256. številka. Trst. v petek 9. novembra 1900. Tečaj XXV ,,Edinost zbajfl en t rat n» dan. razun nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer. Naročnina znaša: Za celo leto........24 kron za pol leta.........12 la četrt leta........ 6 - za. en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naorpj. Na n»-ročbe brez priložene naročninp «e uprava ne ozira. _ Po tobakarnah v Trstu se prodajajo po-Bamezne Številke po 6 stotink (3 nvč.l; izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvČJ Telefon Stv. 870. W 9 V O^Ual se računajo po vrstah v petitu. 'Ah več*-kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oeiasi itd. se računajo po pogode Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč Naročnino, reklamacije in oglase aore-jema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici CarimiH štv. 12. Vpraviiištvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccoio Stv. 11. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Pran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna kunsorcija lista „Edinost*4 v Trst Politično društvo „Edinost" priredi t nedeljo, dne 11. novembra 1900 ob 4-. uri popoludne javna shoda v Gropadi v prostorih gostilne pspofla Milkora in v Trebcah v Konsumnem društvu«. b sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. Pogovor o volitvah. 3. Eventualnosti. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR. Pred krvavim bojem - mirovne troie zadnji Has. Z Dolenjskega. 7. nov. (Iz v. dop.) (Ješki listi naznanjajo (Listi, večinoma, <\&, ali poslanci so večinoma v tem pogledu jako previdni v izražanju. Op. ured.), da bodo češki poslanci tudi v novem državnem zboru tirali obstrukeijo, ker so Čehi zopet na novo razžaljeni po nekih, za češki jezik neugodnih jezikovnih naredbah, katere sta izdala dva člena sedanjega ministerstva. Da so se ravno v sedanjih kritičnih časih izdale take naredbe, to nam je neumljivo, ko ministerski predsednik z nova vabi tudi bodoče poslance, da bi prišli v dunajsko zbornico sodelovat na njegovih jezikovnih naredbah, s katerimi na-merja doseči pomirjenje tostranske državne polovice. Zakaj pa ministerski predsednik ne izda kar sam tacih naredeb ? Morda se boji. da bi se mu potem očitalo protiustavno postopanje V! Morda si pa misli : Ako izdam pravične naredbe, ki bi se opirale na § 19, razžalim Nemce (kateri tega svojega lastnega otroka nočejo pripoznati) in imel bora zopet nemško obstrukeijo! Ali pa si misli : Ako nadaljujem še jaz s takimi jezikovnimi na-redbami, s kakoršnimi sta začela moja tovariša, nakopljein si ostro češko obstrukeijo! Ministerski predsednik pa kljubu temu še ni izgubil upanja, da se državnozborske stranke z njegovo pomočjo vendar-le enkrat sporazumejo v jezikovnem vprašanji. Zato se je bil lotil sicer le palijativnega sredstva, ko je razpustil državni zbor. Radikal- nejše in gotovo boljše sredstvo bi bilo, tla bi bil ustavo v točki volilnega reda preustroji!, da bi se bil postavil na stališče pred okfco-berskim diplomom. Sicer pa pustimo to raz motri vanje. Volitve so razpisane; voliti moramo in poslance poslati na Dunaj. O tem moramo gledati, da nam bodo volitve koristile. Te pa bqdo koristile le tedaj, ako združeni stopimo na volišče, kjer oddamo svoj glas najboljšim sinovom našega naroda. Da govorimo z nova o potrebi edinosti, na to nas je opomnilo volilno gibanje v najmanjši pokrajini, na Salcburškem. Tudi v tej majhni deželi, v domačiji bivšega drržavno-zborniškega predsednika, znanega ljubeznivega Fuchs-a, ki ima baje rad slovenske poslance, — so tri stranke : nemško-napredna, nemško-narodna in nemško - konservativna. In te stranke so se zdaj, ko so volitve pred durmi, v nekaterih bistvenih točkah združile, vse bodo namreč terjale nemški državni jezik in nekako pridruževanj« Avstrije k Nemčiji. A to je za Slovane n a j p o g u b n e j š i program, ki pa morda obvelja pri večini nemških strank. Sl©vane čaka torej hud boj na Dunaju. Da ga častno izvojujejo, je pa treba, da stopi j o s 1 o ž n i n a bojišče, in da se prej doma pobratijo. Ako bi n. pr. prišli naJDunaj Slovenci le kakor liberalci ali kakor klerikalci, veljali bi ondi le malo! Ze večkrat smo dokazovali na podlagi zgodovine naše iz polminolega časa, da ste obe slovenski stranki skoro enakomerno krivi sedanjega nesrečnega razkola. Prvutno je bila tako imenovana mladoslovenska stranka nepremišljeno razvila zastavo takoimenovane »slobode«, kar je poštene slovenske konservativce žalilo. Nasprotno je pa bila konservativna stranka tako strastno zavrgla nove šolske zakone, da se je moral cel(5 zlati slovenski škof Pogačar za-nje potegniti, o čemer ga je pa grdo motil njegov lastni duhovnik. Pod naslednikom Pogačarjevim pa je slovenska konservativna stranka narodno načelo razglasila za budalost in poganstvo. V kranjskem deželnem zboru je svoje dni komaj čakala, da se jej nemška stranka ponudi v zavezo in je iz tega namena, torej iz sovraštva do liberalnih Slovencev, žalila najvećega mecena naroda slovenskega, svojega lastnega brata v zbornici, Čegar ponujenega darila (slovenska dekliška šola) v družbi z Nemci še sprejeti ni hotela. Napetost je rastla od dne do dne, raste tudi danes še in širi jezo, nemoralo, pohujšanje — in prišlo je tako daleč, da je našla liberalna stranka nekaj zaslomhe pri Nemcih proti klerikalcem, tako, da dan danes na Kranjskem, kjer je 95°/0 Slovencev, odločuje 5°/0 Nemcev ! ! Zato se nemštvu na Kranjskem godi vedno boljše. Ze 20 let skoro se ogromno posestno stanje Nemcev v tej deželi ni samo nič skrčilo, ampak Nemci so še celo pridobili. V uradih je mnogo nemških uradnikov, kateri dobro izhajajo, da jim le slovenski abc gladko teče. Uradni jezik je še dokaj nemški, vsaj notranji izključno. Nemci dobivajo več nego dovolj svojih šol. Slovenci pa nimamo niti ene kompletne srednje šole. katera bi bila slovenska tudi v višjih razredih: nimamo pa niti slovenskega učiteljišča, ne slovenske trgovske šole, niti ne ene slovenske meščanske šole za dečke. Ko smo enkrat hoteli imeti še vseučilišče, nas je le cel(5 sedanji slovenski dvorni svetnik zavrnil. Naša šolska politika se je začela tudi tako razvijati, da bode najvišja šolska oblast v deželi nemška. (Ali je mar kdaj slovenska bila?! Ur). »Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima*. Ali hočemo torej razpor še nadaljevati ? Ali se hočemo o teh volitvah zopet klati, mi, rodni bratje ? Ali hoče slovenska inteligenca s tem nečloveškim klanjem še vedno demo-ralizovati naše dobro ljudstvo, ki se povsodi niti dobro ne zaveda, da je slovensko ? ! Brezvspešno bi bilo naše delo, vcepljevati mu Hberalstvo in klerikalstvo. Seljak bo morda volil liberalno, ali ipak dalje spoštoval klerikalnega svojega dobrotnika, duhovnika. Nasprotno ti bode drug siromaček volil klerikalno, ali še dalje čislal liberalnega svojega dragega dobrotnika, neitelja ! Tako cepljenje volitev bo pa le še povspeševalo naš razdor, jemalo nam bo v sosednih narodih ugled in provzroČi, da pridejo needini in razprti med seboj na Dunaj, kjer^ bodo še manj čislani nego doma ; dosezali pa ne bodo — ničesar! ! Pravila društva „Narodni dom v Trstu". Ime i m sedež društva. § 1. Ime društva je »Narodni dom v Trstu«. Sedež mu je v Trstu. Namen društva. § 2. Društvo »Narodni dom v Trstu« ima namen, kolikor mogoče združevati in pospeševati slovanska društva v Trstu in v okolici in to v svrho: 1. sezidati ali nakupiti in vzdrževati v Trstu in okolici primerna poslopja (narodne dome), kjer naj se nastanijo pod kolikor mogoče ugodnimi pogoji slovanska društva; 2. do ustanovljenja takih narodnih domov preskrbovati potom najema in podna-jema tem društvom, kolikor mogoče skupno in pod ugodnimi pogoji, potrebue prostore ali dajati jim v ta namen posojila in podpore; 3. ustanoviti v narodnem domu ali v hiši, kjer je nastanjenih več takih društev, v svrho združenja za udobnost udov in prijateljev teh društev, gostilno s prenočiščem in kavarno. Sredstva. § 3. Gmotna sredstva v dosezanje teh namenov so : j 1. deleži in obresti naloženih deležev; 2. prispevki društvenikov ; o. čisti dohodek prirejenih veselic in zabav; j 4. radodarni doneski; 5. čisti dohodek iz najema, gostilne in kavarne. Udje. U tj 4. Udje tega društva so: deležniki, društveniki, ustanovniki in častni člani. § O. Deležnik je, kdor se je pravo-1 močno zavezal plačati v društveno blagajno ■ delež 200 kron na enkrat, ali v štirih polu-i letnih obrokih po 50 kron. ■ §6. Društveniki se delijo na tri L vrste in sicer društvenike 1 1. I. vrste, ki pristopijo z letnim doneskom ■ j 24 kron ; 2. II. vrste, z letnim doneskom 12 kron in ;J. III. vrste, z letnim doneskom <» kron. L Udnino smejo plačevati društveniki v 4 ; enakih četrtletnih obrokih in sicer prvega ■ do 1. februvarja, drugega do 1. maja, o. do 1 1. avgusta in 4. do 1. novembra vsakega 1 leta. ' Kedor se je u pisal in bil sprejet dru- ! štvenikom, ostaja obvezan na društvo ter mora plačevati udnino vsaj skozi dve leti. Po dveh letih sme izstopiti, ako je prijavil j svoj izstop vsaj tri mesece pred koncem leta. Sicer se podaljša obveznost na društvo od leta do leta. Društevno leto je od 1. januvarja do 31. debembra. g 7. Usta no v ni k je, kdor daruje na enkrat vsaj 200 K. Za vsakih darovanih 200 K ima ustanovnik en glas, toda nikoli več, nego 5 glasov. § 8. Častni člani so oni, katere imenuje občni zbor radi zaslug, pridobljenih za društvo ali za namene društva. $ 9. Deležnike, društvenike in ustanov-nike sprejema upravni odbor. (Je komu odreče sprejem, ni dolžan javiti mu vzrokov. PODLISTEK. * „Mazepa". Povest iz začetka 18. stoletja. — (Spisal Ledenonahi.) »Proč se Švedi !«, so zagromeli zbrani kozaki. A najbolj je vpil Žiga, sod rug Ostrov-skega: »Ubij ga«, je kričal, »in nihče ti ne poreče žal- besede!« Ostrovski se je zganil, nemirno pogledal okolo sebe in začel na pol tiho: »Moj nasvet je edina rešitev iz švedskih rok: smrt Mazepe !« — O teh besedah se je ozrl go vornik po vrstah kozakov in videl je utis svojih besed. Će tudi trde, neizprosne, divje naravi, so se vendar stresli kozalci o takšnem nasvetu. Med možmi je zavladala skrivnostna tišina..... Kdo naj bi se upal umoriti svojega lastnega glavarja ? Njega, komur so prisegli večno zvestobo ? Ostrovski je molčal, a v duši se je veselil ined tem molčanjem. Nazadnje se je vzdignil Janaj, oče Ja-reuine: »Slišali ste pretresljiv nasvet, ko- zaki. Ne ostane nam druzega : ali Šved v naši deželi, ali smrt Mazepe. Jaz sem za nasvet, in komur je draga domača zemlja, naj gre za menoj.« Odobrovaje besede starega moža so ko-zaki mrmrali in glas se je tihotno valil po vrstah. Ostrovski je z za u pij i vejšim glasom razlagal način smrti Mazepe: »Takoj, ko se vrne Mazepa iz švedskega tabora, vas obvestim vse. Zberemo se okolo njegove hiše. Napa-demo ga tako na vseh krajih in — smrt njegova je gotova. Ti Žiga primeš ga od spredaj, a mi drugi obkolimo ostali del hiše. Pogum kozaki! Naj vam plavata vedno pred očmi sloboda domovine in tužno stanje naše, ako pride Šved v deželo.« Završila je zlobna duša in se veselila na dobrem vspehu. Kozaki so se razšli jezni na Mazepo, češ, da jih hoče izdati. Tako ga je naslikal Ostrovski. Vse je hitelo k zaželjenemu počitku. Le stari Janaj je težko kobacal domov. Opeša-nega starčka je še bolj otežila nova vest o Ma-zepi. Želel si je izvrstnega, uplivnega zeta, — a ta kuje izdajstvo ; hm ! To mu je delo hudo. Preslepljena je bila torej tudi ta jedina obramba, zaslomba Mazepe ! Vse je zma-; gala torej črna duša Ostrovskega, ki je hotel rešitev domovine žrtvovati svojemu maščevanju? — Ne. Kajti v družini starega Ja-neja je bivalo mlado bitje, ki je bilo pripravljeno žrtvovati Mazepi vse. To je bila Jarenina. Ze je slišala težke stopinje očetove. Šla mu je nasproti, — a starec jo je hotel mahati nocoj sam domov za peč. Bil je mnogo bolj siten nego po navadi. Kar ni mogel, pa ni mogel zakrivati srda nad Mazepo. »Da mi pustiš to izdajico in pozabiš kaj kmalu«, je zarohnel nad hčerjo. »No, saj ujegov konec ni daleč!« — momljal je dalje v kot starec sam s seboj. Pač ni opazil, da je Jarenina spremenila barvo, ko je slišala zadnje besede o Mazepi. Starec je legel na slamo in ni zmenil za drugo. Niti za večerjo mu ni bilo mari nocoj, v tej hudi uri. A Jarenina se je tresla od strahu. Vedela je, da so se sešli kozaki pri Ostrovskem. Morda so kaj učinili zoper lastnega hetmana ? Huda slutnja jo je obšla. Znala je dobro, zakaj da Ostrovski sovraži Mazepo. Saj jej je ponujal ljubezen, vse, kar je imel, a ona ga ni mogla uslišati. Kila je že zaročena z Mazepo. Hermanu se ni upala do sedaj nič omeniti o tem dogodku med njo in Ostrovskim. Bala se je njegove jeze. A Ostrovski je od tedaj sovražil Mazepo iz dna svoje duše, ker je spoznal v njem nevarnega, mogočnega tekmeca. Zato ie bila slutnja Jarenine popolnoma opravičena. Sklenila je, -lla o tem, kar je slišala, obvesti Mazepo. Zato je željno čakala prihoda hetmauovega. In res se je glavar kozakov vrnil'v malo dneh. Takoj je Jarenina poslala mlajšo sestrico k Mazepi, (mati jej je bila že davno umrla). Prosila ga je, naj pride takoj, ko se naredi bolj temno, na kraj vasi, a nikakor v »Jana-jevo hišo. (Pride še.) Vsi udje imajo aktivno iu pasivno volilno pravico, pravico na občnem zboru nasvete in predloge staviti in glasovati. Vsaki ud, razlili deležnikov in ustanovni kov (glej zadnji odstavek § 10), ima le en glas. Društveniki, ki niso plačali redovito svoje udnine, in deležniki, ki niso točno upla-čali deleža ali zapadlih obrokov, zgubijo vsako pravico. Imena ustanovnikov se vpišejo v častno knjigo ter se zaznamujejo na primernem mestu v narodnem domu. Pravice In dolžnosti deležnikov posebej. § 10. Deležniki, ki so uplačali redno ves delež, imajo pravico, da se jim uplačani znesek sukcesivno povrne in da se jim plačujejo do tedaj 3°/0 obresti, ki tečejo od dneva popolnoma uplačanega zneska, in sicer postecipatno vsakega 1. januvarja. Odbor mora vso glavnico, po deležih nabrano, takoj naložiti plodonosno pri »Tržaški posojilnici in hranilnici«, ali če bi iste ne bilo, pri drugi, solidni slovenski posojilnici na Primorskem, ter se ta denar ne sme prej uporabiti, dokler se ne prične s& zidanjem ali nakupom narodnega doma. Deležniki smejo takoj zahtevati povračilo svojih deležev, če bi mogli dokazati, da se je ravnalo proti temu določilu. Sicer pa ima društvo deleže polagoma amortizirati. Amortizacija se prične leto potem, ko bo vsaj en narodni dom sezidan, oziroma nakupljen ter za društva pripravljen, svojemu namenu izročen in pokrit ves slučajni pri manj k laj. Redni občni zbor določi vsako leto število deležev, ki se imajo amortizirati. Ti de- j leži se določijo po žrebanju, koje izvrši odbor j tekom 14 dni po tem občnem zboru v prisotnosti nadzoroval nega odseka, ter se izpla- i Čaj o do 1. maja dotičnega leta. Če deležniki niso zahtevali obresti tekom enega enega leta, ali če izsrečkanih deležev I niso tirjali nazaj tekom 3 let po izžrebanju, ! zapadejo dotični neizplačani zneski društvu v korist. Deležniki se podvržejo taki amortizaciji ter se odpovedujejo, da bi zahtevali povračilo deleža po drugi poti. Deležnik, ki ni uplačal vsega deleža, zgubi pravico zahtevati povračilo uplačanega zneska, če ni plačal ostalega deleža v določenem času. V tem slučaju zapade uplačani znesek v korist društva. Deležniki smejo iz društva izstopiti, če se odpovedo vsem pravicam proti društvu in sicer tudi pravici do svojih deležev. Tudi sme deležnik odstopiti, če upravni odbor njegov delež kupi. Nikdo pa ne more društva prisiliti, da delež kupi. Deležnik, ki hoče svoj delež prodati, ga mora prej ponuditi društvu. Ako ga odbor ne kupi, sme ga deležnik drugam prodati, kupec pa mora imeti take lastnosti, da ga odbor more sprejeti med društveni ke. Ako deležnik umre, ima društvo pra-j vico odkupiti njegove deleže od dedičev, j katero pravico pa sme izvrševati le tekom treh mesecev, odkar je odbor doznal za smrt deležnika. Kdor krši te določbe, izgubi svoj delež v prid društvu. V tak delež od 200 K in vsakih darovanih 200 K daja pravico enega glasu na občnem zboru. Nihče pa ne more imeti vee kakor pet glasov. (Zvršetek pride.) I i V Trstu, dne novembra 1900. i Nekoliko pripomb. Iv izvajanjem našega gospoda prijatelja z Dolenjskega, priob-čenim na prvem mestu tega lista, želimo dodati nekoliko pripomb. Naše menenje je, da slovenska delegacija na Dunaju mora urejati svojo taktiko in svoje notranje mejsebojno razmerje brez vsa- : cega ozira na to, kar se godi doma. Naš gospod dopisnik naj nam ne zat^eri, ali, kakor stoje stvari, znači vsako govorjenje o pobratenju doma za sedaj neopravičljiv optimizem: ali naša delegacija na Dunaju more in 1)101';! biti zložna v svojem nastopanju, mora biti jedinstvena predstaviteljica v svojih idejalih jedinstvenega naroda ! Živeči iu boreči se na vročih tleh, kjer nam je neprestano, dan na dan, gledati v strašni obraz nevarnosti narodne pogube, želeči in koperneči pomoči od združenih bratov, čuteči torej najintenzivneje, kaj pomenja, ako bratje iu sinovi našega naroda niso zložni med saboj : smo vsikdar obžalovali naš domači prepir in smo svarili o vsaki priliki, da za narod slovenski v njega odlom- kih ob periferiji je vse kaj drugega na kocki, nego pa vprašanje, ali naj v slovenskem narodu prevladuje liberalna ali klerikalna struja "? ! Skrb za bodočnost naroda nas je in nas še z železno roko tako rekoč tišči na to stališče. Radi tega smo morali čuti že marsikako grenko od desne in od leve ; čuti smo morali celo očitanje, da smo ljudje brez prepričanja, ali pa da nam nedostaje poguma, da bi povedali svoje prepričanje. Pa pustimi) to, sedaj ni čas rekriminacij, sedaj je čas dela in borbe.... Rekli smo, da treba velikega optimizma, ako nam kdo govori o pobratenju doma. Računajmo z dejstvi! Naš domači prepir se za dogledne čase ne da niti ublažiti, kamo-li poravnati. Ali — evo vam poguma,. da povemo naravnost, kar m;slimo: naš domači prepir ne sme metati svoje sence na državnozborsko delegacijo! Naše zastopstvo v državnem zboru mora biti kompaktno v svojem nastopanj u. Tako mora biti našo nastopanje nasproti sovražniku, take se moramo kazati prijateljem ! V sebi razdrapane delegacije ne bo nikdo respektiral, ker ne bo nikomur nevarna, a t u cl i nikdo se ne bo vezal žnjo!! In to poslednje bi bilo najhuje zlo. Zato j pravimo glasno: kdor noče v sebi jedi n e g a zastopstva naroda slovenskega v parlamentu na Dunaju, ta noče političnih in narodnih v s p e-h o v naroda slovenskega!! Politični pregled. V TRSTU, dne «>. novembra 1900. Volilno gibanje. Koroško. »Kato-liško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem« prav pridno prireja shode. V nedeljo bosta zopet dva shoda. Na obeh bo govoril deželni poslanec Grafenauer o bodočih državnozborskih volitvah. Prvotne i volitva »o se že pričele. »Mir« poživlja koroške Slovence, naj volijo za volilne može same značajne, krščanske in narodne može. Mi spremljamo delo koroških rodoljubov z ... .... vsemi simpatijami svojimi, saj smo mi uver- jeni, da noben odlomek našega naroda ne more bolje ceniti tega dela, nego baš mi Tržaeani in Istrani, ki smo v sliČnem težkem položaju in ki torej najbolje vemo, koliko trudoljubivosti, požrtvovalnosti, navdušenja in tudi* osebnega poguma zahteva narodna borba ob takih žalostnih razmerah. Bratje korotanski, le pogumno naprej ! Stvar vaša je pravična. In zavest, da ravno oni, ki se tudi proti veliki premoči bori za pravično stvar, je največega spoštovanja vreden, naj vam bo v zadoščenje, v poplačilo in v vspodbujo. Cesto čujemo rojake, ki govore v žalostni resignaciji: Koroška je zgubljena, zastonj ves trud, zastonj vse žrtve ! Mi pa pravimo, da le tisti narod je zgubljen, ki se je sam proglasil zgubljenim. Koroške Slovence res duši silna premoč. Ali ne toliko številna, ampak moralna, oprta na zistem, ki nemški večini daje vso oblast, sukno in škarje. Vendar pa, dokler imajo koroški Slovenci zavednih bojevnikov, pripravljenih iti v boj tudi proti premoči, niso zgubljeni.. I>e krepko v boj torej, koroški boritelji, da na volitvah dokumentirate svojo ekzisteneo! Trst. Danes je več volilcev III. kolegija podpisalo temeljito sestavljen protest proti sklepu mestnega sveta, s katerim je bilo imenovanih toliko novih «eittadinov».. Ako je le kaj pravice, ti čittadim to pot ne: bodo glasovali. Istra. Sinoči smo prijavili mi brzojavko došlo nam iz Umaga, na kateri nam je javil povsem zanesljiv zaupen mož, daje v Sc. L»ov-reču zmagala hrvatska stranka. Današnji «Pieeolo» trdi nasprotno. Pričakujemo pojasnila. Sploh pa se obračamo do rodoljubov po Istri s prošnjo, naj nam prid-no javljajo o izidih volitev volilnih mož. Bosanske železnice. Dogovor med obema vladama je sedaj znan v polnem obsegu. Železnica Sarajevo-Sandžak Novopazer-ski se zgradi takoj in od te železnice stran- i ska proga preko V i še g rada do srbske meje. i Od Ogerske zahtevana pn>ga Samac-Doboj ; in avstrijskim interesom služeča zveza Bu-gajuo-Aržano pa še le potem, ko bo dozidana ; gornja železnica, to je, čez kaka tri leta. Na- j videzno je tu varovana jednakopravnome obeh ( polovi«* države, v resnici pa je ta dogovor j nečuven atentat na avstrijske interese. Po- j mislimo le. Železnica Sarajevo-sandžak je I sicer res strategišk«*, ali služila bo tudi trgovini Ogrske, doeim bo za Avstrijo brez pomena. Kajti Ogerska je že zvezana s Se-rajevim, če tudi le po ozkotirni železnici Brod Serajevo, dočim Avstrija nima direktne železniški zveze s Serajevim. Ogerska železniška zveza dobi torej takoj velevažno zvezo s Novopazarjem, Avstrija pa za sedaj — nič. In krvava ironija je, da bo Avstrija plačevala dve tretjini stroškov. Dogovor določa, da se za črti Samac-Doboj in Bugojno - Aržano hkrati predlože načrti parlamentoma na Dunaju in v Budimpešti. To je zopet pesek v oči, Češ, vidite, da ni zmagala in da ni premagana nobena polovica ! Kaj se lahko ne zgodi v treh letih ! Kdo more jamčiti, da ogrski parlament vsprejme tedaj načrt glede ogrskega prispevka t za gradnjo železnice Bugojno-Aržano ?! Ivaj, ako si bodoogrski možje mislili: mi imamo že svojo zvezo, mi ne damo ni novčiča več?! j Kdo ve, koliko časa bo gospod Szell minister? More-li prevzeti kako garancijo, da ogrski parlament čez tri leta pritrdi njegovemu dogovoru ?! Morda pa hočeti vladi že sedaj hitro predložiti svoje načrte parlamentoma v odobreDje ? No, potem še le bomo Avstrijci na slabem. Ogrski parlament funkcijonira iu i bo mogel takoj rešiti predlogo za črto Samac-Doboj — a avstrijski parlament ? Celo »Neue Freie Presse« kritizira jako ostro ta dogovor. Pravi: Resnica je ta, da je Avstrija prevzela veliko dolžnost za prazno obljubo. Sedaj se za tri leta ni smeti vee dotikati vprašanja železniške zveze med Bosno in Dalmacijo. Ako pomislimo, da čez tri leta, ko bo železnica v sandžak dovršena, ogrski parlament lahko odreče vsaki prispevek za zvezo z Dalmacijo, vidimo, v kako zagato smo zašli. Ta dogovor je nago podvrženje. S tem se ni zagotovila dalmatinska zveza, ampak odložila. Mi bomo plačevali milijone in nismo nič dosegli. Kdo ne bi verjel torej, da je na Dunaju in na Češkem v inđustrijalnih in trgovskih krogih veliko ogorčenje proti Korberju. In to je tisti mož, ki je nedavno na shodu industrijalcev zatrjal, da hoče s skrbjo za gospodarska vprašanja blažiti politiška na-sprotstva !! Zmaga ministerstva Waldeck-Rousseau V v če ra nji seji Francoske komore je nastala vsled interpelacije posl. Va-zeille, o politiki ministerstva v obče, precej burna debata. Thidrv je grajal obnašanje oblasti o priliki štrajka delavcev v Marseilj-ski luki ter posredovanje italijanskega posl. Morgarija. Sembat je zaznamoval izročitev anarhista Sipida Belgiji za nepravilno. Pravosodni minister Monis in muiister predsednik Waldeck-Roussean sta branila stališče vlade. Končno je Baron predlagal dnevni red, ki odobrava postopanje vlade. Ta pretilog je bil sprejet s 331) glasovi proti 238. Tržaške vesti. Vse one cenjene naročnike, ki niso še poravnali naročnine za tekoče leto. uljudno prosimo, da store čim prej svojo dolžnost, kajti troški z izdajanjem lista so zelo veliki. Ako mi vrsimo svojo dolžnost v tem važnem času in s povečano vstrajnostjo. smeli bi pač pričakovati, da tudi naročniki store svojo s povečano točnostjo. Volileem Trsta in okolice ! Jutri ob 2. uri pop. mine rok, določen za pregledovanje volilnih lisi Obračamo se torej do onih vo-iilcev, ki niso še storili svoje dolžnosti in se prepričali, da-li so vpisani med volilce ali ne. da se jutri prepričajo o tem ! Ali takoj zjutraj, ker do 2. ure morajo biti reklamacije že uložene. Informacije dobe v prostorih »Del. podp. društva« pri gospodu Franu Kravosu, ki je naJašd za to postavljen. Ponavljamo, da volilno pravico v V. kuriji imajo vsi oni, ki so dovršili 24. leto in ki bivajo najmanje 6 mesecev v tej občini. Volilno pravico v tretjem kolegiju imajo vsi oni. ki so za mestne volitve volilci v mestu v IV. razredu, ali pa v enem 6 okoličanskih okrajev. Vrhu tega so volilci v tem poslednjem kolegiju vsi oni, ki plačujejo kakoršnji si bodi davek od posestva ali obrti in vsi oni, ki plačujejo najmanje 4 gld. osebnega (personalnega) davka. Torej na delo, zadnji čas je! (jrorje uboareiuu! Pišejo nam : Neki naroden delavec bi rad reklamiral volilno pravico v V. kuriji, iz katere je že drugokrat izpuščen, da-si protizakonito. O zadnjih volitvah ga je neki dobro poznani lahon prija- ! vil za — Madžara, tla-si je mož doka al z dokumenti, da je Štajarec od Ptuja! Nič- mu ni pomagalo 1 Sedaj mil treba potrdila hišnega gospodarja, da s tem dokaže naii šestmesečno bivanje v Trstu, ali — g j in kar je več takih nelepih zabavljivk, ka-: koršnjih je bilo slišati tukaj še pred kratkim i časom, zato opozarjamo za danes kompetentne faktorje, naj pazijo o imenovanju na ta mesta ter naj ne prezirajo slovenskih zmožnih uradnikov I Kajti poklicani činitelji naj bodu uverjeni, da se bo od naše strani protestiralo in reagiralo najodločneje, ako bodo imenovani uradniki, došli iz drugih pokrajin na škodo domačim uradnikom, — tujci, ki se tudi v dolgem tukajšnjem bivanju niso hoteli priučiti ni besedici slovenski. Mi ne moremo in ne smemo molčati k temu, ako se na važna | viša mesta imenujejo ljudje, ki nimajo izkazati druge kvalifikacije, nego da so Nemci ali Italijani! Za naše uradnike — in koiiko vrlo sposobnih je med njimi l — je jm> takem postopanju krivica dvojna: ne le da so zapostavljeni drugim, ki so brez vsake kvalifikacije v jezikovnem pogledu in često tudi strokovno niso tako dobro kvalificiran i za dotično mesto, ampak so jim naši potem še podrejeni, tako, da je slučajev, ko isti ljudje potem naše še šikanizirajo ravno zato, ker ti poslednji znajo — tudi slovenski! Naj čujejo torej poklicani činitelji to- našo odkrito besedo, dokler je še čas. Na kaj vse pozabljajo! Pišejo nam: Dovolite mi, dragi mi gospod urednik, da tudi jaz spregovorim jedno dve na adreso znanih resnicoljubov okolo > A mi ca c in >.Vv-venire«. Dobro je, ako podajemo vsaki dan po kako črtico v oznacenje teh ljudij. Duhovski reformatorji okolo imenovanih listov nam pripovedujejo v jednomer, da manjšina mora spoštovati narodna čutila večine prebivalstva v Trstu. Dobro, temu ne prigovarjamo. Ali ti čudni gospodje pozabljajo, d a t udi večin a m o r a s pošto -vati n a r od na č u t s t v a manjši n e ! Pa ne le čutstva, ampak tudi politične in narodne pravice! Pozabljajo, da zakoni o jednakopravnosli narodov veljajo za vse državljane in tudi za narodne manjšine ! Pozabljajo, tla j varstvo šibkejega, torej manjšine, eminentno načelo naše k r š č a n s k e ve r e. Kavno zato so nam ti duhovnik -rt f >nna-torji tako zoperni, ker popolnoma pozabljajo na to eminentno krščansko načelo. Mesto da bi bili zaščitniki šibkejim, mesto da bi sva-x-ili one, ki so moeneji, ker imajo vso oblast v rokah, naj bodo obzirni, pravični in plemeniti do šibkejih, pa se še jednostavno postavljajo na stran močnejih, na stran zatiralcev ter se udeležujejo divje gonje proti šibkejim in proganjanim!! Mesto da bi brzdali strast močnejih, pa jih še vspodbnjajo se svojim vednim deklamiranjem, da šibkeji mora spoštovati čutstva moenejega ! tem utrjajo v moenejem vero, da prav postopa, ko duš* šibkejega ! To je neodpusten greh znanih reformatorjev. To je zločin na načelu jednake pr-j.-viee, na načelu jednakopravnosti, zločin na medsebojnem miru, da vedno govore le o dolžnostih manjšine, a porabljajo čisto, k a j je večina d o 1 ž n a m a n j š i n i ! Proti povišanju uajrmniškeini krajcarja piše c 11 Gazzettino* prav odločno. Naj se to vprašanje — tako pravi — presoja o l katerekoli strani, vsikdar vidimo, da je to le polovičarska odredba. I*a je še drug težak razlog, ki bi bil moral odsvetovati mestnim svetovalcem, da naj ne glasujejo za to povišanje, razlog, ki se ga le malo povdarjali v razpravi : to je ves zistera, na katerem sloni najemninski krajar ! Xie ne koristi, ako se išče izgovorov, češ: da-li so lastniki tudi najemniki ali ne?! Xjih, kakor lastnike ne zadene povišanje, razun slučaja, ki pa je jako daleč, da jim stanovanja ostanejo 'prazna. Ali, kakor rečeno, na to ni misliti ob naših stanovanjskih razmerah. Lastniki hiš, kakor najemniki, bodo seveda tudi morali plačevati povišani najemninski krajcar, ali ne bodo občutili tega ob svojem ugodnem ekonomskem stanju, in kakor oni vsi tisti ne, ki dajejo v najem komodna stanovanja v središču, za katera lahko zahtevajo velike stanarine. Od povišanja bodo najhuje zadeti, prav za prav jedini, ki bodo občutili težo in bodo trpeli pomanjkanje, so najemniki malih stanovanj in ti so velika večina; oni, ki so stokrat primerjali obssg prostorov s stanarino, katero morajo plačevati in se morajo stiskati kolikor je sploh mogoče. Ze tak najemninski krajcar, kakoršen je, je torej očitna krivica, koliko krivičneje je povišanje tega krajcarja!! Povdarjamo torej še enkrat — tako {zaključuje «Gazzettino» —, da, če tudi ne bi noben razlog govoril proti sklepu mestnega sveta, bi bili morali, predno so se dotaknili najemninskega krajcarja, istega preosnovati, premeni v ši ga iz p e r c e n t u v a I n e g a davka v progresiven <1 a v e k na kvote, izključi v ši od obdačenja najemnine pod nekim gotovim zneskom, ki bi s e i m e 1 določiti. Tako bi se bilo moglo storiti. Ali oni niso rešili ničesar in niso poskrbeli za nikako občutno zboljšanje mestnim financam!! Mestni svet je izzval s svojim sklepom brez vsake potrebe na-se dih nepopularnosti. Ali zlo je storjeno. Davkoplačevalcem pa ne ostaje druzega, nego nada, da vlada ne odobri tega sklepa! Štabni častniki v Trstu. Včeraj je prispelo z Dunaja 45 častnikov štabnega tečaja pod vodstvom Eml. Oskarja Parmanna v naše mesto. Danes so napravili izlet v Koper. Jutri se vrnejo na Dunaj. Baklada nadvojvoda Salvatorji. Našim čitateljem je gotovo še v spominu, da je bil nadvojvoda Salvator, ki je bil vojaški poveljnik v Zagrebu, kmalu po Strossmaverje-vem jubileju imenovan vojaškim poveljnikom na Dunaju. O vzrokih temu imenovanju se i je mnogo pisalo. Hrvatski listi so iskreno obžalovali odhod visokega gospoda, ki se je za časa svojega bivanja pokazal jako dobrohotnega narodu hrvatskemu. Rodbina nadvojvode je še v Zagrebu. Meščanstvo zagrebško je sklenilo, da priredi rodbini nadvojvode v slovo serenado in bak-Ijado. V ta namen se je zasnoval poseben odbor meščanov, ki se je proglasil v perma-| nenci. Baklje bo nosilo 1000 meščanov, pela: pa bodo društva »Kolo», «Sloga», »Sloboda« j in « Merkur*. Predsednik odbora, gospod Gnezda, bo govoril poslovni govor. Nedeljski počitek. Razglas tu k. magistrata poživlja, da je strožje, nego se je godilo dosedaj, spolnjevati predpise glede nedeljskega počitka. Izvzeta so od nedeljskega počitka le sledeča dela : Čiščenje in popravljanje v delavnicah, ki med tednom ni mogoče z ozirom na varnost in zdravje delavcev ; nadzorovanje podjetij ; i enkratno inventariziranje ter druga nujno po- i trebna dela, katerih ]ni možno odložiti. V poslednjih dveh slučajih treba izposlovati do-1 voljenje magistrata kakor obrtne oblasti. O delavcih, ki delajo ob nedeljah, treba voditi i zapisnike z imeni delavcev, krajem, dobo in vrsto dela. Te zapisnike je na zahtevanje j predložiti obrtnemu nadzorniku. Iz B:ll'k O ve I j nam pišejo: Znano vam ' je morda, koliko časa smo morali čakati na popravo naše farne ure. Več nego četrt leta i je ležala v magistratni delavnici. Zdaj pa zdaj je — na zahtevo ljudi j — šel kdo povprašat na magistrat, kaj vendar mislijo, ko vendar ne treba druzega, nego osnažiti uro. Vselej pa je bil odgovor : drugi teden ! — No, sedaj je vendar priromala, ali — kakšna ! Malo so jo prevlekli z zeleno barvo ! Druzega menda niso popravili na njej. Ako bi bila živa, hi jo jaz vprašal, kaj da so delali žnjo v magistratni delavnici ? Menda so jo kleli in suvali kakor — roba ščava ! Pa res, tudi te ne bi imeli, ako bi je ne bili sami ukupiii. Sedaj stoji v zvoniku kakik 14 dnij. 2 dni je šla dobro, tako dolgo namreč, dokler je bil delavec poleg nje. Ćim pa delavca ni bilo več, tudi kazalca nista več prav kazala. Zagotovil je sicer, da pride še, ali ni ga bilo več. Četrti dan je bila samo še četrture, peti dan pa je popolnoma utihnila in sedaj stoji kakor mrtva ! In mnogi mislijo, da je na\ lašč narejeno tako, saj se je nekoč neki delavec na magistratu izrazil, da od onih groznih volitev nimamo več kaj pričakovati od magistrata. Vidite torej, predragi, niti te malenkosti nam ne dovolijo, da bi nam dali osnažiti prepotrebno farno uro, tisti slavni gospodje, ki nas imajo tako silno radi. Zdaj 0 volitvah nas bodo morda zopet hoteli »ljubiti«, po volitvah pa nas bodo zopet — sovražili ! Z naših sodišč. Na tuk. deželnem sodišču so bili včeraj obsojeni : -letni Josip Makovič iz Dekani zaradi hudodelstva javnega nasilstva po § 81. kaz. zak. v 10 mesecev poostrene težke ježe; 24-letni Josip Zupin zaradi tatvine v 10-mesečno poostrene težke ječe in v policijsko nadzorstvo ; 16-letni Anton Ruzzier iz Pirana zaradi zločina javnega nasilstva (§ 99. kaz. zak. v 2 meseca poostrene težke ječe. Poslednji je grozil nekemu dekletu, ki ga ni maralo, ter jo pretepal. Ponesrečen kolesar. Trgovinski agent Karol Perger iz ulice Malcanton štev. 11 je padel včeraj v ulici Torrente s kolesa ter se nevarno ranil na čelu in obrazu; na rešilni postaji so mu podelili prvo pomoč. Z odra je padel včeraj 15 letni zidarski vežbenik Just Ferluga iz Kolonje. Delal jo na neki novi stavbi na Skorklji ter padel 8 metrov globoko. Težko ranjenega so ga spravili v bolnišnico. Aretiranje. Prošlo noč je pol. agent Debiasi aretiral pri Sv. Ivanu pet moških, katerih eden je o zaslišanju priznal, da se je dneoO. okt. t. 1. udeležil nekega uloma na lesnem trgu. Mogoče, da so bili tudi ostali štirje — prav blizu. Vseh pet: Frana Ivana M., Ivana B., Josipa B. in Antona C. so izročili deželnemu sodišču. Vremenski Testu i k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 12.7, ob 2. uri popoludne 18.7 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 763.8 — Danes plima ob 9.9 predp. in ob 3 0.53 predp.; oseka ob 3.29 predpoludne in ob 4.19 popoludne. c Zveza slov. trg. pomoč ni kor» javlja svojim členom, da prične v nedeljo dne 11. t. m. redni pouk v trgovini, in sicer točno ob 3. uri in pol popoludne v prostorih »Slovanske Čitalnice*, ulica S. Francesco št. 2. Vsi oni, kateri se žele vpisati, se lahko prijavijo do nedelje pri predsedniku, g. Veko-slavu Plesničarju, via Giulia št. 25, pri pod-predsed. gosp. Ivanu Tomažiču, ulica Molin a veuto št. 3 in na dan šole od 3. do 3. in pol v prostorih istih. Podpisani odbor se uljudno obrača do slavnih veletržcev, trgovcev in sploh ljubiteljev trgovine in napredka, da bi nam prihiteli na pomoč ter podpirali društvo po svojih močeh, ker v začetku nam primanjkuje zlasti gmotne moči. Pevsko društvo »Zarja« v Kojanit vabi na Martinov večer, katerega priredi v nedeljo dne 11. novembra 1900 v prostorih »Konsumnega društva« v Rojanu. Začetek točno ob o. uri pop. Vstopnina v veselici 20 nvČ., sedeži 10 nvč., k plesu 20 ovc. K obilni udeležbi uljudno vabi o d b o r. »Ruskij kružok«. Tržaško namestništvo ni odobrilo pravil tega društva, da si ista doslovno soglašajo s pravili ljubljanskega »krožka«, katera je odobrila kranjska deželna vlada. Namestništvo je naštelo nič manj nego sedem razlogov za odklonitev. Začasni odbor ukrene potrebno, da ruski »kružok« vendar-le dobimo. Vesti iz ostale Primorske. X Volilni shod. V nedeljo dne 1 1. t. m. ob 3. uri popoludne skliče deželni poslanec, g. župnik dekan Kompare, na Milj-skem hribu pri Božičih — v prostorih gosp. Ivana Božiča-krčmarja volilen shod. X Mlad anarhist. V Gorici so zaprli v noči med nedeljo in ponedeljkom nekega 16-letnega mizarja, imenom F. Šuligoj, ker je kričal: Živela anarhija ! Faute naj bi raje mislilo, kako se deske žagajo! X Poskusen samomor v bolnišnic i. Nedavno so pripeljali v goriško bolnišnico 29-letnega Josipa Bitežnika, uči - j telja v Grgarju, ker je bil bolan na prsih.! Miuolo nedeljo se je izjavil proti nekaterim, da ima v prsih polno črvov in da zelo trpi; tla se je pa nameraval usmrtiti, ni slutil nihče. Ko je bilo po noči v bolnišnici vse mirno, je odprl Bitežnik okno in se vrgel na cesto, kjer je obležal v krvi. Našel ga je bolniški čuvaj, ki je takoj potem stopil v sobo in klical na pomoč; prenesli so ga močno poškodovanega v posebno sobo, kjer vestno pazijo nanj. Revežu se je gotovo zmešalo. Po »Soči«. Vesti iz Koroške. U m r 1 j e v Celovcu čast. gospod župnik I. P i c h l e r, jako vnet in blag duhovnik. Samomor. V Celovcu se je te dni ustrelila 58-letna Roza Wolf pl. \Vildenau, udova za računskim pregledovalcem. Pred mesecem jej je^umrl mož. Bržkone radi tega se jej je začelo mešati v glavi. Germanizacija v šoli. V slovenskih krajih Št. Lenart pri 7 studencih in v Zabnicah sti razpisani učiteljski mesti. Od prosilcev pa okrajni šolski svet ne zahteva znanje slovenskega jezika ! Raznarodovanje potom šole je pač najgrše, naj nemoral neje početje ! Vesti iz Kranjske- * Načrt za novo hiralnico v Idriji. Mestni urad idrijski razpisuje v svrho nabave načrtov in proračuna za novo hiralnico javen konkurz. Nagrade: 200 K, 150 K in 100 K. Projekte je vposlati do 20. decembra. * V K a m n i k u je bilo v minolem polletju skupno 415 tujcev. * Planinski večer je minolo sredo priredilo v »Nar. domu« v Ljubljani vrlo »Slov. planinsko društvo«. Ti večeri s> jako priljubljeni ter privabljajo lepo število inteligentnih gostov na prijateljski sestanek po predavanju. V sredo večer je predaval g. prof. Orožen o potovanju na severno slovensko jezikovno mejo. Navzoče je sosebno razveselila vest, da je »Slovensko planinsko društvo« dogotovilo novo pot iz Mojstrane do Vint-garja ter da je društvena koča na Krnu gotova. Ista se otvori meseca junija prihodnjega leta. Brzojavna poročila. Ministri na Dunaju. DUNAJ 8. (K. B.) Državni finančni minister dr. pl. Korber, železniški minister pl. \Vittek, finančni minister pl. Bohm-Ba\verk in trgovinski minister pl. Call so se danes pripeljali iz Budimpešte na Dunaj. Železniški svet. DUNAJ 8. (K. B.) Železniški minister je sklical železniški svet dne 30. novembra v jesensko zasedanje. Mestni svet neapeljski razpušeeii. RIM 8. (K. B.) *Agence Havas« javlja, J da je kralj Viktor Emanuel danes jutro pod-! pisal dekret, s katerim je municipalni svet v Neupelju razpuščen ter državni svetnik Gnalo imenovan kraljevskim komisarjem. Z drugim de.cretom je imenovana komis'ja pod predsed-ništvom senatorja Sareda, ki ima pregledati vse panoge mestne uprave neapeljske. Franeoski parlament. PARIZ 9. (K. B.) »Agence Havas« javlja : Vest, ki je krožila nekaj časa v kuloa-rili komore, da sta trgovinski minister Mille-rand in pravosodni minister Monis [»odala ostavki, se dementuje. Po zaključku vČeranje seje se je govorilo v krogu poslancev, tla sedaj, ko je vlada dosegla zaupnico, ni več ! nobenega vzroka za demisijonirauje. PARIZ 9. (K. B.) Listi, prijazni vladi, ! pravijo, da pomeni včeranji dan zmagoslavje | vladne stranke. Radikalni listi pravijo, da je i komora pokazala svojo odločnost, postaviti se reakciji energično nasproti ter izvesti republikanske reforme. Socijalistična glasila i izražajo svoje veselje, ker se je v njihovi stranki doseglo slogo. Opozicijoaulni listi trdijo, da je ministerstvo vkljub navidezni zmagi izšlo iz včeranje seje oslabljeno, kajti vlada da ne more več brzdati socijalistov. Volitev predsednika Zjedinjenih držav. LONDON 8. (K. B.) »Reuter« javlja iz Washingtona, da o zopetni izvolitvi Mac Kinleya predsednikom Zjedinjenih držav ni pričakovati spremembe v osebah na najviših mestih uprave. NEW YORK 7. (K. B.) Glasom zadnjih vesti bodo republikanci imeli v senatu ! večino nad 40 glasov. Ker je legislatura De-! la\varska v senatu in zbornici reprezentantov republikanska, izvolijo gotovo dva republi- kanska senatorja, ako bodo republikanske frakcije jedine. Mac Kinlev ima v Pennsvl-vaniji 300.000 glasov veČine, v Indiani 30.1)1 M) in v Illinois okolo 100.000. Brvanova večina v Coloradu znaša 35.000 glasov. V tej državi bo imel Brijan veliko večino v legi^la-turi ; senator Walcott pade torej vsekako. Grški kralj na potovanju. DUNAJ 9. (K. B.) Kralj Jurij grški in princ Nikolaj sta danes odpotovala v Atene. Gibanje kari isto v. MADRID 9. (K. B.) V včeranji seji ministerskega sveta je izjavil ministerski predsednik Azearraga, da na Španskem ni več oboroženih karlistov. Poskušena ustaja je docela ponesrečila. Da se pa uniči vso organizacijo karlistov ostane izjemno stanje še nadalje v veljavi. — Minister predsednik je nadalje naznanil, da se sklene z Zjedinjenimi državami pogodba, s katero odstopi Španija Amerikancem otoka Cagavan in Libut, katera edina še poseduje v oceanu, proti od-j škodnim 100.000 dolarjev. Vstaja n a Kitajskem. PARIZ 8. (K. B.) »Agence Havas« javlja iz Pekinga čez Shanghai z; dne t>. t. m. : Dva bataljona mornarske infanterije sta se z dvema baterijama podala v Kunling, da za-! sedejo tamošnji cesarski grob. PARIZ 8. (K. B.) »Agcnce Havas«javlja iz Pekinga : Vsled inicijative francoskega poslanika Pichona so zasedli cesarsko gro-bovje, da povspešijo rešitev : kajti to utegne na Kitajce napraviti veči utis, nego če bi n. pr. 1 ujeli cesarico. LONDON 8. (K. B.) »Times« javljajo iz Shanghaia: Po ukazu vojnega sodišča v Paotingfu-u so ustrelili namestnega podkralja pokrajine Cili, Ping Vunga, tatarskega generala Kaialunga in polkovnika Vang-Cau-meja. Predsednika trgovinskega urada Cing-li-ja so Francozi ujeli blizu Pekinga. LOS D ON 8. (K. B.) Brzojavka generala Campbella pravi: Dne 17. t. m. sem prispel v Tienčm. Včeraj so Kitajci poskušali ukrasti v Tiuliu smodnik; o tem se je pripetila eksplozija. Trije angležki vojaki in trije nosilci so mrtvi, dočim so bili štirje nosilci ranjeni. Tudi mnogo Kitajcev je pogi-' nilo ali so bili ranjeni ;( užgala se jim je obleka. PARIZ 8. (K. B.) »Agenee Havas« javlja iz Pekinga dne 5. t. m.: Neki visok kitajski dostojanstvenik je izjavil, da se na južnem Kitajskem organizira ustaja. Trgovina hudo trpi. Dvomljivo je, da-li se bo moglo plačati obresti od drž. dolga. Princ Cing in Li-Hung-Crng sta baje pripravljena sprejeti spredloge velesil na podlagi Delcassejevih ; vendar poslaniki še vedno odlašajo s predlogi, ker se bavijo neprestano z manj važnimi i ... vprašanji. I Prva slov. n\m pltva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a sc nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. (na desni strani cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago iz prve roke. Zaloga in tovarna [ W pohidtva vsaka vrste ! Alessandro Levi Minzi v Trsta. [ Piazza Rosario 2. (šolsko poslopja). ' Boff.it Izbor t tapetarijah. zrcalili In f slikah. Ilustriran cenik gratis In franko | vsakemu na zahtevo. 1 Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se nm brod ali želo-1 znico brez da bi se za to kaj urtjiiM. Velika zaloga. solidnega nMn in tapecaril OOOOOOO od OOOOOOO Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San Giovanni hšt. 5. (hiSa Dlana). ■V Absolutno konkurenčne oene. Moje pohištvo donese arečo. v Pozor! gostilni Matije Križmanšiča V Bazovici bo v nedeljo dne 11. t. m. ples. Začetek bo ob 3. popoludne. Točilo se bo izvrstno vino. Na najvišje povelje Njegovega; c. ia kr. apostol. Veličanstva' One naše gosp. kupce ki pošiljajo po blago z vozom, prosimo naj opozorijo voznike da smo se preselili v 3W ulico Commerciale štv. 3 (v bli- žini dobro poznane k a v a r 11 e F a b r i s.) J. PIPAN & C.o Zaloga kave, riža in olja. XXI. c. kr. drž. loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija, ki je jedina v Avstriji zakonito dovoljena, obsega 18.122 dobitkov v gotovini, v skupnem znesku 418.640 kron. Glavni dobitek znaša v gotcvlni: 200.000 kron Za izplačilo dobitkov jamči c. kr. loterijski dohodni urad. Žrebanje nepreklicno dne 13. decembra 1900 Jedna srećka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju. 1. Riemergasse 7., v loterijskih kolekturah, v tobakurnali, pri davčnih, postnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti tirsga za kupce srečk. Srečke se dopošljejo poštnine prosto. C. kr. loterijska direkcija, oddelek za državne loterije. Pekarna „Pri domači pekci z Grete" se nahaja v Trst. -- ulici Riborgo št. 15 — Trst. Priporoča svojim rojakom v mestu in sosebno svojim starim odjem ni kom trikrat na dan svež kruh in razno drugo fino pecivo. i M. U. Dr. Ant. Zahorsky \ priporoča svojo pomoč na porodili, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor: ne-reduosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna leg;a maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. Ordiniije ulica Carin tla *tv. S. od 9-11 in od 2-4. »000000000OOOOOC Novo tržaško pobMo pfljetje L- Mozetič vodja : L. IVI o n t a n e 1 1 i Via Torrente (Fonte della Fabbra) Izbor bisernih in porcelanastih in nagrobnih vencev, trakov, črk, spominov itd. Vojaških invalidov velika | Mtm mM! zlata in srebrna loterija Glavni dobitek: KRON v gotovini z 20% odbitkom. Eiiinione Adriata di Sicnrta v Trstn zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in resen; društva dne 31. decem^r 1892. : Glavnica društva..........gld. i.000.000*— Preniijna reserva zavarovanja na Življenje..............„ 13,326.34698 Preniijna reserva zavarovanja proti ognju....... • „ 1,632.248-22 Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju..........„ 49.465*07 Rezerva na razpolaganje . . _ 500.000*— Reserva zavarovanja proti preini- njan u kurzov, bilanca (A) . „ 333.822*42 Rešena zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (B) ■ „ 243.331*83 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . „ 500.000*— Občna reserva dobičkov . . 1,187.164*S6 L*rad ravnateljstva : Via Valdirivo št. 2, (v lastni hiši;. Najboljši in najpopolnejši glasovir j i (pianini) se t k u pij o najceneje proti takojšnemu plačilu ail na mesečne obroke od 16 kron više (tudi u;i deželo) neposredno pri tovarnarju HENRIK B REMI T Z-u c. kr. dvornem založniku glasovirjev (pianinov) v TRSTU, Borzni trg- it. 9. Svetovna razstava v Parizu 1900 »Srebrna kolajna«, ki je najvišje odlikovanje Avstro-Ogerske za pianoforte. INVALIDNE SREČKE PO 1 KRONO PRiPOROČAJO: Josip Bolaffio, Mandl &. C.ie, Mercurio Triestino. Ign. Neumann, Henrik SchiefTmann. Zaloga pohištva in ogledal RAFAELA IT ALI A TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. 100 do 300 goldinarjev zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito cl^v«jijenili državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshegasse, 8. I Dr. Rosa Balsam iz lekarne B. Fraper-ja v Praji Praško domače zdravilo -- je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. |vari!o! Tsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po- je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša iu hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. S: ioženo varstveno znamko. Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. ia kr. flvornep zalaptelja „pri črnem orlu'- 71 Praga, Malastran, Ogel Spornerjeve uiioe. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, T Trstu v Lekarnah: <■. Lniiani, E. Leiteiihurtr. P. Prendini, S. Šerravallo, A. Suttina. C. Zanettl, A. Prasmarcr. V izdeluje /oHo..o .o>.o..o..o>.oMonono, ! ves čisti dobiček uporablja v poboljšanje poflpjra Ml list . EflilSf 1 f tega glasila tržaških Slovencev. ■—t