ETHE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo i Za ymro In narod — m pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV, KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRU2BE SV. MOHORJA V CHICAGO — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/ VAII. (Official Organ of four Slovenian organisations.) najstarejši IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 95. CHICAGO, ILL., SREDA, 16. MAJA — WEDNESDAY, MAY 16, 1928. LETNIK XXXVIL REPUBLIKANCI V KORUZN EM PASU BODO VOLILI RAJE AL SMITHA, KAKOR PA HOOVERJA. — PRIZADEVALI SI BODO PREGOVORITI COOLIDGEA. — REPUBLIKANCI ČUTIJO NEVARNOST. "Ako bo Herbert Iloover nominiran za predsedniškega kandidata v Kansas City, bodo republikanci v koruznem pasu volili newyorskega guvernerja Al Smitha, če ga bodo demokrati nominirali. Imeli bomo torej demokratskega predsednika." Tako se sliši med republikanci v koruznem pasu. S tega je razvidno, da demokrati morajo nominirati Smitha, ker nikogar drugega bi se nasprotniki toliko ne bali, kakor njega. Z druge strani se tudi sliši, če bodo demokrati iz vzhoda in severa nominirali Smitha, bi bil "the solid south" izgubljen za demokratsko stranko — stranka bi se za vedno razbila ob skalovju. Republikanec bi bil izvoljen predsednikom. Tako namreč trdijo južni "Bourbons". Nekdo, ki je prepotoval nad trideset držav je rekel, da povsod ljudje govore o politiki in o prihodnjih predsedniških volitvah. Tako je iz vsega kar je slišal dobil podatke, na podlagi katerih sodi, da bo Hoover dobil na narodni republikanski konvenciji 12. junija v Kansas City, najmanj 427 glasov. Celokupne večine pa potrebuje 545, da bi bil nominiran. Poročevalec tudi trdi, da si bodo nekateri republikanci na vse mogoče načine prizadevali, da bi nominirali Coolidgea. To pa vsled tega, ker se večina republikancev boji Smitha. Coo-lidge bi bil najhujši nasprotnik Smithu pri volitvah, drugi bodo pa le slabi in ni prav nič nemogoče, ko nekateri trdijo, da bomo imeli prihodnjega predsednika demokrata. TEŽAVE STRIC SAMOVIH VOJAKOV V NIKARAGUI. SOPROG STRELJAL 2ENO. NA Braddock, Pa. — Ivan Af-rič, rodom Hrvat, star 60 let, stanujoč v East Pittsburgh, Pa., je pričakoval svojo ženo v njenem stanovanju in ko je prišla, je oddal na njo dva strela z revolverja. Zadeta je bila v prsi. Mrs. Afrič so prepeljali v kritičnem stanju v bolnišnico, napadalca so zaprli. Zakonska Afrič že več let ne živita skupaj. Imata več o-trok, nekateri že delajo. Vsi otroci so živeli pri materi. Pred par leti je Afrič vzel vse prihranke, kar sta z ženo skupaj spravila, bilo je okrog $12,000 in neznanokam odšel. Žena je še dalje vodila salun in ni ji bilo žal po soprogu. Medtem pa je imela ljubavno razmerje z nekim boardarjem. Mož se je vrnil In žena ga je mrzlo sprejela, kar je privedlo do tega, da je na njo streljal. Afrič se je sam javil oblastem. -o- SAMOUMOR STARČKA. Milwaukee, Wis. — Julius Giese, star 88 let, je svojemu sinu rekel, da je vsega že naveličan, ker je tako slabega zdravja. Kmalu ifa to je odšel iz sobe. Ko se ni v doglednem času vrnil, so ga šli iskati, nat-Sli so v kleti obešenega, o ■ ŠIRITE AMER. SLOVENCA Ameriški vojaki prispeli s težavo do La Luz rudnika. — U-porniki niso čakali; čim so izvedeli, da se Amerikanci bližajo, so izginili. Managua, Nicaragua. — Po- ročano je že bilo, da so uporniki pod vodstvom generala Sandino napadli uradnike in moštvo pri rudniku La Luz, katerega lastniki so državljani Zed. drž. in ugrabili Geor-gea B. Marshalla iz New Yor-ka, pomožnega rudniškega ma nagerja. Rudnik so uporniki izropali in si ga prilastili. Ker je bilo tam v bližini le malo ameriških vojakov, so imeli mir in gospodarili po svoje. Ko je vodstvo ameriške eks-pedicije zvedelo o napadu na rudnik, je takoj storilo potrebne ukrepe, da rudnik dobijo zopet pravi lastniki in da se poizve kaj je z Marshallom. Z veliko težavo so rešili prvo, to je, uporniki so se umaknili iz rudnika in okolice, čim so zvedeli, da se bliža četa ameriških vojakov. Kje, oziroma, če je še pri življenju Marshall, tega pa ne vedo in bo težko u-gotoviti. Pot do rudnika je bil silno težaven; po reki navzgor so se vojaki v čolnih pomikali dalje; veslati niso mogli radi deroče vode, porivali so z drogmi, kar pa je vzelo veliko časa in je bilo zelo težavno delo. Koneč-no so vendarle prispeli do cilja in je upati, da bodo lastniki rudnika pod vojaško protekci-jo pričeli zopet z obratovanjem. PRINC KAROL ORODJE BOUŠEVIKOV? Paris, Francija. — L'Echo de Paris poroča, da so dokazi na razpolago, po katerih je jasno, da je romunski bivši prestolonaslednik postal orodje ruskih boljševikov. Sovjetski režim, tako trdi list, je v vednem stiku s princem. LETALCI V MILWAUKEE. SMRT KRALJA CRNO-ROKARJEV. 'The Vfiplf", aH kralj črnoro-karjev, je bil najden mrtev, zadet od krogle v glavo in prsi. — Njegove žrtve so bili le revni ljudje. Chicago, 111. — Zločin se ne izplača. Prej ali slej pride povračilni dan. Gaetano Acci, star 50 let, 1066 Polk str., znan pod imenom "The Wolf', kralj črnorokarjev, ki je teroriziral zapadno stran in izsiljeval od ljudi, največ manj premožnih, denar, je mrtev. Njegovo truplo je bilo najdeno ob cesti na samotnem kraju štiri milje severno od Harvard, 111. Poročnik Paul Ric-cio, detektiv je rekel, da so ga najbrže člani njegove bande spravili s pota. Detektivi so pa že tudi imeli nastavljeno past, da bi ga dobili v pest, a neznanci so jih prehiteli. Ustreljen je bil v glavo in prsi. Pri truplu so našli šest grozilnih pisem, katere je nameraval odposlati žrtvam. Žrtve, ki niso imele denarja, da bi ugodile njegovi zahtevi, je navadno pretepal. Imena . morilcev ne bodo najbrže nikoli znana. Sto petdeset tisocglava množica pozdravljala letalce v Milwaukee. — Navdušenje je bilo nepopisno. — S prejemom v Chicagu letalci zadovoljni. Milwaukee, Wis. — V nedeljo so odleteli drzni letalci, moštvo "Bremena", stotnik Koehl, major Fitzmaurice in baron Iluenefeld iz Chicage v Milwaukee, kjer jih je sprejela 150,000 glava množica s klici: 'Deutschland Go Bragh'. Kakor znano, v Milwaukee je veliko število Nemcev; mesto pa je tudi znano ostalemu a-meriškemu svetu, oziroma je bilo znano, ko se je še točilo pivo po salunih, kajti v Mil-wauke se je varilo najboljše pivo v Zed. drž. Nepopisno je bilo navdušenje Milwaucanov, skoro bi rekli, večje, kot pa je bilo ob sprejemu Lindbergha lansko poletje. Letalci so bili presenečeni; imeli so še ušesa polna od navdušenih vzklikov Chikažanov, zdaj pa zopet tako veličasten sprejem tukaj. Predno so odšli iz Chicage, so se prisrčno zahvaljevali za sprejem, kakršnega niso pričakovali. Isto velja za Milwaukee. V ponedeljek so letalci iz Milwaukee odleteli v St. Louis, domače mesto ameriškega junaka zraka — Lindbergha. -o- k NOV FOTOGRAFSKI APARAT ZA LETALCE. DR. VINKO ŠARABON. SMRT AMERIČANKE NA PARNIKU. Glasgow, Scotland. — Miss Eloise Gundrum iz Kalifornije je bila najdena obešena v kabini parnika Caledonia, ki je prispel semkaj s štirimesečne-ga potovanja okoli sveta. Ni pojasnjeno, če je izvršila sa-moumor ali gre za zločin. AVTOMOBILSKE NESREČE Slika nam predstavlja Dr. Vinko Šara bona, profesorja v Ljubljani, ki se te dni mudi v Zedinjenih državah in po slovenskih naselbinah predava o krasotah Slovenije. Prinesel je seboj slike najlepših krajev nase stare domovine, katere kaže ob lučni svetlobi na platnu. Danes, sreda, 16. maja, bo predaval v Chicagu v šolski dvorani na Lincoln in*22. cesti. Rojaki, ne zamudite prilike! Oglejte si divne lepote stare domovine! Pričetek ob 8. uri zvečer. KRIŽEM SVETA. — Washington, D. C. — Alfred Lowenstein, belgijski finančnik, je iz Pittsburgha poletel v Washington z letalom, katerega je kupil v ta namen, da bo hitreje prispel v mesto, katera namerava obiskati v Zed. drž. V Washingtonu je bil gost pomožnega državnega tajnika in princese de Ligne. — Chicago, 111. — Lester Shelberg, star 35 let, 811 Oak-ton Str., Evanston, je z avtomobilom zadel v bus, pri koli-ziji ga je košček stekla od razbitega okna ranil na očesu, da je na eno oko oslepel. — Scranton, Pa. — Joseph Kamenski, star 20 let, ki je marca meseca ustrelil Dr. Ge- New York, N. Y. — Ameri- iralda Kelly-ja v Jessupu, je bil ški vojaški letalci bodo oprem- spoznan krivim umora prvega ljeni z novimi fotografskimi a- reda. Zdravnika je ustrelil, ker parati, s katerimi bo možno mu je po neki nesreči v majni fotografirati iz zraka do dalja- pri operaciji odrezal nogo. ve petih milj, v obsegu štirih — Montreal, Que. — Father kvadratnih milj. Prvi tozadev- Legrande, župnik zgodovinske ni poizkusi se bodo vršili čez Bonsecours cerkve, je ponoči dva tedna. Nov aparat je nare- slišal, da je nekdo izmaknil dila Fairchild Aerial Camera ključe od svetišča. Naglo vsta-korporacija za fotografiranje ne jn gre za tatom. Ko je tat na veliko daljavo. Slike se bodo lahko jemale iz visočine 30,-000 čevljev. Velikost kamere je 48x30x20, slike bodo velike 9x18. NI POTREBA POSREDOVANJA MED FRANCIJO IN ITALIJO? Varšava, Poljsko. — Zunanji minister Zaleski je po svojem povratku iz Italije izjavil zastopniku nekega lista, da z Mussolinijem ni določil sploh nobetaih konkretnih posameznosti, temveč sta razpravljala samo o temeljnih smernicah splošne politike, pri čemer se je pokazala dalekosežna soglasnost nazorov, ker stremita obe državi po ohranitvi in zavarovanju miru. Neresnično je, da bi bil Zaleski poskušal posredovati med Francijo in Italijo, za kar ni nobene potrebe, o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" ni znano. uvidel, da župniku ne uide, je skočil v vodo, kjer je utonil. — Dunaj, Avstrija. — Nenavadno mrzlo vreme, ki je nastopilo koncem minulega tedna v gornjem delu Avstrije, je uničilo vinograde. Vinogradniki trdijo, da bo 75 odstotkov pridelka popolnoma uničenega. Nekateri so ponoči okrog vinogradov kurili kresove, kar pa ni dosti pomagalo. -o- BOMBA V SEATTLU. Seattle, Wash. — Med Colonial in Capitol gledališčem je ponoči eksplodirala dinamitna bomba, ki ni napravila posebne škode, pač pa povzročila veliko paniko v gledališčih in med prebivalci, ker je bilo slišati detonacijo daleč naokoli. Ena ženska je padla v nezavest, druge nesreče ni bilo. Komu je bila bomba namenjena, Osem oseb mrtvih, pet ranjenih ko sta dva avtomobila kolidirala z lokomotivo. — S oseb ubitih v Wilmington, N. C.; dve pa v Rockford, Illinois. Erie, Pa. — V tukajšnji bližini se je pripetila avtomobilska nesreča, katere žrtev je postalo osem oseb, ki so bile na mestu mrtve, pet je ranjenih, ena tako težko, da ni upanja, da bi okrevala. Na križišču v Espyville, sta dva avtomobila hkrati zavozila na železniški tir, istočasno je pridr-vil osebni vlak in lokomotiva je zadela v vozili. James Pil-mer, strojevodja, je izpovedal, da je bila proga prosta in šele v zadnjem momentu, ko- Vilo nemogoče vlak ustaviti, sta pridrvela od vsake strani avtomobila tik pred stroj. Sunek je bil tako silen, da se je tudi lokomotiva poškodovala in je vlak le s težavo nadaljeval pot. Rhinelander, Wis. — Ralph Polly, šofer za Edgar Apper-sona, milijonarja in lastnika avtomobilske tovarne je prišel ob življenje, ko se je avto, v katerem se je vozil sam, prevrnil. Zadobil je hud udarec na glavo, bil je na mestu mrtev. Wilmington, N. C. — Pet o-seb je bilo ubitih in pet težko ranjenih, ko se je prevrnil truck, ki je bil zadet od vlaka. Nesreča se je pripetila na Braswells križišču Iz Jugoslavije* TEŽKA NESREČA ZADELA PODURADNIKA RUDNIKA KI JE ŠEL OB PROGI NA DELO. — LOKOMOTIVA GA JE ZADELA IN ML RAZMESARILA NOGI — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Grozna nesreča v Hrastniku. V soboto, 21. aprila po šestih zvečer so pripeljali v Ljubljano iz Hrastnika poduradnika pri TPD. Avgusta Fajdigo, ki se je težko ponesrečil v Hrastniku na rudniški železnici. Fajdigo je spremljala na vožnji njegova soproga. Fajdiga je šel popoldne nekaj minut pred dvemi v službo v rudnik. Šel je tik ob tiru rudniške železnice in je prezrl, da vozi za njim lokomotiva. Lokomotiva je pahnila Fajdigo na tir, nakar so šla njena kolesa prego njegovih nog. Lokomotiva je Fajdigi strahovito razmesarila obe nogi. Za silo so Fajdigo obveza1 i v Hrastniku in mu dali noge v železne palice radi lažjega prevoza v Ljubljano. Na kolodvoru v Ljubljani ga je prevzel avto rešilne postaje in ga prepeljal v bolnico. Tu je čez štiri ure umrl. — Fajdiga je bil 35 let star in ima enega otroka. Njegova ir.Hit je učiteljica > Trgovina z dekleti v Subotici. Subotiška policija je prišla na sled zločinski družbi trgovcev z dekleti in je aretirala sedem oseb, med njimi tudi neko 401etno Konko Detke, ki je bila voditeljica vse tolpe. Policija je zasačila Detke ravno v času, ko je potovala z neko 1(5-lotno deklico v Vršac, ki pa jo je prodala že v Bečkereku za 100 Din nekemu železničarju, ta pa jo je prodal naprej po-[sestniku nekega nočnega loka-_ fJH. Lrčtkejeva je dobavljala v Hrastniku. Nesreča je vzbudila frazne nočne lokale v Vršcu in v vsem premogovnem revirju iPančevu mlada dekleta iz splošno sočutje, zlasti, ker je Bačke in Banata pod pretvezo polja v okolici^Beltinec, Lipe, Renkovec in doloma Turnišča. -o- Poizkušen samomor v avto-omnibusu. V avtoomnibusu v Mariboru, ki vozi od glavnega kolodvora do vojašnice Kralja Petra, si je drogist Fuchs Franc, v samomorilnem namenu zabodel nož v trebuh. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico. —o- bil Fajdiga zelo priljubljen. -o- Nepoboljšljiv ropar. Mustafa Mehonič iz vasi Turije pri Bihaču je bil pred osemnajstimi leti radi umora obsojen na smrt, vendar je bil pomiloščen na 20 let ječe, od katerih je presedel IG let v kaznilnici v Zenici ter je bil pred dvema letoma pogojno izpuščen iz ječe. Ko je bil na svobodi, je nekaj časa miroval, meseca julija pa je v neki gostilni v Carinu naletel na trgovca Meha Kličiča, s katerim odvzela 2400 Din in zlato uro z verižico. Ko je Kličič povedal, da ves denar ni njegov, se je spri in takoj privlekel na Rockford, III. — F. F. Shoe- dan revolver in pištolo. Ob 11. maker iz Winnebago in Char- j zvečer pa sta Kličiča, ko se je les Sheldon iz Rockforda, sta ta vračal domov, napadla dva z avtomobilom hotela prehi- maskirana razbojnika in mu teti tovorni vlak, ko sta vozila čez tir. Pri tem pa je železniški stroj zadel v avto, ki se je prekucnil. Prihiteli so ljudje na pomoč in avto dvignili, pod njim so pa našli že oba mrtva. -o- DEMONSTRACIJA BASELSKIH KOMUNISTOV. Dunaj, Avstrija. — Od tukaj poročajo, da ko so v Ba-selnu v italijanski bolnišnici otvorili razstavo, so se slovesnosti udeležili tudi fašistiČhe organizacije. Sprevod je moralo varovati 100 mož policije, ker so baselski komunisti hoteli porabiti priliko za veliko demonstracijo proti Mussolini-ju in fašizmu, katere se je u-deležilo več kot tisoč delavcev. Policija je komunistom preprečila priti do italijanskega konzulata. -o- NESREČA NA JEZERU; ŠTIRI OSEBE UTONILE. Odessa, Mo. :— Po jezeru v tukajšnji bližini so se v nedeljo vozili s čolnom dva mladeniča in dve mladenki iz Kansas Cityja. Coin se prekucne, predno je prišla pomoč, so vsi štirje utonili. da jim preskrbi dobro službe. Od lepših deklet je zahtevala celo slike, ki jih je tem lokalom pošiljala v ponudbo. Kolikor je policija ugotovila že do sedaj. je Detke je v a spravila v te lokale najmanj 20 deklet. Nekatera dekleta so v tem sramotnem suženjstvu zelo trpela in so grozila, da ubijejo Detko-jovo, čim dosežejo svobodo. -o- Nesreče. Matija Černe, splavar v Solčavi, je nakladal les. Pri delu se je sprožil hlod in podrl Cer-neta tako nesrečno, da mu je zlomil desno nogo. — Jože Kajba iz šmarske okolice je popravljal kozolec. Padci je s kozolca in dobil hude notranje poškodbe. Oba so prepeljali v celjsko bolnico. — Neki vajenec v Laškem je napadel klju- --------- ... ,, lv - * • mu je razbojnik vrnil 800 Din cavmearja Adolfa Hermana, ter uro, zato pa je moral ob- ,zaposlonega pri tvrdki Kame-ljubiti, da zadeve ne prijavi in ranil 2 nožem v vrat. nikomur. Kljub temu je Kličič Hermana so prepeljali v bolni- prijavil napad orožništvu, ki je Mehoniča aretiralo. Mehonič je rop priznal ter je bil pred bihaškim sodiščem obsojen na pet let težke ječe, dočim je bil njegov soobtoženec Zaim Mu-rič oproščen. -o- Trdna korenina. Pred nekaj dnevi je prekoračil 81. leto Marko Balažič iz Beltinec (Slov. krajina). Balažič je kljub visoki starosti še vedno zelo močan, opravlja vsa domača in poljska dela in tudi v košnji prekosi mnogo mlajše kosce. Kakor zatrjuje, v dolgi dobi življenja ni bil niti enkrat bolan. o- Mišja nadloga v Slov. krajini. Kakor vse kaže, bo v nekaterih krajih Slovenske krajine tudi letos slaba žitna letina, kajti komaj je začela setev rasti, so že začele miši gospodariti v njej. Zelo so prizadeta co, vajenca pa v zapor. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starc n kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din_________$ 9.35 1,000 Din__18.40 2.500 Din__45.75 5,000 Din_______91.00 10.000 Din_______181.00 100 Lir ............................$ 6.00 200 Lir______11.50 500 Lir_____________27.75 1000 Lir__________54.50 Pri večjih tvotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah Se vraču- Zaradi nestalnosti cen je nemogoč t vnaprej cene določevati Merodajns so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila st izvršujejo po polti aH pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNt POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. ' | Pisma in pošiljke naslovit« na: ZAKRAJSEK 4k ČESARK, 495 W. 42od 8T, NEW YORK. M. % ___:_ / AMKRKKAfiSKl SLOVENEC S Sreda, 16. maja 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC f rx% in Mgitanjii ti cnraPiM r Ubija rut tea nm •skWJ, pe-•deljkor in daevor po pmnftih. Isdajt in tiska: tDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprave: •49 W. 22nd St., Chicago, ILU Tclelon: CANAL QWI Naročnina i a celo leto ——— a pol leta -— Za Chicago, a celo leto — a pol leta _ J5.00 . 2^0 Kanada in Evropo: _$6.00 _3.00 Th« Firat and the Oldest Slo nUn Newspaper in Amerjcc. Established lin, v Issued daily, except Sunday. Monday and the day after holidays, Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, IU. Phone: CANAL 009«. Subscription} For one year _ -$5.00 . 2JSC For half a year - Chicago, Canada and Europe: For one year —....... ■ —■ , J$6.00 For half a year 3.00 POZOR: —Številka poleg vašega aaslova na listu anači, 4« kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, |cey * tem veliko pomagate listo. _. DOPISI važnega pomena ss hitro objavo morajo biti doposlani na ured-aStvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu 11 (as do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov tredniitvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at *hicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Borba zoper borbe. Bolj pravilno bi se moralo glasiti: Borba zoper vojske ali vojne. Z besedo borba označujemo vsako naporno prizadevanje, vojska pa je spopad med nasprotniki z orožjem. Kdor je sam doživel strahote zadnje vojske, bo z veseljem pozdravil vsako gibanje in prizadevanje, da se vojne in vojske zaprečijo ali vsaj po možnosti omejijo. Oblika vojn se je bistveno izpremenila. V prejšnjih dobah je bilo število vojakov zelo omejeno, tudi vojna je bila v primeroma malem okviru, prebivalstvo je bilo prizadeto kvečemu le na krajih, kjer so se spopadi vršili. Moderna vojna zajame skoroda vse sloje, in kdor ni ravno kot vojak v vojnem metežu, bo izkusil na ta ali drugi način, da je vojna pač šiba. Strahovito moralično izpri den mora biti človek, ki si vojne želi, ker pričakuje zase ka kih osebnih dobičkov. Žal, da takih vojnih dobičkarjev ni zmanjkalo in jih ne bo zlahka. Kako preprečiti vojne? Načrtov je nebroj, razmotrivanj neštevilno. Ta in ta struja mora zmagati, pa bo vojn konec, se sliši od vseh strani. Zavladalo bo bratstvo med narodi, vsi bodo živeli v miru. Vsak speljuje vodo pač na svoj mlin, in prorokovanja ter obljube so danes najlažja zadeva, ko nihče ne upošteva kakih prerokov, najmanj političnih, in se izpolnitev obljub vedno veže na nove pogoje. Govori se, da se pač govori in besedici. Stari Latinci, in to prepričanje še v modernem času ni popolnoma izginilo, so bili mnenja, da se vojna i z žene le z vojno, pride do miru le skozi vojno. "Si vis pacem, para bellum •— mir hočeš imeti, moraš z vojno započeti." To mnenje še danes ni izginilo. Vojna pripravljenost, pravijo, je najboljše sredstvo, da ne bo nastala vojna. Kakor je stari Kato vedno pihal rimskim senatorjem na uho: "Ceterum censeo — menim, da se mora Kartaga porušiti," tako zahtevajo tudi kot najboljše jamstvo za mir pri nas v Ameriki, ako bi imeli pripravljenih zrakoplovov kot kobilic. Nekaj resnice bo na tem. Nihče ne more v miru živeti, če sosed ne pusti ga v miru, sosed bo pa miren, če se bo pač bal. Celo Spasitelj govori nekako v tem smislu: "Kdor ima hišo zavarovano, bo živel v miru." V novejšem času pa se je pojavilo še drugo stremljenje, da se vojne onemogočijo. Prvi tak pojav so razoroževalne konference in načrti. — Oboroževanje strahovito tlači vse vlade in narode. Omejimo vsaj orožje, in zmanjkalo bo sredstev za spopade, vojne bodo nekako nemogoče. Uspeh takih ugibanj in razmotrivanj je bil bore klavern. Drug drugemu ne zaupajo, odnehajo nekako na eni strani, pa se nagnejo na drugo stran, in ostane vse pri starem. Drugi pojav so razne pogodbe, pakti. Taka pogodba se je sklenila v Locarnu, v Netunu, pri Društvu narodov. Francija ima celo vrsto takih pogodb. Pravijo in zatrjujejo, da vse take pogodbe zagotavljajo mir, zabranjujejo vojne . . . Mogoče, a vsaj dozdaj se je mir ohranil bolj na umeten način, o zagotovi j en ju miru ni duha, ne sluha, celo nasprotno se trdi, da so pogodbe le velika nevarnost, da vojna prej izbruhne. Tretji pojav so nekaka diplomatična pogajč^ija. Ta pogajanja so se izcimiLa v prave diplomatične borbe, tako da se lahko govori o pravi borbi med diplomati, in bo moralo priti prej do miru psi ti borbi, preden se bo moglo nekaj uspešnega za mir učiniti. f Zadeva je iz dnevnega časopisja precej znana. Pogajanja so se pričela med našim tajnikom za zunanje zadeve, JKel-logom, in med Briandom, francoskim ministrom zunanjih zadev. Slo je prvotno za to, da se med Zedinjenimi državami in Francijo pride do sporazuma, ki bi izključil vsak konflikt med tema državama. Menda se je nekaj sličnega podpisalo. Ampak mir potrebuje ves svet. Francija je pogodbi dodala nekaj bistvenih pridržkov. Kellog ni čakal na to poravnavo, temveč je predložil svoj načrt poglavitnim velesilam, da bi se na tak način prišlo do boljšega, svetovnega miru. Naš tajnik pa ni predložil velesilam francoskih pridržkov. Francija je zgrbančila čelo in diplomatična hiša je začela goreti. Francozi od dosedanjih svojih pogodb ne odstopijo, ker jih smatrajo za bistvene za svojo varnost, hočejo tudi označbo med napadalno in brambno vojno, kar naleti na velike težkoče. Tudi od amerikanske strani same so se pojavili proti predlogu po misleki, ko predlog nima nobenih zob, kakor pravijo, bi bila pogodba samole na papirju in bi se lahko v resnem slučaju smatrala le kot kos papirja, kakor je bilo pri nemški pogodbi glede napada na Belgijo. Poleg tega bi predlog prišel na-vskriž tudi z znanim Monroe naukom, ki je Amerikancem posebno pri srcu. Najbolj ugodno se predlog presoja od angleške strani. Pri tem pa pridejo zopet le angleški interesi v poštev, ker bi Anglija na podlagi take pogodbe pač najbolj mogla zavarovati svoj imperij. Vsepovsod pa se javljajo pomisleki, ker vsaj v sedanjem Kellogovem predlogu ni ničesar previdenega za slučaj, da se kaka stranka pogodbe ne drži. Vsa prizadevanja imajo vsaj to dobro stran, da opozarjajo na potrebo stalnega miru. Kjer je evidentna potreba, se bodo morda našla tudi sredstva, in našel primeren pot, dasi se zdi, kakor bi bil zdaj največji mirovni program ta, da se naredi mir med mirovnimi programi: resnična borba zoper borbe in vojne. "RAISINS DAY'* V FRESNU. Porterville, Cal. Mesto Fresno ima že večletno navado, da praznuje svoj domači praznik enkrat v letu, tako zvani "Raisins Day". Letos je to mesto praznovalo svoj dan v soboto, 28. aprila. Ta dan servirajo po restavracijah in hotelih razna peciva, v katerih so rozine, to je suho grozdje. Dobite rozinov kruh, rozi-nove kolače, torte in drugo. Kar tekmujejo med seboj, kdo bo dobil prvo nagrado v tej kuhinjski umetnosti. Navadno pa se opaža že 3 do 4 dni prej jako živahno gibanje v tem mestu. Na "Raisins Day" razna društva in klubi korakajo ob določenem času v paradi z.godbo na čelu po mestu. Na dnevnem redu so razne vaje in igre. Dijaki višjih šol iz centralne in severne Kalifornije tekmujejo 'med seboj v raznih igrah za prvenstvo. Tako so Z7. aprila nastopili kadeti iz Pprterville, U.H.S., na strelišču, kjer so imeli tekme v streljanju. Pridobili so največ točk. V drugi skupini so fantje metali nekake plošče (disk). Nesreča je hotela, ko je hotel mladi H. preteči linijo, mu je disk,, ki je kovan z železom, raztrgal nos in razbil čelo. V bolnišnici so ga zakrpali in je upanje, da bo okreval, a vse svoje žive dni bo nosil na obrazu znake te ne- >sem želel z njim govoriti par besed pred njegovim odhodom. A človek obrača, Bog pa obrne. Bilo je okoli enajste dopoldne, ko se pred hišo ustavi velik avto, iz katerega stopi Mary. Vprašam, kje je g. S. Takoj ni hotela odgovoriti, naposled je pa vendar izpovedala sledeče: "Prevrnili smo se. Zapustili smo Hollywood cb 5. uri zjutraj. Vse je šlo gladko in v najlepšem redu. Jaz sem bila vesela, tako tudi g. S. in gospa. Ko smo prevozili že čez polovico "Ridge Route", se je pri kari nekaj pokončalo in avto brez vsake kontrole je žara jsal pod pečino, kjer se je prevrnil. Ker pa je na tej poti vedno polno avtomobilov, so prihiteli takoj ljudje na pomoč Do petnajst avtomobilov je stalo tam na cesti in potniki so nas rešili iz neprijetnega položaja. Stekla so bila vsa pobita in avto neraben. Nihče izmed nas pa ni dobil najmanjše pra ske. Nato pa jaz potegnem svetinjo, katero nosim vedno na prsih in okoli stoječim povem, da mi jo je dala moja mama. Na eni strani je Kristus na križu, na drugi pa Mati Božja. Svetinca je bila blagoslovljena od sv. očeta, prav ta nas je obvarovala večje nesreče. Če bi se bila kara obrnila na nasprotno stran, bilo bi po nas, kajti na drugi strani je velik prepad. Ko so okoli stoječi slišali mojo zgodbo o svetinci, so me vprašali, če sem katoličanka. Odgovorim jim, da sem in tudi ponosna na svoje versko prepričanje. Pred nikomur se ne sramujem to priznati. Tedaj pa stopi k meni elegantno oblečen gospod in me vpraša, kam sem namenjena. Pravim, da je še osemdeset milj do mojega cilja, do mojega doma. kamor grem na počitnice. Ker je gospod videl, da je naša kara razbita, me je povabil v njegovo karo, da me popelje domovin je rekel, da je tudi on katoličan, in sicer član K. of. C. Tudi moj oče in starejši brat sta člana K. of C. Ko mi gospod pokaže karto, da je res tudi on član K. of C., sem mu takoj zaupala — in tukaj sem zdaj. popolnoma zdrava." Tukaj je dokaz, kako delajo bratje v Kristusu. Ta mož, član K. of C., je torej peljal mojo hčer 80 milj daleč popolnoma zastonj. Vdova Mrs. A. Sustarsich in sinovi, ki so minulo leto zamenjali svojo lepo urjejeno rajnčo za stanovalsko hišo v Holly-woodu, so vložili zdaj tožbo proti prejšnjemu lastniku hiše, ker je mestni stavbinski odbor to njihovo stavbo v Hollyvvoo-du preiskal in jo spoznal kot nevarno za bivanje v njej, ker se vsak čas lahko podere. Mrs. Jacob Plut se nahaja v Tulare bolnišnici. Podvreči se je morala operaciji na slepiču. Želimo ji, da bi kmalu okrevala. J. R. Simonich, R. 2, Bos 351. -o- SLOV. PODP. DRUŽBA SV. . MOHORJA. Chicago, 111. Vsemu članstvu Slov. Podp. Družbe Sv. Mohorja, kakor tudi vsem katoliškim društvom v Chicagi in okolici in posameznemu občinstvu se uljudno naznanja. da priredi Družba Sv. Mohorja svoj prvi izlet ali piknik v nedeljo, 17. junija letos, in sicer na farmo čč. oo. frančiškanov v Lemont, lil. I'parno, da bodo na ta dan pohiteli na naše ameriško Brezje ne samo družbino članstvo, ampak večinoma vsi katoliški Slovenci in Slovenke. Ne pozabit< tore i da se bo ta piknik vivil tj< nedeljo v prihodnjem m« oc -t. j. 17. junija 1028. Vse drugo se-bo •••a'/, pozneje. Bratski pozdra ! John Gottlieb, tujin!.. uničil posestvo in njegova družina zdaj živi v bedi. G. Janež pa gleda z zaupanjem v bodočnost, ker je gotovo, da ga bo njegova obrt v tujini postavila na noge; začasno pa živi v potrebi. O njegovi obrti v Kanadi piše Manitoba Free Press iz Winnipega naslednje: Vrba v Mapitobi je prišla do veljave. Kakor znano, 75 odstotkov manitobske "prairie agricultural" go zde ne, les ne. kjer izd« osi alih 'l ~> ( .smatralo br« vendarle Pri prov lnci e izvaža lujejo stotkov. je po- VRBA. se ur Ianuf Company, ki je v za d prodala nad 100 L starega kraja in smo se kop«-."?' Pletenega ^hBtva- , I nik tega pocnet.ia .ie <;■<•'•:•'< -ti Frank Janež, ki za -v pletar- sreče. Pri neki drugi partiji se je velika množina mladih fantov borila za prvenstvo s skakanjem čez drog (pole vault). Šlo je za "State and County Championship". Pri tem športu se je najbolj odlikoval Mr. Kiefer. On je preskočil 10 čevljev in dva palca ter odnesel čast kot "State Champion". — Drugi najboljši je bil moj sin Jackie Simonich, champion v Tulare County. Porterville Union High School ga je za njegov uspeh obdarovala s srebrno čašo. Jackie bo letos dovršil višjo šolo. Po končanih igrah se je pa pripetila nesreča. Proti večeru se je vračalo na avtomobilu devet fantov iz Fresno proti Por-tervillu. Med potjo so zadeli skupaj z drugo karo; trije so bili na mestu mrtvi, drugi pa težko ranjeni, katere so prepeljali v bolnišnico, kjer se -zdravijo in trpijo hude bolečine. Miss Mary Simonich, naša hčerka, ki je zaposlena že tri leta kot stenografinja v "Mail order departmentu" pri tvrdki Barker Bros. v Los Angelesu, kjer je zaposlenih čez tisoč delavnih moči, je prišla 22. aprila za dva tedna domov na počitnice. Pismeno smo. se domenili, da jo bo pripeljal z avtomobilom g. S. iz Hollywood, ki odpotuje s svojo soprogo v staro domovino. Ker smo stari znanci, domačini iz iste fare,' SlRITE "AMER. SLOVENCA li v Savi, nekateri v Krki iiii Dravi, smo delali ob vodi utice! iz vrb v katerih smo se slačili, j predno smo se podali v vodo,' kjer smo se kopali in lovili ribe. Nismo pa delali le utice iz vrb, marveč tudi piščalke in takozvane "prdece". Piscu teh vrstic je pa služila vrba tudi kot rešiteljica življenja. Sava je naraščala, jaz pa sem imel nastavljeno "žnoro" na katero sem lovil ribe. Ker je kazalo, da voda ne bo kmalu vpadki. sem hotel rešiti žnoro in jo shraniti za drugič. Nataknem plavalne hlačice in se vržem, dasi mi je bilo šele enajst let, v deroče valove varljive Save. Moči so me jele zapuščati in že mi je trda predla. Z zadnjimi silami se poženem proti kraju, nikjer pa nisem mogel do brega. Voda me je nesla naprej in naprej in po meni bi bilo. tla ni na enem kraju velika vrba molela svoje šibke boj 27 letno izkušnj: ski stroki. Njegov Tomo Mihe!čir, obrti. Vse kar izd< nrodasta in vedno tovariš j e šele uči t lata tako rečje so za hteve po njihovih izd elk" Manitobska vrba p? r 1 odg: varja zahtevi popolroma za to obrt, zato pa priporočat: da bi se jo dobivalo ne Evrope in se Io dilo. ■ Za zat; vo s ■ j nimati provincij oni io je o])c z cem; i km" za na katero za raz vi j; nitobi. V dve drug Willow Com pan v za slepe, }■ >''. i -tvo C. Jan« import i vlad: nit - i Ar iz imi ;ež pi tri- 1Si.ll t0A se vi d- n: t- noma razu verjetno, d me i l lK i*a to oovz< veje daleč od kraja v vouo. st Hlastnil sem po njej kot zad- .bi njo bilko rešitve in z božjo po- jmer.ti. Ker močjo sem se potegnil na v:ir-;let izkio no. j kakor tudi Takrat se nam je zdelo, da je vrba tako nekaj odveč, a iznajdljivi ljudje so iznašli, da se lahko iz nje marsikaj narodi. Poizkusili so iz vrbe delati stole in tako naprej se je razvilo v obrt, ki jo lahko imenujemo za izdelavo umetnega pohištva, vendar se tehnično imenuje pletarska obrt. Leta 1009 je v Dolskem pri Ljubljani kupil Franc Janež hišo in posestvo. G. Janež je bil državno nastavljen na ple-tarski šoli do pred vojne. Izšolal se je v tej stroki v Ljubljani, pozneje je izdelal pleteno opravo dr. Kreku. Na Dunaju je bil skozi (> let nastavljen kot učitelj. Po vojni pa je bil samostoj lal pa je g. Janež zapustil doma-Ida se žaga niža in zop či kraj in se podal v Kanado, nad ledom. Nesreča pa nikoli ne počiva, j "Tisti, ki stoji pod led Doma na Dolskem mu je ogenj iji je porogljivo odgo\ ril. lignil in novano industrijo do naivi-stopnje. Nagemu rojaku že!"' največje g a uspeha. Gledališki ravnatelj: morate igro na. vsak na-spremeniti. J umik v z;=dnj-dejanju ne sme vzeti stru] pač pa so mora ustreliti." Pisatelj (začudeno) : "Z kaj pa?" Ravnatelj: "Zalo da se bo gledalci vsled tre Hudomušnost. — ženica je opazoval ki je na vaškem ri i zbudili. Pre pi os; i delnve miku žag; lostojen podjetnik in je de- led. "Kdo pa vleče i;, d uge s 26 delavci. Pred letom dni ikoncu?" ga je vprašala, vid. d v rjpiiiuiiMiiuiiiuiiiiiiiiiiM^ napram tujcu. illilliliiliiillltiliiiilJIlIililliilllieiHilllillillillliliiiHtif Januš Goleč: Ženin jezik je našel. . Smelo trdim, da je sicer majhna Sotel-ska dolina v dobi trgatve ravno tako lepa in privlačna kakor Slovenske gorice. Po Bi-zeljskem, Št. Petru, Bučki ter Vranski gorici in Virštajnu ne oznanjajo klopotci čas bratve, pač pa pokanje iz topičev njen pri-četek. Celo trgatev se lahko diviš nad gostoljubnostjo obsotelskih vinorodnih krajev. Med berači so tudi Zagorci in na večer trgatvenega dne obhajajo srčno pobratimi-jo: ukanje, slovenska ter hrvatska pesem. Ko so se razšle ženske, ostanejo moški sami pri nadela van ju preš ter pri prešanju samem, ki trpi po cele noči. Pokanje preše moti metanje kart in slovenski te" hrvatski prešači si zaupava jo doživljaje celega leta. Vesela je Obsotelska dolina, ko shranjuje sad trte, gostoljubna in zaupljiva ob trgatvenih dneh, večerih in nočeh tudi Bog mu daj srečno večnost, nekako ognjišče radosti in poštene zabave ob večerih trgatve je bil Bištelakov Jaka. Vse je poznalo od Rogatca do Brežic tega suhega moža, ki te je srečal vedno smehljajočega obraza. "Vinski prekupec je bil, posedal sam razsežen vinograd z vilo, veselilo se je Bištelakove lastnine še skrbno obdelano posestvo. Od vseh strani dober, priljubljen ter spoštovan mož je bil Jaka. Treba še posebej omeniti, da je podpirala tri vogle Bištelakove sreče njegova Mica, ki mu je bila žena ter gospodinja v pravem pomenu besede. Ko so začeli Bištelakovi trgatev, je bliskalo, se kadilo ter pokalo z Bučke gorice in vabilo vse prijatelje v Jakatov vinograd. Zbralo se nas je vsak trgatveni večer precejšnje število v Bištelakovem vrhu, kjer smo se gostili ter rajali. Pred leti sem se jdivil tucji ja^z gostoljubju Bištelakove .gprice. Na večer je začelo deževati in sem moral nočiti pri prijatelju. Ker so dežeyne,npči t&ko .vafo^ive -§pa-nje,,me jejpeljal Jaka knalji-v ^palno sobo." Tu sem videl v kotu križ, nad)P£$teljo Marijino podobo in pod to pod steklenim zvoncem na srebrnem podstavku navadno okabljano ter do polovice dogorelo svečo. Imajo navado, da padveznejo pod steklo voščene Marijine kipe, križe, vence, a nikdar mi še ni obviselo oko na tako skrbno shranjeni stari sveči. Jaka je uganil premetavanje mojih misli, pomignil zadovoljno s.konci mustač, se nasmehnil ter pokazal proti .sveči z izpo.-vedjo: "Ta sveča je začetek moje zemeljske sreče." Po teh besedah sem bil toliko pameten kakor popreje. Morda je hranil prijatelj krstno, ali obhajilno, ali celo — mrtvaško svečo. Zmajeval sem z glavo v negotovosti. Jaka je naročil najboljšega, sedla sva vsak na svojo posteljo.^Že po prvem kozarcu so se stresle Jakatu mustače v radosti, pomežiknil je zadovoljno z levim očesom in>začel» tako-le: "Ker si._4e.bolj v letih in boš mogoče rabil nauk iz mojega življenja;, ti bom zau-}pal uganko z mojo zakonsko srečo. Ko sem se ženil, sem bil ena zadolžena revščina. S ^ppssstvom samjm ni šlo, mo^l ^epi poseči ;po na oni;.. > ker tamkaj mo je čakal listek. L1 rug o jipi je odnesla Mica odgovor in molčala s . kot dva trapista. Vsega je bilo s časom dovolj pri hiši, 1 ženin jezik se je izgubljal od časa do e;.-; in to je kalilo srečo obeh. Ker ?lica le n odnehala z udarci kujanja, sem sklenil, d ne začnem prvi z besedo, ako oova ti'..i stiskala jezik za zobe do smrti. Nisva izmenjala besede že celih 14 dni. Govorili so na kratko le listki z omare. Po celotedenski kupčiji sem legel brez pozdra va Mice ves truden k počitku. Iz globoke-,ga spanja me vzbudi pok v ušesu. (Konec p rib.) -o- SlRITE AMER SLOVENCA! Sreda, 16. maja 1928. AMERIKANSK1 SLOVENEC Kri*« <><^ Zapadna Slovanska DENVER, COLO. NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: John Shutte. 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant J^treet, Denver, Colo, nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Prcdseu.ii;:; Dan Radcvkh. Box 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O. 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovence", 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Vse denarne nakaznic? : - vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Proš-nk /.i iprcmembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. st priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-' i nircdnost'. ki =.c zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. K ior želi postali član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru--tva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. C!cde ustanovitve novih društev posije glavni tajnik na zahtevo vsa ojar.nila in pot.-bne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! Raznoterosti. o-c ooaooc o-jo coo>; oooc LToooac{K)Ch><>o>acoo<>o{>ow DRUŠTVENE VESTi IN NAZNANILA. S * * ca : DR. ROZ. VEN-jčer v dvorano. Smeha bo obilo, T. 7 Z.5.Z. tako da se bo vsakdo zadovo- ; Ijen vračal domov. Člane se še posebno opozar- Denver, Celo. vso] m-tis; čer, clruši nost" Ker: Iva Kr. Sv. R. . ■ .... ja. da se bo vršila naša redna 'j., Kcih.OI lUUl , i \ Dell- mezG^na. seja 3. junija in upam, .. da se boste iste vsi udeležili. It.: ' 1 .'I'M!l ' " • , Prav zelo nas veseli, ker se sej , ua '•') ■ d.-e ^ t o I i -» ?v - v ^epem številu udeležil je-v Domu Slov. j[e' Le tako napreJ ! ;';;}•() "Lju; .•sun-J S sesterskim pozdravom! Mary Grum, tajnica. vihar iz popolnega zatišja. Angleški in francoski listi poročajo o telegramu, ki je imel posebno vlogo, in o katerem se še danes govori na i-talijanski rivijeri. Dopisnik "Daily Newsa" je iz. Nice poslal v Pariz telegram, da bi ga tamošnje uredništvo sporočilo dalje v London. Telegram se je glasil: "Morje silno razburkano. Velika škoda. Valovi so preplavili promenado in odnesli stole, mize in druge priprave izpred kavarn. Tri kopališča težko poškodovana. Ceste so preplavljene. Promet nemogoč. Policija je promet na promenadi prekinila za štiri ure." Ta telegram pa ni zagledal nikdar belega dne v listu, za katerega je bil namenjen. Dopisnik je pač mislil, da ni bilo prostora na razpolago ali pa, da se uredniku telegram ni zdel dovolj važen. Dva dni nato pa je bral v francoskem listu "Petit Nicois": "Dopisnik "Daily Newsa". . . Če pada barometer 12 ur, že leti na poštni urad. da poroča o velikem neurju, da so dosegli valovi Sredozemskega morja višino Mussolinija, nekdanjega Mont Blanca, in aa so vodni curki povzročili prepla-vo. Kaj naj še delamo v tej nesrečni deželi? Zakaj se ne bi vrnili v London in se veselili le- pega vremena ? Pripravljeni smo prispevati dopisniku k temu potovanju." Oglasil se je pa tudi "Eclaireijr de Nice et du Sud-Est" : "K tistim, ki dosledno ponižujejo našo modro obal, spada v prvi vrsti dopisnik nekega angleškega lista, ki se odlikuje s tem, da s posebno vnemo ponižuje našo domovino. Majhen vet^rček, ki prijadra nad Sredozemskim morjem, zadostuje, da spusti groteskni telegram. Ker "Daily News" in drugi angleški listi nimajo navade, pripraviti svoje sotrudnike do pameti, bomo naše interese branili sami. Če ne bodo pomagale besede, nam ne preostane drugega, kot da takega žurnalisti kot neljubega preženemo." Toda odkod telegram, ko ga "Daily News" niti objavil ni? Cela vrsta francoskih oblasti se je pečala s tem vprašanjem in tudi sam trgovinski minister Bokanowski ni mogel razvozlati vozla. Mogoče pa je, kar seveda rimski listi zanikajo, da so taki pojavi, ko se kradejo telegrami, doma v Italiji in da ima ta država monopol nanje. -o- žalostinke in vlomilci. Vlom je neka žalostna, po vsem svetu znana obrt, katero izvršujejo najraje ponoči. Da se ta obrt lahko izvršuje tudi ob belem dnevu in celo ob spremi j evanju godbe, je i>a popolnoma novo. In .vendar je tako. Dunajska tolovajska družina je začela študirati ljudsko dušo, opazila je, da je pogreb "boljšega" ,človeka za Dunaj-čane £elo vabljivo sredstvo; ker hiti st^ro in mlado k oknom, drugi zopet na cesto, ko se pomika pogreb: spredaj godba, nato vozovi z venci, krsta, zopet vozovi z venci, nato občinstvo. Tu zastavijo sedaj tolovaji svoje načrte. Postavijo se k tablam, kjer so naznanjeni pogrebi; odtod preiskusi-jo okolico in ko se oglasi godba in začne pomikati sprevod, gredo urno na delo. Vdirajo v stanovanja, ko stanovalci opazujejo pogreb in ropajo, kar jim pride pod roko. Dvajsetkrat jim je šlo po sreči, 21 tič pa so nastopili sami sprevod v — zapore. f -.g -o- domovina Čokolade. Časopis "Le Tradicion" iz Lime v državi Peru se peča z običaji starih Indijancev, ki so j nekoč živeli v svojevrstnem | kulturnem življenju. List ugotavlja, da so Evropejci temu indijanskemu rodu Inkas še danes hvaležni za razna zdravilna sredstva in začimbe. Med zdravilnimi sredstvi jo posebno važna raba kinina. Tudi druga zdravila izhajaj ) od Indijancev. Toda najlepše darilo, kar so jih dali Indijanci j Evropejcem, je čokolada. Beseda sama je mehikanskega iz- . Fričetck točno ob i"2, uri. o vloge v rokah i ikušenih . dati In - ; in v krat-' . V"' km času zrastejo ' aii.sti ki krasni. i vijr Bruslin tinktura pro- t '. ini lasem od katere vam v par Ti j • -1 ik-: popolnoma na turni, i .i barve, kakoršne ste ir.ieli v ir.la- .1 ; Wahcie Fir M proti revmatizmu, 'vfiiiiu po kosteh in pr< ti oteklini, je uspešno zdravilo, ki vas v kratkem i - j • .iliioina ozdravi. Izdelujem • • . o drr : /.dravil, katerih bi i t , ;n:.n_ik?ti v nobeni domači ' t '»'To d rž:4 e pri hiš?, rišite ■,ik"j | » bre:-pla<':ii cenik, katerega bi :n<'r.;kt in...'ti v-aka družina. $5.00 vv-.U-ni!!, ki b* r.vjil moja zdravila T*rcz uspeha. JAKO!* WAHČIČ K.V.1 E. G5t'n St., Cleveland. Ohio A ko r e ti "Amerikanski Slovenec" d o pade, povej to svo-■ im prijateljem in znancem in ■priporoči jim ga, ca ti ga na-roče J DLASAJTE Višek potovalne sezono se hitro bli-ž.a. Skupina rojakov za skupino odhaja v s.ari lirai. bodisi za obisk, ali za stalno. Za vsakogar, ki je namenjen na pot to poletje, je skrajni čas, da se defiuitivno odloči in si rezervira prostor. °\t Proti želodčnim nered nostim ni boljšega zdravila za otroke. Mrs.Winslows Syrup Zdravniške recepte izvršuje točno. JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar. Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz- deljavo. 1788 W, 21st Street in Wood, Chicago, iii. Cene zmerne. IJA 9. JUNIJA se vrši naše glavno skupno potovanje na ncprekosljivem francoskem parniku "lie de France". To potovanje obeta biti eno od največjih. Udeležili sc ga bodo rojaki iz Brcoklyna, New Yorka, Pittsburgha, Cleveland^, Chicage, Indianapolisa, Jclieta in mnogih drugih naselbin. Razume se. da bo tudi to pot naš zastopnik spremljal rojake prav do Ljubljane in skrbel za udobnost potnikov. Maši potniki bodo imeli pror.tor v naj- ; boijiem delu parnika. Priglasite se] čim prej tudi Vi. — Ne odlašajte vcčli . ; ,.fUL____..... 3fg r' r,- ^J&S&iXaBi'iZ' f NA 30. JUNIJA, istotako na prva-l:u "Jle de France" se vrši naše naslednje skupno potovanje, katerega se bo Udeležilo posebno veliko rojakov iz| Milwaukee, West Allisa in Sheboyga-na. Pridružite se jim tudi Vi in ne od-1 lašajte. — Vsakdo je dobrodošel. NA 14. JULIJA se vrši naše zadnje skupno potovanje to poletje in sicer to pot na priljubljenem "Paris-u". j Tudi za to potovanje je priglašenih že več rojakov. Priglasite se čim prej tudi Vi. - .f r t'- * JC Lahko ra potujete tudi z vsakin^ drugim parnikom, kajti mi zastopamo vse važne linije in Vam lahko postrežemo v vsakem slučaju. Pišite nam po Vozni Red parnikov. ccne in druge informacije, dalje po sliko parnikov, kabin itd. Pošljemo jih brezplačno. OBRNITE SE NA NAS TUDI: a) kadar pošiljate denar v stari kraj, b) kadar želite dobiti dcr.ar iz stare- ga kraja, c) kadar ste namenjeni dobiti kako o- sebo iz domovine, d) kadar rabite pooblastilo, kupne pogodbo, izjavo ali kako drugo notarsko listino in e) kadarkoli imate kak drug posel s starim krajem. SLOVANSKA BANKA Zakrajšek & Česark 455 West 42nd Street, New York, N. Y. znanilo in zahvala. S težkim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 27. aprila t. 1. kruti smrti podlegel naš nad vse ljubljeni soprog in oče, John A. Težak. V veliko ir> nepozabno dolžnost si štejemo, da se na tem mestu javno zahvalimo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, ki so nepozabnega pokojnika obiskali za časa njegove smrti, kakor tudi, ki so mu v tako ogromnem številu skazali zadnjo čast in ga spremili v cerkev in na pokopališče. Ker je našega ljubega in nepozabnega pokojnika obiskala tako velika množica ljudi, nam je nemogoče, da bi se vsakemu posebej po imenu zahvalili, ker se bojimo, da bi katerega ime pozabili omeniti, zato si dovoljujemo, da se vsem skupaj prav iz dna srca zahvaljujemo. Iskrena hvala vsem, ki so darovali za tako številne sv. mase zaduš-r?ice. Srčna hvala vsem, ki so darovali vence in cvetlice. Prav lepa hvala vsem, ki so darovali avtomobile in druge stvari. Prisrčna hvala za sožalne brzojavke in pisma. Prav prisrčna zahvala čč. gg. Rev. Butala, Rev. Sholar in Rev. Fodbregar za cerkvene obrede. Ravno tako prav lepa hvala Rev. Violiču in Rev. Orlsevski in ostalim čč. sg. duhovnikom, ki so prisostvovali pri sv. maši in cerkvenih obredih. Posebno zahvalo izrekamo našemu č. g. župniku Father Plevniku, ki so vkljub slabotnemu zdravju prisostvovali pri sv. masi in potem pokojnika spremili na pokopališče ter tamkaj blagoslovili njegovo truplo. Iskrena hvala vsem društvenim uradnikom in uradnicam, ter članom in članicam raznih društev, ki so prišli nas tolažiti in ki so se sprevoda vdeležili. Prav lepa hvala g. Antonu Grdina, gl. predsedniku, g. Frank Ope-ku, in ostalim članom gl. odbora K. S. K. Jednote. ki so se sprevoda vdeležili. Prisrčna hvala vsem znancem in prijateljem iz -Chicago, So. Chicago, North Chicago, Waukegan in drugod, ki so prišli na pogreb in ki co pok. obiskali za časa njegove smrti. Prav lepo se zahvaljujemo tudi Mr. Frank Palacz, od pogrebniške tvrdke Palacz in Žefran, iz Chicago, Illinois, ki je radevolje prišel in pomagal oskrbovati in voditi sprevod, da se je vkljub veliki masi ljudi vršil v najlepšem redu. Z eno besedo vsem skupaj prav prisrčna hv^la. Pokojnika pa priporočamo v n^olitev in blag spomin. Svetila mu večna luč! Naj v miri počiva! Žalujoči ostali: JEAN M, TEŽAK, soproga; EUGINE, ROBERT, RICHARD in DONALD, sinovi. Joliet, 111., 11. maja 1928. V£>ra. Prvotno se je glasilo Cho-colati. V Nemčiji so nato to ime pretvorili. Nova raziskovanja so ugotovila, da so prebivalci Mehike in Peruje že več stoletij pred odkritjem Amerike poznali pripravljanje čokolade in kakava. Nek nemški pesnik, Eduard Strucken po imenu, je to nazorno dokazal v svojem romanu o belih bogovih ; roman se odigrava v Mehiki. Mehikanski kralj Montezuma je našel v svojem ujetništvu edino tolažbo v priljubljeni čokoladi. Pa tudi španski viri dokazujejo to mnenje. Čokolada je bila prvotno tekoča. Mehikanci pa so po poročilih španskih zgodovinarjev iz časa zavojevanj poznali posebno umetnost ravnati s peno čokolade in jo spravit* v trdo stanje. Nato so začeli uživati tudi mrzlo čokolado. Nek španski vojak iz teh časov poroča silr.o navdušeno, kakšen okus mu je pripravila ta jed. Domačim prebivalcem je svetoval, naj kolikor mogoče na široko odprejo usta, da se napravi zopet pena, katero bo želodec prebavil. Čokolada je bila tako redilna, da je zadostovala ena sama čašica in vojaki so zdržali ob tej hrani ves dnevni pohod. Cesar Montezuma je užival čokolado le v obliki pene, ki je imela obliko medu. Po poročilih je rabi i dnevno 50 velikih vrčev. Njegovo spremstvo pa 2000. Vsekakor se je na njegovem dvoru mnogo čokolade pojedlo. Tudi v Peruju je bila čokolada že davno v navadi. Viri dokazujejo, da so bili ti prebivalci, kar so tiče rafiniranosti, še večji u-metniki kot Mehikanci. Žal, da so te metode že pozabljene in da moderen svet ne more privoščiti več čašice take čokolade, kot si jo je cesar Monte-zutna. veliko Čiščenje v parizu. Pariške oblasti so do nedavna zelo prizanašale raznim nočnim zabaviščem in malopridnežem, ki so se zbirali v njih, češ da ne bi prepodile tujcev. Apači so imeli za svoja lopovstva skoraj popolnoma svobodne roke. Novi pariški policijski prefekt Ghiappe si je pa prisvojil čisto drug način za pospeševanje tujskega prometa: začel je neusmiljeno trebiti po nočnih lokalih in ulicah. Od lanskega septembra do letošnjega marca so priredili nešteto pogonov, pri katerih so ustavili in preiskali 225.000 o-seb. Od teh so jih 15.000 izročili v zapor in pri 11.119 osebah dognali, da so imele na vest ta ali oni pregrešek. Javna varnost in nravnost se je v Parizu zelo dvignila in prefekt Chiappe je izredno priljubljen. -o- romuni radi sleparije obsojeni na smrt. Bukarešt, Romunija. — Sedemnajst romunskih vojakov, članov nekega pešpolka, je bilo obsojenih na smrt, radi prestopka sleparije. V preiskovalnem zaporu so se nahajali dolgo časa; dva vojaka obdolžena istega pregreška, sta v ječi u-mrla, predno se je vršila razprava. -o- v trgovini.—Kuharica: "Zakaj je sedaj pri vas mleko cc-nejše ? " Prodajalec: "V hišo smo u-vedli vodovod." -o- Širite amer. slovenca i j o s. snider v zvezi z Hartford Undertaking Co. 1455-57 Glenarm St., Denver, Colo. Keystone 2779 South 3206 sc priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem reda. a 2n a n i 1 o. Slavnemu občinstvu v Jolietu in okolici se tem potom prav uljudno naznanja, da bo pogrebni-ški zavod TEŽAK in JENCO, 209 Indiana Str., Joliet, Illinois, tudi za naprej posloval in oskrboval vse v pogrebniško stroko spadajoče posle ravno tako in pod istim imenom kakor do sedaj. Vsem prijateljem in znancem se za v preteklosti skazano naklonjenost prav iskreno zahvaljujemo in se priporočamo tudi v bodoče. Naše geslo je: Zmirne cene, točnost, postrežlji-vost in vljudnost. TEŽAK in JENCO, per MRS. JEAN M. TEŽAK, 209 Indiana Street, Joliet, 111. Naznanilo. Cenjenemu občinstvu v Jolietu in okolici *se tem potom naznanja, da cvetličarska obrt TEŽAK FLORIST, 209 Indiana Street, Joliet, III., bo tudi v bodoče poslovala in oskrbovala vse v to svrho spadajoče posle pod istim imenom, kakor do sedaj. Vsem našim dosedanjim prijateljem in znancem se za preteklo skazano nam naklonjenost prav prisrčno zahvaljujemo in se priporočamo tudi v bodoče. 4 ^ TEŽAK FJUORJST, per MRS. JEAN M. TEŽAK, 209 Indiana Street, Joliet, 111. Sreda, 16. maja 1928. Džungla — ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. Dolga, tenka, pa močno spletena vrv je siknila iz vejevja mogočnega drevesa prav na robu džungle, za drobec sekunde je visela zanka nad glavo črnčevo — in legla mu je krog vratu. Tako naglo je potegnil Trzan vrv k sebi m zadrgnil zanko krog vratu svoji žrtvi, da se je Kulongi zadušil njegov prestrašeni klic v grlu. Trzan je ovil vrv krog debla, se uprl ob vejo ter napel mišice, da bi potegnil svoj plen v drevo in ga varno obesil. V tistem hipu pa se je zgenilo v njegovem srcu novo, neznano, čudno čuvstvo —. Oči so obvisele Trzanu na črnem človeku, * ki je krčil telo in lovil sapo. Se trenutek, pa bo mrtev —. Trzan je spustil vrv, planil z drevesa, skočil k svoji žrtvi, oddrgnil zanko, si spet omo-tal vrv krog ramena in izginil nazaj v gosto vejevje —- X. Trzan obišče naselbino črncev. Kaj mu je prišlo? Trzan nikakor ni bil človek, ki bi se vdajal mehkim čuvstvom. O usmiljenju, o priza-nesljivosti, o ljubezni do bližnjega in o drugih takih rečeh tistikrat še ni vedel ničesar. Džungla ne pozna čuvstev. Zob za zob, oko za oko, življenje za življenje, to je njeno načelo. Ubij, da si dobiš hrane, da si rešiš življenje, to je njena železna postava. In te postave je življenje naučilo tudi Tr-zana. Kot potomec mesojedov je hlepel po mesu. Zato je ubijal živali. Prijateljev ni imel v džungli, razen Tantora, slona, in par tovarišev v Kršakovem rodu. Vsi drugi prebivalci džungle so bili njegovi kruti sovražniki. In ubil jih je, da si je rešil življenje. Le eno dobro lastnost je imel pri tem, pa tudi te se je naučil v džungli. Ni ubijal brez potrebe, ni ubijal za zabavo —. Ni še videl katerega svojih tovarišev, tudi ne Sabore ali katerekoli druge krvoločne roparice, da bi bila ubijala brez potrebe. Tudi Trzan tega nikdar ni storil. Po zakonih džungle je bil črnec njegov sovražnik. Če bi se srečala, bi ga črnec ubil. Poslal bi vanj svoje tenke, smrtonosne vejice. In da reši sebe, ga je moral ubiti. Dolgo je čakal na ugodno priliko. Ves dan ga je zasledoval, zanko mu je vrgel krog vratu. Potegniti ga je hotel na vejo in mu zasaditi nož v prsi —. Pa ni. storil tega. V treinutku ko se je sovražniku zadrgnila vrv okoli vratu, je izpregovoril v njegovem srcu glas, nov nepoznan glas, ki ga še nikdar ni čul. Ne ubijaj —! Bral je v svojih knjigah o ljudeh. Črnec je bil človek, videl ga je na sliki. In on sam je bil tudi človek. Prvikrat v življenju je videl bitje, ki je bilo njegovega rodu, njemu podobno v vsem, izvzemši barvo. Ali ljudje ubijajo drug drugega —? Žal da tega ni vedel. Le to je zvedel iz knjig, da žive skupno v "hišah". Pa zakaj mu je nekaj branilo, da ni ubil Kulonge ? Trzan je vedel, da bi Kršak ubil črnca. Sabora tudi —. Toda Kršak in Sabora in drugi so bili živali, on pa je bil človek —. Zamišljen v te svoje nove doživljaje je sedel v gostem vejevju in opazoval naselbino. Na enem mestu je segala vas prav do roba pragozda. Tja je sklenil da pojde, pekoča radovednost ga je gnala, hotel je videti še več o teh bitjih, ki so bila njegovega rodu, videti je hotel, kaj počenjajo, kako živijo, zanimale so ga tudi čudne koče, v katerih so prebivali. Previdno je pohitel po drevju. Ni zaupal neznanim bitjem. In tenke, ostre palčice, Ku-longove puščice, so mu vzbujale precejšen strah. Veliko, košato drevo je stalo ob robu džungle in širilo svoje gosto obraščene veje črez vaški plot. Bršljan in divja trta sta se ovijala po vejah. , ■ Za tem neprodirnim zastorom je počenil Trzan in se uglobil v novi čudni svet, ki je ležal pred njim doli na vaških ulicah. Otroci so letali okoli in se igrali med kočami. Ženske so phale zrno v kamenitih stopah, druge so gnetle iz moke testo in zunaj na polju so spet druge kopale, plele in zbirale sadeže. Možje so poležavalt v senci dreves in žatorov in tu pa tam ob robu planote so stali v majhnih gručah oboroženi bojevniki, straže, ki bFfcij branili naselbino pred nenadnimi napadi. . k V nemem zanimanju je gledal Trzan ču- deže novega sveta, ki se je danes prvikrat odgrnil njegovim očem. Predvsem se mu je eno zdelo vredno vse pozornosti. Nobeden teh ljudi ni bil brez obleke. Vsi so nosili predpasnike, nekateri celo halje. Na zapestjih in okoli gležnjev so se jim svetili obročki. Tudi črnec, ki ga je zasledoval, je imel take obročke. Okoli vratu in v ušesih so nosili čudne naveske in nakite. Trzan se je vse huje čudil. Ljudje torej res nosijo obleko, je zasodil. V tem se ločijo od živali —. Tudi on si jo bo omislil —. Tako se je zagledal v zanimivi prizor, da je šele črez dolgo časa opazil prav pod seboj žensko. Čepela je pri ognju, kotel je stal ob njem. Gosta rjava, smolena snov je vrela v kotlu. Trzan je mahoma uganil, kaj ženska počenja. Poleg ženske je ležal kup lesenih palčic, ženska je namakala ostre konice palčic v vrelo sncv in polagala namočene palčice poleg sebe na kup vej, kjer so se sušile. Našel je skrivnost smrtonosnih strelčevih puščic! Videl je, s koliko previdnostjo je ženska opravljala svoj posel, kako je pazila, da ne bi prišla v dotiko z nevarno snovjo. In če ji je kanila le kapljica na prste, koj si jih je umila v vodi in si odrgnila kožo z listjem. Trzan ni vedel, kaj je strup, pa njegov bistri, vse opazujoči razum mu je povedal, da kuha žena tisto, kar je povzročalo naglo smrt črnčevih žrtev. Kako si je želel še več takih smrtonosnih treščic! Če bi ženska le za trenutek zapustila svoj lonec, koj bi se spustil na tla, si jih nabral in skočil v drevo še preden bi ga opazila. Še je premišljeval, kako bi obrnil njeno pozornost drugam, ko se oglasi na drugem koncu vasi divji krik in vik. Pogledal je skozi veje. Gruča črncev je stala pod drevesom, kjet je pustil ležati Kulongo. Kričali so, dvigali ščite proti vasi in mahali s sulicami. V hipu je bilo vse po koncu. Moški, ki so lenarili po senci, so planili na noge, drugi so prihiteli iz koč, starci, žene, otroci, vse je letelo in dirjalo proti razburjeni gruči bojevnikov, tudi ženska pod Trzano-vim drevesom je zapustila ogenj in lonec in puščice ter hitela za njimi. V par trenutkih je bila vas prazna in zapuščena. Trzan je koj uganil, da so našli črnca, ki ga je ujel v zanko in hotel ubiti. Ali je še živ ali mrtev, tega ni vedel. Tudi ni imel časa, da bi se za to zanimal. Važneje je bilo zanj, da ni bilo nikogar več blizu in da si je mogel nabrati puščic, koliko jih je želel. Lahno in gibčno je stopil na tla. Nepremično je poslušal in opazoval okolico. Nikogar ni bilo videti ne slišati. Tedaj se mu je zbudila čudna želja. Kaj če bi nekoliko pogledal po kočah —? Tamle je ena stala, komaj par korakov oddaljena od plota. Previdno se je bližal. Pred vhodom je obstal in napeto poslušal. Nič se ni genilo, vstopil je. Orožje je viselo po stenah, dolge sulice, čudno oblikovani noži, ozki ščiti. Sredi koče je stal kotel in ob steni je bil nasut kup listja in trave, pokrit s kožami. Trzan je radovedno otipal vsako reč, vzel v roke sulice, jih povohal^— njegov voh je bil izredno oster in šolan, kakor pri vseh bitjih, ki žive v naravi — in koj sklenil, da si jih vzame nekaj seboj. Pa po kratkem premisleku je sklenil, da bo za topot namero opustil. Dolge palice bi ga na potu po džunglinem vejevju ovirale. Dobi jih ob ugodnejši priliki. Pa nekaj drugega je storil. Hudomušnež je bil. Znosil je vse reči na kup sredi koče in poveznil vrh kupa prazni kotel. Živalsko lobanjo je nekje iztaknil v kotu, da je djal vrh kotla. H koncu si je ogledal svoje delo, in se zarežal. To se bodo prestrašili, ko se vrnejo! Pa že so se čuli glasovi. Ali že prihajajo črnci —? Predolgo se je mudil. Pohitel je k durim in oprezno pogledal po vasi. Ni jih še bilo videti, pa vse bliže je prihajalo vpitje in govorenje. Skočil je ven k drevesu, si nagrabil puščic, kolikor jih je mogel nesti, sunil z nogo kotel, da se je prevrgel, in izginil v vejevju v trenutku, ko so se prvi črnci pojavili na vasi. Skril se je med gosto listje in čakal, kaj se bo zgodilo, vsak hip je bil pripravljen, da zbeži, če bt se bližala nevarnost. Prihajal! io. Med prvim! Je Bil Kulonga. PALACZEV POGREBNIŠKI DOM FRANK E. PALACZ Direktor. 1916 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Privatna ambulančna postrežba. — Avtomobili za vse slučaje. Mrliče odvažamo iz vseh delov mesta in iz dežele v' našo mrtvašnico. To je v našem načrtu, da cena pogrebu ni previsoka, ker tudi ničesar ne računamo za vporabo mrtvašnice, PROSTA UPORABA MRTVAŠNICE. Telefonska služba noč in dan: Canal: 1267 — Stanovanjski: Rockwell: 4882 in 8740. LOUIS J. ŽEFRAN Embalming Apprentice. 1 d <3 Širite "Amer. Slovenca"! ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo« PISANO POLJE I oooo-o-o-ooo-o-o-o- j m. Trunk oooooooooooo -O? It s a Million-to-One You're in Love" ZOPET NOVE PLOŠČE! Vsem našim odjemalcem naznanjamo, da .-mo dobili zopet štiri lepe nove slovenske plošče, katere si, bo gotovo hotel naročiti vsak. 80481 SeniČica — Dolg fant .............................................75 To ploščo je izdelal znani Deitchmanov orkester iz Jo-lieta. Kdor je čul "France Polko" ali "Jolietsko Slovenko", bo gotovo hotel imeti tudi "Seničico". 80482 Nocoj je luštna noč — Njega ni .............................75 80526 Ribniška — Naš maček ...........................................75 Te pesmi so zapeli naši popularni pevci "Adrije". Kako lepo ubrano zapojejo te naše krasne narodne pesmi, aranžirane na poseben način, ki je fin in umeten, obenem pa preprost in domač, kakor pesmi same. Pa kaj bomo govorili, kdor je čul pevce 'Adrije' na "Ženitovanju", "V krčmi", "Romanju", "Amerikanec v starem kraju", bo kar hitro naročil še te dve plošči. 80527 Na Dolenjskem, valček. Kadar so godci veseli, valček .................................75 Tu je pa zopet naša Račič-Fojsova godba. Pa to nista navadna plesna valčka, katera so to pot zaigrali. Plesna valčka sta seveda, toda, da jih čujete! Same pristne narodne pesmi, katere ljubi in žvižga vsakdo rad. Človeka kar vzdigne, da bi plesal in pel, ko posluša te krasne melodije, melodije našega slovenskega srca. Brez te plošče pač ne sme biti nobena slovenska hiša. Račič-Fojsova godba igra spremljavo tudi na ploščah pevcev Adrije. Izdelali so tudi: 79433 Ijagajivka Mazurka — Cokljarji — Šmarjanka.....................................75 79484 Vesela Gorenjka. — Korajža velja, polka ..........................................75 Druge novejše slovenske plošče: 68923 Ženitovanje, 1. del. — 2. del, 12 inčev....................................................$1.25 68924 Romanje k Materi Božji, 1. del. — 2. del, 12 inčev ...........................$1.25 80331 Izgubljena pesem — Jolietska Slovenka ..............................................75 Amerikanec se poslavlja od rojstnega kraja.........................................75 80333 V krčmi, 1. del. — 2. del ______________________________________________________________75 80332 Amerikanec na obisku v stari domovini. 80334 Gozdni zvok — France polka ................................................................75 80183 Oj ta zakonski stan—Nova-stara pesem, smešni prizor s petjem.....75 80184 Radi kotla v keho — Ravbar na gauge smešni prizor s petjem.........75 ZA MESEC MAJNIK BI PRIPOROČALI SLEDEČE PLOŠČE: 68924 Romanje k Materji božji .....................................................................$1.25 19981 Hail, Queen of Heaven — Mother Dear, orgije in petje.................75 21216 Ave Maria — The Rosary, orgije.............................................................75 78913 Ave Maria — O salutaris, Tamtum ergo, petje in orgije.................75 Vse nove plošče so izdelane po novem ortofoničnem procesu m igrajo najboljše na ortofoničnih Viktrolah. Vsi, kateri nimate ortofonične Viktrole, pojdite h kakemu prijatelju, ki jo ima in slišite razliko. Prostori "Amer. Slovenca" so odprti vsak dan, in vsak torek in soboto zvečer do 9. ure. Kateri imate pri-iko, pridite in slišite nove slovenske plošče in ortofonične Viktrole. Ako mislite stare gramofone zamenjati za nove, vprašajte nas za pogoje. V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer: Zavojček jeklenih iglic (100 komadov) ____________________,_____________lOc Skatljica "tungs-tone" iglic (8 komadov, vsaka iglica igra 100— ' 300 plošč)--------------------------25c Va 7nn! m ^ vsakim naročilom pošljite potrebno svoto. V dlllU« " Pri naročilu od 5 plošč aH več, plačamo poštnino mi. Ako je pa naročilo manj, kakor 5 plošč, potem pošljite «a vsako ploščo 5c. več za poštninb. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. Ljudje in maliki. To delo je spisal nemški pisatelj H. H. Ewers, g. A. Šabec ga je poslovenil in Prosveta ga jbjavlja. Kakšno je delo, mi ni znano, in g. Šabec za vsebino ni odgovoren, ker spis samo prevaja. % Napisal pa je g. Šabec prevodu uvod, in za ta uvod je odgovoren. V tem uvodu se zrcali mišljenje ljudi, ki mislijo, rja imajo bolj razvite možgane in s pomilovanjem, ako ne s prezirom, gledajo na druge, ki nimajo take razvite robe pod kapo, pred vsem na katoliške misijonarje. Kar omenja g. Šabec o verskih grozodejstvih in zablodah med neciviliziranimi in napol ciliviliziranimi rodovi v Afriki in na pacifiških otokih, o spisu "Batuala" itd., bo odgovarjalo dejstvom in realnosti. Preide na razmere na Hajitskem otočju in na verski vaudouz (vodo) kult, in tu se začne — voda. Tenor tega dela uvoda je, da so prišli Španci in katoliški misijonarji med divjake, "vsilili domačemu prebivalstvu rim-sko-katoliško vero, ki jo je sicer prebivalstvo — hočeš, nočeš — sprejelo* v srcu pa je cista lo to. kar je*bilo prej." Razlog je, po g. Šabcovemu mnenju, ker krščanstvo ni moglo z ničemur nadomestiti ukoreninjenih verskih kultov, ko je "samo krščanstvo kakor vsaka druga religija, enak mističen kult", ergo, toraj — za nič. "Kako naj zapopadejo nerazviti možgani divjaka, kakor tudi globokoumnega izobraženca ta nepojmljivi paradoks, ki mu pravijo 'božja skrivnost'?" vzklikne g. Šabec. Paradoks, g. Šabec, bi bil, če bi kdo trdil, da je dvakrat dva pet. a kai takega ni v krščanstvu, dasi so 'skrivnosti. Paradoksa pa v ( skrivnostih ne najdejo niti "ne-1 izobraženi možgani divjaka, niti kak globokoumni izobraženec", ako je res izobražen, in ne trdi samole, da je. Ali niso skrivnosti vsepovsod, ne le v krščanstvu? G. Šabec postopi-te se rešiti skriynost elektrike, pa bote še na koncu življenja stali pred — skrivnostjo, in je ne bote rešili. Samole krščanstvo naj bi bilo brez skrivnosti, ki so vsepovsod na nebu in na zemlji? Paradoksov pa v krščanstvu ni, kakor jih ni pri nepojmljivem bistvu elektrike. G. Šabec govori o katoliških ceremonijah. Imenuje jiji mistiko celo veličastno mistiko, ampak niso prav nobena mistika. . . Zlatovezni plašči, ko-prena lepo dišečega kadila . . . krasna, nerazumljiva latinščina .. . goreče sveče . . . cvetje in drugi nakit oltarjev . . . bu-čanje orgel..." Človek ima pač tudi telo in potrebuje zunanjosti. Če g. Šabec poseti kak ples, ne gre tja bosonog in z umazano srajco, temveč'dobro opravljen. Ceremonije. Res. Pa bi jih samole krščanstvo ne smelo imeti? Ceremonije — mistika vpliva. "Čudno bi bilo," piše g. Šabec, "če bi vsa ta nepojmljiva mistika ne pustila nobenega vtisa v duši ubogega trpina . ." Poj- mi jih lahko vsak, tudi divjak, če hoče, za take zunanjosti ni treba nobene vere. Vpliva si pa ne moremo misliti, ako bi te ceremonije ne imele v sebi notranjega jedra, verske resnice, ki oklepajo skrivnosti, in za te je pač treba — vere, kakor je je treba tudi za znanstvene skrivnosti. Razumen človek bo sodil, da je primerno, ako se na mesto divje "vodo"-mistike divjakom da boljša mistika, ker bo prehod lažji. Ampak ravno nad to krščansko mistiko se g. Šabec spodtika. Kaj naj se divjakom poda? Nič? Naj se jih prepusti divjaštvu, divjemu kultu? Pa se zopet nad tem kultom zgraža. Če pa krščanstvo ni moglo divjega kulta zatreti, in "je v srcu ostalo to, kar je bilo prej", potem se vendar to ne more zapisati na rovaš krščanstva, če ga svobodni človek ne sprejme. G. Šabec očividno nima pojma o težkem misijonskem delu med divjaki. Splošna izkušnja misijonarjev je, da se s starimi pagani le redkokdaj kaj doseže, in se delo obrne bolj na mladino, ki še ni zapadla strastem. Pa poizkusite z brezbo-štvom, ako res s krščanstvom ne gre! Pisati in kritizirati za pisalno mizo je lahko, delati med strastem zapadlimi pagani in divjaki je pa druga umra . Ampak, ali res ni nobenih sadov misijonskega dela? Slučajno mi je prišla v roke "Nedelja" 1. III., št. 4. Tam najdem: "Še pred 30 leti so bili narodi na otokih Južnega morja ljudožrci, potem so prišli misijonarji in danes stoje tam. kjer je bila poprej divja pustinja, kjer sta rastla trava in osat, cerkve, šole, tvornice in železnice vodijo iz mesta v mesto," Zdi se mi, da je Ewersov spis "Ljudje in maliki" framason-ski pamflet na misijone in katoliško cerkev, in g. Šabec ga je pograbil, da pomaga s prestavo katoliški cerkvi eno — za-flikniti. DEVETLETEN DEČEK KOT POŽIGALEC. V vasi Winkeln pri Welsu sta v zadnjem času pogorela dva kmetska domova. V obeh slučajih je bilo očividno, da je bil ogenj namenoma podtaknjen. Dognali so, da je bil obakrat požigalec devetleten deček Franc Zellinger. — Fant je izjavil, da je zato zažigal, ker ga silno veseli, če pride kje skupaj veliko ljudi. ^Victor w "records VINKO ARB AN AS Edini slovenski cvetličar v Chic&gi Phone: Canal 4340. 1320 W. 18th St. Chicago, UL Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostav ljun na dom. Obiskujte svoje domače gledališče "THE REX", kamor zahajajo vsi prebivalci mesta Sheboygan, Wis., da vidijo najlepše predstave. KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL. Vsaki čas in minuto dobite nas na telefon. FRANK E. PALACZ, pogrebnik LOUIS J. ZEFRAN, pomočnik 1916 W. 22nd Street Phone: Canal 1267, Stanovanjski Rockwell 4882 in 5/40. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo ta naročila za premog — drva In prevažanje pohištva ob časa selitve. Pokličite Telefon: itooseveh UiL LOUIS STRITAR 2018 W. 21 st PSac«, Chicago. OL