Posamezna štev. 60 vin. Poitnina -'- pavSallrana.
Slev. 63.	v Liomiani, v sredo, dne 17. marca 1920.
•SLOVENEC« velja
m pošti m »se strani Jnga-
aUvl|e la t Ljnbljanl: M selo lat« napraj. & 100-— n Ml lata n .. N 55«— za oatrt lata „ .. „ 80— .... 10"—
Batnosamatvo celoletno I140--
«E Sobotna izdaja: == Za oelo lato ..... X 20'— n inozemstvo..... 28'—
Leto Mil.
Inserati:
Knostolpna petltvrsta Ct»a mm Urok* ln 3 mm visoka ali n|e
prostor) u enkrat ... po K 3"— iradnl razglasi, poslana Itd.....po K 3-50.
?rl večjem naročila popust,
lajmanjšl oglas j 9/9 mm 1110.
'zhaja vsak dan izvzemši po* ■edeljek ln dan po praznika, ob 5. uri zjutraj.
Hf Uredništvo la v Kopitarjevi allol Mar. 8/10. Rokopisi m na vračalo; nefraaklrana platna a« n. sprejemajo. Dr« to. talaL žtr. 50, npravn, št v. 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava * Kopitarjevi al. 6. — Hačnn po&tne hran. l|abl|anska št. 850 za naročnino ta št 349 za oglase, avstr. la češke 24.797, ogr. 28.511, bo«n.-!iero. 7563.
Prepozno spoznanje.
Niso šc pozabljeni dnevi, ko ie demokratska stranka z drzno roko zgrabila valutno vprašanje. Rešila ga je — kako, to je drago vprašanje. Od takrat do danes je preteklo nekaj tednov in v »demokratskih« glavah se je začelo daniti. S samozavestjo, •vredno Napoleona, z velikim zmagoslavjem in posebnimi izdajami svojega časopisja so oznanili »demokrati« takrat svetu nesrečno Veljkovičevo rešitev valutnega ,vprašanja. »Slovenski Narod« je že vnaprej zavrnil kar najodločneje vsak poizkus, da bi drugi razen demokratov, imel najsi še tako neznaten delež pri tem njihovem »sijajnem finančnem uspehu«.
Ko so se pa začeli pojavljati sadovi <e njihove zavožene finančne politike in ko so morali zapustiti ministrske stolčke, so naenkrat začeli udrihati po »klerikalcih«, češ, da so ti krivi, kar so izvršili demokratje z Veljkovičem na čelu. To skrajno nezdravo demagoštvo pa ima tudi svoje posledice, ki bodo demokratom prej ali slej izpodnesle noge.
V tem nas potrjuje tudi skopljanski organ takozvanc demokratske stranke (srbi-janski tovariši ljubljanske JDS se namreč bojijo pridevnika »jugoslovanski« kot vrag križa) »Demokrat« od 10. t. m., ki končuje svioj dolg uvodni članek, v katerem z neprikrito iskrenostjo piše o finančnih mahi-nacijah demokratsko-socialistične vlade tako-le: »Nesrečna rešitev valutnega vprašanja je splošno povečala finančno krizo, državo je pripeljala na rob gospodarskega propada in jo postavila v nevarnost bankrota, kar je težko zadelo prestiž demokratske stranke v očeh razočaranih ljudskih množic. Demokratska vlada mora imeti pred očmi prave vzroke, da je izgubila državno krmilo. Radikalne intrige (?) prihajajo šele na tretje mesto. Glavni vzroki so republikanska sekira Jaše Pro-danoviča, ki je razmahnila po deblu monarhije, in batina demokratskega finančnega ministra, ki je udarila po žepu hrvatsko-slovenskega obubožanega naroda. Ostaja še samo ena nada, da se bo demokratska stranka v opoziciji znala otresti zmot in kapitalističnih grehov demokratske stranke na vladi. Razna neznatna odpadništva nam ne delajo skrbi. Ko se ladja potaplja (!) , so podgane prve, ki jo zapuščajo; ko se trese steblo monarhije, najprej odletijo ga-vrani, ki so veselo počivali na vejah tega stebla,«
Tako »Demokrat«, Za nas je posebno zanimivo to, da se tako »silna in močna« »demokratska« stranka z »jugoslovanskim« pridevnikom in brez njega na vseh koncih in krajih krha in lomi, V istem času, ko so otvorili demokratski voditelji v Belgradu
divjo borbo proti parlamentu, ph zapuščajo zadnji dosedanji pristaši in gredo svojo pot. V predrzni domišljavosti se hočejo zopet polastiti državnega krmila osamljeni politiki brez ljudstva. Krivdo za lastne grehe skušajo zvaliti na tuja ramena. Udarci, ki jih dobiva ta breznačelna, kričaška stranka pri občinskih volitvah na Hrvatskem, so predznak, da ni daleč dan, ki prinese tej nenaravni politični tvrbi sodbo in obsodbo.
Vsem, ki so doisre unije.
Liki posamezniki slavijo i narodne celote svoje praznike, dni nadpovprečnega vznosa, ki osredotočujejo mnogoletno njih prizadevanje in hrepenenje po zgodovinsko slavnem imenu. Takšne slavnostne dobe porajajo nove energije, obenem pa so potrebne, da se ustavijo pogledi za hip in določijo nove smernice v političnem kaosu. Gorje pa narodu, ki se v podobnih trenutkih vda samovoljnemu zamaknjenju s svoje dosežene uspehe in ne drvi s sosedi naprej po od nemirujočega razvoja začrtani poti. Njegovi sosedi odločujejo prej ali slej o njegovi svobodi in obstoju.
Velik praznik našega osvobojenja imamo Jugoslovani za seboj, treba je pa pripravljati prihodnji praznik, popolno združenje še neodrešenih bratov. Predolgo smo trpeli, da bi pozabili, kaj je sužnost. Naše sočutje s prekomejnimi Jugoslovani ni ni-kašno samaritanstvo, našo solidarnost ž njim, nam narekuje najenostavnejša politična dolžnost. Jih prepustimo ii njihovi l sodi, potem se odrečemo kar v naprej vsemu ugledu v rodbini evropskih držav in poslanimo narod puščavnikov.
Žaiibože je naša slovanska narava stvorjena iz preinehkega teiut. Naš duh je sicer voljan, prepogosto voljai ci? meje mdžnofti, nedostaje pa nam včasih ravno v najbolj kritičnih trenutkih li.si> brezobzirne energije, ki zavozljajev zgodovinskega dogajanja ne rešuje s Hamletovo sof--stiko, temveč jih enostavno preseka; ne znamo tuliti z volkovi, da bi se nas bali. Politični razvoj pa drvi naprej in narod — Hamlet, ki razglablja z \Vilsonovim katekizmom v roki o idealnih možnostih, ne sme tarnati o krivdi — nekrivdi, ko jc igra končana. Ni časa za modrovanje, ideali politične pravičnosti so še za predaljnimi obzorji, kajti sicer bi nc bili ideali, kvečjemu minimalnimi programi. Jugoslavija otok sredi plemensko in kulturno najpe-slreiše mešanice narodov in si diametralno nasprotujočih interesov. Grku, Mažari, Nemci, Latini, Osmani, Albanci, kje na svetu imate državo sredi podobno zmetane sosedščine?
Na zavezništvo Čehov bi mogli računati, ampak oni so daleko, Rusija pa ostane bogve doklej še uganjka. Ne preostaja nam torej nego prispodobiti našemu hotenju nauk narodove modrosti: Pomagaj si sam in Bog Ti pomore.
Naj bombardira diplomatska srca v Londonu in Parizu s spomenicami in prošnjami, kogar še ni iztreznil Clemenceauov smehljaj! Mi pa poiščimo naš spas v nas samih. Svobodni smo sicer, toda svobodni kakor izpuščen jetnik, ki mu je znova graditi temelje obstoja. Svobodni smo, ne pa še svobodno samozavestni, kakor pristoja novemu položaju, ne še kulturno enega kova, kakor zahteva mednarodna tekma, ne ponosni dovolj, kakor gre bogastvu naše zemlje in vrlinam jugoslovanskega naroda. Vzbuditi in vzgojiti v nas te dremajoče vrline, bo naloga današnjega in jutraj-šnjega dne. Ne pripravimo li nastopajoči generaciji teh duševnih temeljev, bo joj za našo državo. Treba bo prekvasiti narod v vseh njegovih plasteh, ustvariti pravo od vseh drugih strogo ločljivo nacijo, vtisniti narodu enotno kulturno obilježje, da bo izražalo ime Jugoslovan ravno tako specifičen, ustaljen pojem, ki ga spojujemo z imenom romanskih in nemško-anglo-sak-sonskih skupin. Dociliti je skupno, vsem Jugoslovenom bistveno duševno strukturo tako, da bo tako kmet kakor razumnik že instinktivno spoznaval in se ravnal po vrojenih narodnih težnjah in bo si lahko brez dolgega ugibanja tudi takoj na jasnem v kateremkoli narodnostnem položaju v svetovno politični konstelaciji, ki se dnevno menjava.
Ker pa jc srednji vek, ko se je obra-zovanje enotnih kultur in njihovih zavesti moglo vršiti mirno in počasi v polutemi stostranskih odvisnosti, že daleč za nami, je na nas, da to skupinsko zavest vzgojimo sami, Ne jutri, ampak danes. Ampak kdo, kako? Vlada gotovo ne; tare in trlo jo bo tisoč krušnih skrbi. Narodni apostoli? Jc nas čez 12 milijonov, apostolov pa niti dvanajst. Pa vsaj veslamo v smeri socializacije. Tudi v kulturnem pomenu besede?
Ustanavlja sc '»Jugoslovanska M a i i c a « , s programom, ki vsebuje izvršitev gori omenjenih zahtev. Uvažujoč mnogo tisočletno politično modrost, nc pomenja. ona toliko nove organizacije na čisto novih podlagah, temveč organično str-nitev vseh že obstoječih jugoslovanskih kulturnih in gospodarskih organizacij v mogočno falango. Ona hoče biti izraz skupne jugoslovanske volje, zastopnica vsega jugoslovanstva v mejah in izven meja našega kraljestva. Da duh naših neodrešenih bratov ne bo klonil, da bodo našli v osvobojenem zaledju moralno in gmotno pod-
poro, da bodo samozavestno in uspešno ohranili narodovo dedščino od pritiska tujih svojih gospodarjev, — to je cilj novega društva. S sistematično organiziranim delovanjem državne centrale, pokrajinskih odborov in podružnic po celem ozemlju kraljestva hoče Jugoslovanska Matica povzdigniti narod na tisto stopnjo kulturne izobrazbe in odbojnega odpora, da se nam ni treba več bati odtujenja inozemskega jugoslovanstva. V notranje političnih ciljih in sredstvih ne bomo nikoli edinih misli — in to je dobro, da ostane tako, — kot enotni narodni skupščini pa nam treba na zunaj ene volje in složnega dela. Ni ugodno prorokovati! S polno paro na delo. O uspehu bomo lahko govorili po doseženem uspehu.	p, p,,
Nova Nemčija je potem ko sc je zrušila stara pruska monarhija, začela graditi novo, socialno orijentirano državo v Wei-marju. To je bil simbol. Weimar je znak ogromne kulturne sile, ki jc prepletala dušo nemškega naroda v času njegovega največjega ponižanja, v dneh, ko so nemška plemena ležala Napoleonu pred nogami. Iz Weimarja jc izraževala ona toplota, ki je etalila hladne predsodke in sovraštvo, ki je gnalo posamezna nemška plemena v medsebojno borbo. Velika duševna kultura, ki jo je to mesto zaneslo v duše nemških ljudi, je ustvarila duševno enoten nemški narod in je tako pripravila pot političnemu zedinjenju Mlade Nemčije.
V tem neznatnem mestu, v weimar-skem gledališču se je sešel februarja lanskega leta prvi republikanski parlament. Krščansko-demokratska stranka (ccntrum), socialna demokracija in nemška demokratska stranka so šle skupno na delo. In najsi so zevali nepremostljivi prepadi med nazi-ranji t.ch modernih strank, ena misel je obvladala vse: S konstruktivnim delom zgraditi novo, socialno orijentirano Nemčijo. Vse zakonodajno in upravno delo je šlo za tem, da dvigne produkcijo, da zadovolji ljudske množice in jih navdahne z veseljem do dela. Prvi poskusi socializacijc, zakon o brezposelnosti in cela vrsta drugih socialnih reform naj bi pripravljale pot novi, s socialno mislijo prežeti družbi. V nasprotju s staro, ustaljeno meščansko Nemčijo, ki sc jc opirala na meč in do mozga konzervativno birokracijo so možje nove, socialne Nemčije klesali z dleti in delom granitne temelje bodočnosti. In četudi njih delo v poldrugem letu ni rodilo še prijcmljivih uspehov, en uspeh so imeli: Spoštovanje sveta pred resnobnim stremljenjem, ustvariti nekaj novega, zdravega, kar obvelja.
Rado Pregarc:
Naša drama. Igralci in
(Konec.)
Čestokrat kritizirajo naši kritiki krivo in neipravično, ker ne poznajo tega, kar sem prej in zgoraj omenil in kar bi gledališki kritik moral znati in vpoštevati. Tako navedem n. pr. kritično mnenje o vprizoritvi Funtkove igre »Kristalni grad«.
Kritika »SI, N,« in »Napreja« sta očitala igralcem, da niso znali vlog, da so slabo igrah, da so igro omalovaževali in da vsled tega ni uspela, kot bi morala itd. Nimata prav. Povedati jima hočem svoje mnenje z igralskega stališča.
»Kristalni grad« je igra, ki se zdi, kot da je spisana pred dvajsetimi leti. Osebe so suhoparne, brezbarvne, monolog se vrsti za monologom skoraj brez čustva, brez pravega dejanja; dejanje samo na sebi je jako malenkostno in za današnje razmere neverjetno: Slučaj, da dobi Nemanja tisti dan, ko slučajno zapade Markova menica, trideset tisoč kron, da je Marko slučajno samo enkrat igral in zaigral toliko, da je slučajno stavba nove tovarne tisti dan dovršena, da znaša slučajno 30.000 kron zadnji obrok Bratini, da je slučajno
isti dan Nemanja vzel nakit, da je slučajno Marko izumil nov preparat in da slučajno v zadnjem trenotku pride telegram z vesto, da je preparat sprejet in zasluži pri tem 500.000 švicarskih frankov, t. j, približno 7,000.000 jugoslov. kron (5000 in 7,000.000 K razlika!) itd. V te osebe, v to dejanje, se moderni igralec dandanes, ko zavzema ekspresionizem na modernih odrih vedno večje in večje dimenzije, ne more vživeti. In sicer zato ne, ker ga te osebe ne ogrejejo, ne navdušijo. V takih igrah nastopa igralec samo kot routinier, kajti on ne more do- in preživljati teh vlog. Kako je igra tehnično zgrajena, niti ne govorim. Niti režišer, niti igralec ne moreta ničesar dodati iz svojega, ne moreta vstvarjati. Mogoče, da je drama za čita-nje zelo pripravna, za vprizarjanjc v današnji dobi pa ni.
Sedaj pa nekaj o študiranju in pripravljanju te igre. Če se ne motim, je očital .-Naprejev« kritik, da so igralci omalovaževali doma že delo. Ne? Nasprotno! Mi smo se vsi, kolikor jc bilo mogoče, potrudili in skušali igrati čim bolje. Igra, kot jc napisana v originalu, je odločno predolga, monologi so predolgi in predolgočasni. In predlagalo sc je celo, naj sc igro s črtami primerno skrči. Da se jc avtor z vsemi Štirimi temu branil, bo vsem, ki so imeli kdaj z novimi vprizoritvami v navzočnosti avtorja posla, samo ob sebi umevno. Končno je režišer vendarle na skrivai
skrajšal igro za četrtino, toda vkljub temu . je bila igra — kot se je pokazalo pri upri- j zoritvi, — še vedno predolga in predolgo- ! časna. Imeli smo menda 4 do 5 površnih i vaj in igra je šla črez oder. Da jc potrebno posebno za tako delo, ki igralca ne ogreje in navduši, da igralec vsaj nekoliko vpodobi osebo, ki je v njegovi duši meglena, brezbarvna in brez pravega življenja, zadostno število vaj in časa, da jo vsaj umetno vpodobi, je menda neoporečno. Da ne bo pa taka oseba iz mesa in iz krvi, smo že prej videli pri analiziranju igralčeve delavne poti pri študiranju vloge. Pri nas, kjer smo dnevno zaposleni po 10 ur z vajami in z dnevnimi predstavami in pri tako majhnem osobju, ko smo že vsi igralci izčrpani in duševno utrujeni, je bilo to malodane nemogoče. Kljub vsemu temu j pa smo vendar storili svojo dolžnost, koli- j kor smo mogli. Le v tretjem dejanju, kjer \ smo vsled iz tira izkočivše suflerke (kar j ji pri vse križem prečrtani knjigi nc zamerimo), za par sekund — da rabim gledališki izraz plavali., na kar je stvar take j prišla zopet v svoj tir in sc končala točno po avtorjevem predpisu.
Da pokažem drug primer nepravilne gledališke kritike, navedem kritiko o : Beneškem trgovcu« v »Slov. Narodu«. Nočem sedaj specijclno analizirati naše uprizoritve »Beneškega trgovca«, niti kako se moderno igra, režira, inscenira in kostu-mira Shakespeare^ To napišem •— če mi
bo čas dopuščal — prihodnjič. Nočem tudi analizirati kritiko o »Beneškem trgovcu«, ki jo je napisal kritik v »Slov. Narodu«. Le to bi mu rad povedal, da menda ni s Shakespearovim Beneškim trgovcem natančno znan.
Priznam, da nisem vsled indispozici-je izigral vlogo Antonia tako, kot Si jo rad. Tudi je bila vloga Antonia precej skrčena in s tem ji je bilo vzeto več delovanja na odru. Da mi pa zgoraj omenjeni kritik pravi, da sem pred sodiščem stal — ko gre Antoniu za življenje in smrt — indife-renten, to mi vsiljuje misel, da dotični gospod ne pozna celega »Beneškega trgovca« ali pa scene pred sodiščem. Tam je Shakespeare zapisal Antoniju razločno tele besede:
Čul sem visokost,
trudili ste se, da bi omehčali
ostrost njegovo; ker pa je zakrknjen,
in ni postavne poti, da bi se odtegnil
se njega jezi, stopim s potrpljenjem
pred bes njegov, in oborožil sem
sc z ravnodušjem, da prenesem to
trinoštvo kruto in divjost njegovo.
Te besede so za prcdstavljatelja Antonia značilne za to sceno, po katerih sem sc jaz ravnal in iz katerih sem iaz čutil in razumel: da skuša biti Antoni« potrpežljiv in ravnodušen, to sc pravi, čim bolj miren, hladnokrven in zdržijiv. Nc vem. odkod vem, da odpovejo člove-
Toda dozdeva se, da ie imel prav oni nemški sociolog, ki je lani zapisal, da se v jedru nemškega naroda ni mnogo izpreme-nilo. Revolucija ni bila preobrat duhov, bila je pretep, pri katerem so zbežali stražniki — kralji in knezi. Stari Bismarck je zopet v Berlinu. In del nemškega naroda, večina meščanstva, inteligence in drugi z nemško vojno romantiko prepojeni sloji se ne morejo odtrgali od sna, da bo še vstala stara Nemčija v vsej svoji slavi, grozeč za-padu z maščevanjem. Tu nc gre za republiko ali monarhijo, temelji razkola leže globoko v mišljenju. Pruska utilitaristična država in socialna država si stojita nasproti. Mnogo se je pisalo o militarizmu junker-jev, a v srdu voj, let so temu pojmu mnogokrat podvrgli vse mogoče. Bistvo pruskega militarizma ne leži v tem, da se je nemško cesarstvo neprestano oboroževalo. Vsak preudaren človek bo priznal, da ni bil angleški, francoski in italijanski militarizem v tem zamislu nič manjši. Vse države so tekmovale v oboroževanju in Nemčija si je samo znala pridobiti prvenstvo v tekmi. Kar je svet pobijal pod pruskim militarizmom, ni bilo uniformirano prusovstvo, bil ie čisto določen način svetovnopolitičnega mišljenja odločujočih izobraženih slojev v Nemčiji. Najhujša militaristična kasta so bili profesorji in nemški učitelji! Ti duševni voditelji naroda so presojali vse sveto vnopolitične probleme z enostranskega vojaškega stališča, v njih je bila vera v zmago gole sile. Za/to so v mednarodnem življenju trgali vse spajajoče vezi in delali z grožnjami in strah o varujem, rožljajoč pri vsakem srečanju s tujim narodom s sabljo. iTreitschke je ta globoko ukoreninjeni svetovni nazor poostril in stisnil v formulo: Kar je Prusija v Nemčiji, mora postati Nemčija v svetu! Gospodarica sveta. Narod vladarjev nad plemeni sužnjev.
Ljudije, ki zastopajo ta stari, krivični in šovinistični nazor, se poskušajo ustaliti v nemški republiki. Niso osamljeni. A tudi nova, socialno orijentirana Nemčija jc močna dovolj, da se jim postavi po robu. Mogoče bo že v bližnjih dneh vzplamenel boj med tema dvema svetovoma. Iz Weimarja, kjer je bilo ognjišče duševne sile nemškega naroda in zibel Nove Nemčije, je prešlo težišče nemške politike v Potsdam. Tam je zanetil pruski militarizem svetovni požar in od tam hoče dvigniti sedaj Nemčijo iz ponižanja in upostaviti staro prusovstvo. Senca pruskih bajonetov bo padla tudi na zapad in se bo odražala na zeleni mizi, za katero kujejo štirje možje usodo sveta. Tudi oni so sokrivi, da ne najde Nemčija miru in da se dviga stari, človeštvo razkrajajoči duh.
Reoelucip u Nsmtfjl.
LDU Berlin, 16. marca. (DKU) Celotni položaj je neizpremenjen. Železniški promet, kakor tudi promet cestnih in podzemeljskih železnic je ustavljen. Delo je ustavljeno tudi v poštnih uradih, elektrarnah in plinarnah. Ponoči so bili posamezni deli mesta v popolni temi. Pri včerajšnjih spopadih, ki so se dogodili na Potsdamskem trgu, je bilo s strojnimi puškami ubitih več oseb in mnogo ranjenih. V bližini stet-tinskega kolodvora je bilo več oseb ubitih in mnogo težko ranjenih. V Steglitzu je bilo 8 do 10 oseb usmrče-nili in mnogo ranjenih. V Charlotten-burgu je došlo do spopada med delavci in državno brarnbo, pri katerem so bile štiri osebe ubite, šest pa težko ranjene. Ponoči kakor tudi zjutraj so se čuli posamezni streli od raznih strani.
LDU Berlin, 16. marca. (DKU) Wolffov urad poroča: Tudi danes dopoldne je došlo v večih krajih mesta do ropanja in spopadov z državno brambo, pri čemur je bilo 6 oseb ubitih in večje število ranjenih.
ku v smrtnem strahu živci, da se v takih okoliščinah skoraj ne more gibati, da ne more skoraj govoriti, da vsled groze, s katero pričakuje usodepolni trenotek, popolnoma otopi, da mu odpovedo udje, včasih celo razum itd. Da, spominjam se, da sem bil sam takrat, ko je avstr. vojska zasedla Odeso, kjer sem živel in sem bil kot avstrijski državljan-dezerter, velei^.dajalec, avstrijski državi nevaren človek, za kar bo me imeli, sojen in obsojen na smrt. Pozneje je prišla čudovita rešitev — no, to so pač moje osebne zadeve in ne spada-o sem. Spominjam se lc precej natančno, ka ko mi je bilo pri duši v tistem trenutku, Ko so mi povedali razsodbo. In pri študiranju Antonija, sem se spomnil na to Ne vem, če sem to čustvo zopet dobro podal, kajti podati le navidezno, je nekaj drugega, kot resnično doživeti. Upam pa, da so mi kolikor toliko pomagala moja izraž-ilna srtd-stva in umetnost, za katero se zanimam.
Za sedaj pa bodi dovolj o tem. Če bom čital še take vrste kritike, se ne bom mogel iznebiti vzdiha, ki ga je vzdihnil neki moj kolega, ko je nekoč prečital neko podobno kritiko; »Le čevlje sodi naj kopitar.«
LDU Dresden, 16. marca. (DKU) Woll'fov urad poroča: Včeraj popoldne je v raznih okrajih mesta došlo do krvavih spopadov med vojaštvom in ljudsko množico. Ob 7. uri so je vdala po hudem boju posadka brzojavnega urada. Ob 1. uri popoldne so našteli 50 mrtvecev.
LDU Berlin. 16. marca. (DKU) VVolffov urad poroča: Včerajšnja poročila o dogodkih v Berlinu so so izkazala po natančni preiskavi kot. izredno pretirana. Čete, ki jih je ogrožala ljudska množica, so oddalo le slepe strele. Po ostrih strelih je bil ubit samo neki 20 letni tehnik, modtom ko je bilo samo 5 oseb ranjenih. Preskr-bovanje z vodo in elektriko opravljajo tehnične pomožne četo, jc pa zelo neredno. Cestnoželezniški promet še ni v teku. Tudi pošta še ne posluje, a bo pričela v kratkem delati v polni meri.
LDU Frankiut?, 16. marca. (DKU) Wagnerjev urad poroča iz Stuttgarta: Na brzojavno prošnjo državnega ministra za notranje stvari so vse deželne vlade odgovorile, da ostajajo zveste ustavni vladi in da sc državne brambe niso pridružile vojaškemu prevratnemu gibanju. Na Saškem se je postavil generalni poročnik Muller s svojimi četami na stran ustavne vlade. Napadi komunistov na poštno poslopje so bili odbiti. V Berlinu stoji general Noel s svojimi četami na strani ustavne vlade. V Altenburgu je hotel neki častnik vplivati na čete, ki pa so se uprle in ga aretirale.
LDLT Frankfurt, 16. marca. (DKU) Wagnerjev urad poroča iz Stuttgarta: Avstrijski poslanik Hartmann je a svojim atašejem došel semkaj, da ostane v stiku z ustavno vlado.
LDU Frankfurt 16. marca. (DKU) Wagnerj'ev urad poroča iz Hamburga: Ves Hamburg je v rokah sta.ro vlade. Čete, ki so bile dosodaj pod poveljstvom prevratnih častnikov, so odstavile te častnike in jih pozaprle. Do krvolitja ni prišlo.
LDU Nauen, 16. marca. (DKU — Brezžično.) »Chicago Tribune« poroča iz Berlina, da je Katt odstopil kot državni kancelar, ker mu ni bilo mogoče sestaviti novega kabineta. Sporazumno z berlinsko in staro vlado ostane Ebert nadal.ie državni predsednik, strokovni ministri pa se bodo nanovo imenovali. Nove volitve se bodo vršile tekom dveh mesecev. Predsednik se bo izvolil potom ljudskega glasovanja. Položaj, ki je postal vsled dogovora manj zapleten, jc še vedno zelo resen, ker nastopajo vstaši povsod proti obema vladama. Bojni klic je diktatura proletarijata. Zaradi tega obstoji možnost, da sc delo šc ne bo pričelo. V skupnem proglasu pravnoveljavne in sedanje vlade se proglaša generalna stavka kot zločin, toda pristaši radikalno smeri, hočejo izrabiti vse prilike, ki jih je ustvaril vojaški prevrat, vsled česar jo dvomljivo, da so bo konflikt rešil brez prelivanja krvi. Voditelji obeh socialističnih strank se strinjajo v tem, da se more zboljšati kriza le, ako se dejansko odstranijo vojaški samodržci in nndomoste s socialistično vlado, to je z diktaturo množice.
SlrUsroa SHS.
LDU Beligrad, 15. marca. »Tribuna« poroča, da bo na prihodnji seji narodnega predstavništva definitivno rešeno vprašanje o mandatih, o katerih je že sklepal verifikacijski odbor. S tem bo parlament dobil pet novih poslancev.
LDU Beligrad, 15. marca. Včeraj ob 10. uri dopoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateri se jc razpravljalo o tekočih poslih, kakor tudi o političnem položaju.
LDU Beligrad, 15. marca. »Pravda« poroča, da so je koncem preteklega tedna pojavila v Belemgradu družba dunajskih Židov, ki so v soboto kupovali po menjalnicah naše srebrne novce. V posameznih menjalnicah so plačali ogromno vsote za naše srebro. List poživlja policijo, naj posveča večjo pozornost na. take ljudi.
LDU Beligrad. 16. marca. V državnih premogovnikih so jc pričelo z intenzivnejšim delom za zvišanje produkcije. Ker obstoji upanje, da bo produkcija stalna, bo mogoče sčasoma zadovoljiti naše potrebe in ustvariti tudi rezerve. Za transporte premoga so pripravljena tudi prometna Sredstva.
LDU Beligrad, 16. marca. Minister vojne in mornarico jc odredil, naj se odpuste iz vojaške službe vsi uradniki, da morejo prevzeti svoje vodne dolžnosti.
LDU Beligrad, 16. marca. Včeraj je izšla po petih letih prva švevilka dnevnika »Balkan«. Urednik lista je Svoto-lik Suvič. List. izhaja na štirih straneh v veliki obliki.
LDU Beligrad, 16. marca. Kakor poroča list »Balkan«, bo proti vsem obsojencem, ki so bili izpuščeni za okupacije Srbije, uvedena ponovna preiskava.
BoBsarila.
LDU Atene, 15. marca. »Messager d'Athenes« objavlja v svojem uvodnem članku, da je Stambulinski zaman zahteval od Venizelosa, naj bi se odrekel Traciji, ter da je izjavil, da sc Bolgarska ne bo pomirila zaradi te izgube. Ve se, kako poizkuša Bolgarska, izogniti se odrejenemu razoroženju. Organizira takozvanc delavske bataljone, ter kliče pod raznimi izgovori demobilizirane častnike pod orožje, ko-mitaške čete in letnik 1920. Poslednje brzojakve iz Sofije nudijo nove podrobnosti o tajni kmetski organizaciji, ki nosi ime Stambulinski in ki šteje 20.000 ljudi. Po deželi odkrito kroži ukaz vojnega ministra, ki zahteva, naj najboljše orožje poskrije. 70 % novih pušk je skritih v političnih komisari-jatih in pri zasebnikih. Oddaja se samo neuporabljivo orožje. Bolgarska se torej nc razorožuje, kakor se t.o v mirovni pogodbi zahteva, temveč se pri? pravlja na prvo ugodno priliko.
Mirovni posvet«
Mirovna pogodba s Turčijo.
LDU Rim, 16. marca. (DKU) »Idea Nazionale« poroča iz Londona, da je vrhovni svet odklonil ponudbo Venizelosa, da bi se grške čete v večjem številu uporabilo v bojih proti Turkom. Vrhovni svot jo nadalje odločil, da se pri uveljavljanju mirovne pogodbe s Turčijo ne smejo uporabiti nobeno grško četo.
LDU Pariz, 10. marca. (DKU) »Echo de Pariš« poroča iz Washingto-na, da so poslaniki Francije, Italije in Anglijo prejeli načrt mirovne pogodbe s Turčijo in dobili naročilo, naj stopijo v stik z vlado Zedinjenih držav, da bi poizvedeli, kakšno je njeno stališče. Dasi je Wilson že okreval od svoje bolezni, še ni sprejel doslej poslanikov, vsled česar so v veliki zadregi.
Poiitižine novice.
-f- »Slov. Narod« in tobak. »Slovenski Narod « piše; »Tobak in tobačni izdelki so bili nedavno podraženi. Tako drago je to blago, ki je vendar mala uteha v skrbeh draginje in pomanjkanja, da si ga srednji stan komaj more kupiti. Pa novi vladi še ni zadosti, čuje se, da hoče nova klerikalna vlada v kratkem nagromaditi prebivalstvu nezaslišano podražitev. Mi jo bomo tembolj občutili, ker sc cene tobaka nare-de v denarju in potem štirikrat pomnože. Pa kaj klerikalcem sedaj mari draginja in potrebe prebivalstva.« — Ko smo brali, kako demokratski tobakar obdolžuje VLS, da je podražila tobak, smo se spomnili na zgodbico, ki jo prinašajo češki listi. Seda-nfi predsednik Masaryk je prišel pred leti kot državnozborski poslanec v svoj volilni okraj. Ko so ljudje zvedeli, da je gospod, ki ima brke in očala, njih poslanec, so prišli k njemu. Eden pove, da ima veliko prošnjo. »Kaj pa želite, prijatelj?« ga vljudno vpraša Masaryk. »Imam prošnjo, da bi bil naš tobak bolj po ceni; dajte kai napraviti na Dunaju, gospod poslanec!« S komaj vidnim nasmehom je vprašal Masaryk: »Za koliko bolj cen bi pa moral biti?« — »No, vejo, gospod poslanec, za tri krajcarje bi morali prodajati en zavojček, ker mi smo revni ljudje.« — »Drugih želja nimate?« je vprašal Masaryk. — »Ne, drugega nam nič ne manjka, samo tobak bi moral biti cenejši.«— Zdi se nam, da Masaryk v tej zadevi ni nič opravil. Zato bo pa »nezaslišano podražitev klerikalne vlade« odpravil g. dr. Kukovec, ko bo ministrski predsednik,
4- Kriza v Rimu. Z Nittijevim po-vratkom v Rim je prišlo na površje vprašanje rekonstrukcije kabineta. Trije ministri so podali ostavko. Italijansko časopisje poroča, da pridejo na njih mesto Luzzatti, reformist Bonoini in član ljudske stranko Meda. Novi rekonstruirani kabinet bi imel značaj koalicije proti socialni demokraciji.
Wm b n&Ui9{f&iie8ti ozemlju m 69 mM
Navesti hočemo nekaj misli iz govora poslanca dr. Puca v naši zbornici dne 13. marca t. 1., da bo slovenski narod v bodoče vedel, s kakim možem ima opravila. V svojem govoru je obširno govoril o veliki nevarnosti, ki preti nc samo nam in Italiji, ampak evropskemu miru spioh, če se ne reši pravično vprašanje naših zapadni h mej. Na podlagi statističnih podatkov <e
dokazal, da je Reka naravno uvozno in iz-vozno pristanišče Jugoslavije in da bre2 nje ne moremo živeti. Opozarjal je čisto pravilno na škodo, ki j0 trpi naš ugled v inozemstvu in s tem tudi rešitev naših narodnih zahtev proti Italiji vsled notranjih nezdravih strankarskih razmer v naši državi. »Radi tega je treba, da krenemo na drugo pot zc iz zunanjc-političnih razlogov. Jaz bi apeliral s tega mesta na zbornico, naj pn svojem delu nikdar ne pozabi, da nas čaka onstran demarkacijske črte toliko in toliko tisoč ljudi, ki pričakujejo od na« drugačnega dela nego to.«
Po teh lepih in resničnih besedah je prešel na naš notranje-politični položaj. Mi Slovenci smo imeli vedno ljudi, ki so mislili, da si morejo pridobiti naklonjenost drugih na ta način, da so grdili to, kar je slovensko. Tudi pri posameznih strankah se dobe taki strankarji, ki se hočejo laskati nasprotni stranki s tem, da zabavljajo čez lastno stranko. Tako ravnanje je deloma posledica naše dolge odvisnosti od »gosposkih« narodov. Tako je tudi dr. Puc mislil, da se mora prikupiti Srbijancem na ta način, da je grdi! večino slovenskega ljudstva, združenega v Slov. ljudski stranki. On bo sicer rekel, da je žigosal samo posamezne osebe in sistem, nc pa ljudstva; a vsi vemo, da se vsak narod spozna po strankah, kakršne voli po svoji večini skozi daljšo dobo let kljub viharnemu političnemu boju.
Tako si je n. pr. dr. Puc dovolil v javni seji o svojem rojaku ministru Roškarju opombo, ki bi je nikdo ne bil pričakoval od človeka, ki nosi doktorski naslov: da namreč Roškar ni vreden, da bi odvezal čevlje srbijanskemu uradniku, ki ga Roškar ni hotel imenovati za uradnika v svojem uradu. Tako je Slovenec spravil ob kruh Srbijanca osvobojenec osvoboditelja).
Tisto našo duhovščino, ki je dala slovenskemu narodu Slomšeka, Kreka in Žitnika, ki mu je izvedla gospodarsko in izobraževalno organizacijo, je obrekoval, da ji je ccrkev agitacijski lokal, dasi bi mu moralo biti znano, kako baš naš škof pazi na to, da služi cerkcv samo svojemu namenu.
Ker smo že pri našem škofu, častnem občanu mesta Ljubljane, ki mu je to odlikovanje priznala politično nasprotna večina občinskega odbora radi njegovega dela za jugoslovanstvo, povejmo tudi to, da je spravil dr. Puc zopet na dan pri nas že skoro! pozabljeni slučaj župnika Berceta kot slučaj, ki se »n e d a v n o« zgodil, da je škof »penzijoniral župnika, ki ni hotel organizirati klerikalne organizacije«. Srbi, ki slučaja ne morejo poznati, si morajo nazadnje res misliti, kakšen »teror« vlada v Sloveniji.
Mi konštatiramo samo to, da se je na tak način zahvalil zastopnik goriških Slovencev našemu škofu za to, da se jc toliko trudil za jugoslovanstvo, da ga je bivša avstrijska vlada preganjala, da je bil tožen pri papeževem nunciju in da je potoval v Pariz ter tam zastavil ves svoj vpliv za naše nesrečne brate pod tujo oblastjo. Naj sc g. doktor informira pri g. dr. Trillerju, kako je delal naš škof v Parizu, ali pa naj bere poročilo, ki ga je o tem objavil dr. Triller v »Slov. Narodu«!
Ko je dr. Puc govoril o Bcrcetovem slučaju, je priporočil Slovence s temi-le besedami bratskemu srbskemu narodu: »Kaj takega je samo v Sloveniji mogoče!« Torej Slovenci smo glede politične morale zadnji — gospod poslanec ni povedal, ali samo v Jugoslaviji ali sploh. Tako se dela praktično za ujedinjenje: bratska plemena se morajo najprej drugo drugemu lepo »priporočiti«.
Mnogo uglednih Srbov je že bilo v Sloveniji in so se — brez bahanja smemo reči — divili ne samo našim krajem, ampak tudi zavzeli nad redom, poštenostjo in pridnostjo, ki so jo našli med Slovenci. Zato smo prepričani, da tudi ta dr. Pucov govor ne bo vzel zasluženega ugleda večini slovenskega naroda, ki mu gre po njegovi poštenosti in njegovi vernosti, ki je vir in podlaga njegovi poštenosti in zvestobi, Mi vabimo brate Srbe v Slovenijo na obisk, da bodo še večkrat videli sadove »klerikalnega režima«.
Dr. Puc je bil v svojem govoru precej radodaren z besedami, v katerih je — zlasti pri govoru o valutnem vprašanju — očital posameznikom, da tega vprašanja ne razumejo in da naj torej ne govore o njem. xM.i bi samo vprašali g. dr. Puca, ali je on res tako slabo poučen o slovenskem »klerikalizmu«, kakor to kaže njegov govor, ali pa je samo svoje znanje za dobo govora »suspendiral«?
Za dr. Puca je značilno tudi to, da sc je med govorom vedno delal, kakor da ga srce boli, ker mora tako govoriti; svojo objektivnost jc izrazil enkrat z besedami: »Vidite, da jaz ne ščuvam stranke proti stranki,« drugič pa, »da govori objektivno in se ne spušča v osebnosti«.
Svoj prijazni govor je sklenil z besedami: »Jaz vam pravim, gospoda, pozabimo, kar je bilo, podajmo si roke!« Tat je ukradel blago in rekel lastniku: »Pozabiva, kar je bilo, in podajva si roke!« ...
proti Italiji, če bomo tako vzgajali potrebni narodni ponos — žalostna nam majka!
Mi rečemo samo to: če nam je stvar nagih bratov v Primorju in drugod resna, naj bo to prvi in zadnji slučaj, da se je na tak način diskreditirala naša ljubezen do nesrečnih bratov!
Dnevne novice.
—	Poslanec Gostinčar — šestdeset-
letnik. Danes obhaja delavski voditelj Jože Gostinčar svoj 60. rojstni dan. Sredi napornega dela v parlamentu ga je našel ta dan. Ne bomo pisali o tem, kaj pomeni ta mož za naše delavstvo; o tem, kaj je zanj napravil, bi moglo govoriti sto in sto ljudi, ki so našli pri njem pomoč. Mogla bi govoriti njegova dela; konsumna in strokovna organizacija, zakon o osemurnem delavniku in nebroj drugih važnih inštitucij. Samo eno naj povemo: Delavec, ki je pred petindvajsetimi leti začel zbirati z mladim Janezom Krekom svojo tovariše in ki je znal iz nič ustvariti mogočno delavsko organizacijo, — ta mož, skozi katerega roke so šli milijoni denarja, je ostal isti priprosti, revni, delavni mož, kot je bil takrat. Slovensko delavno ljudstvo mu tega ne bo pozabilo. Ne bo mu tudi pozabilo, da mu je stal v najtežjih hipih vojne zvesto ob stra-in. Danes pozdravlja svojega voditelja krščansko delavstvo, pozdravlja pa tihega in vztrajnega političnega delavca vse slovensko ljudstvo.
—	Umrla je v pondeljek 15. t. m. v deželni bolnici v Ljubljani na porodu ga. Marija Pogačar, soproga čevljarskega mojstra v Kamniku. Pokojnica je bila hči na§ega zvestega somišljenika pokoj. Andreja Albrechta, večletnega obč. odbornika v Kamniku. Truplo pokojnice se prepelje danes zjutraj v Kamnik, kjer se položi v rodbinsko grobnico. Naj počiva v miru!
—	Kako se bo izvedla nadaljnja Organizacija Jugoslovanske Matice. V
smislu pravil bo imelo društvo svoj sedež v Belemgradu, v glavnih pokrajinskih mestih bodo delovali pokrajinski odbori, izvoljeni od zastopnikov pokrajinskih podružnic. Podružnice se osnujejo povsod, kjer prijavi svoj pristop v društvo najmanj 20 članov. Zato poživljamo vse organizacije brez ozira na stranke po celi Sloveniji, kakor tudi posameznike, da začno nemudoma z nabiranjem članov in pripravami za ustanovo podružnic, ki smejo biti moške ali ženske, omladinske ali mešane, nedopustna je le organizacija po strankah ali veroizpovedi, kjerkoli je ustanovitev podružnice mogoča in se ista namerava, naj se to sporoči Pripravljalnemu odboru, da vpošlje pravočasno pravila, nabiralne pole in event. pojasnila. Vsi dopisi, zadevajoči Jugoslovansko Matico, naj se pošljejo na naslov: Pripravljalni odbor Jugoslovanske Matice, Ljubljana, Pražakova ulica št. 3, I. nadstr. — Pripravljalni odbor J. M.
—	Ustanavljanje podružnic Jugoslovanske Matice. Po pokrajinskih mestih in večjih krajih, zlasti v Mariboru, Celju, Ptuju, Novem mestu, Kranju, Kamniku in drugod naj se že 21. t. m. vrše ustanovna zborovanja podružnic Jugoslovanske Matice kolikor mogoče slavnostno. — Pripravljalni odbor J. M.
—	Kranj-Kropa. V nedeljo 14. t. m. je izletelo 22 članov dramatičnega odseka društva »Kranj« z jutranjim vlakom v Kropo, kamor jih je povabilo kroparsko prosvetno društvo gostovat Nušičevo komedijo »Svet«. Kranjci so srečno našli skriti trg ob pravem času in šli k sv. maši h kapelici, pevke seveda na kor. Pod kupolo, okrašeno z okusnimi slikami pok. Matije Brada-ška star., so se zlivali kranjski glasovi s kroparskimi v prijetno melodijo. Po službi božji so si izletniki ogledali slikoviti trg. Opoldne je pogostil ženski odsek kroparske prosvete goste z iz-bornim kosilom v društvenih prostorih, potem pa so ti šli pripravljati oder za predstavo. Po kratki razlagi »Sveta« (v Kropi na dopustu bivajoči kranjski kaplan J. H.), so uprav vzorno vprizo-rlli Kranjci svojo komedijo. Naravnost očaral je hvaležne gledalce z umetniško podano ulogo Matija (g. M. Brada-ška ml., slikar); pa tudi njegova žena in gospe obiskovalke so so povzpele nad diletantstvo do umetnosti. Občinstvo, iz Krope in širše okolice, ki je napolnilo prostrano dvorano, je uživalo z navdušenjem; kroparski igralci pa so se z napeto pozornostjo učili od gostov zlasti mimike in gest. Vsi, gosti in gostitelji so bili mnenja, da bi dobro organizirana gostovanja značila koristen napredek v katoliškonaroclnem prosvetnem delu za vzgojo ljudstva.
—	Iz Spodnje Šiške. Sprernomba Šolskega vodstva se pri nas ni obnesla. Kaj zmore novi voditelj, pove dovolj taka uredba šolskega pouka, knkrino
jc vpeljal sedaj. Vpeljal je ob nekaterih dneh v tednu popoldanski pouk, ki traja od 2. do 6. oziroma tudi 7. ure zvečer. In to mestna šolska oblast trpi! Ali ni to nepotrebna duševna muka otrok in učiteljev? Gospod Gangl, hic Rhoclus — hic salta! V karakterizacijo te pedagoške luči naj služi še to: Prvo večje delo njegovo, ko je prevzel vodstvo, je bilo, da je v konferenci določil — kje mora kdo sedeti. Zaznamoval je tudi sedež za šolskega nadzornika in ta je na njegovi desni strani. Je sicer smešno — žalibog resnično! Predsedstvo višjega šolskega sveta pa opozarjamo, da že razpiše to voditeljsko mesto in ne zavlačuje te zadeve, ker sicer bi bili primorani govoriti še jasneje.
—	Stalne vojaške duhovniške službe. Uradni list deželne vlade za Slovenijo št, 32 je objavil natečaj za stalne vojaške duhovniške službe, K temu razpisu pripomnim, da morajo vsi gospodje, ki reflektirajo na službo vojaškega duhovnika, vložiti prošnje, torej tudi tisti aktivni in rezervni vojaški duhovniki bivše avstro-ogrske vojske, ki so se že prijavili za sprejem v skupno vojsko našega, kraljestva. Prejšnje pismene prijave se jim bodo vrnile. Prošnje morajo biti naslovljene na ministrstvo za vojno in mornarico: vložiti jih je treba do 31, marca pri pristanem škofijskem ordi-nariatu. To v pojasnilo. — Dr. Lukman.
—	Kje so draginjske doklade za vpo-ko;enre južne železnice? Prejeli smo: Vpo-kojenci južne železnice pričakujemo z največjim trpljenjem dravinjskih doklad. Toda ni jih od nikoder, Vpokojenci državnih železnic dobijo iste zopet povišane. Privoščimo jim od srca, ker v času najhujše draginje ne more nihče živeti brez doklad. Toda vprašamo se ali nismo mi ravno iste službe opravljali k?kor oni za dobrobit države in vsega prebivalstva. Torej, če se naša uprava protivi temu, kar je obljubila, da izpolni ravno iste pogoje za svoje osob-je kakor državna železnica, bi bila dolžnost naše vlade, da pritisne na upravo južne železnice in jo prisili, da izpo'ni svojo obljubo. Mogoče nam kdo poreče: pa si še kaj prislužite. Vprašamo kako pa? Poglejte sive starčke, kateri so pustili vse svoje moči pri železnici v prid države in vsega prebivalstva, kako komaj lezejo okrog izstradani in raztrgani, potem invalidi, kateri so za vsako službo nespodobni, kako si naj še potem kaj prislužijo. Dobili smo pa poleg naše pokojnine podporo v petih obrokih v teku 6 let eni skupno po 60? kron in drugi po 520 kron. To je bilo vse. Naša uprava trdi, da nima denarja. Ta izgovor ne drži. Naj se vzame denar za nas tam, kakor se vzame za sedanje us'užbence. Naše trpljenje je prikipelo do vrhunca in strahom gledamo strgani in lačni smrti naravnost v obraz. Srce nas boli pa še tembolj, ko se spomnimo, da si menda pač nismo zaslužili s svojim pridnim delom, dokler smo mogli, da nas sedaj z izstradanjem do smrti trpinčijo. — Vlada stori svojo dolžnost in reši nas stradanja,
Vpokojenci južne železnice.
—	Reorganizacija enkefne komisije za revizijo Gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo. Deželna vlada je reorganizirala enketno komisijo za revizijo Gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo, Komandant topniških delavnic polkovnik Vasič je odvezan svojih funkcij kot član komisije. Vsi drugi dosedanji člani ostanejo še nadalje v komisiji. Na novo so imenovani v komisijo deželni tajnik dr. Tomažič kot vodja komisije ter računski svetnik Peternel, inž. Štrancar in mizarski mojster Bizjak iz Šiške kot nadaljni člani komisije. Komisija ima nalog, da revizijsko delo takoj nadaljuje in čim preje dovrši. Pri reviziji se mora dati vsaki prizadeti osebi priložnost, da se zasliši in da poda vsestranska pojasnila.
—	Pehotne podčastniške šole. Ministrstvo za vojno in mornarico je razpisalo konkurz za sprejem 2000 gojencev v pehotne podčastniške šole. Poleg obstoječih pehotnih podčastniških šol v Sarajevu, Belemgradu in Skoplju se bo otvorila podčastniška šola tudi v Zagrebu. V vsako teh šol se sprejme meseca maja t. 1. po 500 novih gojencev. Prosilci morajo biti stari od 17 do 20 let ter morajo imeti dovršena najmanj dva razreda gimnazije ali realke, le v izrednih primerih samo štiri razrede ljudsko šolo. Šola traja 1 in pol leta. Prijave se morajo poslati do konca aprila poveljnikom podčastniških šol v Belemgradu, Zagrebu, Sarajevu in Skoplju. Po dovršeni podčastniški šoli postanejo gojenci podčastniki.
—	Poštni In brzojavni urad Mokronog. Na poročilo »Slov. Naroda« št. 61 z dne 14. t. m. dopisniku na njegove otročarije ne odgovarjam — želim mu lo dober tek in pa nadaljnjo korajžo, da se morua za drugič nc spozabi, ker edino še na tem polju junaštva zna pridobili izvanredno odlikovanje. ---
} Šubič, kr. poštar.
—	iSEiuraiva sodba. V Št. Janzu na Dolenjskem cc je šolsko vodstvo dogovorilo z župnim uradom, da se jc verouk za poiiavlialno iolo vršil ob nedeliah no vc-liki
maši mesto ob delavnikih. To so nekateri dečki izrabili in sploh niso prihajali k ve-ronaučnim uram. G. katebet je 30. novembra 1919 pri oznanilih opozoril 6tarfe na to, navedel imena dečkov, ki so iz šole iz-ostajali, in opomnil starše, naj se pobrigajo, da otroci ne bodo verouka zanemarjali. Starši, ki jim je mar dobra vzgoja otrok, so bili g. kaplanu za to hvaležni, saj je danes treba vse storiti, da se nam odadina ne pokvari. Ne tako samostojni kmetje v Št. Janžu. Eden izmed njih voditeljev, Alojzij Bec, posestnik v Kamenici, je smatral za potrebno, da poišče zadoščenja za omadeževano čist svojega sina Martina Beca, češ da je bil tudi imenovan in s tem na časti žaljen. V resnici mu je šlo le za to, da pokaže tolikokrat hvalisano ljubezen »samostojnih« do duhovščine. Pri okrajni sodniji v Radečah je bil v resnici obsojen g. kaplan Anton Pavlič iz Št. Jan-ža na globo 50 K. Dne 10, marca pa je okrožna sodnija v Novem mestu to sodbo razveljavila in g. kaplana popolnoma oprostila. Tako imata Alojzij Bec in njegov sin mesto zadoščenja — dolg nos. Alojzij Bec kot pristen samostojnež sploh rad tožari kaplana.
UubUanske novice.
lj Manifestacija na dan ustanovitve Jugoslovanske matice dne 21. t. m. Po zborovanju v »Unionu« se vrši sprevod po mestu, Udeleže se ga vse kulturne, strokovne ln politične organizacije iz Ljubljane in oko!ice. Tozadevni sestanek vseh organizacij se je vršil v nedeljo, dne 14. t. m. v mestni posvetovalnici. Obhoda po mestu se udeleži godba dravske divizije in Zveze jugoslovanskih železničarjev, Sokoli v kroju, jezdeci, vse ljubljanske in okoliške kulturne, strokovne in politične organizacije brez ozira na strankarsko pripadnost, društvene zastave, pevski zbori, skupine narodnih noš, ljudstvo iz okolice na vozovih itd. Vsaka organizacija ima svoje zbirališče na določenem kraju in potem v vrstah prikoraka ob 10. uri pred »Union«, kjer sc uvrsti v sprevod. Vse organizacije naj zato takoj določijo svoja zbirališča ia to objavro v časopisih. Potrebni so takojšnji sestanki in razgovori pri posameznih organizacijah, da bo številen in discipliniran nastop. Vsaka organizacija bo v sprevodu označena z napisom. Napisi se bodo dobili na mesenem magistratu v nedeljo zjutrai ob 9. uri. Organizacije naj imenoma določijo onega, ki bo nosni napis. Reditelji v sprevodu bodo visokošolci. Prihodnji sestanek vseh ljubljanskih organizacij se vrši v četrtek ob 6. uri zvečer v mestni posvetovalnici. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. Vabljene so vse organizacije, ki jim je pri srcu neodre-šen del naše domovine. Vsaka organizacija naj pošlje po enega zastopnika. Man<kati ne sme nihče. Na sestanku v četrtek se bodo podale podrobne direktive za nastop v Eprevodu.
lj Seja SKSZ. se vrši danes ob osmih zvečer v običajnih prostorih. Vabim zastopnike naših organizacij, da se je v važni zadevi zanesljivo vdeleže. — Predsednik.	(kj
lj Koncert. Gospod Anton T r o s t je svoja za 20. in 21. t, m. napovedana koncerta v Ljubljani in v Kranju odpovedal.
(k)
lj Domski odbor, ki sodeluje pri prireditvi Slovenske dijaške zveze 25. t. m, se vljudno vabi, da se udeleži seje odbora v četrtek, dne 18, t. m. točno ob 4. uri popoldne v čitalnici Jugoslovanske tiskarne, III. nadstropje.	(k) lj Izredni občni zbor »šentjakobskega ; Orla« se vrši v četrtek 18. t. m. ob 8. uri j zvečer v »šentjakobski prosveti«. Vsi! No-i vi dobrodošli! (k) lj Medicincem! Poživljam vse tovariše, da se po možnosti udeleže dne 17. t. i m. ob 10. uri razgovora v univerzitetni avli. Predmet: Ustanovitev Jugoslovanske matice. — Predsednik DJM: med. Ivo Peršuh. (k)
lj Ravnateljstvo Dokler-Stupica v službi orlovske organizaciji?. Pod tem naslovom je napadel v »Jugoslaviji« nekdo ravnatelja učiteljišča g. Doklcrja in vadniško učiteljico gdč. Stupico, da sta ista baje razdeljevala propagandne liste za orlovsko organizacijo po šali. Da sc zgoraj imenovanima ne bo deiala kaka krivica, si štejem v dolžnost javno povedati, da z akcijo orlovskega naraščaja nista v nikaki zvezi ne ista ne Orlovska zveza, marveč sem jaz sam pod-vzel imenovano propagando na lastno roko. Kako nerodna ie »nadstrankarska« »Jugoslavija«, da se da potegniti za nos od vsacega zlikovca. Strašilo z orlovskim krojem in znakom se more zopcl dobro pri-! merjati s senzacijonelnim poročilom »Jugo-| s! a vije« pred nekaj meseci, da so neznani roparji pobili nekega tihotapca pred kinom na Vrhniki, mu vzeli mošnjo, v kateri je bilo 20.000 K, njega pa pustili nezavestnega. Bil je pa v resnici le nedolžen plakat, predstavljajoč raztrganega moža, ki ima v roki mošnjo. To lažnjivo poročilo ie vzbudilo veliko -paniko«, saj je vzela »Jugoslavija« ž njim dobrosrčen ugled našemu tniu. Gosrod Pesek torei nc nascdoilc la-
žem in ne vznemirjajte po nepotrebnem že itak nervozno napredno gospodo. — Janko Grarapovčan, takozvani učiteljski kandidat,
lj Ustanova Primoža Anra za otroke revnih meščanov, predvsem izdelovalcev lasulj, je razpisana javno na mestnem magistratu. Letni prejemek je 260 K-
Ij Posebne vrste tatvina, Na zapoved svojega gospodarja sta ukradla mesarska pomočnika V, F. in J. H. 3 vozove gramoza.
lj Vlom v Ponikvah. Posestniku Straj-narju v Ponikvah so vlomilci odnesli obleke vredne 10.750 kron.
lj Tihotapec, šišensko prosvetno društvo priredi na dan sv. Jožefa, dne 19. t. m. v Ljudskem domu predstavo »Tihotapec«. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnice se prodajajo v sredo in četrtek iz prijaznosti v prodajalni Nič-man, Kopitarjeva ulica in v društvenem prostoru Reininghaus v Šiški, (k)
NainouBlSa poročila.
POGAJANJA ZA KONCENTRACIJSKO VLADO.
Belgrad, 16, marca. Dr. Smodlaka in delegat demokratske zajednice dr. Dra-škovič se posvetujeta o sestavi koncentracijske vlade. Prevladuje mnenje, da bo prevzel ministrsko predsedstvo Vesnič, notranje ministrstvo pa dr. Draškovič,
Belgrad, 16. marca. Parlamentarna za» jednica je pristala na zahteve dr. Smodla-ke glede vprašanja koncentracijskega kabineta. Nasprotno pa mislijo demokrati, da ju došel zanje ugoden čas, da zavzamejo intransingentno stališče in prevzamejo vso oblast v državi. Medtem pa njihove šan6e vsak dan bolj padajo. Sedaj jc namreč položaj popolnoma drugačen, kakor je bil pred 6 meseci.
Belgrad, 16. marca, Pomirljivost parlamentarne zajednice je izzvala v parlamentarnih krogih dobro razpoloženje. Danes se jasno vidi, da prevladujeta v parlamentu dve tendenci: Prva je tendenca parlamentarizma, ki jo zastopa parlamentarna zajednica, druga pa absolutizma, ki jo zastopa demokratska zajednica.
Belgrad, 16. marca. Pričakuje sc, da bodo v klub dr. Smodlake vstopili novi člani iz demokratske zajednice, ki so nezadovoljni s politiko Pribičeviča in ostalih vodij demokratske zajednice.
NARODNO PREDSTAVNIŠTVO.
Beligrad, 16. marca. Seje narodnega predstavništva bodo samo še v sredo in četrtek, nakar bo parlament odgoden za 8 dni.
PREVRAT V NEMČIJI.
LDU Monakovo, 16. marca. (DKU) Korespondenca Hoffmann javlja: Bavarski deželni zbor se je sestal danes na kratko sejo, da sprejme poročilo o odstopu dosedanje vlade. Nato je bila seja prekinjena do sedemnajstih, na kateri se bo vršila volitev novega predsednika. Predsednik bo objavil izjavo vrhovnega poveljstva, ki prevzame vsa jamstva za to, da danes in v prihodnjih dneh noben del monakovskih čet ne namerava razbiti deželnega zbora.
LDU. Stuttgart, 16. marca. (DunKU) Podružnica Woiffovega urada poroča: Državni predsednik Ebcrt je izjavil zastopniku Wolffovega urada, da o sporazumu s sovražniki ustave ne more biti govora in da zahteva, da berlinska vlada brezpogojno odstopi. Iz Berlina javljena deputacija politikov z gene.ralom Morkerjem še ni dospela. Situacija je za prejšnjo vlado čim dalje ugodnejša. Smoter naz-odne skupščine v Stuttgartu je, da zagotovi ustavo in da vzpostavi javno varnost. Uporne čete se morajo iz Berlina umakniti in razpustiti.
LDU Stuttgart, 16. marca. (DKU) Državna vlada je včeraj v Stuttgartu takoj izjavila, da je poročilo o sklepu kompromisa neresnično. Govoriti se more samo o brezpogojni kapitulaciji veleizdajnikov. Francoska vlada je sklenila, da jo bo pri državni vladi v Stuttgartu zastopal poslaniški tajnik Bruci kot opravnik. Kakor je francoski ministrski predsednik izjavil nemškemu opravniku v Parizu, namerava francoska vlada ostati z državno vlado v Stuttgartu v neposredni zvezi potom direktnega brzojava in posebne kurir
službe .
LDU. Pariz, 15. marca, (DunKU) Ka-
kor poroča Agence Havas iz Londona, j« vrhovni svet včeraj razpravljal o splošnem položaju v Nemčiji ter ukrenil vse potrebno, da se o dogodkih pouči čim natam
čneje,
LDU Stuttgart, 16. marca. (DKU) Iz Vratislave se poroča, da se je zgornja Šlezija v soboto izjavila za avtonomno ter izvolila direktorij 15 članov, ki pripadajo večinskim strankam, neodvisnim in komunistom. Direktorij je izjavil, da stoji na stališču ustave in tla ne pripoznava berlinske vlade.
vsem organizacijam v Ljubljani in okolici.
Dne 21. t. m. se vrši v Ljubljani veliko manifestacijsko zborovanje ob priliki ustanovitve Jugoslovanske matice. Po zborovanje se vrši obhod po mestu. Obhoda se udeleže vse kulturne, strokovne in politične organizacijo brez ozira na politično pripadnost.
V svrho razgovora glede predpriprav za manifestacijski obhod po mestu, vabimo po enega zastopnika vseh organizacij v Ljubljani in okolici na sestanek, ki se vrši v četrtek dne 18. t. m. ob 6. uri zvečer v mestni posvetovalnici.
Manjkati ne sme nihče!
Posebnih vabil se ne razpošilja.
Manifestacijski odbor.
m
Izprememba repertoarja v opernem gledaLiču. P. n. občinstvo blagovoli vzeti na znanje, da se operni repertoar v sledeče izpremeni. V četrtek, 18. t, m. se vpri-zori predstava ^Ksenija — Pagliacci « za abonement B in ne za abonement A kot e bilo preje objavljeno. V soboto pa se vrši predstava »Ksenija — Pagliacci« za abonement A in ne za abonement B,
.17. marca, sreda zaprto.
18.	marca, četrtek »Ksenija — Pagliacci«, Abon. B.
19.	marca, petek »Netopir«, Izv. abon.
20.	sobota, »Ksenija — Pagliacci«. Abonement A,
Drama:
17, marca, sreda »Beneški trgovec«, (Osipovič.) Abon. B.
IS. četrtek, »Beneški trgovec«, uradn. predstava izv. abon.
19. marca, petek popoldne »Beneški trgovec« (Danilo). Izv. abon.
19.	marca, petek zvečer »Nora«. Izven abon.
20,	marca, sobota »Vrag«. Abon. E.
21 marca, nedelja popoldne »Beneški trgovec« (Danilo). Izv. abon.
jalni Nove založbe na Kongresnem trgu. Začetek predstave bo danes točno ob pol osmi uri zvečer.
pr Mrak na Ljudskem odru. Ta tro-dejanka od Petra Petroviča v Ljubljani še ni bila vprizorjena. Je eno najboljših del gori imenovanega hrvatskega pisatelja, ki je znan pri nas že po svoji drami »Gozd«, ki je bila uprizorjena v dramskem gledališču. V igri bo gostoval v vlogi Ilija Vu-iina g. Milan Skrbinšek, ki vodi tudi režijo :gre. Vstopnice se dobe v trafiki gospe Modiceve v Kopitarjevi ulici in v proda-
c Papež novemu predsedniku francoske republike. Izvolitev Deschanel-ova za prezidenta Franciji je nudila papežu priliko, da mu je voščil srečo s sledečimi besedami: »Ne dvomimo, da je previdnost božja namenila vašemu delovanju, ki ga odkrito m vdano podpirajo vsi Francozi, sijajno in slavno poslanstvo: dvigniti Francih iz nravnega in materialnega razsula, dati deželi verski mir, ki bo glavni faktor ob prenovil enju države, ter dejansko pripomoči, da se narodi pomirijo, kar je želja v?ega sveta. V tem zaupanju Prosimo božjega blagoslova Vam, g. prezident, vaši družini, francoski vladi in celotni Franciji, ki jo vedno ljubimo kot najstarejšo hčerko Cerkve.«
Deschane! se ie zahvalil v prav tako toplem tonu: »Vaša Svetost ste mi izkazali čast, da ste izrekli svoja čuvstva in voščila za veličino in za blagor Francije. Prav posebno mi je ljubo, ko morem Vaši Svetosti sporočiti, kako se čutim počaščenega vsled Vaš;h čestitk, in k0 morem Vaši Svetosti zagotavljati, kako visoko cenim Vaša voščila za srečo zmagovite Fran<-;ie in za udejstvitev n'e zgodovinskega poklica,
c V češko ustavo nameravajo proticer kveni elementi vriniti točko, po kateri na bi se katoliška Cerkev nasproti držav smatrala samo ko navadno društvo. Ta no vica je tembolj nepričakovana, ker je ka toj. ljudska stranka v odseku državne skup ščine za cerkvene zadeve pri vprašanju lo čitve »Cerkve od države« svoje stališč« stvarno, resno in uspešno branila in zago varjala. Upati je, da se bo odličnim zago vornikom katoliške stvari posrečilo, pravo časno še preprečiti ta udarec na svobodf katol. Cerkve.
c Pri oddaji premoženja v Nemški Av striji bodo — kakor se čuje — vpošteval vojno posojilo s 75 odstotki nomineln* vrednosti. Ker imajo v avstr. republik) okrog 13 milijonov cerkv. premoženja nalo ženega v vojnem posojilu, je linški škof dr Gfollner poslal državnemu uradu za finan ce ugovor s pripombo, da bi bile cerkv* vsled nameravanega znižanja preveč oško dovane.
Typšsti^a in šport.
Jezdni in vožnji klub v Ljubljani inu
svoj redni letni občni zbor na dan sv. Jo žefa ob 10. dopoldne v zgornji dvorani ho tela »Union«. Zborovanje ima važno nalogo, zato se pozivljejo vsi člani, da se g» udeleže polnoštevilno.
S£c isCe mmm
s hrano ali tudi bre*;. Gre tudi k družini. Ponudbe na upravo Slovenca pod _ telesa, čai"
np in zavitek s črno svil-bjjujsi 00 ju neno bluzo in s kosom rumenkastega svilenega blaga. Kdor bi ga bil našel, naj ga pioti nagradi izroči na upravo Slovenca.
firaioolofl
s 15. ploščami, slovenske koračnice, napevi, valčki, malo rabljene, so prt da za K 550 pri Alojziju Zorlč, Krško.
Prodajalka
za cvetličarno se tako j sprejme. Izučene v tej stroki imajo prednost. Oglr.siti se io v cveti. Bajt, SoSenOarflova ulica siv. 6.
(Wertheim) št.l se proda. Naslov pove Anončni zavod Drago Beseljak. Ljubljano, Cankaijevo nabr. 5.
Isča se za grajščino na Šiajerskem vesten in pošten
= VF
nooženjen 40 do 50 let star, kmetijstva, konjeieie in živmoreic vošč. Isto-tam se sprejme tudi neožeojea
= VRTNAR s
izurjen v vseh panogah vrtnarstva in zanesljiv, staiejši hapne h koniem. Kje pove uprava lista pod št. 1030.
po najnižji ceni mehka in trda vsako množino pripelje na dom »IMPEK«, Mah rova hiša, Krekov trg štev. 10, I. nadstropje.
Išče n "t jjjjj ki bi podučeval cl're v se U Ilil , večeruih urah. Ponudbe z navedbo pogojev sprojema uprava pod »c.tre«.	iQ4o
•iapim hrastove, smrekove fn bukove
b ode za žago. Ponudbe s ceno na na slov: IVAN iiiš (A, tovarna parketov in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica št. 4a.
tvoreico apna.
Ponudbe pod šifro »Nadgledmk 852<. na JJiccknerjev anončni zavod, Zagreb,
Jurjevska ulica 31.
= ICOLESA =
rabliena kupuje J. GOREČ, LJUBLJANA, tiosposvetska £esta št. 14.
Na veleposestvu grofice Lamzan-Salius v Kokri se proda 300 m3 smrekovih žaganic ter 30—40 m3 bukovih plohov in žaganic.
Ponudbe je zaprte in rekomandirano vposlati na nad-zorništvo tega posestva v Kokri do inkl. 25. marca 1.1. Pogoji, pod katerimi se bo oddal ta les, so interesentom na upogled pri oskrbništvu.
Gozdno oskrbnlstvo grofice Lamzan-Salias v Kokri.
Jurija grofa Thurnskega je ki a rn a na Ravnah (Guštanj - Ravne, Slov. ima na razpolago nekolikšno množino kovanega
IlfPlira za mesarsko obrt, poltenih Ufcb' Ml staršev sprejme takoj Franc Logar ml., mesar v Cerkn cl fiiev. 160.
Proda nnppr|i/n obsegajoče 28 oral.
se [CUJOdlVU vso živino in gospodarska poslopja z popolno opravo, v najlepšem kraju Murskega polia Naslov pove uprava Slovenca pod 1C62.
iu nI vsako množino orehov u h'o-lijllll dov, kakor tudi stoječe orehe, 2 — 3 m dok-e od 30 cm dobe.ine naprej. Ponudbe e pnslatt na Andrej -iregar strojno mtzarsvo Št. Vid nad Ljubljano.
p. Močan osel z vozem1
. ,X> . vprego in sedlom. Železen koles za kuho žganja s kadjo. Mlin za mečkanje brinja. Pojasnila daje: Janče Globočnik, Kapljavas 14 Pošta Komenda.
2000 K ponudim onemu, ki mi preskr.
iSa me&lovano vilo
So melovane sefie
dlskrcc la na upravo tega lista.
Prispevajte za sklad V. L. S.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem svojo starozuano pisarno za
V
Cosulich-Line Trst-Ncw York
zopet otvoril. — Z odličnim spoštovanjem
Simon Kmetec,
Kolodvorska ulica 26, Ljubljana.
I
Brez posebnega obvestila.
Prof. dr. j8kob Zraavc javlja v svojem in v imenu svojih otročičev vsem so odnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest. da mu je danes zjutraj ob 7. uri, njegova ljubljena, dobra žena, ozir. mati, gospa
IftVG roj.
po kratki mučni bolezni, prejemši sv. zakramente za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostanki predrage pokojnice so pokopljejo v četrte« dne 18. tušca ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Pražakova ulica 10 na pokopališče k Sv. Križu.
Blag spomin zvesti, dobri ženi, predobri mamici!
Maše zadušnice se bodo brale po več cerkvah.
Prosimo tihega soialja!
V Ljubljani, dne 16. sušca 1920.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
(za transmisi'ske valke) v dimenzijah 35 do 130 mm (trdost približno _70 kg)._
Pozor!	PozcrS
Sabslafiie si naslovi
Kdor želi kupiti prima, suh a
po nizki ceni, naj jih naroči pri Centra a-Drv, Ahacljeva cesta 10, (tramvajska postaja: Sv. Petra cerkev). Postrežb* točna in kulantna.
£ veletrgovina žganja, cjružba - z o. z. Ljubljana (Kolizej)
▼	tel. lntororban 131.
Velika zaloga sllvovke, tropin j evca, brinjevca, tema, ko« njaka in likerjev po najnižjih cenah.
Pri odjemu celih vagonov izjemne cenel
Sprejmejo se zmožni zastopniki za Slovenijo.
					
1 IsKM		t. .< .':' 1			
t ' / "	5-; ..V
V globoki Žalosti, toda vdaui v voljo bo>.jo, naznanjamo vsem znancem in priiateljem, da je naša predobra hči, sestra, teta, svakinja, zlata mama
Marija Lavrenčič roj. Kovač
po kratki mučni bolezni 50 let stara, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, dne 10. marca 1920 mirno v Gospodu zaspala.
Vrhpoljo-A jdo vščina.
Žalujoči otrool-stroto
in družine Kovač, Kepic, Itirevlje.
Zahvala.
Za izražano mi sočutje in izredno mnogobrojno spremstvo na potu žalosti mojega ljubljenega soproga, gospoda
najprisrčnejša zahvala. Posebno se pa zahvaljujem prečastiti duhovščini, g. županu dr. J. Tavčarju, g. Šebeniku, Sokolu Ljubljana II. za <astno spremstvo, Ljubljanskemu Zvonu za ginljive žalostinke Napr. društvu za Sv. Jakoba okraj in društvu mag. uslužbencev za krasne vence, kakor tudi vsem drugim, ki so pokojnika spremili k zadnjemu počitku.
Ljubljana, dne 15. marca 1920.
Žalujoča Jerica Bevc.
Zahvala.
deske, trame, kostanjev les, gozdove in oglje iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba impex v Ljubljani, Krekov trg 10.
Za mnoge izraze sožalja, k! smo jih prejeli ob smrti našega nepozabnega dobrega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda
Ivana Mintarja
posestnika in Besnega trgovec
se vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo „Bralnemu in pevskemu društvu Toplice« za ginljive žalostinke, gg. zdravnikom za mnogo požrtvovalnost za časa bolezni; »Gasilnemu društvu Toplice" in sploh obilni udeležbi prijateljev in znancev iz bližnje in daljne okolice, ki so spremili dragega pokojnika k zadnjemu počitku.
Straža, dne 15. sušca 1920.
Žalujoče rodbine:
Vintar, Faleskini, Dular In Kregar.