novega, vidi se kako krivičen je današnji kapitalistični, družabni red. Izrabimo delo ko delavstvo hrepeni po naukih. Vzgajajmo ga v pravilno smer. Ker če ni človek podkovan, kmalu zabrede v zmote, iz katerih ga je težko izvleči. Poživljamo delavstvo na naša predavanja ! Prosvetni odsek naše zveze je priredil v nedeljo 17. t. mč pod vodstvom tov. Hribarja lepo uspelo programatično ljudsko igro »Dom«. Sostrški tovariši pa iburko »Damoklejev meč«. Lep hi vspodbuden je bil govor tov. Rupret Štefana pri kozarec, ki ga je ravnokar prijel, postavil na mizo, da je kristalno steklo zazvenelo. »Ali ste morda bolni ?« je vprašal. »Dobro se počutim«, .ie odgovoril tujec. »Imam zdravo, krepko telo, samo duša, ta je bolna, težka... Hotel sem vas še enkrat videti, preden grem v smrt. Zato sem se oglasil v tej pozni uri«. Tujcu se je glas nekoliko tresel, obličje je imel bledo ; prijel je kozarec in hlastno pil. Utegnil je biti star kakih dvajset let in nekaj čez. Njegova postava in njegove poteze so nekoliko sličilc obrazu in postavi pesnikovi ; zdelo se je na prvi pogled, kakor bi si bila nekoliko v sorodu. »Vi ste na moje življenje največ vplivali«, je nadaljeval tujec. »Bral sem vse vaše knjige in, ko sem jih prebral, sem jih zopet in zopet prebiral. Cele strani iz vaših del znam na pamet, cele pesmi. Svoje resnično življenje sem v vaših delih in z vami preživel«. »Kaj ste po stanu ?« je vprašal pesnik, toda takoj je začutil sam, da je abotno njegovo vprašanje. »In zakaj me niste dosedaj Še nikdar obiskali ?« je dostavil. »Saj mi ni bilo treba«, je odgovoril oni. »Poznal sem vas dobro, morda še preveč dobro. Sedaj imam še to edino željo, da bi bili vi zadnji človek, katerega vidim in ta prostor zadnje človeško stanovanje, kjer bi prebil to noč«. Tujec je pil in nadaljeval : »Kaj sem bil v življenju, vprašate ? Ali ni to popolnoma vseeno ? Morda bi svojo mladost preživel v nizki in mali trgovini in bi vsake pol ure prodal revnemu dijaku zaprašeno knjigo, ostali čas bi pa gledal na ozko, umazano ulico, kjer se otvoritvi. Tako se tudi na tem polju gibljemo vstrajno naprej. Tov. Pintar Karol pa se pripravlja da nam da v težkih časih razvedrila z lepo slovensko narodno pesmijo. Veliko nas še čaka dela na političnem pozo-rišču, toda ne strašimo se. Jeklo čimbolj ga mečemo v ogenj, bolj je trdno. Tako korakamo za našim velikim očetom dr. Krekom vstrajno naprej. Tovariši pogum in na pot, delu nasprot ! 1 . Jesenice. Občinske volitve so končane. Dobili smo 378 gla-sov in 19 odbornikov, združeni svobodomiselni 245 i11 12 odbornikov, radikali 31 glasov in 2 odbornika. Veliko hrupa je vzbudilo, ker sta bili razveljavljeni poleg ene radikalne tudi komunistična in socialistična lista, na katerih so se našli ponarejeni podpisi. Na dan volitev so JDSarji izdali lepak, na katerem so delavstvo hujskali proti naši stranki, kakor da ona uničuje delavcem liste. Ta jeza je zelo razumljiva, ker bi JDSarji radi znanih dogodkov na Koroški Beli seveda želeli, da bi bila razveljavljena komunistična, da bi pa obenem ostala socialistična. Kdo je bil proti komunistični listi, ve vsak delavec in sleherni Jeseničan razume, da to ni bil kak naš pristaš. Žalibog so sc res dobili nekateri, ki š° nasedli na JDSarski lim in šli volit kapitaliste. Vsaj to naj bi bili pogledali, kje je bil lepak tiskan, pa bi vedel' čigavo maslo so tiste »peklenske nakane«. Toda nekateri so že tako svobodomiselni, da o »klerikalcih« sploh vse verjamejo, naj to piše socialist ali liberalec. »Naprej« v zadnji številki toži, da imajo delavci tako slabe živce, da se vstrašijo duhovščine. Nam s& zdi, da je vzrok strahu dotičnega čisto drugje. Terorizma še ni občutil še noben jeseniški delavec v župnišču, marsikdo pa že med tovariši v tovarni. Saj bo kmalu peta obletnica, ko so naše organizirane metal' iz tovarne, pa ne bi sedaj ustrahovali posameznika. Sicer pa se bo itak na pristojnemu mestu pokazalo, kdaj je dotičnik imel strah. »Naprej« naj le to ve, da se prav nič ne strašimo novih volitev in da bodo naše vrste od boja do boja bolj strnjene in disciplinirane. Stroteiiia zveza. Dev. Mar. v Polju. Lansko leto se je »Vojna odi-ečna radiona« preselila iz Vevč v Zagreb. Pred meseci pa je oddelek iste prišel v Ljubljano v prostore Belgijske vojašnice, kar so bivše Vevške delavke z veseljeN pozdravile, ter so tudi po največ zopet one zaposlene. Vevške delavke so bile vajene dela in reda, ki je vladal v Vevčah. Zadnje tedne pa sc dogajajo taki neredi *n zmešnjave, da smo primorani gorajšnji naslov nujn° opozoriti na te nedostatke. Upravičeno je razburjenje med temi delavkami. Tako so prišle pretečeni petek P° zaslužek tako iz Bleda, Litije, iz Vevč itd. Bila pa N taka zmešnjava, da ie baje večina morala oditi brez potrebnega krvavo zasluženega denarja domov. Tak« se je neki šivilji vojaških površnikov reklo, da imajo zapisano še osem sukenj, medtem ko jih ima reva v resnici samo 4. Drugi šivilji manjkata zopet dva, ter OJ dobila plačano. Kako je tudi to mogoče, da je mogel vzdigniti neznan moški balo blaga na ime neke ženske. Takih in podobnih slučajev bi navedli še vse polno. Vodstvo radione nujno prosimo, da napravi temeljit red, da ne bodo uboge trpinke šivilje tako trpele i'1 zastonj hodile v Ljubljano. Vsaki šivilji naj se da potf” dilo ob prejemu blaga, to je najnujnejša zahteva. Sicer bi bilo tu veliko treba še govoriti. Šivihe zaslužijo tako malo, da je komaj za dnevne potrebe, da bi si mogle kaj prihraniti, o tem ni govora. Mnoge s° pri popravilu strojev že več plačale kot zaslužile. Vse šivilje iz občine D. M. Polja katere so v kakršnemkoli slučaju prikrajšane na plačah itd. pozivamodo. dudarji. Iz Zagorja ob Savi. Naša rudarska skupina zadnje £ase stalno raste. Tako je prav ! Pokažimo trboveljski, kapitalistični družbi, močne enotne organizacije in strali bo. Cas in razmere jasno osvetljujejo položaj v katerem tičimo in živo kličejo »združite se !« Zadnja stavka v revirjih je resnično oslabila delavske organizacije, zlomila jih ni. Delavstvo je spoznalo važnost poštenih organizacij, vstala je trdna vera v nje, in še v več-ietn številu se jih oklepajo. Krepke organizirane čete, Pametni, trezni, delavski borci bodo ustvarjali nov svet. se torej ne strašimo, kaj bi se bali; le delajmo in ^lajmo. Vsako delo, previdno začeto rodi uspeh. Trbo-Veljska družba je gluha, ker smo mi pretihi, v Belgradu nas ne slišijo, ker nismo dovolj glasni. Priznajmo, pre-Ve^ je bilo v nas revolucije, toda veliko premalo po-SjJitia. Mnogo je bilo besed, a nič dejanj. Najprvo posejmo sebe, potem premotrimo nasprotnika. Ocenimo Negove moči in pomislimo na naše sposobnosti. Ne ^Pijmo takoj o revoluciji, ne strašimo se je pa tudi ne, e nas razmere potisnejo v njo. Torej naprej, vsi še neorganizirani v čete ! Potem izdelamo načrt, ki mora speti, Kdor se zanima za našo organizacijo, se lahko glasi vsako nedeljo od 9 do 10 ure v našem tajništvu Zadružnem domu. Viničaiji. Mala Nedelja. Mislim g. urednik, da še našega ime-a ne poznate, vendar tudi pri nas kot povsod drugod lva viničar in poljski delavec. Samo, da smo mi dose-aJ taiko rekoč še spali. Ker smo slišali, da se povsod a okoli zbirajo in organizirajo viničarji, smo sklenili, . a tudi mi Nedeljčanje ne smemo biti pri zadnjih. V Cratkem hočemo ustanoviti skupino, tako da bomo po-em enkrat lahko začeli resno delovati in se boriti z asimi tovariši za naše pravice. Vam, ki ste že pristo-^ejostali člani »Strokovne zveze viničarjev in v tskih delavcev v Ljutomeru«, pa kličem ne ustra- l c se in krepko agitirajte za nove člane, da nas bode, ^ bomo sklicali ustanovni občni zbor res že veliko evil° članov in članic. Za danes toliko, prihodnjič pri-Qe že več. str Ljutomer. Viničarji zavedajmo se, da smo člani dol* . zveze. Ali je že vsak v tem letu storil svojo st*°st in plačal mesečni prispevek. Ako ga še ni, naj Tak1 -t0 ^oj. Pridobiti moramo novih članov in članic, v oj na delo. Skrbno organizirajmo svoje tovariše, ki niso v naši vrsti. Etolniški strežniki. .Pribor. Dne 16. II. 1924 se je vršil občni zbor t>oln -c6 bolniških uslužbencev mariborske bolnice pri lta ,. tevilni udeležbi članstva. Po poročilu predsedni-in Q1 Poročal o delovanju skupine v preteklem letu ŽivauUsi)ehih za gmotno podporo članstva, se je vnela °dobV^bata. Poročili tajnika in blagajnika sta bili situ .reni- Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je n1enivla dobro gospodarila. Pokrajinski tajnik tov. Se-cev v ie. P()ročal obširno o gibanju bolniških uslužben-Slovenjji Navzoči so poročilo tajnika odobravali. delih a*’ lahkomiselne, kakor so ženske ,ki jih v svojih Proslavljate«. ^aztiil^M0 *e obmolkllil- segel po kozarcu in ga iz-zuoVa 0 se *e dvignil čez mizo po steklenici in si dovolj n‘®°biil kozarec, ne da bi se zmenil za pesnikovo ialc0 ču^ne' rijegovo obnašanje se je zdelo pesniku ie ij*^! ie, kar je mogel doseči, šel je, kamor se mu iec. »g®’. ste Pisali v svoji zadnji knjigi«, je citiral tu-naj i^l11* ste me učili jemati. Od vas smo slišali, da 2ahteva ^er m°ž močan, brezobziren, mož, ki veliko vitiu in i, m°^ 7 divjo> pohotnostjo. Omamno življenje pri ^vljetij ezni> življenj«, katero ste vi imenovali veliko Hodili st to vse’ kar ste nam veližastno slikali. stVa jn Pred nami, dvigali glavo iznad ostalega Ijud-Slediii vab>li iz ocetnih domov v šumno življenje. °^staJi m° Vam prav do roba prepada, — kjer ste vi P°niaga ^ Pa smo zdrknili v prepad... Nič vam ne Veljki g, s.e Porogljivo smehljate in majete z glavo, razsejaii rovn‘k 1 Ah, ko bi vedeli, koliko nepokoja ste Pljuvajo n koliko usmiljenja vrednih ljudi bi sedaj dej _ as vas. Tudi sam sem bil pod vplivom vaših tim, dT a Svt>iih slabih moči — in šele danes zvečer seni se znebil tega vpliva kot težkega jarma«. 2^PoslerfVT^L-* scm vam, da sem bil v mali prodajalni v srcu <-gm j ,af je bil še mir v moji duši. Z veseljem sprehod • ^ez ^an ’n zr^ na ul'co’ zvečer pa hodil ?esttUh his °Pazovai lastovice, ki so krožile okrog , °r bi £i-m Y stolpov. Prišli pa ste vi mimo... ei1, tako r mimo pr0|daialniških vrat in me izvabili se mi je zdelo, ko sem bral vaša dela. In Sklep radi povišanja članarine je bil soglasno sprejet. Po izvolitvi novega odbora in nadzorstva je predsednik lepo uspeli občni zibor zaključil. Papirniški delavci. Preska. V nedeljo dne 2. marca ob 3. uri popoldan priredi naša organizacija delavski shod. Na sporedu je : pogajanja v Vevčah dne 12. in ponovna oziroma naknadna pogajanja na direkciji Goričane dne 25. februarja, kakor tudi druge, za delavstvo zelo važne zadeve. Delavci, delavke vsi na shod ! Organizacija vrši vestno vse dolžnosti do delavstva, istotako morate tudi delavci vršiti svoje dolžnosti do organizacije, zlasti se tudi vedno udeleževati vseh shodov. Oni, ki se ne udeležujejo shodov so najslabši člani, take si bomo posebno zabeležili. Društvo diplomiranih babic v Sloveniji. Ali ste dobile v§e članice »Pravico« št. 8. z dne 21. februarja ? »Pravica« je zdaj naše glasilo, naš list, naš pomočnik, brez katerega ne moremo uspešno delati za dosego naših pravic. Zato je občni zbor 18. 11. sklenil, da mora vsaka članica »Pravico« dobivati, brati in tudi plačati. S prejšnjo številko ste dobile ček ; plačajte saj za četrt leta (12 D.), če ne morete za celo leto (48 D.) ali pol leta (24 D.), ker drugače se nam lahko zgodi, da nam ne bo hotela sprejemati naših dopisov. Dajte »Pravico« brat tudi nečlanicam, tako jih boste lažje pridobile za vstop v društvo ! Kolikor več nas bo organiziranih, toliko lažje in preje bomo dosegle kar nam gre ! Shranite naša sporočila v »Pravici« ! Drugače pozabite, kaj je bilo objavljeno in kadar pozneje rabite ' ta navodila, jih nimate več in morate šele okoli pisariti. Nobena članica naj ne pošilja »Pravice« nazaj, češ : saj je nisem naročila ! Naročil jo je odbor, kakor je sklenil občni zbor 18. II., za vse članice. Vse jo toraj morajo imeti, ker je to za napredek organizacije neob-liodno potrebno, ker bomo le tako dosegle svoje, prihranimo obilno stroškov in pisarije odboru in seznami-mo javnost z našimi težnjami. Korist tega bomo kmalu videle, zato vse zadovoljno sprejemajte list. ga berite in širite, plačajte-in shranite. Časopis državne zveze babic v Avstriji (Hebammen Zeitung, Wien L, Himmelfortgasse 11, stane okoli 50 D.) izhaja mesečno enkrat na 16 starneh. Vanj pišejo največ babice same,, pa tudi zdravniki specialisti priobčujejo važne razprave. Letos izhaja že 38. leto. O zanimivi in tudi za nas poučni vsebini bomo večkrat poročale. Za letos je tarifna tabela avstrijskih babic neiz-premenjena :normalni porod (12 obiskov v 9 dneh po in 1 ali 2 pred p.) najmanj 240.000 Ka (okoli 300 Din.), pri nastavljenih eno četrtino mesečne plače (okoli 350 Din.), pri delavcih eno tedensko plačo (okoli 350 Din.), pri premožnih si babica sme sama določiti honorar. Pri dvojčkih eno in pol plače. Pri operacijah 125 do 250 Din. Obiski vsake vrste 13 do 40 Din., nočni dvojno. Dnevna oskrba 50. za dan in noč 75 Din. Na deželi pri daljavi na pol ure (2 km) za vsak km 2 Din. kilometrine. En del honorarja imajo pravico zahtevati vnaprej. Posle perice ali dekle jim je strogo prepovedano opravljati. — Naša slavna bolniška blagajna pa hoče, naj bi to, za kar so avstrijske babice plačane s 300 in več dinarji, vršile v mestih za 100, na deželi pa za 65 Din. !! Pa še na ta denar naj bi bogve kako dolgo čakale in hodile moledovat zanj! Nikoli — če bomo držale s svojim društvom. Tudi Slovenija spada med civilizirane dežele in tudi pri nas mora enkrat nastopiti pravičen red. Ker ga brez uspeha prosimo od raznih poklicanih oblasti, ga bomo dosegle z močjo organizacije. Premožni naj naše odgovorno delo plača pošteno, kakor mora plačati zdravnika, brivca, delavca itd., za ubožne pa se mora najti iz javnih sredstev tudi za naše delo pravična plača, ne Pa beraška miloščina. Inserirajte v „PRflViei!“ vzbudilo se je v meni vabljivo hrepenenje po prostem življenju, zakipelo mi je srce, vzvalovala kri, da sem zapustil prodajalno in vse — in nisem se več vrnil.« »Poglejte, sedaj se izražate kar pesniško,« je rekel pesnik pol prisiljeno, pol prijazno. Tujec pa je izpil vino in se dvignil, da bi odšel. »Pozno je že ; nočem vas več nadlegovati. Bilo je prvikrat, da sem vas obiskal in obiska ne bom ponovil. Poiskal sem vas nekako tako, kakor nezakonski sin poišče svojega očeta, čigar imena ne sme izgovoriti, vendar pa bi ga rad spoznal.« »V neki knjigi, katere pa najbrž ne poznate in je tudi meni bolj neznana, so zapisane sledeče besede : Glej, Gospod, vse smo zapustili in smo tebi sledili, kaj nam bo za plačilo ? Te besede mi današnji večer zvenijo na ušesa.« »Da, ljubi moj učenik, mi smo resnično vse zapustili, da bi vam sledili in sedaj nam nič več ne preostaja. Še podplatov nimamo celili, cestno blato se nam nabira v čevljih in preluknjanih nogavicah. Niti malo denarja nimam, sam sebi sem odveč, utrujen in oslabljen od lakote, pijančevanja ter prečutih noči. Moja mati pa snaži zahode, da se more preživeti. Iz prodajalnice, kjer sem bil prej zaposlen, sem kradel knjige in jih prodajal, da sem si mogel kupiti naklonjenost razuzdane deklice. Tako je šlo dalje in dalje... policija me je prijela, prišel sem pred sodišče, jokal sem in prosil milosti, a bil sem obsojen.« »Čez nekaj trenutkov bom pa prijel za samokres, katerega nosim v žepu pri sebi in umrl lepo, kakor je to zapisal nek pisatelj. Samomorilec bom, od ljudi ob- Prosveta. O resnicoljubnem človeku. Lepo čuvstvo mladega človeka je čuvstvo hrepenenja. V njem še ni nič stalnega, trdnega, vse brsti in kipi, vsa njegova narava je vznemirjena in vsaka malenkost napravi nanj vtis. Vidi in sliši govornika, že se utrne misel : o da bi jaz postal tak ; vidi'mojstra, kako izdeluje dovršene stvari, tudi on zaželi enako delati. Žene ga neko tiho skrito čuvstvo hrepenenja po dovršenosti in popolnosti. Nikdar ni umirjen. Vedno kai išče in ko najde, ni zadovoljen. Zaupa težko bližnjemu, zato skriva svoje načrte kot zaklad, a se mu kmalu razblinijo, ko začne misliti in soditi trezno. To ga ne vpla-^. ši. Začne znova graditi gradove in si krepi voljo, da jih nekdaj v življenju izpelje. Mlad človek ima mnogo notranjih težav : več s samim seboj kakor z drugimi. Te težave so ali težave njegovega značaja in temperamenta, ki mu prizadene mnogo težkih ur, ako je zapuščen od vseh, ker morebiti ni tako družaben kakor so drugi. Ali so pa te težave verske in tretjič spolne. Glede verskih dvomov, ki mučijo in odtujijo marsikaterega dobrega fanta, je najboljše, razgovoriti se o tem ali s svojim bivšim katehetom (tudi pismeno!) ali z gospodom župnikom oz. kaplanom in s svojim spovednikom, ki ti lahko postane najboljši prijatelj za življenje. Spolne težkoče boš premagal z lepim čednostnim življenjem, z iskrenim izvrševanjem božjih in cerkvenih zapovedi. Tudi o tem potrebuješ dobrega pouka, ne od malopridnih tovarišev, temveč od zrelih pametnih kršč. mož, predvsem od staršev in duhovnikov. Ako srečno prestaneš te težave zlasti v razvojni dobi, potem se lahko ozi- ^ raš po lepi bodočnosti. V Tvojem srcu leži odločitev, ako* se oprimeš z resno voljo navodil, ki jih prejemaš za življe. nje, ali od staršev ali iz knjig. Oziraj se le po dobri druščini in ničmanj po dobrih zgledih. Tudi teh je veliko in najdeš jih tudi med delavci, kakor jih popisuje naš pisatelj Finžgar v delavskem romanu »Iz modernega sveta«. Ena izmed temeljnih lastnosti vsakega človeka je resnicoljubnost. Dandanes je resnica malo spoštovana. 2e po družinah, med prijatelji, kaj šele v javnem življenju. Koliko je neodkritosrčnosti med člani iste družine, koliko med zaročencem in zaročenko, koliko med najboljšimi prijatelji! Znani nemški vzgojitelj W. Foerster pravi: »Na svetu manjka veliko vere v edino odrešilno moč resnice !« Odkod to ? Moderni človek misli, di spada resnicoljublje v srednji vek, da se resnica spreminja, kakor pač komu prija in zlasti da ga omejuje v njegovem lahkoživem življenju. Moderni človek zameta resnico, ker ga ovira, da si ne more neopravičeno nakopati bogastva in da lahko prosto živi in uničuje sočloveka. Krščanski delavec pa mora stremeti za tem, da je resnicoljuben. Najglobji razlog je gotovo ta, da je tudi Jezus Kristus najvišje učil resnico in se sam nazval Resnico. Nihče izmed njegovih nasprotnikov mu ni mogel očitati neresnice. In tudi On je najbolj terjal resnicoljubje. »Vaš govor naj bo, da da, ne ne.« Hotel je reči: Vaša beseda bodi vedno odkrita, brez olepšanja in pretiravanja, brez dvoumja. j Mladenič, ki je postal lažnik ne more postati značaj. Značaj temelji na resnicoljubnosti. Značaj je tista lepa zveza (soglasje) med našim odkritim mišljenjem in pa kako živimo mi po teh načelih. Laž pa pretrga to soglasje, ker živimo drugače, kakor pa mislimo. Za vzgojo k resnicoljubnosti pa je potrebno da začnemo pri sebi. Korenina zlega je, da človek ni odkrit do samega sebe. On se odtuji z lažjo svoji vesti, uniči v sebi krščansko osebnost. Italijanski največji pesnik Dante slika v svojem »Peklu« grešnike : Vse prepozha, samo lažnjivca ne. On spfloh nima nobenega obraza, z neresnico in dvoličnostjo si je umoril svoje osebno življenje, on sploh ni oseba, temveč samo nesrečna senca. Človek, ki ne ljubi resnice, ni svoboden. On ima polno obzirov, je bojazljiv, strahopeten in ne bo povedal nikoli vse resnice. Je nezaupljiv do bližnjega in je sojan, od Boga zavržen. — Glej, Gospod, vse smo zapustili in smo tebi sledili, kaj bo naše plačilo ?« Tujec je obmolknil. Zunaj ni bilo čuti nobenega glasu, noč je bila čisto mirna. V sobi je nastala grobna tišina, da se je moglo razločno slišati dihanje obeh mož. Medel in bled je stal tujec pred vrati, desnico je položil na žep, kjer je imel samokres. Pesnik pa je sedel nepremično na stolu, glavo je imel vročo, srce mu je glasno bilo, da ga je mogel slišati. Končno je spregovoril tujec s pritajenim glasom : »Ničesar več vam nimam povedati. Mislil sem, morda vas bo nekoliko zanimalo to, morda boste o tem nekoliko premišljevali, ko boste poletne počitnice preživeli na deželi pri svojih bogatih založnikih.« čudni obiskovalec se je poklonil in odpre vrata. Pesnik ga je hotel spremiti. »Hvala, ni mi treba svetiti,« je rekel tujec. »Imam pri sebi vžigalice. Lahko noč in hvala za razgovor.« Taval je po stopnicah navzdol, nato prižgal vžigalico in šel naprej. Pesnik ga je slišal, kakor je še enkrat postal. S klepajočimi koleni se je obrnil- nazaj v sobo. Tedaj se je začul skozi noč glasen, odmevajoč klic. Tujec je zaklical pesniku, kateri mu je narekoval v svojih delih življenje in smrt : »Zdravstvuj in nasvidenje !« * # Ali tudi za sedanji čas in za nas kaj pove ta črtica ? slab tovariš. Na prijateljsko besedo se ne zanese, ker sodi po sebi in ni nikdar iz srca vesel. Resnicoljuben človek pa je dobrodošel povsod kamor pride. Je vedrega, Natanaelovega obraza, v katerem ni zvijače. Vsak se mu lahko zaupa in najde pri njem vedno odprto srce in tudi darežljive roke. Dragocene so njegove besede, ker so odkrite in ne iščejo se-he, temveč čiste resnice. Ako je treba trpeti za resnico, resnicoljuben človek bo to storil z veseljem. Samo on more imeti prav, zato bo tudi vedno zmagoval. ________________________ A. K. Ali vi ne veste vi ne veste, kaj delate, kadar tukaj sedite in pišete ! Ne veste koliko človeških usod — z eno vrstico na papirju — presnavljate, ustvarjate, spreminjate. Tako govori »tujec« v današnjem podlistku Senca tudi nam. Pazimo, da ive beremo slabih knjig in časopisov. Pazimo zlasti v mladih letih, da se ne zastrupimo. Pazno berimo in premislimo to današnjo povest, pa bomo uvideli, da vsak dan slab tisk »marsikatero srečno življenje ubije in kako mnogo smrtno obsodbo podpiše«. V samomnor je pognala slaba knjiga našega »tujca«. Tudi duše naših mladih bodo zamorjene in v njih zadušene vse kreposti, če jih ne bomo odvajali od slabe knjige in časopisa in mu dali priliko, da bere dobre časopise in knjige. Pridno delajmo za katoliški tisk. Koliko hudega dela dan za dnem med nami slabo časopisje in knjige se redko in premalo zavedamo. Za dobre knjige smo premalo vneti, ker ne vemo kakšno moč ima tiskana beseda na človeka. Zlasti delavska mladina je v tem pogledu zelo zanemarjena. Pomagajmo ji na pravo pot. Zametujmo slab tisk in pridno zbirajmo poučne in koristne knjige, ki nam bodo pomagaje vztrajati v kreposti. Tedenske vesti. Tragična smrt mlade žene. Še v nedeljo je bila zdrava in polna nad, polna ljubezni in skrbnosti za svoja mala sinka in svojega odsotnega soproga — danes pa leži mrzla in hladna na mrtvaškem odru : gospa Gizela Kremžar, roj. Rozman soproga poslanca Franca Kremžarja. Naši visokošolci so jo naprosili, da je pomagala pri pripravah za veselico v veliki dvorani Uniona, ki so jo priredili v korist splitskim Pogorelcem. Kot vedno za dobro stvar vneta, je tudi ta večer požrtvovalno delala in stregla gostom. Tu ji je ob 11. uri nenadoma postalo slabo. Takoj so jo odpeljali v Leonišče, Tu se ves čas ni zavedla. Zjutraj 26. t. m. ob 3. uri je po kratkih in velikih mukah izdihnila. Zapušča soproga in dva sinka : S letnega Marjana in 4 letnega Francka. Pokojnica je bila nad vse ljubeča in skrbna soproga in mati ter je živela le svoji družinici. Njena smrt je tembolj tragična, ker je umrla v odsotnosti soproga, ki se je kot vesten in delaven poslanec posvečal svojim dolžnostim v Belgradu in ga je zadela vest o ženini smrti kakor strela iz jasnega neba. Naj mu Bog pomaga nositi ta težki, nepričakovani udarec, ki ga je zadel, ko se mu še ni zaprla rana po materini smrti. Izrekamo mu svoje! najgloblje sožalje ! — Pokojnico so pokopali v četrtek 28. hn. Mostno zanjo ! r:-1 ' > •! Seja vodstva SLS ker je komunistom dokazala, kako napačno ravnajo, če v veselje ljubljanskih bankirjev prelomijo besedo dano delovnemu ljudstvu. Voditelj primorskih Slovencev poslanec Virgilij Šček pri prihodnjih volitvah v italijanski parlament ne bo več kandidiral. Mesto njega nastopi urednik dr. Engelbert Besednjak. Po večkratnih pogajanjih se je tudi klika tržaške liberalne slovenske fraka-rije priklopila enotni listi, ki sta jo zahtevali društvi »F.dinost« za Gorico in Istro. Narodni socialisti so se popolnoma udinjali liberalcem. Pri občinskih volitvah sploh ne postavljajo več svojih kandidatov in v ljubljanskem občinskem svetu delajo kuluk Žerjavov-cem. Ta uboga stranka ima 23. III. svoj občni zbor. Radovedni smo kaj bodo k takemu postopanju stranke rekli delavci, železničarji in zapeljani uradniki. Grbasti Ijadje. Računajo, da pride na vsakih 1000 oseb ena grba. Potemtakem je na svetu okrog milijon grbastih oseb. Ako bi se grbe postavile druga poleg druge, bi dosegle dolžino 150 kilometrov. Žena se vrže s cerkvene strehe. 30-letna gospa Lucija Calvi je bila živčno bolna. Te dni je šla na streho milanske stolne cerkve, odkoder se je vrgla na trg in je padla na tla (40 m) pred cerkvenimi vratmi. Za Drobii. ‘ ' V ponedeljek 3. marca ob pol enajstih bo v dvorani Rokodelskega doma v Ljubljani seja vodstva Slovenske Ljudske Stranke. Dnevni red : 1. Poročilo načelnika o političnem položaju. 2. Slučajnosti. Dr. Anton Korošec, načelnik. Šentpeterski Orel v Ljubljani priredi v nedeljo 9. marca oh 8. uri zvečer v dvorani Uniona telovadno akademijo z novim, izbranim sporedom. Sodeluje godba Dravske divizije. Cene prostorom od 3 do 12 Din. Predprodaja vstopnic v trgovini K. T. D. (prej Ničman) v Kopitarjevi ulici. Vabimo cenjeno občinstvo, da se v obilnem številu udeleži te prireditve. Zveza delovnega ljudstva v Ljubljani je na zadnji seji zopet enotno nastopila, sprejela službeno pragmatiko in proračun občine. JDS je zato 2 dni kar besnela. Ta jeza pa je imela dobre posledice, Zahvala. Podpisana se prisrčno zahvaljujeva vsem darovalcem za vsoto 736 Din., ki-sva jo s hvaležnostjo prejela od nabiralcev vsak po 368 Din. Iskrena hvala Francu oblak I. in I. Uranjeku za njihovo delo. Sprager Alojzij in Seme Jože. Poslano *): g. Drago Lisacu brivcu v Hrastniku. Ker ste dne 17. II. 1924 govorili v Vaši brivnici vpričo več oseb, da sva podpisana že večkrat v Trbovlje letala, da bi bili Vi in g. Paul Bauerheim kaznovana, Vas tem potom javno poživljava, da nama očitek tudi dokažete, sicer Vas zadene očitek obrekovanja. V Hrastniku 18. II. 1924. Janko Arnšek, 1. r„ Strehar Andrej, 1. r. *) Za vsebino uredništvo ne odgovarja. Borza. Vrednost denarja na zagrebški borzi dne 21. II. 1924. Za 1 italj. liro Din. 3.4535—3.483\ „ 1 funt šterling Din. 345.30—348.30. „ 1 dolar Din. 79.90—80.90. „ 1 franc, frank Din. 3.333/«—3.38'V«. „ 1 češko krono Din. 2.32%—2.35^. „ 10.000 nem. avstr, kron 11.22—-11.42 K-. „ I švic. frank Din. 13.93^—14.03/4. Dne 25. II. 1924. 1 italj. liro Din. 3.44—3.47. .. 1 funt šterling Din. 342.50—345.50. t „ 1 dolar v čeku Din. 79.50—80.50. „ 1 dolar v gotovini Din. 79.— „ 1 franc, frank Din. 3.49—3.54. „ I češko krono Din. 2.31—2.34. „ 10.000 nem. avstr, kron Din. 11.18—11.38. ., I švic. frank Din. 13.82—-1,3.92. Za pouk in zabavo. Zvestoba vojaka. Angleški general Horsford je bil velik nasprotnik vojaških zakonov. Nekoč ga prosi vojak za dovoljenje* da se sme poročiti. Utemeljeval je svojo prošnjo s tetf> da je bil že dvakrat odlikovan in da ima tudi nekai prihrankov v hranilnici. »Pridi čez leto dni spet«, mu reče general; »c« boš takrat še teli misli, kakor si danes, pa se boš smel poročiti«. Točno isti dan po preteklem letu pride vojak ^ generalu in ponovi svojo prošnjo. »Ali se res hočeš poročiti ?« »Zares, gospod' general«. »No, se pa ! Še celo nekaj denarja ti bom dal poročno darilo ; kajti nikdar ne bi bil mislil, da niore biti vojak tako zvest«. Zadovoljen je vtaknil vojak denar v žep in je ven. Na pragu se je pa še enkrat obrnil in je rekel: »Hvala lepa, gospod general ; samo moja nevesta Č druga, ne več tista kakor je bila lani«. m hmk > 'Hi •'! WA.. >«/,«31 A tw #fp t*.*-- /56?.« K.ie je gospodinja ? Po božjem nedoumljivem sklepu, kateremu se v svoji preveliki tugi vdano klanjamo, se je preselila iz solzne doline v boljšo večnost naša srčno ljubljena, predobra soproga in mamica, ozir. sestra, teta, svakinja in sinalia, gospa žar roi. soproga narodnega poslanca ki je danes zjutraj ob 3. uri, prvvidena s tolažili sv. vere, nenadoma zatisnila svoje zemske oči. Truplo preblage, nepozabne pokojnice prepeljemo v četrtek, dne 28. t. m. ob 3. uri popoldne izpred žalnega doma, Stari pot št. 2, na pokopališče pti Sv. Križu k večnemu počitku. s Sv. zadušne mašo bodo v župni cerkvi Sv. Petra in raznih drugih cerkvah. Prosimo Vas, prijatelji in znanci, ki z nami sočustvujete in ste poznali našo ljubo rajnico, spominjajte se je v svojih molitvah. V Ljubljani, dneJ26. februarja 1924. FRAN KREMŽAR, soprog. MARIJAN in FRANČEK, sinova. MALICA WLASSAK, FRANICA PEČAR in MINKA BRATUŽ, sestre. — RUDOLF ROZMAN, brat. Tast, svaki in svakinja, nečaki in nečakinje. PODRUŽNICE: Djakovo, Maribor, Sarajevo, : Sombor, Split, Šibenik. : NMMN MMtM* NMNM TELEFON St. 57 in 470. Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije. Mesto posebnega obvestila ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA ^o_ LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 10 (v lastni palači vis-a-vis hotela Union). Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter oskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Kapital in rezerve skupno nad 15,000,000 Din., - vloge nad 100,000.000 Din, EKSPOZITURA: Bled. Interesna skupnost: Gospodarska banka d. d. Novisad. Račun poštno-ček. urada: za Slovenijo št. 11.945, v Zagrebu št. 39.080. ••MMM •••••••••••••••« HMMN Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije* Icdafa kofutorcii. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani Odgovtfl-ni urednik Dr. Andrej 00®**