Posamezna štev. 60 vin. Poitnina -'- pavSallrana. Slev. 63. v Liomiani, v sredo, dne 17. marca 1920. •SLOVENEC« velja m pošti m »se strani Jnga- aUvl|e la t Ljnbljanl: M selo lat« napraj. & 100-— n Ml lata n .. N 55«— za oatrt lata „ .. „ 80— .... 10"— Batnosamatvo celoletno I140-- «E Sobotna izdaja: == Za oelo lato ..... X 20'— n inozemstvo..... 28'— Leto Mil. Inserati: Knostolpna petltvrsta Ct»a mm Urok* ln 3 mm visoka ali n|e prostor) u enkrat ... po K 3"— iradnl razglasi, poslana Itd.....po K 3-50. ?rl večjem naročila popust, lajmanjšl oglas j 9/9 mm 1110. 'zhaja vsak dan izvzemši po* ■edeljek ln dan po praznika, ob 5. uri zjutraj. Hf Uredništvo la v Kopitarjevi allol Mar. 8/10. Rokopisi m na vračalo; nefraaklrana platna a« n. sprejemajo. Dr« to. talaL žtr. 50, npravn, št v. 328. Političen list za slovenski narod. Uprava * Kopitarjevi al. 6. — Hačnn po&tne hran. l|abl|anska št. 850 za naročnino ta št 349 za oglase, avstr. la češke 24.797, ogr. 28.511, bo«n.-!iero. 7563. Prepozno spoznanje. Niso šc pozabljeni dnevi, ko ie demokratska stranka z drzno roko zgrabila valutno vprašanje. Rešila ga je — kako, to je drago vprašanje. Od takrat do danes je preteklo nekaj tednov in v »demokratskih« glavah se je začelo daniti. S samozavestjo, •vredno Napoleona, z velikim zmagoslavjem in posebnimi izdajami svojega časopisja so oznanili »demokrati« takrat svetu nesrečno Veljkovičevo rešitev valutnega ,vprašanja. »Slovenski Narod« je že vnaprej zavrnil kar najodločneje vsak poizkus, da bi drugi razen demokratov, imel najsi še tako neznaten delež pri tem njihovem »sijajnem finančnem uspehu«. Ko so se pa začeli pojavljati sadovi brezobzirne energije, ki zavozljajev zgodovinskega dogajanja ne rešuje s Hamletovo sof--stiko, temveč jih enostavno preseka; ne znamo tuliti z volkovi, da bi se nas bali. Politični razvoj pa drvi naprej in narod — Hamlet, ki razglablja z \Vilsonovim katekizmom v roki o idealnih možnostih, ne sme tarnati o krivdi — nekrivdi, ko jc igra končana. Ni časa za modrovanje, ideali politične pravičnosti so še za predaljnimi obzorji, kajti sicer bi nc bili ideali, kvečjemu minimalnimi programi. Jugoslavija otok sredi plemensko in kulturno najpe-slreiše mešanice narodov in si diametralno nasprotujočih interesov. Grku, Mažari, Nemci, Latini, Osmani, Albanci, kje na svetu imate državo sredi podobno zmetane sosedščine? Na zavezništvo Čehov bi mogli računati, ampak oni so daleko, Rusija pa ostane bogve doklej še uganjka. Ne preostaja nam torej nego prispodobiti našemu hotenju nauk narodove modrosti: Pomagaj si sam in Bog Ti pomore. Naj bombardira diplomatska srca v Londonu in Parizu s spomenicami in prošnjami, kogar še ni iztreznil Clemenceauov smehljaj! Mi pa poiščimo naš spas v nas samih. Svobodni smo sicer, toda svobodni kakor izpuščen jetnik, ki mu je znova graditi temelje obstoja. Svobodni smo, ne pa še svobodno samozavestni, kakor pristoja novemu položaju, ne še kulturno enega kova, kakor zahteva mednarodna tekma, ne ponosni dovolj, kakor gre bogastvu naše zemlje in vrlinam jugoslovanskega naroda. Vzbuditi in vzgojiti v nas te dremajoče vrline, bo naloga današnjega in jutraj-šnjega dne. Ne pripravimo li nastopajoči generaciji teh duševnih temeljev, bo joj za našo državo. Treba bo prekvasiti narod v vseh njegovih plasteh, ustvariti pravo od vseh drugih strogo ločljivo nacijo, vtisniti narodu enotno kulturno obilježje, da bo izražalo ime Jugoslovan ravno tako specifičen, ustaljen pojem, ki ga spojujemo z imenom romanskih in nemško-anglo-sak-sonskih skupin. Dociliti je skupno, vsem Jugoslovenom bistveno duševno strukturo tako, da bo tako kmet kakor razumnik že instinktivno spoznaval in se ravnal po vrojenih narodnih težnjah in bo si lahko brez dolgega ugibanja tudi takoj na jasnem v kateremkoli narodnostnem položaju v svetovno politični konstelaciji, ki se dnevno menjava. Ker pa jc srednji vek, ko se je obra-zovanje enotnih kultur in njihovih zavesti moglo vršiti mirno in počasi v polutemi stostranskih odvisnosti, že daleč za nami, je na nas, da to skupinsko zavest vzgojimo sami, Ne jutri, ampak danes. Ampak kdo, kako? Vlada gotovo ne; tare in trlo jo bo tisoč krušnih skrbi. Narodni apostoli? Jc nas čez 12 milijonov, apostolov pa niti dvanajst. Pa vsaj veslamo v smeri socializacije. Tudi v kulturnem pomenu besede? Ustanavlja sc '»Jugoslovanska M a i i c a « , s programom, ki vsebuje izvršitev gori omenjenih zahtev. Uvažujoč mnogo tisočletno politično modrost, nc pomenja. ona toliko nove organizacije na čisto novih podlagah, temveč organično str-nitev vseh že obstoječih jugoslovanskih kulturnih in gospodarskih organizacij v mogočno falango. Ona hoče biti izraz skupne jugoslovanske volje, zastopnica vsega jugoslovanstva v mejah in izven meja našega kraljestva. Da duh naših neodrešenih bratov ne bo klonil, da bodo našli v osvobojenem zaledju moralno in gmotno pod- poro, da bodo samozavestno in uspešno ohranili narodovo dedščino od pritiska tujih svojih gospodarjev, — to je cilj novega društva. S sistematično organiziranim delovanjem državne centrale, pokrajinskih odborov in podružnic po celem ozemlju kraljestva hoče Jugoslovanska Matica povzdigniti narod na tisto stopnjo kulturne izobrazbe in odbojnega odpora, da se nam ni treba več bati odtujenja inozemskega jugoslovanstva. V notranje političnih ciljih in sredstvih ne bomo nikoli edinih misli — in to je dobro, da ostane tako, — kot enotni narodni skupščini pa nam treba na zunaj ene volje in složnega dela. Ni ugodno prorokovati! S polno paro na delo. O uspehu bomo lahko govorili po doseženem uspehu. p, p,, Nova Nemčija je potem ko sc je zrušila stara pruska monarhija, začela graditi novo, socialno orijentirano državo v Wei-marju. To je bil simbol. Weimar je znak ogromne kulturne sile, ki jc prepletala dušo nemškega naroda v času njegovega največjega ponižanja, v dneh, ko so nemška plemena ležala Napoleonu pred nogami. Iz Weimarja jc izraževala ona toplota, ki je etalila hladne predsodke in sovraštvo, ki je gnalo posamezna nemška plemena v medsebojno borbo. Velika duševna kultura, ki jo je to mesto zaneslo v duše nemških ljudi, je ustvarila duševno enoten nemški narod in je tako pripravila pot političnemu zedinjenju Mlade Nemčije. V tem neznatnem mestu, v weimar-skem gledališču se je sešel februarja lanskega leta prvi republikanski parlament. Krščansko-demokratska stranka (ccntrum), socialna demokracija in nemška demokratska stranka so šle skupno na delo. In najsi so zevali nepremostljivi prepadi med nazi-ranji t.ch modernih strank, ena misel je obvladala vse: S konstruktivnim delom zgraditi novo, socialno orijentirano Nemčijo. Vse zakonodajno in upravno delo je šlo za tem, da dvigne produkcijo, da zadovolji ljudske množice in jih navdahne z veseljem do dela. Prvi poskusi socializacijc, zakon o brezposelnosti in cela vrsta drugih socialnih reform naj bi pripravljale pot novi, s socialno mislijo prežeti družbi. V nasprotju s staro, ustaljeno meščansko Nemčijo, ki sc jc opirala na meč in do mozga konzervativno birokracijo so možje nove, socialne Nemčije klesali z dleti in delom granitne temelje bodočnosti. In četudi njih delo v poldrugem letu ni rodilo še prijcmljivih uspehov, en uspeh so imeli: Spoštovanje sveta pred resnobnim stremljenjem, ustvariti nekaj novega, zdravega, kar obvelja. Rado Pregarc: Naša drama. Igralci in (Konec.) Čestokrat kritizirajo naši kritiki krivo in neipravično, ker ne poznajo tega, kar sem prej in zgoraj omenil in kar bi gledališki kritik moral znati in vpoštevati. Tako navedem n. pr. kritično mnenje o vprizoritvi Funtkove igre »Kristalni grad«. Kritika »SI, N,« in »Napreja« sta očitala igralcem, da niso znali vlog, da so slabo igrah, da so igro omalovaževali in da vsled tega ni uspela, kot bi morala itd. Nimata prav. Povedati jima hočem svoje mnenje z igralskega stališča. »Kristalni grad« je igra, ki se zdi, kot da je spisana pred dvajsetimi leti. Osebe so suhoparne, brezbarvne, monolog se vrsti za monologom skoraj brez čustva, brez pravega dejanja; dejanje samo na sebi je jako malenkostno in za današnje razmere neverjetno: Slučaj, da dobi Nemanja tisti dan, ko slučajno zapade Markova menica, trideset tisoč kron, da je Marko slučajno samo enkrat igral in zaigral toliko, da je slučajno stavba nove tovarne tisti dan dovršena, da znaša slučajno 30.000 kron zadnji obrok Bratini, da je slučajno isti dan Nemanja vzel nakit, da je slučajno Marko izumil nov preparat in da slučajno v zadnjem trenotku pride telegram z vesto, da je preparat sprejet in zasluži pri tem 500.000 švicarskih frankov, t. j, približno 7,000.000 jugoslov. kron (5000 in 7,000.000 K razlika!) itd. V te osebe, v to dejanje, se moderni igralec dandanes, ko zavzema ekspresionizem na modernih odrih vedno večje in večje dimenzije, ne more vživeti. In sicer zato ne, ker ga te osebe ne ogrejejo, ne navdušijo. V takih igrah nastopa igralec samo kot routinier, kajti on ne more do- in preživljati teh vlog. Kako je igra tehnično zgrajena, niti ne govorim. Niti režišer, niti igralec ne moreta ničesar dodati iz svojega, ne moreta vstvarjati. Mogoče, da je drama za čita-nje zelo pripravna, za vprizarjanjc v današnji dobi pa ni. Sedaj pa nekaj o študiranju in pripravljanju te igre. Če se ne motim, je očital .-Naprejev« kritik, da so igralci omalovaževali doma že delo. Ne? Nasprotno! Mi smo se vsi, kolikor jc bilo mogoče, potrudili in skušali igrati čim bolje. Igra, kot jc napisana v originalu, je odločno predolga, monologi so predolgi in predolgočasni. In predlagalo sc je celo, naj sc igro s črtami primerno skrči. Da se jc avtor z vsemi Štirimi temu branil, bo vsem, ki so imeli kdaj z novimi vprizoritvami v navzočnosti avtorja posla, samo ob sebi umevno. Končno je režišer vendarle na skrivai skrajšal igro za četrtino, toda vkljub temu . je bila igra — kot se je pokazalo pri upri- j zoritvi, — še vedno predolga in predolgo- ! časna. Imeli smo menda 4 do 5 površnih i vaj in igra je šla črez oder. Da jc potrebno posebno za tako delo, ki igralca ne ogreje in navduši, da igralec vsaj nekoliko vpodobi osebo, ki je v njegovi duši meglena, brezbarvna in brez pravega življenja, zadostno število vaj in časa, da jo vsaj umetno vpodobi, je menda neoporečno. Da ne bo pa taka oseba iz mesa in iz krvi, smo že prej videli pri analiziranju igralčeve delavne poti pri študiranju vloge. Pri nas, kjer smo dnevno zaposleni po 10 ur z vajami in z dnevnimi predstavami in pri tako majhnem osobju, ko smo že vsi igralci izčrpani in duševno utrujeni, je bilo to malodane nemogoče. Kljub vsemu temu j pa smo vendar storili svojo dolžnost, koli- j kor smo mogli. Le v tretjem dejanju, kjer \ smo vsled iz tira izkočivše suflerke (kar j ji pri vse križem prečrtani knjigi nc zamerimo), za par sekund — da rabim gledališki izraz plavali., na kar je stvar take j prišla zopet v svoj tir in sc končala točno po avtorjevem predpisu. Da pokažem drug primer nepravilne gledališke kritike, navedem kritiko o : Beneškem trgovcu« v »Slov. Narodu«. Nočem sedaj specijclno analizirati naše uprizoritve »Beneškega trgovca«, niti kako se moderno igra, režira, inscenira in kostu-mira Shakespeare^ To napišem •— če mi bo čas dopuščal — prihodnjič. Nočem tudi analizirati kritiko o »Beneškem trgovcu«, ki jo je napisal kritik v »Slov. Narodu«. Le to bi mu rad povedal, da menda ni s Shakespearovim Beneškim trgovcem natančno znan. Priznam, da nisem vsled indispozici-je izigral vlogo Antonia tako, kot Si jo rad. Tudi je bila vloga Antonia precej skrčena in s tem ji je bilo vzeto več delovanja na odru. Da mi pa zgoraj omenjeni kritik pravi, da sem pred sodiščem stal — ko gre Antoniu za življenje in smrt — indife-renten, to mi vsiljuje misel, da dotični gospod ne pozna celega »Beneškega trgovca« ali pa scene pred sodiščem. Tam je Shakespeare zapisal Antoniju razločno tele besede: Čul sem visokost, trudili ste se, da bi omehčali ostrost njegovo; ker pa je zakrknjen, in ni postavne poti, da bi se odtegnil se njega jezi, stopim s potrpljenjem pred bes njegov, in oborožil sem sc z ravnodušjem, da prenesem to trinoštvo kruto in divjost njegovo. Te besede so za prcdstavljatelja Antonia značilne za to sceno, po katerih sem sc jaz ravnal in iz katerih sem iaz čutil in razumel: da skuša biti Antoni« potrpežljiv in ravnodušen, to sc pravi, čim bolj miren, hladnokrven in zdržijiv. Nc vem. odkod vem, da odpovejo člove- Toda dozdeva se, da ie imel prav oni nemški sociolog, ki je lani zapisal, da se v jedru nemškega naroda ni mnogo izpreme-nilo. Revolucija ni bila preobrat duhov, bila je pretep, pri katerem so zbežali stražniki — kralji in knezi. Stari Bismarck je zopet v Berlinu. In del nemškega naroda, večina meščanstva, inteligence in drugi z nemško vojno romantiko prepojeni sloji se ne morejo odtrgali od sna, da bo še vstala stara Nemčija v vsej svoji slavi, grozeč za-padu z maščevanjem. Tu nc gre za republiko ali monarhijo, temelji razkola leže globoko v mišljenju. Pruska utilitaristična država in socialna država si stojita nasproti. Mnogo se je pisalo o militarizmu junker-jev, a v srdu voj, let so temu pojmu mnogokrat podvrgli vse mogoče. Bistvo pruskega militarizma ne leži v tem, da se je nemško cesarstvo neprestano oboroževalo. Vsak preudaren človek bo priznal, da ni bil angleški, francoski in italijanski militarizem v tem zamislu nič manjši. Vse države so tekmovale v oboroževanju in Nemčija si je samo znala pridobiti prvenstvo v tekmi. Kar je svet pobijal pod pruskim militarizmom, ni bilo uniformirano prusovstvo, bil ie čisto določen način svetovnopolitičnega mišljenja odločujočih izobraženih slojev v Nemčiji. Najhujša militaristična kasta so bili profesorji in nemški učitelji! Ti duševni voditelji naroda so presojali vse sveto vnopolitične probleme z enostranskega vojaškega stališča, v njih je bila vera v zmago gole sile. Za/to so v mednarodnem življenju trgali vse spajajoče vezi in delali z grožnjami in strah o varujem, rožljajoč pri vsakem srečanju s tujim narodom s sabljo. iTreitschke je ta globoko ukoreninjeni svetovni nazor poostril in stisnil v formulo: Kar je Prusija v Nemčiji, mora postati Nemčija v svetu! Gospodarica sveta. Narod vladarjev nad plemeni sužnjev. Ljudije, ki zastopajo ta stari, krivični in šovinistični nazor, se poskušajo ustaliti v nemški republiki. Niso osamljeni. A tudi nova, socialno orijentirana Nemčija jc močna dovolj, da se jim postavi po robu. Mogoče bo že v bližnjih dneh vzplamenel boj med tema dvema svetovoma. Iz Weimarja, kjer je bilo ognjišče duševne sile nemškega naroda in zibel Nove Nemčije, je prešlo težišče nemške politike v Potsdam. Tam je zanetil pruski militarizem svetovni požar in od tam hoče dvigniti sedaj Nemčijo iz ponižanja in upostaviti staro prusovstvo. Senca pruskih bajonetov bo padla tudi na zapad in se bo odražala na zeleni mizi, za katero kujejo štirje možje usodo sveta. Tudi oni so sokrivi, da ne najde Nemčija miru in da se dviga stari, človeštvo razkrajajoči duh. Reoelucip u Nsmtfjl. LDU Berlin, 16. marca. (DKU) Celotni položaj je neizpremenjen. Železniški promet, kakor tudi promet cestnih in podzemeljskih železnic je ustavljen. Delo je ustavljeno tudi v poštnih uradih, elektrarnah in plinarnah. Ponoči so bili posamezni deli mesta v popolni temi. Pri včerajšnjih spopadih, ki so se dogodili na Potsdamskem trgu, je bilo s strojnimi puškami ubitih več oseb in mnogo ranjenih. V bližini stet-tinskega kolodvora je bilo več oseb ubitih in mnogo težko ranjenih. V Steglitzu je bilo 8 do 10 oseb usmrče-nili in mnogo ranjenih. V Charlotten-burgu je došlo do spopada med delavci in državno brarnbo, pri katerem so bile štiri osebe ubite, šest pa težko ranjene. Ponoči kakor tudi zjutraj so se čuli posamezni streli od raznih strani. LDU Berlin, 16. marca. (DKU) Wolffov urad poroča: Tudi danes dopoldne je došlo v večih krajih mesta do ropanja in spopadov z državno brambo, pri čemur je bilo 6 oseb ubitih in večje število ranjenih. ku v smrtnem strahu živci, da se v takih okoliščinah skoraj ne more gibati, da ne more skoraj govoriti, da vsled groze, s katero pričakuje usodepolni trenotek, popolnoma otopi, da mu odpovedo udje, včasih celo razum itd. Da, spominjam se, da sem bil sam takrat, ko je avstr. vojska zasedla Odeso, kjer sem živel in sem bil kot avstrijski državljan-dezerter, velei^.dajalec, avstrijski državi nevaren človek, za kar bo me imeli, sojen in obsojen na smrt. Pozneje je prišla čudovita rešitev — no, to so pač moje osebne zadeve in ne spada-o sem. Spominjam se lc precej natančno, ka ko mi je bilo pri duši v tistem trenutku, Ko so mi povedali razsodbo. In pri študiranju Antonija, sem se spomnil na to Ne vem, če sem to čustvo zopet dobro podal, kajti podati le navidezno, je nekaj drugega, kot resnično doživeti. Upam pa, da so mi kolikor toliko pomagala moja izraž-ilna srtd-stva in umetnost, za katero se zanimam. Za sedaj pa bodi dovolj o tem. Če bom čital še take vrste kritike, se ne bom mogel iznebiti vzdiha, ki ga je vzdihnil neki moj kolega, ko je nekoč prečital neko podobno kritiko; »Le čevlje sodi naj kopitar.« LDU Dresden, 16. marca. (DKU) Woll'fov urad poroča: Včeraj popoldne je v raznih okrajih mesta došlo do krvavih spopadov med vojaštvom in ljudsko množico. Ob 7. uri so je vdala po hudem boju posadka brzojavnega urada. Ob 1. uri popoldne so našteli 50 mrtvecev. LDU Berlin. 16. marca. (DKU) VVolffov urad poroča: Včerajšnja poročila o dogodkih v Berlinu so so izkazala po natančni preiskavi kot. izredno pretirana. Čete, ki jih je ogrožala ljudska množica, so oddalo le slepe strele. Po ostrih strelih je bil ubit samo neki 20 letni tehnik, modtom ko je bilo samo 5 oseb ranjenih. Preskr-bovanje z vodo in elektriko opravljajo tehnične pomožne četo, jc pa zelo neredno. Cestnoželezniški promet še ni v teku. Tudi pošta še ne posluje, a bo pričela v kratkem delati v polni meri. LDU Frankiut?, 16. marca. (DKU) Wagnerjev urad poroča iz Stuttgarta: Na brzojavno prošnjo državnega ministra za notranje stvari so vse deželne vlade odgovorile, da ostajajo zveste ustavni vladi in da sc državne brambe niso pridružile vojaškemu prevratnemu gibanju. Na Saškem se je postavil generalni poročnik Muller s svojimi četami na stran ustavne vlade. Napadi komunistov na poštno poslopje so bili odbiti. V Berlinu stoji general Noel s svojimi četami na strani ustavne vlade. V Altenburgu je hotel neki častnik vplivati na čete, ki pa so se uprle in ga aretirale. LDLT Frankfurt, 16. marca. (DKU) Wagnerjev urad poroča iz Stuttgarta: Avstrijski poslanik Hartmann je a svojim atašejem došel semkaj, da ostane v stiku z ustavno vlado. LDU Frankfurt 16. marca. (DKU) Wagnerj'ev urad poroča iz Hamburga: Ves Hamburg je v rokah sta.ro vlade. Čete, ki so bile dosodaj pod poveljstvom prevratnih častnikov, so odstavile te častnike in jih pozaprle. Do krvolitja ni prišlo. LDU Nauen, 16. marca. (DKU — Brezžično.) »Chicago Tribune« poroča iz Berlina, da je Katt odstopil kot državni kancelar, ker mu ni bilo mogoče sestaviti novega kabineta. Sporazumno z berlinsko in staro vlado ostane Ebert nadal.ie državni predsednik, strokovni ministri pa se bodo nanovo imenovali. Nove volitve se bodo vršile tekom dveh mesecev. Predsednik se bo izvolil potom ljudskega glasovanja. Položaj, ki je postal vsled dogovora manj zapleten, jc še vedno zelo resen, ker nastopajo vstaši povsod proti obema vladama. Bojni klic je diktatura proletarijata. Zaradi tega obstoji možnost, da sc delo šc ne bo pričelo. V skupnem proglasu pravnoveljavne in sedanje vlade se proglaša generalna stavka kot zločin, toda pristaši radikalno smeri, hočejo izrabiti vse prilike, ki jih je ustvaril vojaški prevrat, vsled česar jo dvomljivo, da so bo konflikt rešil brez prelivanja krvi. Voditelji obeh socialističnih strank se strinjajo v tem, da se more zboljšati kriza le, ako se dejansko odstranijo vojaški samodržci in nndomoste s socialistično vlado, to je z diktaturo množice. SlrUsroa SHS. LDU Beligrad, 15. marca. »Tribuna« poroča, da bo na prihodnji seji narodnega predstavništva definitivno rešeno vprašanje o mandatih, o katerih je že sklepal verifikacijski odbor. S tem bo parlament dobil pet novih poslancev. LDU Beligrad, 15. marca. Včeraj ob 10. uri dopoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateri se jc razpravljalo o tekočih poslih, kakor tudi o političnem položaju. LDU Beligrad, 15. marca. »Pravda« poroča, da so je koncem preteklega tedna pojavila v Belemgradu družba dunajskih Židov, ki so v soboto kupovali po menjalnicah naše srebrne novce. V posameznih menjalnicah so plačali ogromno vsote za naše srebro. List poživlja policijo, naj posveča večjo pozornost na. take ljudi. LDU Beligrad. 16. marca. V državnih premogovnikih so jc pričelo z intenzivnejšim delom za zvišanje produkcije. Ker obstoji upanje, da bo produkcija stalna, bo mogoče sčasoma zadovoljiti naše potrebe in ustvariti tudi rezerve. Za transporte premoga so pripravljena tudi prometna Sredstva. LDU Beligrad, 16. marca. Minister vojne in mornarico jc odredil, naj se odpuste iz vojaške službe vsi uradniki, da morejo prevzeti svoje vodne dolžnosti. LDU Beligrad, 16. marca. Včeraj je izšla po petih letih prva švevilka dnevnika »Balkan«. Urednik lista je Svoto-lik Suvič. List. izhaja na štirih straneh v veliki obliki. LDU Beligrad, 16. marca. Kakor poroča list »Balkan«, bo proti vsem obsojencem, ki so bili izpuščeni za okupacije Srbije, uvedena ponovna preiskava. BoBsarila. LDU Atene, 15. marca. »Messager d'Athenes« objavlja v svojem uvodnem članku, da je Stambulinski zaman zahteval od Venizelosa, naj bi se odrekel Traciji, ter da je izjavil, da sc Bolgarska ne bo pomirila zaradi te izgube. Ve se, kako poizkuša Bolgarska, izogniti se odrejenemu razoroženju. Organizira takozvanc delavske bataljone, ter kliče pod raznimi izgovori demobilizirane častnike pod orožje, ko-mitaške čete in letnik 1920. Poslednje brzojakve iz Sofije nudijo nove podrobnosti o tajni kmetski organizaciji, ki nosi ime Stambulinski in ki šteje 20.000 ljudi. Po deželi odkrito kroži ukaz vojnega ministra, ki zahteva, naj najboljše orožje poskrije. 70 % novih pušk je skritih v političnih komisari-jatih in pri zasebnikih. Oddaja se samo neuporabljivo orožje. Bolgarska se torej nc razorožuje, kakor se t.o v mirovni pogodbi zahteva, temveč se pri? pravlja na prvo ugodno priliko. Mirovni posvet« Mirovna pogodba s Turčijo. LDU Rim, 16. marca. (DKU) »Idea Nazionale« poroča iz Londona, da je vrhovni svet odklonil ponudbo Venizelosa, da bi se grške čete v večjem številu uporabilo v bojih proti Turkom. Vrhovni svot jo nadalje odločil, da se pri uveljavljanju mirovne pogodbe s Turčijo ne smejo uporabiti nobeno grško četo. LDU Pariz, 10. marca. (DKU) »Echo de Pariš« poroča iz Washingto-na, da so poslaniki Francije, Italije in Anglijo prejeli načrt mirovne pogodbe s Turčijo in dobili naročilo, naj stopijo v stik z vlado Zedinjenih držav, da bi poizvedeli, kakšno je njeno stališče. Dasi je Wilson že okreval od svoje bolezni, še ni sprejel doslej poslanikov, vsled česar so v veliki zadregi. Poiitižine novice. -f- »Slov. Narod« in tobak. »Slovenski Narod « piše; »Tobak in tobačni izdelki so bili nedavno podraženi. Tako drago je to blago, ki je vendar mala uteha v skrbeh draginje in pomanjkanja, da si ga srednji stan komaj more kupiti. Pa novi vladi še ni zadosti, čuje se, da hoče nova klerikalna vlada v kratkem nagromaditi prebivalstvu nezaslišano podražitev. Mi jo bomo tembolj občutili, ker sc cene tobaka nare-de v denarju in potem štirikrat pomnože. Pa kaj klerikalcem sedaj mari draginja in potrebe prebivalstva.« — Ko smo brali, kako demokratski tobakar obdolžuje VLS, da je podražila tobak, smo se spomnili na zgodbico, ki jo prinašajo češki listi. Seda-nfi predsednik Masaryk je prišel pred leti kot državnozborski poslanec v svoj volilni okraj. Ko so ljudje zvedeli, da je gospod, ki ima brke in očala, njih poslanec, so prišli k njemu. Eden pove, da ima veliko prošnjo. »Kaj pa želite, prijatelj?« ga vljudno vpraša Masaryk. »Imam prošnjo, da bi bil naš tobak bolj po ceni; dajte kai napraviti na Dunaju, gospod poslanec!« S komaj vidnim nasmehom je vprašal Masaryk: »Za koliko bolj cen bi pa moral biti?« — »No, vejo, gospod poslanec, za tri krajcarje bi morali prodajati en zavojček, ker mi smo revni ljudje.« — »Drugih želja nimate?« je vprašal Masaryk. — »Ne, drugega nam nič ne manjka, samo tobak bi moral biti cenejši.«— Zdi se nam, da Masaryk v tej zadevi ni nič opravil. Zato bo pa »nezaslišano podražitev klerikalne vlade« odpravil g. dr. Kukovec, ko bo ministrski predsednik, 4- Kriza v Rimu. Z Nittijevim po-vratkom v Rim je prišlo na površje vprašanje rekonstrukcije kabineta. Trije ministri so podali ostavko. Italijansko časopisje poroča, da pridejo na njih mesto Luzzatti, reformist Bonoini in član ljudske stranko Meda. Novi rekonstruirani kabinet bi imel značaj koalicije proti socialni demokraciji. Wm b n&Ui9{f&iie8ti ozemlju m 69 mM Navesti hočemo nekaj misli iz govora poslanca dr. Puca v naši zbornici dne 13. marca t. 1., da bo slovenski narod v bodoče vedel, s kakim možem ima opravila. V svojem govoru je obširno govoril o veliki nevarnosti, ki preti nc samo nam in Italiji, ampak evropskemu miru spioh, če se ne reši pravično vprašanje naših zapadni h mej. Na podlagi statističnih podatkov . vprego in sedlom. Železen koles za kuho žganja s kadjo. Mlin za mečkanje brinja. Pojasnila daje: Janče Globočnik, Kapljavas 14 Pošta Komenda. 2000 K ponudim onemu, ki mi preskr. iSa me&lovano vilo So melovane sefie dlskrcc la na upravo tega lista. Prispevajte za sklad V. L. S. Naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem svojo starozuano pisarno za V Cosulich-Line Trst-Ncw York zopet otvoril. — Z odličnim spoštovanjem Simon Kmetec, Kolodvorska ulica 26, Ljubljana. I Brez posebnega obvestila. Prof. dr. j8kob Zraavc javlja v svojem in v imenu svojih otročičev vsem so odnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest. da mu je danes zjutraj ob 7. uri, njegova ljubljena, dobra žena, ozir. mati, gospa IftVG roj. po kratki mučni bolezni, prejemši sv. zakramente za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Zemeljski ostanki predrage pokojnice so pokopljejo v četrte« dne 18. tušca ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Pražakova ulica 10 na pokopališče k Sv. Križu. Blag spomin zvesti, dobri ženi, predobri mamici! Maše zadušnice se bodo brale po več cerkvah. Prosimo tihega soialja! V Ljubljani, dne 16. sušca 1920. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. (za transmisi'ske valke) v dimenzijah 35 do 130 mm (trdost približno _70 kg)._ Pozor! PozcrS Sabslafiie si naslovi Kdor želi kupiti prima, suh a po nizki ceni, naj jih naroči pri Centra a-Drv, Ahacljeva cesta 10, (tramvajska postaja: Sv. Petra cerkev). Postrežb* točna in kulantna. £ veletrgovina žganja, cjružba - z o. z. Ljubljana (Kolizej) ▼ tel. lntororban 131. Velika zaloga sllvovke, tropin j evca, brinjevca, tema, ko« njaka in likerjev po najnižjih cenah. Pri odjemu celih vagonov izjemne cenel Sprejmejo se zmožni zastopniki za Slovenijo. 1 IsKM t. .< .':' 1 t ' / " 5-; ..V V globoki Žalosti, toda vdaui v voljo bo>.jo, naznanjamo vsem znancem in priiateljem, da je naša predobra hči, sestra, teta, svakinja, zlata mama Marija Lavrenčič roj. Kovač po kratki mučni bolezni 50 let stara, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, dne 10. marca 1920 mirno v Gospodu zaspala. Vrhpoljo-A jdo vščina. Žalujoči otrool-stroto in družine Kovač, Kepic, Itirevlje. Zahvala. Za izražano mi sočutje in izredno mnogobrojno spremstvo na potu žalosti mojega ljubljenega soproga, gospoda najprisrčnejša zahvala. Posebno se pa zahvaljujem prečastiti duhovščini, g. županu dr. J. Tavčarju, g. Šebeniku, Sokolu Ljubljana II. za