Št. 31.
Ma£>iboi>, dne S. avgusta 1909«
"Tedaj XLII1
List ljudstvu v pouk in zabavo,
Izhaja vsak Četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, £>1 leta 2 K m za četrt lete 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za dmge izvenavsW]8k«
3 6 K. Kdor hodi sam pšnj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: UpravniStvo Slovenskega Gospodar,a- v Mariboru. - List se dopošilja do odpovedi - Udje Katol. tiskovnega društva« dobivajo Ust brez posebne naročnine, - Posamezni listi stanejo 10 vin. - Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. - Bokopisi se ne vračaj. - Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije.	. . ,
Za insorate se plačuje od enostopne potitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Inserati so sprejemajo do srede zjutraj. - Ne-
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Slovensko ljudstvo!
Nepopisna nesreča je zadela dne 24. julija nase brate v ormožkem okraju in nekaterih občinah mariborskega in šentlenarskega okraja. Nenavadno huda toča je naredila velikansko škodo na poslopjih, na vrtovih, njivah, vinogradih in travnikih.
Škoda znaša na milijone. Zemlja izgleda kakor opustošena. Kar je pustila suša še zelenega prikliti iz zemlje, pobila je sedaj toča.
Ljudstvo je zbegano in prestrašeno. Beda in pomanjkanje zreta mu že iz bližnje bodočnosti grozeče v oči.
Da se priteče poškodovancem vsaj nekoliko na pomoč, osnoval se je spodaj podpisani pomožni odbor, ki se obrača do vsega slovenskega ljudstva s srčno prošnjo, da pomaga hudo prizadetim prebivalcem. Vsak dar se bo hvaležno sprejel.
Naši bratje so v stiskah in nadlogah, pritečimo jim brzo na pomoč, pokažimo jim dejanski svoje sočutje!
Darovi se naj blagovolijo pošiljati na naslov: Josip Ozmec, župnik in deželni poslanec, Št Lovrenc na Dr. polju. Objavili se bodo v slovenskih listih.
Maribor—Št. Lovrenc, dne 2, avg. 1909.
Jesip Ozmec,
župnik in dež. poslanec v Št. Lovrencu na Dr. p. Jakob Caf, dekan v Št. Tomažu; J«sip Keček, župan v Hardeku; dr. Ktrošec, drž. in dež. poslanec v Mariboru; Tomaž Korpar, živinozdravnik v Oslu-šovcih; Anton Meško, župan in dež poslanec v La-honcih ; Ivan Meško, župan v Trgovišču; Ivan Roškar, preds. Slov. kmečke zveze, dež. in drž. posl. v Malni.
f Franc Mlakar.
Ni smo še preboleli izgube vrlega našega somišljenika g. Robarja na Majšbergu, že je morala Slovenska kmečka zveza stopiti ob nov grob, v katerega so pogrebci položili telo njenega mnogozaslužnega podpredsednika g. Franca Mlakarja, veleposestnika v Hošnici. V najlepši moški dobi, v starosti 52 let, ga je kruta smrt neusmiljeno iztrgala iz naših vrst, ter zapustila za njim prazno mesto, ki bo ga težavno izpolniti. Pokojni Mlakar je vneto, nesebično in požrtvovalno ljubil verno slovensko kmečko ljudstvo, za to je tudi vedno stal zvesto ob njegovi strani. Nobena pot se mu ni zdela pretežavna, nobena naloga prenaporna, nobena žrtev prevelika, kadar se je šlo zastopati in braniti koristi in težnje svojih kmečkih sobratov. In s kako živo zgovornostjo in nenavadno spretnostjo je znal nastopati! Ljudje so srkali besede z njegovih ust, ki so tekle iz njegovega blagega srca kot čist gorski potok, zdaj prijetno šumljajoče, potem šumeče in bobneče, posebno kadar je trebalo povzdigniti glas proti nasprotnikom našega ljudstva.
Spodnještajersko slovensko ljudstvo je poznalo svojega Mlakaija in ga ljubilo, čeprav so tudi nanj celjski liberalni listi po svojem ostudnem načinu zlivali gnojnico in metali blato kakor po vsakem delavcu za kmečki stan. Osobito pa je bil Mlakar priljubljen v svojem domačem, slovenje-bistriškem okraju. Kako tudi ne, saj mu je bil voditelj skozi dolgo dobo let v narodnem in gospodarskem oziral Tužnim in potrtim srcem stoji slovenska kmečka stranka ob grobu svojega plemenitega podpredsednika g. Franca Mlakaija. Zadnjo hvalo mu izreka za vse njegovo mnogo-stransko delo, ki ga je opravljal s tolikim veseljem za spodnještajerski kmečki stan, ter mu obeta trajen spomin v sroji zgodovini. Za vzgled nam ostaneta vedno njegovo delo za ljudstvo in njegova ljubezen do naroda!
Pokoj njegovi blagi duši!
Ubogo ljudstvo.
Huda nesreča je zadela dne 24. julija kakih 30 občin na vzhodnem delu našega slovenskega štajerskega ozemlja. Toča, kakor je najstarejši ljudje ne pomnijo, je uničila
vse, kar je ljudstvo gojilo celo leto z naporom in z ljubeznijo, da si preskrbi kruha in živeža čez zimo in spomlad.
Kjer bi bilo sicer veselo prepevanje, tam se sliši sedaj jokanje in stokanje. S ¡solzami v očeh gleda ljudstvo na uničene svoje nade. Vse delo je bilo brezvspešno, vsak trud zaman.
Ubogo ljudstvo! Povsod, kamor prodre glas o hudi nesreči, povsod vstaja globoko sočutje s poškodovanci. Ves Spodnji Štajer čuti s teboj, ubogo ljudstvo, v teh dneh žalosti in nesreče, ter prosi ljubega Boga, da bi se ti povrnilo stotero, kar se ti je letos po hudourju vzelo.
Narod slovenski, ti pa priskoči sedaj v dejanski ljubezni svojim nesrečnim bratom z obilnimi darovi hitro na pomoč!
*
* *
Deželna poslanca Meško in Ozmec sta pretekli teden obiskala večino prizadetih občin, pregledala škodo ter napravila tozadevna potrebna poročila na glavarstvo in na-
mestništvo.	*
* *
Državni in deželni poslanec dr. Korošec se je zadnji teden v imenu svojih tovarišev iz Slov. kmečke zveze podal osebno k namestništvu ter tamkaj posredoval za nujno pomoč ter osobito opozarjal na potrebo nekaterih semen za zopetno setev. Zajedno je ob tej priliki zahteval, da se c. kr namestnik blagovoli potruditi kakor v nemške tako tudi v slovenske poškovane kraje in prinesti tolažbe in pomoči. To zahtevo je v imenu vseh sloven3Kih deželnih poslancev začetkom tega tedna ponovil.
*
* *
Sestavil se je po nasvetu Slov. kmečke zveze pomožni odbor za pobiranje darov, kojega oklic na slovensko ljudstvo prinašamo na prvem mestu. Oklic enake vsebine se je
poslal na vse župnije, posojilnice in premožnejše rodoljube.
*
* *
Vsak dar, četudi še je tako majhen, bo prinesel nesrečnim našim ljudem veliko tolažbe. Bog povrne vse stotero, kar daruješ bednemu in lačnemu svojemu sobratu!
Zaradi suše.
Poslanec Roškar in tovariši bo stavili v dnžav« nem zboru predlog, naj se zaradi suše odpišejo davki in se že sedaj skrbi za odpomoč, ker je brez&vom-no, <Ia bo letos Še večje pomankanje krme kakor lani« Vlada je predlog vposlala vsem okrajnim glavarstvom z naroČilom, naj ji porofeajo, koliko občinskih uradov je že prosilo za odpis davka.
PODLISTEK.
Strie Blaž.
(črti» is naših krajev.)
Palj..)
Bilo je v nedeljo popoldan. Na vasi je kričala razposajena kopa otrok, da se je razlegalo tja do zadnje koče... Težek vzduh se je vlegel na pokrajino...
„Glejte ga, glejte, stric Blaž gre" — je zaklicala otročad enoglasno, ko je stopal Blaž proti vasi. Klobuk je imel po strani na oči, da bi mu ne sijalo solnce kar naravnost v lice... PoČMi je prihajal bližje...
„Hej, stric Blaž, dajte nam kaj pripovedovati, dajte! Tako bi vas radi poslušali zdajle, dolg čas nam je", so kričali vsi zajedno...
„Kaj bi to, stokrat sem vam že pripovedoval, zdaj se
mi pa vendar ne ljubi — drugič, kadar bo--lepše, —
kadar bo —— gostija..."
„Dajte, dajte, stric, tako bomo pridni in mirno in tiho bomo poslušali, stric, dajte nam tisto pripovedovati „ko sem še bil za pastiija", dajte, dajte, stric..."
Blaž se je počasno vlegel v zeleno travo, prekrižal roke pod glavo in pričel.
„Ko sem še bil za pastirja, tega je že silno dolgo in vi ne morete pomniti, tistega leta je bilo, ko je bil po zimi tako velik sneg. Pasel sem Smrekarjevo govedo na tistem velikem pašniku ob potoku. Živina je nagajala in jaz sem jo komaj strahoval..."
„Koliko »te pa pasli — tri, štiri?"
„Kaj bi tri — petnajst jih je bilo. Treh juncev in par malih telet še ne štejem ne".
„Potem ste jih gotovo imeli okoli dvajset, če bi vse šteli", se je norčeval paglavec.
„Tako okoli jih je bilo"..."
Blaž je težko zakašljal ter debelo pljunil v mejo, da se je povesil nežen listič...
„Dalje dajte, stric, kaj je bilo potem?..."
„No, in živina je nagajala in jaz sem jo komaj strahoval ... Primojdunaj, jeden vol je bil posebno siten... Vroče je bilo takrat vroče, približno tako kakor danes, če ne še bolj in živina je bila žejna".
„Ali niste nič napajali?"
„I, kaj pa da sem napajal, pa takrat ni hotela piti..."
„Ker je bila sestradana", se je zopet norčeval paglavec.
„Kaj boš ti, tiho mi bodil"
„Dajte dalje, stric, mi smo silno radovedni..."
Blaž se je obrnil na drugo stran in se pretegnil...
„No, in potem mi je všel tisti siten vol naravnost k potoku..., sam nisem vedel kdaj in ko sem ga pogrešal, sem si takoj mislil: pit je šel..."
„Ali je res šel pit, stric?"
„Kajpak, primojdunaj, za vselej bi se bil skoraj napil. Ko sem ga našel, je ležal na hrbtu v mlaki, globoki, kalni mlaki, noge kvišku, glavo pa za rogove zapleteno v koreninah — primojdunaj, sem se prestrašil..."
„Ali ste klicali na pomoč?"
„Seveda sem kričal na vse grlo, toda priklical nisem žive duše... Mislil sem, da je že po njem, da se je že docela napil, takrat pa: plunsk, pa skoči po konci in se skobaca iz vode..."
„Stric, najbrž mu je bilo vroče, pa se je šel hladit..
„Ti paglavec, kaj ti veš — noter je padel in ko mu je Ho za sapo, takrat je pa pobral vse svoje moči in se rešil, samo jeden rog si je snel, drugega ni bilo nič hudega".
„Hvala vam, stric, tako lepo znate pripovedovati..
„Kaj bi ne, primojdunaj, stokrat sem vam že to pri povedoval in zraven sem tudi bil, torej moram vedeti, kako je bilo..."
„Dajte še eno, stric Blaž!"
Sklonil se je v dve gubi, objel koleni in se zamislil ...
„Dajte, stric, tisto, kako ste znali vriskati!"
„Naj vam pa bo, deca, toda kratko bom napravil..."
„Cisto kratko lahko, stric, da bo le kaj . .
„Tisto leto je bil zelo lep hmelj in jaz sem hodil obirat vsako leto, tega še ni dolgo..."
„Ali je bil takrat tudi velik sneg?"
„Kaj bi, poleti pa sneg, kam pa misliš?"
„Tiho, Tinče, naj pripoveduje stric!"
Blaž je zopet težko zakašljal ter pljunil čez cesto. . .
„Tisto leto sem tudi šel obirat, pa nisem dosti obiral..."
„Zakaj pa ne, ali ste bili preieni?"
„Kaj bi, primojdunaj, okoli sem hodil in vriskal, ker so zvedeli, da znam dobro vriskati, so me povsod radi imeli in me klicali, naj jim zavriskam in za vsak „juhe" sem dobil kos dobrega kruha ..."
„Pa se vam niso nič smejali?"
„Kaj bi se smej ah, ko pa ni znal nobeden boljše ko jaz ..."
„Kaj pa je bilo potem ?"
„I, nič ni bilo, vsak dan sem vriskal naprej in jim delal kratek čas in dobro sem živel, potem sem se pa naveličal ..."
„To je vse?"
„Kaj pa bi še radi več?"
„Seveda, včasih ste nam pravili tudi, da vas je neko dekle rado imelo, ali zdaj tega nočete povedati?"
„I to je bila tista Bizjakova Lenča, tista se me je vedno držala in mi pravila, da me ima rada."
„Pa vas je tudi res rada imela ?"
(Dalje prihodnjič.|
Kakor pa izvemo, Se večina občinskih uradov ni storila v tem oziru nobenega koraka, in ako se to takoj ne zgodi, se bo na ¡Dunaj poročalo, da občine niso izrazile nobene želje glede suše.
Zato poživljamo vse občinske urade, da takoj in nemudoma poročajo na okrajna glavarstva o suši, da prosijo za ceuitev Škode, za odpis davka in za podporo v krmi.
Ako se to ne zgodi, se bo poslancem reklo, da samo oni sitnarijo, ljudstvo pa nima istih želj.
Slov. kmečka zveza.
politični ogled.
—	Za obstrukcijo. Tudi na Kranjskem se vr-iijo nedeljo za neaeljo politični shodi, na katerih ljudstvo odobrava odločen nastop slovenskih katoliških poslancev na Duuaju. Zadnjo nedeljo dne 1. avgusta je imel deželni odbornik dr. Lampe v Št. Petru pri Novem mestu sijajen shod. Ob splošnem pritrjevanju je izjavil, da se vlada moti, ako meni, da bo s kako politiko izstradanja odvrnila volivce od svojih poslancev^ Ves slovenski narod pozdravlja obstrukcijo ter hoče po svojih poslancih si izvojevati narodno enakopravnost. Shod je z velikim navdušenjem izrekel zaupnico poslancem ter jih pozval, naj v boju vstrajajo.
—	Na Velehradu, odkoder sta sv, Ciril in Metod razširjala katoliško vero med Slovani, se je ¡vršil pretekle dni shod katoliških učenjakov, ki delujejo na zjedinjenje ruske cerkve s katoliško. Velikega pomena je, da so se letos tega shoda udeležili tudi zastopniki nezjedinjene ruske cerkve.
—	Dalmatinski deželni zbor jeseni ne bo sklican. Vlada hoče baje prej po svoje urediti zadeve v Bosni in Hercegovini, Šele potem bodo po njenem mnenju nastale take „politične razmere", da skliče dalmatinski deželni zbor. Tako se roga Bienerth Dal-matincem.
—	Kompromis |v Istri. V istrskem deželnem zboru je došlo do kompromisa med Italijani in Slovani. Slovani so privolili v delitev občin. Do končane razdelitve, ki bi se imela izvesti do 1, 1915, se ne bodo vršile v nobeni občini nove volitve.
—	Shod poljske mladine. „Vaterland" poroča:
V	Zakopanu je zborovalo 300 delegatov mladeniških društev vseh poljskih učnih zavodov; došli so tudi zastopniki poljske mladine iz Avstrije, Nemčije, Francoske, Angleške in iz Švice. Pred vsem so se pečali z bojkotom višjih šol na Ruskem Poljskem, o obisku ruskih' vseučilišč po Poljakih in o pomožni akciji onim dijakom, ki zapuste rusko-poljske učne zavode.
—	Bosansko ustavo je skupni finančni minister Burian v nedeljo 1, t. m. predložil cesarju v Išlu v sankcijo.
—	Turčija. Turški ministrski svet je sklenil, da Turčija odločno nastopi, če se bodo kršile turške pravice na Kreti. Turška zbornica je priredila v svoji seji 29. jul. patriotifino proklamacijo z ozirom na Kreto. Prečitale so se došle brzojavke, ki naglašajo da so pripravljeni Otomanci žrtvovati življenje in premoženje za pravice Otomanov na Kreti. Nastopilo je z navduševalnimi govori več turških, albanskih in arabskih poslancev, ki so izjavljali, da so pripravljeni vsi za vojsko, čla raztrgajo grško zastavo na Kreti in da uničijo vlado, ki je razobesila to zastavo. Razprave so se udeležili tudi en Armenec, en Bolgar in Grk Artas, ki je izjavil, da mora rešiti vlada krečansko vprašanje tako, 'da ne bodo oškodovane turške koristi. — Turška vlada je naznanila v Pe-terburg, da zahteva hitro rešitev krečanskega vprašanja pod sultanovo nadvlado. Velevlastim je naznanila Turčija, da Če se na Kreti razobesi grška zastava, nastopi Turčija energično in jo sama odstrani.
—	Perzija. V Perziji se je položaj zopet precej poslabšal. Med vstaši in vladnimi Četami se vrše vedno spopadi.
M*i* peflflNta« it*g8»Mil§ft.
Dne 29. julija. Češki listi poročajo, da se Še letos odpro razven v 12. tudi v 9. in 20. okraju na Dunaju nove češke ljudske šole. — Črnogorska patrulja je 19. julija prekoračila bosansko mejo. Crnogor. ce je ustavila avstrijska patrulja, ki je pričela streljati na Črnogorce, ker se niso hoteli vrniti v Črno goro. En Črnogorec je bil smrtno nevarno ranjen. — .Turčija demonstrira proti Grški s tem, da je zelo pomnožila posadko v Janini. — Češki poslanec Klofač sei baje namerava odpovedati delovanju v državnem zboru in se popolnoma posvetiti strankini organizaciji. — Ako državni zbor Še ne bo kmalu razpuščen, bo Klolač odložil državnozborski mandat, vsekakor pa pri novih volitvah ne bo več kandidiral,
D n o 30. julija. Turški poslanci so nameravali obiskati Berolin. Sedaj so to namero opustili. —
V	Teheranu se pripravlja protirevolucija na korist odstavljenega šaha. — Nadvojvoda Leopold Salvator je skupnemu finančnemu ministru Burianu brzojavil, da je zadobil ¡v Bosni najboljše vtise. — Nemci na Ogrskem so pričeli nastopati proti uvedbi splošne in enake volilne pravice. Hujskajo Madžare, naj je ne uvedejo, ker bi zmagali pri volitvah po načelih splošne in enake volilne pravice Slovani in bi mažarstvo utonilo ,v slovanskem morju.
D ne 31. julija.. Med ruskimi diplomati pričakujejo po sestanku ruskega carja z angleškim kraljem velike izpremembe, — V Arkangjelu v, Sibiriji se je prebivalstvo uprlo in porušilo do tal mnogo hiš, med njimi mnogo uradnih. Bati se je bilo, da pogori celo mesto ter ladije v luki. — Ruski listi zatrjujejo, da se pripravlja novo obleganje Teherana. Privržen« ci prejšnjega Šaha se marljiva gibljejo. — Pri velikih laških vojaških vajah, ki se bodo vršile prihodnji mesec med Verono in Pijacenco ob navzočnosti laškega kralja, bodeta sodelovala 5. in 17. vojni zbor, t. j. 60 batalijonov, 60 eskadron, 36 baterij in g tehniških stotnij, Sodeloval bo tudi zrakoplovni oddelek.
D, ne 1. avgusta. V nedeljo 25. julija se je vršila v Lvovu seja izobraževalnega odbora vsepolj-ske stranke, katere so se udeležili vsi poljski državni in deželni poslanci, Izvrševalni odbor je potrdil pogodbo, ki jo je sklenila parlamentarna skupina s skupino Stojalovskega v svrho združitve z vsepoljsko stranko, — Nadvojvodinja Marija Valerija je došla s svojimi otroci 2)9. julija, nadvojvoda Franc Salvator pa včeraj v Išl. — V Rusiji je bilo od 14. junija do | 14. julija 1.1.171 oseb obsojenih na smrt. 25 obsodb je že izvršenih. — Etiopskega kralja Menelika; je zadel mrtvoud.
Dne 2. avgusta. V Berolin je došlo 30 turških častnikov, ki jih pridele v študijske svrhe raznim polkom. — Ruski car je daroval Črni gori veliko i topov in streljiva. — Listi poročajo, ¡da se pretrgajo i diplomatske zveze med Japonsko in Kitajsko. — V i Ameriki bo najbrž vzbruhnila vojska. Ob čilski meji \ se» zbirajo peruanske Čete, Peruanci napenjajo vse ; sile, da nahujskajo tudi Argentince proti Cileju.
Dne 3. avgusta. Skupščina hrvaške kmečke stranke se vrši dne 22. avgusta od 8. ure zjutraj do 12, ure opoldne in od 2. do 6. ure popoldne v Zagrebu. — V Pragi se je vršila zadnji čas obravnava proti ljudem, ki so bili obdolženi protivojaškega gibanja. Dne 21. julija je bila izrečena razsodba. Od 46 obtožencev je bilo oproščenih 35, 11 pa obsojenih v ječo od 3 do 5 mesecev. — V Cherbourgu na Francoskem sta se 31. julija sestala rusiki car in predsednik francoske ljudovlade.
Dne 4. a v g n s t a. Ruski prestolonaslednik Aleksi je obolel na kostni jetiki. — V Schwechatu na Dnnajn sta se vršili v nedeljo češka in nemška slavnost. Nemci so Čehe napadli s palicami in kamni. — Niški častniki so poslali bivšemu srbskemu prestolonasledniku Juriju poziv, naj prične odločno nastopati proti kralju Petru in proti radikalnim ministrom, ker drugače nastopijo sami. — Srbski „Dnevni List" poroča, da se bo v jeseni gotovo sklenila trgovinska
pogodba med Avstrc-Ogrsko in Srbijo. __
Vojska v Maroku.
Zelo hudo se godi Špancem v Maroku. Kabili se i bojujejo s silno srditostvo in izvenredno hrabrostjo. Kakor pravijo novejša poročila o boju Špancev z Maročani pri Melili, so imeli Maročani 4000 bojevnikov, med temi je bilo 1000 mož konjiče. Maročani so šli v boj, pevajoč pobožne pesmi, preziraje vsako nevarnost, naravnost do najprotnišk h topov. Številne španske žrtve, ki so jih zahtevale bitke s Kabili, napravijo vtis, kakor da so bile španske čete občutno poražene. Časnikarski poročevalci opisujejo boje kot silno ljuta in krvave.
23. julija je 16000 fanatičnih kabilov napadlo desetkrat slabejše španske postojanke z vso divjostjo. Španci so se hrabro branili in po 30urnem neprestanem boju so se napadalci morali umakniti nazaj v gore. Španci so izgubili 21 častnikov in 350 mrtvih in ranjenih vojakov. Med padlimi se je nahajal tudi stotnik Cufnas, čegar stot-niia je obležala na bojišču skoro do zadnjega moža. Celi dve uri se je moralo to krdelo boriti proti navalom desetkrat številnejšega svražnika in vse je bilo odvisno od tega, da še o pravem času dospe pomoč, da 36 obdrži postojanka. In obdržali so jo. Drug za drugim so padali junaki in zadnje trenotke se je borilo le še kakih 20 mož z bajonetom v roki. Tedaj je prišla pomoč. Strašen je bil pri-] zor, ki se je nudil novodošlim četam; tla, kjer se je borila Cuenasova stotnij a, so bila čezinčez oblita s krvjo, trupla j so istinito plavala v krvi. Med pokanje pušk so se mešali smrtni vzdihi padlih in divje rjovenje Kabilov. Nek top-' ničar je zblaznel. Vse tovariše so podrle sovražnikove svinčenke, le on je še stal ob topu in neprestano streljal na sovražnika. Ko je prišlo nadomestno moštvo, je bil revež že zmešan. Zgrabil je puško in se vrgel na tovariše ; s klicem: „Top je moj, nihče se ga ne sme dotakniti!
Kdor se ga dotakne, ga zadavim!" to silo so morali ne-( srečnega junaškega topničarja odvesti z bojišča. Bil je ves krvav, 30 ran je zevalo na njegovem telesu. Ves čas na potu v lazaret je vpil: „Top je moj, nihče se ga ne sme dotakniti!" Strašen je bil napad kabilske konjenice na Spance; v desni meč, v levi revol?er so prihrumeli nadnje. i Šele po groznem klanju so Španci odbili napad.
Najhujši boj pri Melili se je vršil minoli četrtek, i Maročan- so španski oddelek napadli v neki soteski in ga \ uničili. Neki španski polkovnik se je ustrelil, da ne bi postal maročanski jetnik. Poroča se, da je bilo 20 špan-i skih častnikov usmrčenih ali ranjenih, 200 vojakov usmr-Čenih in 800 ranjenih. Bolnišnice so z ranjenci vse pre-■ napolnjene.
Najnovejša poročila pravijo, da od 28. julija naprej ni bilo novih bojev in da se je položaj izboljšal. Španske čete se omejujejo na obstreljevanje gorovja Garugu. Kakor hitro dobi general Marina ojačanja, prične z odločilno bitko. V londonskih krogih se trdi, da priskočijo tudi Francozi Spancem na pomoč, ako bi bil položaj za Špance pri Melili j trajno nengodeu. V Madridu se ustanovlja četa prosto-
, voljcev za boj proti Kabilom. Veliko mladih mož jo že prijavilo vstop. Kabili so dobili znatna ojačeaja in tabore pred Melilo. Odločilne bitke je pričakovati vsak čas.
lasne novice.
*	Prevzvišenost knezoškof lavantinski dr. Mihael Napotnik je odpotoval v Kolin, kjer bo imel na evharistiSnem shodu slovesno pridigo.
*	Poslanec dr. EoroSec je dobil od prevzvišenoeti c. kr. namestnika tale brzojav: Nameravam v četrtek okoli 10. ure zjutraj priti z avtomobilom v Ptuj, da si ogledam v ormoškem okraju po toči poškodovane občine. Med 1. in 2. uro pridem v Ormož. Namestnik Clary.
*	Duhovniške vestlU C. g. 4 Lenart Vavpotič pride kot župnik k Sv, Trojici v Halozah.
, Razpisani mesti. Na deželni kmetijski Šoli s slovenskim učnim jezikom pri Sv. Juriju ob južni železnici, ki se otvori začetkom oktobra t. 1., je razpisano mesto ravnatelja in strokovnega učitelja z nastopom službe dne 1, septembra 1909. Prošnje do 15. t. m. na štajerski deželni odbor.
*	Razpisano je mesto občinskega redarja v Spod. Poljskavi. Prošnje do 20. avgusta t. 1. na občinsko pred-stojništvo v Spod. Poljskavi.
*	Zadružni tečaj za duhovnike, učitelje in dijake se vrši v Ljubljani v času od 9. do 13. avgusta. Pričakovati je, da se tudi iz Štajerskega priglasi več udeležencev, ker naša gospodarska organizacija, ki napreduje od dne do dne, rabi vedno več sposobnih zadružnih delavcev. Prijave za udeležbo se naj dopošljejo do 4. avgusta Zadružni Zvezi v Ljubljani, katera daje vsa natančnejša pojasnila.
Važna razsodba. Vsakdor ima pravo, posluževati se pri označenju svojega obratovališča deželnega jezika, koji mu bolje ugaja v smislu v javnem življenju državnopravno priznane veljave deželno običajnih jezikov; nihče se torej ne sme siliti, da bi svoje obratovališče označil v drugem deželnem jeziku, akoravno bi to bilo potreba radi večine prebivalstva. Tako je razsodilo upravno sodišče dne 16. aprila t. 1. štev. 3497. — Kdor se za to obširno razsodbo zanima, naj čita ukazni list ministerstva notranjih zadev štev. 13 ex 1909, stran 255.
. Brez maše bo letos glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda, ki se vrši tine 8- avgusta. Prej-* šnje Čase je bila sv. maša vedno v vsporedu, letos pa je ni več najti na programu. S tem je družba sv. Cirila in Metoda jasno pokazala svojo barvo.
*	Nad strankami, pravi, da je družba sv. Cirila in Metoda. Na letošnji občni zbor v Jesenicah dne 8. avgusta je pač povabila liberalna društva, ne pa tamošnjih katoliških. .Tako se ne dela za složno narodno obrambno delo!
» Popustek na zemljiškem In M&nein davku, znižanje pridobninske glavne svote in določilo pri-dobninskega davka od podjeteb, zavezanih javnemu dajanju računov za leto 1908.: Po ukazu c. kr. finančnega ministrstva z dne 20. julija 1909 Št. 53.068 se je vsmislu členov IV. do XI. postave z dne 25. oktobra 1896, drž, zak. Št. 220 za leto 1909. 1. popustek na zemljiškem davku na 12% odstotka določil, 2. je ostalo znižanje pridobninske glavne vsote kakor pretekla leta, ter se je S. določilo davčno merilo za v § 100, odstavek 1 in 5 omenjene postave o neposre'dr nih osebnih davkih navedene, javnemu dajanju računov zavezane podjetbe na 10 odstotkov.
*	V Ljubljani se vrši dne 10. in 11. t. m. slov.-hrvatski pedagoški in katehetski tečaj.
*	„Izzivanje" Nemcev. V zadnji številki smo poročali, da nameravajo dunajski Čehi ustanoviti s pomočjo šolskega društva „Komensky" tretjo ljudsko šolo na Dunaju in sicer v Meidlingu. Minolo soboto so pa priredili v omenjenem okraju Nemci obilno obiskan javen shod, na katerem so sklenili, da hočejo z vsemi silami zaprežiti to češko nakano, ki jo smatrajo za izzivanje dunajskih Nemcev Tako Nemci. V tem oziru bi pač tudi Slovanom ne škodovalo, ako hi posnemali Nemce, ki po vseh slovanskih mestih in pokrajinah ustanavljajo nemške šole in sicer tudi tam, kjer ni zadostnega števila nemških otrok in imajo te nemške šole glavni namen, vsprejemati otroke slovanskih starišev ter jih ponemčiti, dočim nimajo Čehi, katerih se nahaja na Dunaja nad 200.000, drugega namena, nego svojo lastne otroke vzgojiti v materinem jeziku ter jih ohraniti svojemu narodu.
, Plojeva ljubezen do poštnih uslužbencev. „Oesterreichischer Fosthorn" poroča, da se je v seji odseka državnih uslužbencev dvorni svetnik dr. Ploj nečuveno hujskajoče izjavil proti željam uslužbencev, češ, da se godi mnogim bolje, kakor pa uradnikom. Službena pragraatika je nemogoča, ki bi določala uslužbencem pravice, ki jih zdaj dejansko imajo. Poteguje se le za uradniška pragmatiko. Visoki državni uradnik hofrat Ploj lahko tako govori, ker se njemu dobro godi. Vprašamo ga samo, bi li bil on, visoki uradnik zadovoljen, ko bi se mu približno 10 let za napredek plače Črtalo in potem pa 11 stopinj po 3 le-ta in 2 po 4 leta. Z drugimi besedami se to pravi, da mora služiti 51 iet, predno doseže najvišjo plačo. Svetujemo Ploju, naj se kar posluži tudi zase teh določil. — Tak je tisti dvorni svetnik Plojv za katerega se liberalci tako toplo zavzemajo.
*	Kako si misli Ploj jugoslovansko slogo. „Sloga", glasilo tistega slovenskega državnega poslanca, ki so mu lastni volivci ob zadnjih Štajerskih
; deželnozborskih volitvah odpovedali zaupanje s tem, ! da pa niso poslali v Štajerski deželni zbor, tistega poslanca, ki je svoj čas pozabil na koristi koroških Slovencev, piše, da je nepotrebno pričkanje o tem, ! če „Narodna zveza" Še obstoji ali ne. Mož pravi, da
skupnost 'Jugoslovanov se mora ohraniti pod tem ali , onim naslovom, toda istočasna mora izginiti vsaka komanda kranjskih dr, Susteršičevih pristašev in za-vratno delovanje teh mož." Ploj bi toraj rad imel tako jugoslovansko slogo, da bi vse plesalo, kakor bi on godel, da bi bil Ploj mali bog, vsi drugi poslanci pa njegovi oboževalci. Skromen mož res ni. O za-vratnosti naših poslancev naj pa bo Plojeva ,„Sloga" lepo tiho, ker dozdaj niso Še storili niti enega koraka, ki bi ne bil sklenjen soglasno ali vsaj z večino glasov „Narodne zveze". Toda ker Ploja v ^Narodni zvezi" nihče ne posluša, zato jo hoče sedaj razbiti Sedaj noče edinosti, prej pa je izskočil Iz vrste naših poslancev, ker niso hoteli takrat brezpogojno v zvezo z liberalci.
Hofrat Ploj je prestavil ležišče s ojega političnega delovanja iz Dunaja v Rogaško Slatino ter tamkaj v prostih urah, ob katerih ne presedi v košatih drevoredih in bogato obloženih muah, stika za vsakim korakom poslancev S. K. Z. iTako je njegova zadnja „Sloga" prinesla notico, da je v soboto dne 15. maja zahteval dr. Korošec v Rogatcu vozni listekt iz Rogatca Slatino v nemškem jeziku. Kakor smo dognali iz verodostojnega vira, je to prosta Plojeva izmišljotina, kajti isti dan se dr. Korošec niti ni vozil iz Rogatca v Slatino. iAko hoče „Sloga" odslej res prijeti vsakega slovenskega rodoljuba, ki bi zahteval vozne listke v nemškem jeziku, naj prime kar svojega krušnega očeta. Lahko bo napolnila svoje predale v vsaki Številki.
* t Franc Mlakar. V soboto dne 31. julija je v Hošnici po kratki bolezni (pljučnici) izdahnil svojo blago dušo veleposestnik g. Fr. Mlakar v 52. letu svoje starosti. Pogreb je bil dre 2. avg. Takega pogreba Laporje še menda ni videlo, kakor je bil zadnji poudeljek dne 2. avgusta za pokojnim Franc Mlakarjem. Okoli 1000 ljudij se je udeležilo pogreba, da je izkazalo zadnjo čast dragemu pokojniku. Kot zastopniki Slov. kmečke zveze so prišli poslanci dr. A. Korošec, Pišik, Novak, odbornik Rudolf, kot zast. konjiškega polit, društva Preglej in Rndolf, za okrajni zastop slov. bistriški Stieger, za občino Poljčane, koje nd je bil ranjci, Cilenšek; pogreba se je udeležila tudi šola Laporska z učiteljstvom vred. Sprevod je vodil v spremstvu 7 duhovnikov g. d. Bohak. Na domu je vzel od rajnega slovo domači g. župnik Medved v tako pretresljivih besedah, da pač ni ostalo nobeno oko suho. Sv. mašo zadušnico je opravil istotako domači g. župnik. Na grobu je vzel v imenu K. Z. slovo od rajnega požrtvovalnega podpredsednika poslanec dr. Korošec. Laporski pevci so na domu in ob grobu zapeli ganljive nag-obne pesmi. Svetila vrlemu možu večna luč!
Za St. njskl dom: Namesto venca na grob prekmalu umrlega g. Franca Mlakiarja, svojega ustanovitelja in večletnega odbornika ter velikodušnega podpornika pošilja kat. slov. izobraževalno društvo v Laporju za St. Iljski dom 5 K.
Za obmejni sklad je nabralaj na konferenci v Braslovčah zbrana duhovščina 120 K. Med temi neimenovan iz Gornjega grada 20 K in veleč. g. B, 20 K. — Na primiciji g. Krena v St. Ilju se je na-bralo za obmejni sklad 40 K. — Josip Lončarič, kaplan v St. Juriju ob Taboru 20 K.
K višjim ciljem. Pod naslovom prinaša „Slovenec" članek iz pod peresa štajerskega somišljenika v katerem se zavračajo trditve liberalcev, da obstrukcija naših poslancev ni popularna, ker se je začela za bosanskega kmeta. Liberalci pravijo, naj bi se obstrukcija rajši uprizorila v prilog kake imenitne narodne zahteve, bosanskega kmeta naj bi pa naši poslanci prepustili njegovi usodi, zlasti ko je zbornica to reč že enkrat rešila, seveda negativno. Člankar zavrača te liberalne neumnosti sledeče: „Naše ljudstvo ni tako kratkovidno, ozkosrčno in malenkostno, kakor so liberalni pristaši. Med slovenskim in bosanskim kmetom je še vedno velika duševna vez. Sinovi našega ns roda so prelivali kri za svojega jugoslovanskega brata — inrsdaj naj bi jim bil deveta briga! Naši fantje so v Bosni in Hercegovini preživeli odlomek svoje zgodovine — in zdaj bi jim bili ti kraji španske vasi, malorredne, brezpomembne? Vojna v novo priklopljenih deželah se je tako vtisnila v ljudsko dušo, da imajo o njej ponekod narodno pesem z začetkom: „Osemnajstega avgusta je bila v Bosni vojska" — in zdaj bi naenkrat ne imeli zanimanja za tiste prebivalce, katere so videli, slišali o katerih so čitali v knjigi „Družbe sv. Mohoija". še več! Oe pokažemo našemu kmetu njegovo lastno zgodovino, ko je tlačanil nemškemu grajščaku, a zdaj je osvobojen tega jarma, ali ne bo razumel, da se gre pri bosanskem kmetu za nekaj enakega. V svojem preprostem srcu bo naš teljak bolj čutil žalostno usodo svojega stanovskega tovariša, kakor pa liberalec v svoji popačeni, sebični navihanosti. Naš kmet bo razumel, da bosanski kmet ne sme priti iz enega jarma pod drugega, iz luže v mlako, iz egiptovske sužnjosti v babilonsko."
Zemljevid ¡Slovenske Matice. Pred končno ureditvijo zemljevida prosim vse prijatelje pravilnega nazivanja naših krajev, gora in rek itd., da bi Matici sporočili, kako se med ljudstvom imenujejo in kako se običajno pišejo sledeči kraji: Na Štajerskem: grad Horberg (Podsredai); Lehm-Berg južno od železniške postaje Ribnica ob koroški železnici; Gallenholen pri Slovenjemgradcu; severno od Drave: Nahrad pri Gornji Kaplji; "VVortischberg pri Svičini; Gruschenberg pri. Spičniku; Trautenburg pri Lučanah; Altenbach pri Remšniku; Ober-Fah-renbach severno od Lučan; Karnerberg pri Luča^ nah; jGersdor! pri Spielleldu ;v Lind pri Strassu; Plajtsch, A[ltefriborg, Zieroggi, Steifnberg, ¡Rafectfi, Sulz, Ottenberg pri Spielleldu; Bagec, Sterglegg, Olatein, iVVuggtitz, Hanag, Adelsdorl.Wugigafc, Kitzelsr doli pri Ivnici; Altenbach južno od Ivnice; Heiden-berg severno od Bistrice ob' koroški železnici.
* Kaj bo s pšenico ? Vidne zaloge stara pšenice so skoraj popolnoma pošle, moke že primanjkuje, ker nimajo mlini pšenice na razpolago. Cena pšenici in moki je zato izredno visoka. Vse Željno pričakuje bodočo žetev pšenice, glede katere se pa poročila glasijo dokaj neugodno. Ogrsko ministrstvo je n. pr, te dni izdalo zopet drugo cenitev ,o uspehu žetve, ki se glede množine pridelka glasil nekoliko bolj ugodno, neugodneje pa glede kakovosti pšenice, kateri je dež precej Škodoval. Avstrijsko poljedelsko ministrstvo je izdaio poročilo, ki bolj ugodno ceni pridelek v Avstriji. Na sploh sodi, da bo pri nas „sre-; dnja" letina, ponekod sicer boljša, ponekod slabejša, i kakor je vreme neugodno vplivalo na razvoj pšenice. V Dalmaciji je bil pridelek na dobri zemlji („precej dober", na slabi zemlji „srednje dober", na Primorskem pa „srednjega" uspeha. Na Rumunskem pričakujejo po zadnji cenitvi en milijon meterskih stotov pšenice več nego lani. Prihajajo pa te dni tudi od j tam poročila, ki govorijo d velikem presenečenju gle-| de izpadka pridelka. Položaj žitnega trga je zato celo i negotov. Cene so še vedno) zelo napete, upadki na
ceni pa minimalni. Pričakovati pa je, da tudi novi j pridelek ne bo veliko vplival na (cene. Ogrski mlini so prisiljeni kupovati pšenico na Rumunskem, da< mo-| rejo nadaljevati s svojim delom.
Za „Slov. K. S. Z." v Mariboru, so darovali duhovniki dekanije Maribor desni breg povodom pastoralne konfe-| renče K 30.—.
Za obmejne Slovence so nabrali ob priliki pogreba ! organista Konrada Šilec na Ptujski gori zbrani sotovariši | mesto venca na grob 6 K. V isti namen so nabrali tudi i pogrebci v gostilni g. Franca Žunkovič 6 K 60. Hvala!
! Shodi S. K. Z~
Shod v Št. Lovrencu na Dravskem polju.
V lepi dvorani šentlovrenških zadrug je priredila zadnjo j nedeljo dne 1. avgusta Slovenska kmečka zveza političen shod, na katerem je poročal o političnem položaju državni in deželni poslanec dr. Korošec.
Shodu je predsedoval župan Napast, ki je s primer-j nicoi besedami otvoril zborovanje.
Poslanec dr. Korošec opisuje politiko slovenskih državnih poslancnv od začetka ustave do danes ter se natančneje bavi z razlogi in cilji slovenske-češke obstrukcije ter s skrajno škodljivim nastopom slovenskih liberalnih poslancev.
Zborovalci so z navdušenjem odobrili postopanje poslancev Slov. kluba, jih pozvali, da vstrajajo na svojem stališču, ter izrekli z ogočenjem nezaupnico poslancu ptujskega okraja dr. Ploju, ki je zapustil tovarišev najhujšem boju.
* •
Shod v Doliču.
Takega shoda Še pa pri nas ni bilo, smo sli-Sali od ust do ust govoriti (kmete in posestnike, ki so prišli iz St. Vida nad Valdekom, iz vitaMjske far re in domačini so bili pa gotovo vsi. Veliki prostori gospoda ,'Jastrobnika so bili natlačeno polni, v veži in pred oknom je bilo vse polno ljudstva. To je dobro znamenje, da se celo priprosto ljudstvo zanima za vsak korak, katerega storijo naši poslanci, pa tudi za vsak korak, katerega stori vlada. Ce bi vlada videla, kako sodijo o njenih ukrepih priprosti kmečki ljudje, bi nikdar ne obračala hrbta opravičenim zahtevam slovenskih poslancev. Marsikatera bridka beseda je padla, ko sta pojasnila državni in deželni poslanec Pišok gnt deželni ppsDaJne« dr. Vferstovšek stališče slovenskih poslancev, ki so vi Slovenskem klubu, in zlasti poslancev S. K. Z. na Štajerskem. Shod je.otvoril gospod Jastrobinik. ki! je pozdravil oba poslanca prav iskreno in že naprej izjavil, da takega shoda Še ni bilo v Doliču. Po obširnem poročilu obeh poslancev, katero so navzoči vzeli z burnimi klici na znanje, je stavi! kmet Anton Založnik te-le resolucije:
Na shodu dne 1. avgusta 1909 pri Sv. Ftori-janu v Doliču zbrani volilci iz konjiškega in slovenj-graškega okraja.
1.	izrekajo poslancema PiŠeku in dr. Verstov-Šeku popolno zaupanje in toplo zahvalo za njun trud za narodni in gospodarski prospeh' kmečkega ljudstva;
2.	navdušim odobravajo odločni nastop Slov. kluba v državni zbornici;
3.	ogorčeno obsojajo vsako needinost v tem odločilnem boju;
4.	odlo&no ugovarjajo, da o. kr. uradi občujejo s slovenskim ljudstvom v nerazumljivi nemščini;
5.	zahtevalo, da se ljudsko Šolstvo preustroji primerno krajevnim razmeram, in da drŽava zdatno prispeva k neznosnim Šolskim stroškom;
6.	pozivajo deželne poslance, da vse moči zastavijo, da se tako škodljiva lovska postava kmalu spremeni kmetom v korist.
Cospod župnik. .Ulftnlk še pojaspii posaonezn^ »očke v prav umljivii obliki in vsi navzoči so klicali, da resolucije izražajo njihove želje in zahteve Prosili so še obai poslamca, da delujeta ««a to, da zastopajo Še naprej poslanci Slovenskega kluba, ki so zvesti varuhi kmečkega stanu, da vstrajajo v tem boju proti vladi. Zanimanje med ljudstvom za držar vni zbor kakor za deželni zbor je velika; kmečke ljudstvo stoji trdno kot skala za poslane: S. K. Z., to je obetalo. Ko so Še zborovalci izraziti razne želje, je zaključil predsednik velepomembni shod.
Mariborski okr^
m Shod. Dne 15. avg. bo imel drž. in dež. poslanec Pišek shod na Gor. Polskavi.
Nova narodna trgovina z manufaktuTnim blagom J. K. Šoštarič nahaja se le na Glavnem trgu št. 19, nikakor torej ni zamenjati z ono v Gosposki ulici nasproti Martincu z nemčursko pisanim imenom Schuschteritsch. Slav. občinstvo se torej na to opozarja!
m Kamilica p?i Mariboru. Radi napada na posestvu veleposestnika Kristovič v Aubergu dne 4. julija t. L «večer, še po kresu, je bil obsojen Martin Wauchnik, hlapec v Besternici, na 14 dni zapora. Tudi je bil več časa v preiskovalnem zaporu. Vse druge je sodnija oprostila.
m „Naš dan". Na Jernejevo t. j. dne 22. avgusta t. 1. prirede združena narodna društva v Slovenski BiBtrici velikansko narodno veselico v obširnih prostorih hotela „Avstrije". Polovica čistega dohodka te narodne veselice odmenjena je za društveni dom v St. Ilju. S to veselico pod imenom „Naš dan" hočemo slovenjebistriški Slovenci pokazati našim narodnim nasprotnikom osobito slovenje-bistriškim nemškutarjem, da je in mora postati v dogled-nem času Slovenska Bistrica — slovenska in mi vabimo že sedaj vse narodno misleče prebivalstvo slovenjebistriškega okraja brez razlike na mišljenje, stan in spol na to narodno ' svečanost. Pričakujemo pa dalje, da „Naš dan" poseti v obilnem številu tudi narodno občii&stvo iz Konjic, Maribora, Ptuja, Celja itd. ter z nami manifestira v težavnem boju, ki ga bijemo z našimi narodnimi nasprotniki. Torej 22. avgusta vsi na „Naš dan" v Slovensko Bistrico.
m Fram. Na Dravskem polju, zlasti v cirkov-ški iari je veliko pomanjkanje vode, ker razne občine pod Pohorjem vso vodo iz , potokov napeljavajo nai svoje travnike,, poljaijci pa je nimajo uiti za živino. Pondeljek večer pride več fantov iz občine Gorica na Požeg in hoče s silo zaprnce iz potoka od-; straniti. Lastniki iz Požega se branijo, na§tane prepir in nasledek je bil krvav: Anton Pernat iz Požega ustreli in takoj se zgrudi 251etni mladenič Anton Celofiga iz Gorice na tla. Prenesejo ga v bližnjo hišo, poprosi duhovnika, ki takoj pride, pošljejo po zdravnika na Sp. Polskavo, ki pa je naročil, naj fanta spravijo v bolnišnico. Najbrž je med potom umrl.-'
I
ptujski okraf.
Toča.
Že gajdnjič smo v več dopisih poročali, kako velika nesreča je zadela' v soboto dne 24. julija velik del Spod. Stajerja. Padala je toča, kakor je ljudje še ne pomnijo. Potrla je vse pridelke, kar jih je Še ostalo na njivi. Koruza, oves in del pšenice je uničeno, da ubogi kmet ne' more dobiti niti enega zrna.: Perutnino in druge manjše domaČe živali, ki so se na-hajalej na polju, je toča naraivnost poklala. Pobila je opeko na hišah, tako da so hiše po prizadetih krajih skoro vse razkrile. Uničeno je sadje in! grozdje. Toča je pobila v smeri od Zerkovc pri Sv. Petru niže Maribora Črez Jerčovo, Metavo, Jablance, Sv> Rupert, Sv. Lenart, Sv. Trojico, ormožki, svetinjski in ljutomerski okraj in tudi Halozam pi prizanesla. V zadnji Številki smo prinesli poročila o toči1 od Sv. Lovrenca na Drav. polju, Velike| Nedelje in iz or-možkega okraja. V naslednjem prinašamo Še druga poročila, ki so nam došla o tej nesreči.
Zikarce. V soboto .24. (julija t. [L ob i4. uri popoldne je pridivjala nad nas taka toča, da je nihče ne pomni. Vsi pridelki so uničeni. Ako ne pride kmar lu pomoč, moramo obupati. Ravno tak» so tudi Dolge njive od toče hudo prizadete.
Ormož. Mesto je popolnoma razbito. Strehe nimajo opeke, Šipe.so razbite, vrtovi uničeni. Ljudje se jočejo kar na ulicah. Marsikateri meščan je prišel vsled toče na beraško palico. Na osebnem vlaku, ki je vozil za časa toče skozi Ormož, so bilje razbite vse Sipe. Potniki so bili v smrtni nevarnosti in so se morali skriti pod klopi, da jih niso zadeli kosi šip.
Llbonja. Tukaj je bila nevihta izredno huda. Gostilničarju Novaku je odnesla pol hleva.
Nevihta s točo. Od Velike nedelje. V soboto dne 24. julija ob 5. uri popoldne je privihrala strašna nevihta z viharjem in kakor pest debelo točo. V par trenotkih je uničila vse. Najstarejši ljudje ne pomnijo tako debele. Koruzo je posekalo do tal, sploh vsi poljski pridelki so uničeni za letos. Pod drevjem v sadonosnikih in gozdih je vse zeleno natrganega vejevja. Sekalo je take veje, kakor je roka debela. Kaj pa v vinogradih ? Marsikateri se je zjutraj še veselil nad lepim grozdjem, kakoršnega še nismo imeli, zvečer pa se je na glas jokal. Gorice so popolnoma uničene. Povsod je slišati vzdihovanje: kaj bomo, kaj bomo ? Nimamo živeža ne za se, ne za živino; kar nam je še suša pustila, to nam je zdaj vzela toča. Posebno pa so prizadeti posestniki, ki imajo poslopja pokrita s strešno opeko. Močno opeko je trlo kakor kakšne lonce, šipe ta oknih je po-drobilo, če pa je kdo bil tako nesrečen, da ga je dobila nevihta na polju, je prišel ves krvav domov. Tukaj je zdaj pomoč nujno potrebna, ker prizadet je ves kraj od Sv. Tomaža pa do Središča štiri ure na dolgo in več ko pol ure na široko. Pomoč je nujno potrebna.
Iz Vlčanec pri Veliki nedelji. Žalostna vest se razglaša po Spodnjem Štajerskem o grozni nesreči, ki ]o je povzročila toča dne 24. julija t. 1. Dovolim si tudi jaz podpisani vam, dragi Čitatelji, nekoliko opisati in naznaniti, kako je zadela in uničila v občini Vičanci in kako je divjala po mojem posestvu.
Pred sedemnajstimi leti sem kupil malo zanemarjeno posestvo v tej občini, katero sem od leta do leta posvečal. Bilo je zapuščeno, skoraj popolnoma nerodovitno in večinoma obraščeno z nepotrebnim grmovjem, katerega sem izkopal, zavozil jame in prepadine, ga storil rodovitnega, olepšal in ,uredil z lastnimi rokami. Posadil sem kakih 400 komaidov žlahtnih sadnih dreves na stalno mesto. Pred štirimi in tremi leti sem posadil 11500 jabolčnih divjakov I. razreda na 50 cm. globoko zreguljeno njivo, in ta drevesca so, dandapes pocepljena z dobrimi plemeni ter bi bila prihodnje leto pripravna za prodajo. Uredil sem dva brežna travnika, ki sem ju 50 cm. globoko zrigjolal, pognojil in obsejal z dobro travno mešanico. Bes veselilo me je to moje 17 letno hudo in težko dtelo. Ali žalibog, sedaj pa je podobno puščavi, .Travnika sta poblatena z zemljo, iki mi jo je vzelo na tudi zreguljeni novi njivi. Otava je bila črez koleno visoka, sedaj je i blatom pomazana in tako poškodovana, 'da bom moral znova posejati travno seme, ki je pa precej "drago. Drevje, katero bi moralo sedaj ravnoi najboljše roditi, je raz-česano, veje odbite in skorja odtrgana. Drevesnica, Ki ¡je bila moj ponos, je polomljena in razmesarjena. Deteljo in vse poljske pridelke ;(razun žita in krompirja,) je zabila v zemljo ta grozna toča, <roglata, debela ko kurja jajca, ki je padala v hudi ¡vetrovni burji pol ure na zemljo. Med tem časom jii bilo mogoče ostati v hiši, ker je skozi okna letela toča s ta-ko ,silo, da bi mi otroke ubila. Žena in otroci so bili prestrašeni in skoraj brez zavesti. Moral sem jih zapreti v temno vežo, kjer so jokali in kričali, da je bilo groza. V nekem kotu blizu hlevov sem iimel voz, na katerem je bil trihektolitrni sod;< na tega se je naletelo toliko toče, da se je videl komaj gornji del so. da iz toče. Ta grozna škoda in nesreča, ki jo je naredila toča v tem nepozaMjivem dnevu, se ne da povedati in ne popisati, to se mora pogledati. Ljudje, ki prihajajo iz drugih krajev, jočejo čez nas in našo živino. Seno smo pokrmili vsled 'dolgo trajajoče suše, otave pa tukaj tudi nič ne bo. Mislite, dr|agi bralci, kaj hočemo sedaj, sami ne bodemo imeli živeža, kaj pa bo z uboga živino! Ako jo prodamo, potem so v kratkem času prodana tudi naša posestva. Zaslužiti ne moremo ničesar, ker moramo doma skrbeti in delati, Ako stavim pred sebe prihodnjost, se mi zdi, da moram obupati. Ves 17 letni trud, moram reči, grozno hud trud, kajti veliko iin neštevilno bridkih ur sem imel, katere mi je le sladiloj upanje na srečne dneve v starosti, je sedaj zastonj. ¡Kdor ima trohico usmiljenja in kdor Čuti žalost s ponesrečenci, naj stegne svojo dobrotljivo rokb. H koncu še omenim, da najstarejše osebe ne pomnijo temu enakega slučaja. V soboto popoldan, to je sedmi dan po tem nesrečnem dnevu, smo našli še na več krajih obilno toče v občini Vičanci,	Franc Škerlec.
Lešnica pri Ormožu. Pri nas smo imeli dne 24. julija hudo nevihto. (Toča, debela kakor kurja jajca, je padala več ko četrt ure. Drevje je suho kakor po zimi, poljski pridelki razun žita so vsi uničeni. Sedaj je minul žel več ko teden dni, pa vendar se na nekaterih krajih nahaja toče nad pol metra. Toča je najhuje oklestila Strmec, Lešnico, Litmerk, Libanjo in nekaj ljutomerskih goric.
Osebna vest. Z» predstojnik» ptujskega minoritskega samostana je bil na provincialnem kapiteljn, ki se je vršil pod predsedstvom minoritskega generala dr. p. Dominika Reater, izvoljen vlč. p. Norbert Povoden.
p Ptuj. Umrl je tukaj dne 30. julija t. 1. gimnazijski učenec Gorazd Vabič, star 14 let. N. p. v. m.
P Čebelarska podružnica za Ptuj in okolico priredi dne 8. avgusta ob 3. uri popoldne pri čebelnjaku g. Jurija Gerečnik v Ptuju — kanižno predmestje — tik pod kolodvorom južne' železnice čebelarski shod. Ker bode predaval potovalni učitelj g. Ivan Jnrančič o naprednem čebelarstvu, ovažnjoč nujna dela pred glavno pašo in vzimljenje panjev, se je nadejati, da bodo čebelarji to vpeštevali in se polno-številno tega shoda ndeležili. — Udje se prosijo, naj obvestijo tudi čebelarje neude o shodu, "da bodo tudi tisti imeli priliko se pouka udeležiti. — Dne 8. avgusta t. 1. vabi tortj na shod vse čebelarje odbor.
p CirkOTce. Glavni altar, krasno umetniško delo g. Sojca iz Vitanja, je že postavljen v naši novi lepi župnijski cerkvi. V lavantinski škofiji je mnogo še dragocenejših altarjev, lepših menda ne, gotovo pa ni altarja, ki bi bil tako natančno izdelan kot v Cirkoveah, da ni mogoče grajati ali stvarno kritikovati, pač pa edino le hvaliti umetnika, ki je pokazal, da je s svojimi talenti izvrstno gospodaril po raznih ptujdi mestih in deželah. Slovesno blagoslavljanje se vrši na Veliko gospojnico
p Šikole f. Pokopali smo prav slovesno našega Matevža Mohorko, odličnega moža in poštenega gostilničarja. Rajni j« zaslužil, da se je slovesnega sprevoda že od hiše žalosti vdeležilo veliko ljudstva od blizu in daleč. V naši vasi je bil on edini, ki je bil naročnik „Slovanskega Gospodarja" in „Straže". To sicer ni bilo vsakemu ljubo, in parkrat se je dogodilo, da je izginil ta in oni list. ker so bde po dopisih prizadete osebe, ki so naši cirkovški župniji v nečast. Rajni je bil kot gostilničar sicer vsakemu prijazen, a spletkarij proti cerkvi ni maral, pač pa jih odločno povsod obsojal. Na ta način si je nakopal par neprijnteljev štajer-cijanske stranke, kar smo opazili tudi pri pogrebu, a ta odsotnost je rajnemu le na čast. Mi vrlemu možu prav iz srcu želimo mir v tihem grobu, celi vasi pa mnogo odločnih krščanskih naročnikov katoliških listov.
UufomersM okraj.
izvanredni občni zbor v šoli pri Kapeli. Začetek ob tretji uri popoldne. Na dnevnem redu so za sedanje kmetijstvo velevažni predlogi podružnice, osobiti pretres sklepa osred-nega glavnega odbora c. k. kmetijske družbe v Gradcu, ki zahteva najmanje dva milijona kron iz državnih sredstev za
Taki liberalni suroveži so pač pretepači. Tudi svetujemo dopisniku, naj ne hujska. Ce bo pa vlogo hujskača še igral, bodemo poskrbeli, da se bo po PetrovČah zvedelo dopisnikovo nekdanje delovanje. Potem pa dvomimo, če se bo viničarjev zet Še ¡'„srčno
olajšanje bede po suši. Na dnevnem redu je še cela kopica i smejal "
predlogov, koje bode zbor pretresava!. Pndite tedaj gotovo j	c Poročil se je v Žalcu dne 4. t. m Rudolf
1J T«V»lSetr1C1/° 8V n0 íboroTJa!r, i Srečki, trgovec v Celju, z gospica Fanico Vabič. ^ ij ? Svoječasno smo poročal, o izidu volitev j c Žalec. Ko so dne 25. julija 1909 prikorakali sa-
ZT hr líega °db0r£ •mx-P0Vedah' , JL?r0Pv ^ Vinj8ki famj° 8kozi,trg> id™ k mladeniškemu zborovanju franka bračkijancev in štajerč.jancev na celi črti. Zato j v Petrovče, bili so Žalčani grozno presenečeni. Kakor elekt i-
"ŠtaJerc" °šenJ Ia žv®Pl0.' ker okraJm za8t°P ! zirani, bežali so semintja, misleč si, zdaj je vse izgubljeno,
SfrbESa!8 tV BraŽkT r0t t ?S.m0' ne T0 ( vidimo Priti »črno	kakor' so mirne fante izz vali
terbegovska ki so v slovenskih rokah, ne pridejo več v j Neka oseba je celo rekla, „ako bi bil jaz Bog, bi vse drugače
?? 1Jnde.D?' ampak še se nam pridružijo one, ki so	f naredil«, (menda po žalskem receptu vse črne proč). Vrli
sedaj bde v njih pogubnih rokah. Da-si se pri volitvah v	savinjski fantje pa so in bodo, znabiti kmalu spet korakali
Terbegovcih ni grešilo mč zoper volilno postavo, so vendar	skozi trg, a še v desetkrat večjem številu, ako popred Zal-
vložili pritožbo. Ker pa zajemajo ti gospodje učenost iz	| čani ne obdajo svoje liberalne trdnjave z nasipom
ptujskega „Štajerca" (ne vsi ki so podpisali pritožbo, kar	c iz Vrbja pri Žalcu. Dne 18. julija t 1. priredili
omenjam resnici na ljubo), je ta pritožba čudno smešna, *----—« *	' •• ■ - ■ p« --J - p
ker je vse polno žaljivih izrazov in natolcevanj na sedanjega predstojnika g. Fr. Vuka, kakor bi bil on tako mogočen in bi ga brezpogojno poslušalo vse in volilo kakor on hoče.
Gornjeradgonska scdnija je pa bila o teh žaljivih izrazih	j nepopačenllovenskiVoT ProstorTiTja"krasno 'ozllšan"
flrUfffifira mneni» Tn vsi ki on nnr.nlSRll nritnVnn „ru\*r f____ ________-L • i . .	' . . ..	'
so naši vrli fantje in dekleta dve gledališki predstavi s sodelovanjem vrlih tamburašev iz Petrovč in domaČega mešanega zbora. Veselica je krasno usyela. Že ko si prišel | prod vasici, oznanjev&li so ti prapori, da biva tu vrl in
drugega mnenja. In vsi, ki so podpisali pritožbo zoper volitve, so tedaj, ko jim je že šlo za „gaber", dali g. Vuku (ker se je prostovoljno pogodil) častno izjavo, iz katere je razvidno, s kakimi sredstvi delajo, uprav	'
„Štajerca"
ves v vencih in zelenju, kar vse so oskrbeli neustrašeni i fantje in vrla dekleta. Gledališke predstave izvajale so se iz k^re je j tako dobro, in to prvikrat na odru v Vrbji, da se lshko po izgledih | kosajo naši diletanje s starejšimi. Ljudstvo je bilo povsem zadovoljno ter se je mirno o pravem času razšlo v nadi,
V ld;fv^eteth kit.t0rraŠt i	d* »P? priredijo vrbenski diletantje kakšno pred-
t prostorih g. I. Hauptmana veselico v prd Sentiljskega draštvenega \	8tavo1 katero bodo gOtOVO z veseljem pOietili. Vam pa,
doma. Na vsporedu je govor č, g kaplana Goloba ii Št. Ilja, tambu-	vrla dekleta in iantje, kličem, nevstrašeno naprej po roti
ranje, petje in igra „Trije lički*. K obilni vdeležbi vabi odbor. j	izobrazbe, kakor ste pričeli, da bodete kmalu ponos* ne
"————————--|	samo nas Vrbenčanov, ampak tudi pcno3 Savinjske doline.
Si®¥§§?jjrašk! okraj,
,	Opazovalec
c St. Peter v Savinjski dolini. Občinski zastop Št. , Peter v Savinjski dolini nabral je pri svoji občinski seji med s Šmartno pri Slovenjem gradcu. Samega veselja je odborniki znesek 6 K 20 v v korist „Obmejnim Slovencem", nam poskakovalo srce, ko smo poslušali na Homcu pikre besede celimo veliko posnemovalcev.
g. dr. Hohnjeca, s katerimi je bičal nastopanje Šmartinskega t c Rečica. Kakor se nam poroča, se je vršil tukaj župana Ivana Kaca p. d. Jurija. Rekel je takole: „Mlade- dne 25 julija zaupen 3hod glede ustanovitve okrajne bol
niči kaj radi streljajo na mladeniških shodih ; tudi tukaj so hoteli, toda župan Iv. Kac je v svoji preveliki skrbi za nas prepovedal streljati ; zahvaliti se mu moramo pa tudi za veliko ljubeznjivost, da ni dovolil na gričfcu vino — ali pivo-točja. Nič ne de, mi obhajamo lahko tudi brez tega." Ko je te besede izgovoril dr. Hohnjec, je priletel župan bliže in mislil, da se ga bodo vsi kar prestrašili. Toda slišal je par grenkih, da jo je hitro osramočen popihal. Ljudje so se na ves glas smejali ia nekdo je klical : Zdaj pa gre Juri, kar je vzbudilo mnogo veselja.
s Legen pri Slovenjem Gradcu. Dne 1. avgusta so prišli po shodu na Homcu in Doliču popoldan v Legen k Plesniku g. dr. Hohnjec, drž. in dež. poslanec Pišek in dež. poslanec dr. Verstovšek. Brez vsakega trobentanja se je zbralo možev iz Šmartna, Legna in Golovabuke prav lepo število. Ko sta prišla poslanca, so pokali topiči, da je bilo veselje. Navzoči so ju burno pozdravljali iu kazali svoje zaupanje do njih in do S. K. Z. V prijateljski družbi so pregovorili možje marsikatero besedo, katerim sta odgovarjala v napitnicah dež. poslanec dr. Verstovšek in dr. Hohnjec. Čast gre vrlemu Plesniku in njegovi gospej za točno postrežbo.
s Skale. Pri nas deluje oc* 1. julija naprej kmečka hranilnica in posojilnica, Uraduje se v žup-nišču vsako nedeljo od 3. do 5. ure popoldne. Obresti za hranilne vloge so ¡4%%, za posojila 5%%. ŠkalČa-ni! Poslužujte se vsi domače kmečke posojilnice!,
bnjflkf ote
«
v*
trg.
k Vitanje. Nedavno je pridrdralo šest vozov v naš Po boljši obleki in iskrih konjih smo takoj vedeli, da niso naši domači vozniki. Napis na prvem vozu je našo radovednost potolažil, ker smo brali: „Altar za Marijino cerkev v Cirkoveah". Kje je g. Sojč, povpraševali so vozniki veselih in radovednih obrazov, kakor nekdaj sv. trije kralji. Kmalu so ga našli in raznovrstne že pripravljene zaboje, v katerih so bili shranjeni zakladi našega vrlega umetnika, katerega smo posebno v zadnjih dneh obiskavali dan za dnem vsi, ki se količkaj zanimamo za umetnost in lepoto. Oba domača č. gospoda g. Termot in g nadučitelj in še nekaj odličnejših tržanov "bili so redni obiskovalci g. Sojča, in vsi ti obiski in posebno še odhod g. umetnika in njegovih pomočnikov v Cirkovce je pričal, da v našem trgu še vendar veje nekaj duha slavnega rajnega č. g. Zičkarja, ki je že v malem Sojču vedel ceniti nenavadno nadarjenost ter isto po hvalevrednem prizadevanja pripeljati do take veljave, da vsi zavedni Vitanjčani s ponosom zremo na svojega rojaka umetnika. Naj zadostuje ta kratka notica, vsaj vemo, da bo dragoceno umetniško delo govorilo po izvedencih in prijateljih lepe umetnosti tako glasno besedo, da se bomo veselili ne le Vitanjčani, temveč tudi vsi Slovenci.
Celjski okraj.
gornje
1 Kmetijska podružnica Sv. Jurij ob Sčavnici za s rad. okraj bode imela v nedeljo dne 8. avgusta 1909
o Petrovče. Naš privandrani organizator! ni z vrlo vspelim mladeniškim shodom v PetrovČah nič kaj zadovoljen. Dokaz temu je članekl, ki ga je poslal v „Nar, Dnevnik." V njem se zaganja v dr. Hohnjeca in v druge mu neljube osebe. Se nad cerkovnikom se jezi. Vrbinske fante pa prav po psov-karsko, imenuje: pretepače. Mi temu, veliKemu1 libe-ralnemu olikancu no bomo veliko odgovarjali. Svetu-! jemo mu le, naj svoje mlade liberalne pristaše uči lepše olike, da ne bodo poštenih fantov iz naših vrst pri belem dnevu na potu napadali in jih pretepali.
niške blagajne. Sprejele so se tozadevne resolucije in izvolil pripravljalni odbor.
c Gornjigrad. Tudi tukaj se jako marljivo dramimo iz narodnega spanja* in sicer na prizadevanje našega mnogo-zaslužnega č. g. Ant. Berk. Na njegovo prizadovanje se je ustanovila posojilnica, ki je v sili velika pomoč ubogemu kmetu, ustanovilo se je z veliko požrtovalnostjo bralno društvo, da dobimo koristaega, podučnega in kratko-časnega berila, priredilo se nam je pa tudi sedem iger, ki i so bile vsem v veliko veselje. Za to in še za mnogo drugih dobrot smo mi Gornjegrajčani g. kaplanu iz srca hvaležni. Našim liberalcem pa nič kaj v glavo ne gre, da se g. kaplan sploh kaj briga za narodno stvar in za kmeta. Za to so ga odborniki stare Gornjegrajske posojilnice zatožili pri škofu, češ da kaplan dela nemir med ljudstvom. Ker se je pa g. kaplan tej liberalni neumnosti smejal, je to liberalce tako razkačilo, da je župan takoj sklical sejo občinskega odbora, da so napravili drugo pritožbo zoper kaplana, pa vse to ni nič pomagalo. No, mi ; itak vemo, da od črnega krokarja še nikdo ni pričakoval | lepega petja, ravno tako tudi liberalci ne znajo drugega, kakor duhovnike črniti po liberalnih časnikih. G. kaplan j še vedno deluje med nami za narodno stvar in za kmeta.
Neko liberalno revše dolži g. kaplana, in mladeniča Fr. i Jošt, češ da sta pisala dopisa iz sv. Florjana pri Gornjem gradu v Slov. Gospodarju. Tudi temu radovednežu kličem ; z besedami Tomaža Kempčana: Ne povprašuj, kdo je to i rekel, raje pazi, kaj je povedal. Mi pa želimo našemu g. kaplanu Berku ljubega zdravja, da bo še lahko mnogo I storil v probudo našega naroda, liberalcem na jezo. Bog | g» živi!	Kmečki mladenič.
c Iz Nazarij ,v. Savinjski dolini< Dne 25. m. m, so vrli mladeniči in možje; našega kat. slov. izobr. društva uprizorili igro „Don Manuel (ali iAve M ar i a". Akoravno so bila velika hujskanja in nasprotstva od strani „zelo naprednih oseb", so penldar naši dile-tanti vstrajno stali na svojih mestih ter izborno rešili svoje vloge. Ker so pa naši diletantje vedeli, da ne bode vsemu občinstvu ugajala resna igra, so uprizorili šaljivi kuplet „Zauber France", f/ prvi vrsti gre čast vrlemu tamburaškemu zboru iz Mozirja, ki je izvrstno sodeloval s svojo godbo pri predstavi. Iz-nenadil nas je govor g. p. Regelata iz Ljubljane, kateri nam je v kratkih besedah pojasnil namen slov. izobr. društev. Pred vsem pa gre hvala predsedniku našega društva in g. p. gvartfijanu, ki sta po svojih močeh največ! pripomogla k slavnostnemu dnevu. | Vsled raznih zaprek se ne more igra ponavljati, kar ; kor je bilo rečeno, pač pa se bode* v kratkem nazna-■ nilo kedaj in kje. Pričakovali smo pjač večje udelež-; be, posebno pa od okolice' Vrbovec in pa od Reči-i čanov. Kokarčani, posebno pa Moizirčani, so bili v mnogem Številu zastopani. Vrlim diletantom, posebno mladeničem kličemo vsi katoliško misleči NazarČani iz dna naših src: Živeli m 1 a d e n i ič i; n a š e stranke! Le tako naprej po naši začrtani poti, katero ste si v svojem političnem življenju začrtali. Ne lustrašitel se dolgojezičnih vrst svojih sovražni-j kov, ampak le preziraje malenkosti, naprej! Priča-I kujemo od vas še mnogo takšnih zanimivih pred-i stav.	Nazarčan, ud kat. slov.'izobr. društva.
c Sv. Peter v Sav. dol. Na mlaideniškem sho-I du v PetrovČah je bilo 60 šempeterskih fantov. Tako \ je prav! — V nedeljo bode služil g. Ivajn Žagar pr-| iv» sv. mašo. Ta primieija je Vt naši župniji v tem j desetletju že peta. Upamo, da bode vi prihodnjem de-i setletju tudi več mladih Sempetramov glorijo prepe-I valo. Brezverskih študentom nas pa Bog varuj. Sa-

mi so zaslepljeni in še druge s svojim posvetnim do- ; lom zaslepijo.	—k. j
c Ponikva ob luž. žel. Na izbirki goveje živine i za odpošiljatev, na jesensko razstavo v; .Gradec, ki se bo vršila meseca septembra, je dne 21. julija potovalni učitelj g. M. Jelovšek izbral deset glav živine — kar je gotovo častno Število za našo občino in ponos ponkavških živinorejcev. Na razstavo pošljejo ti-le posestniki svojo živino: Janez Marguč, pos., Slatina; Franc Ratej, pos., Uniše, stare bike plemenjake, Jakob Zdolšek, velepos., Okrog, mladega bika plemenjar ka, Jurij zabukovšek, pos., Luterje, načelnik km. pes družnice, Jakob Vrečko, dež. posl., pos., Boletina, vsak eno plemensko kravo,. Janez Marzidovšek, velepos., Žagaj, brejo telico. Franc Romih, pos., Mala-ves, eno mlado telico in Jožel Fidler, pos. Hotunje^ eno mlado telico in pa en par štiri let? starih volov. — Po vsej pravici še posebej Čestitamo kmetu Fidler-ju, ker bo poslal troje goved iz svojega hleva na razstavo v Gradec. — Odbrana živina se odpelje tje in nazaj brez vseh stroškov in bo gotovo premirana, proti nezgodi pa je za isti Čas zavarovana. Zopet lep dokaz, da naši kmetje ne zanemarjajo živinoreje,
c Ponikva ob juž. žel. Liberalcem se silno zde-ha po zadnjih deželnozborskih ¡volitvah, prav kot bi si bili maternico napasli. No, pa saj ni čuda! Na celi črti tako sijajno propasti, kot so liberalci, gotovo ne more biti prijetno in jim torej še vedno lahko žalostni spomini povzročajo dolgočasno zdehanje. Naši liberalci pa se že celo sramujejo ,več priznati, kaj so, pravijo namreč, da hočejo biti — internacijonalci. Kaj vse to pomeni, pa Še jaz ne vem, sem Še premlad.
KšČitega.
c Iz Gornje Ponikve. Zgodilo se je pri nas, da je moral neki človek rad ali nerat slišati, da se mu bo na javni clražbi prodalo njegovo edino; imetje -• kakor se je blagovolil sam izraziti — njegova harmonika. Ni hotel menda iz gole ponižnosti, da bi ta novica prešla v Širno javnost, zato je, hitro poslal to pekočo novico kot senzacijonalnost svojemu „Narodnemu Listu" v Celje, za kar je dobil gotovo lepo nagrado. Seveda je pri tej novici pristavil, da se bo har-monium prodal našemu g. organistu. To je pa grda neresnica. Naš g. organist je dal svoj harmonij bralnemu društvu na razpolago, ki se ga že poslužuje dve leti. Glede dražbanja harmonija pa lahko pridemo z odloki okrajne sodnije na član, Če 'drugače niste za dovoljni, gospod. Nam je vseeno, ali slišiš to rad ali pa nerat.
c Št. Jurij ob juž. žel. V, št. 84 „Nar. Lista« me nekdo napada v daljšem dopisu, ki, je vse drugo, kakor pa resničen. V dopisu pravi, da sem županu Goležu, kakor hitro sem v hišo stopil, rekel: „pri kateri stranki ste pa Vi ? Ali štel, klerikalec ;ali liberalec" ? To pa ni res,, Ker je župjan Golež veliko pozneje domu prišel, kakor pa jaz v njegovo gostilno. Trdil je župan v razgovoru,da je „Slov. Gosp." največji lažnjivec, ker je pisal o njem, da ješ posili-župan, nato sem ga vprašal, zakaj ni tožil „Slov. Gosp.", Če ni resnica. Sicer pa naj dopisnik navede tudi Še več iz tega razgovora in( po resnici, da se vidi, kakšne pojme imajo nekateri liberalci o posojilnicah, zaflrugah, bralnih društvih itd. Izjavljam pa, Se bo kdo zabavljal Čez duhovnike, gospodarske zadruge, bralna društva itd. M pričo mene, ne bom ostal dolžen odgovora, naj si bo pa potenj kakšen doktor, župan ali pa kdo drugi. Drugi dopis iz St. Vida je pa od 4. vrste naprej popolnoma zlagan. Dopisnik", če si si svest, dasi resnico poročal, pa se podpiši, da bom vedel, kakšen intelegenten človek da si, M bogatiš besednjak s psovkami! 1 F. ŽliČar.
c St. Jur ob juž. žel. Obesil se je v trgu St. 'Jur ob juž. žel. trgovec Jakob Dobrajc* najemnik trgovine Mihi Zličar, v tisti hiši v podstrešju ravno na svoj god. Našel ga je g. M: Javornik v),jutru, prerezal tanko vrvico, misleč ga še kj življenju spra-giti, pa Že prepozno. Kaj dela vse pijača >— žalost — in jeza!
Br#f!IW ©kraj.
Volitve t okrajni zsstop kozjanski so se pričele
30.	julija. Prvi dan je volilo veleposestvo, v katerem je upravičenih 12 volilcev. Volitve se je udeležilo 8 volilcev, od katsrih je jeden odstopil, ker njegovo pooblastilo ni bilo popolnoma pravilno. Izvoljeni so jednoglasno: Jakob Bovha, veleposestnik in župan v Veračah; Janez Drofenik, posestnik in gostilničar, Sv. Peter pod Sv. Gorami 5 dr. Fr. Jankovič, okrožni zdrtvnik, Kozje; Počivav-šek Janez, župan v Imenom; Anton Ri!>ar. kn. škof. svetov, in župnik, Sv. Vid pri Planini; Janez Šerbec, veleposestnik in župan, Veliki kamen; Jožef Stadler, veleposestnik pri sv. Petru pod sv. Gor.; Tomatič Marko, dekan in kn. škof. svetovalec, Kozje. Vsi izvoljeni so odločni pristaši S. K. Z. Trgi: Kozje, PdStanj, Podsreda in Podčetrtek so volih dne
31.	julija, kmečka skupina pa dne 2. avgusta. Velika industrija in veletrštvo ima samo 3 zastopnike, ki stopijo kot viriiiati v okrajni zastop: gg. Martin Jug, veletržec in Jo3ip Černelč, veletržec pri sv. Petru pod sv. Gorami in zastopnik trboveljske premogarske družbe. O izidu volitev 6e poročamo! Toliko pa je že danes gotovo, da bode S. K. Z. imela lepo večino v okrajnem zastopa.
b Pilštanj. Dne 18. julija 6mo obhajali Škapu-lirsko nedeljo. Bilo je prav lepo. Dekleta so okrasila cerkev z venci, fantje pa so postavili nad 60 mlajev. Romarjev je bilo veliko število, prišlo jih je* nekaj tudi iz HrvaŠkega.
Vestnik
mladinske organizacije.
Mladeniški shod na Homcu.
Prvega avgusta ne bodemo zlahka pozabili! Na prijaznem griču, na katerega hiti rad vsak prebivalec Slovenjegraškoga okraja, smo imeli krasen dan! Bog blagoslovi to pričeto gibanje! Ljudstva se je kar trlo; prišli so od vseh strami» dasi je bil ta dan posvečen le naši mladini. Pravi je tako, fla se udeležijo tudi stariši ten shodov, kakor je povdarjal poslanec dr. Verstovšek, da spoznajo namene, katere imamo z mlatdeniškim gibanjem.
V	veleznani cerkvi je pridigal naš neumorni, delaivni podpredsednik S. K. S. IZ. g. dr. Hohnjec; s svojo spretnostjo kot pridigar je razločno in točno označil lastnosti krščanske mladine in njenih dol-žnostij do Boga, vere in cerkve. Slovesno sv. mašo za mladino je služil g. mestni župnik Al. Cižek ob asistenci g. župnika Vračuna in gosp. kaplana Le-tonja. Hvale vredno moramo omeniti tudi vbrano petje cerkvenih pevcev; zlasti pa gre hvala g. nad-župniku Lenartu, ki je mnogo žrtvoval za ta shod.
Po maši se je zbrala nebrojna množica pred lipo; opazili smo tu mla4eniče, ki so prišli iz vseh krajev s svojimi stariši, opazili smo odrastle može, žene in dekleta. Na posebnem mestu so se zbrali tudi liberalčki pod vodstvom g. žujpana Kaca,, s katerim se.bomo še posebej pomenili. G. dr. Hohnjec pozdravi vse navzoče prav prisrčno, pozdravi tudi oba poslanca, ki sta prišla ravnokar od političnega) shoda. Najprvo pozdravi nato gosp. drž. in dež. poslanec Pišek in povdarja namene današnjega dne za mladino slovenjegraškega qkraja. Nato govori obširno o organizaciji mladine in zlasti mladeničev dež poslanec dr. K. Verstovšek. Njegove besede so šle globoko v srce vsem poslušalcem. Liberalci so morali slišati marsikatero bridko resnico; zlasti jih je peklo, kx je govornik primerjal dostojno vedenje kmečkega mladeniča z nastopom inteligence in nekaterih učiteljev v tem okraju. Govornik je začrtal razna pota, po Katerih morajo hoditi pravi, znajčajni slovenski mladeniči. Burni živijoklici so odobravali poslančeve besede. Nato je pozdravil navzoče najvdušeno mlar denič iz Skal kot zastopnik Skalskih Orlov". Ker se nikdo ne oglasi več k besedi, govori g. dr. Hohnjec še jako obširno o namenu današnjega shoda. Njegove besede so padle kakor krop na liberalce. Govoril je po domače in razpravljal razne točke javnega življenja in pičil večkrat prav v sršenove» gnezdo. Ljudje uvidevajo svojo zmoto, in to je dobro! Ta dejstvo spričuje, da tukaj biva blago, dobro, pošteno ljudstvo. Na to je zaključil shod, ki boide ostal vsem v dobrem spominu. Organizacija se mora pa vršiti' naprej po vseh župnijah, da bode obrodila obilen sad.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju., Eaidnjo nedeljo je bil za našo laro lep dan. Dopoldne je zborovala Kmečka zveza, popoldne Z. S., ¡M. in oba shoda sta bila mnogoštevilno obiskana. MladeniŠkega shoda smo se zelo veselili, ker Je potrebno, da se mladeniči večjih župnij zberejo na kakem skupnem kraju, se tam spoznajo, spoprijateljijo ter poučijo o nalogah, ki jih imajo sedaj v življenju v mladih letih. Pa še neko drugo lepo stran vidimo v teh shar janjih. Fantje, ki se tukaj medsebojno spoznajo, uvidijo, 'da ni lepo razmerje med fanti dveh vasi, katerih' ponočni shodi se končajo si pretepom. Pretep ni cilj in vzor mladeniča, in zato se pa tudi mora truditi, da so kaj takega ne godi vj njegovi okolici. Z veseljem opažamo, da, kjer je naše mladeniško gibar nje v teku, ni slišati o pretepih med mladeniči in o kakem naspiiotstvu med tanti ene in druge vasi ni nobenega znamenja. Že to je lep napredek) mladeni-škega gibanja in je želeti, da se kmalu povsod pokažejo sadovi. Otvoril je mladeniški shod g. deželni poslanec Ozmec, pozdravil vse navzoče, nakar je bil predsednikom shoda izvoljen g. Martin Napast, ki je po kratkem pozdravu oddal besedo mladeniču Veru lz Krčevine, ga katerim so še govorili mladeniči Kol-man iz Slivnice, Ducman iz Gorice pri Račjem, Fric iz St. Janža in č. g, Zorko. S pozdravi so mladeniči izrazili Še marsikatero navodilo, ki bo vsakemu mladeniču prišlo prav v življenju. Zatem je poprijel za besedo držarvni poslanec dr. Korošeic ter v> jedrnatem govoru opozarjal na berilo, resno berilo, na potreben pouk v gospodarstvu in politiki, na narodno zavednost. Lepi nauki so padali na rodovitna tla, kjer bodo gotovo vzkrili, ter rodili uspehe. Tajnik Z. S. M, še nato v kratkem našteje par lepih lastnosti, ki naj krasijo mladeniče. Nato so jo shod z ozi-rom na večernice, ki so se pričele v iarni cerkvi, zaključil* Po večernicah pa so se mladeniči in možje zbraJi v mlekarni, kjer je g. 'deželni poslanec Ozmec navzočim odkril skrivnosti vzorno mlekarne. Načr-tal je v kratkem zgodovina Šf. lovrenške mlekarne, , razne zapreke, ki so se stavile na pot, katere pa so | srečno, a tudi v hudem boju premagali. In sedaj že \ uživajo sadove svojega truda. Lepa hvala g. poslan-S cu za pouk. Mladeniči so se nato zadovoljni razšli pro-; ti svojim domovom z željo, da se zopet Še kedaj tako ; zberejo. Gotovo se še jim kedaj ta Želja uresniči,
V	Kamnik. Telovadci S, K. S. Z. v društvu ! „Orel" imajo v nedeljo, dne 8. avgusta izlet v Kam-! nik, kjer bodo uprizorili veliko javno telovadbo. Ude-i ležijq se tudi mariborski Orli.
Revolucija na Španskem.
Porazi španskih čet v Maroku so špansko ljudstvo silno razburili. To razburjenje pa je Še povečalo prikrivanje neugodnih uspehov. Časniki resničnih poročil sploh niso smeli prinašati. Revolucionarji so to priliko porabili in nahujsklali množico po vsem kraljestvo tako, da je v četrtek dne 29. julija vzbru-hnila revolucija.
V Madridu, v, glavnem mestu na Španskem, so ženske pridrvele na" kolodvor, da bi preprečile odvoz nadomestnih čet v Maroko. Policija in orožniki so imeli veliko trudia, da so pognali razkačene ženske nazaj. Tudi na drugih krajih mesta je prišlo do spopadov. V Barceloni je odpovedalo moštvo nekega inianterijskega bataljona, ki bi imel oditi M Melilo, pokorščino in je pretilo polkovniku in več drugim častnikom z bajonetom. Končno se je vendarle posrečilo napraviti red. Vojakom so se odvzele vse patrone. Vladi ni kazalo drugega, kakor da je razglasila obsedno stanje čez vse dežele. Mesto Barcelona je brez luči, brez telefona, brez tramvaja. Cerkve so popolnoma razdejane. Iz razvalin cerkev in saimostanov se dviga proti nebu gost dim. fTuldi iz drugih mest Španije dohajajo vesti o vzbruhu revolucije. V Madridu se zbirajo gruče ljudi* ki spijejo venomer: „Doli s kraljem."
Zopet toča na Spod. Štajerskem. Komaj je preteklo nekaj dni, odkar nas je obiskala tako huda nesreča, že se nam poroča o novi nevihti s točo. Pobila je vinograde okoli ZavrČa in obiskala zopet ormoški okraj.Iz Laškega trga se poroča: Dne 3. t. m. proti 5. uri popoldne je prišla Čez naš kraj strašna nevihta s točo. Ravno tako ob 9. uri zvečer. Tudi v okolici je toča močno pobila. Kmetje so v veliki sili.
Toča je obiskala predvčerajšnjim 3. t. m. tudTi ljubljanski in kamniški okraj. Napravila je veliko škodo.
Imenovan jo č. g. idr. Jos. /Sbmrek -profesorjem pastoralke na mariborskem bogoslovnem učilišču.
Jarenina. Priprave za Sentiljski dan 22. a v g. so v najboljšem teku. Vršijo, se pridno pevske vaje in za gledališko igro. Martin Krpan s kobilo pride 22. tuldi v Jarenino. Kdor bo pri Šaljivi tomboli imel srečo, si bo v nalašč za ta dan postavljeni ¡kavarni lahko privoščil kaj sladkega — mokrega ali suhega; vsega dobrega bodo tam ponujale narodne mladenke jareninske. In da bi le tudi b,Orli" iz Maribor^ prileteli!! Vse za šentiijski dom!
Paka nad Velenjem. V nedeljo 8. avgusta popoldne ob 4. uri priredi pri g. Lahovniku p. d. Voš-njaku g. deželni poslanec dr. Verstovšek političen shod Kmečke zveze. Kmetje, udeležite se tega shoda v obilnem Številu,
Št. Andraž. Dne 8. avgusta ob 8s uri zjutraj se vrši pri g, županu Vašluj pripravljalni shod za ustanovitev izobraževalnega društva, na katerem bode govoril deželni poslanec g. dr. Verstovšek.
V Ribnici se je v nedeljo neki delavec iz češkega povrnil nazaj v katoliško cerktev.
Romarjem v Marijino .Celje. Vlak odide iz Maribora v pondeljek, dne 9. avgusta ob 10, uri 45 minut po noči inj pride v Neuberg ob ¡1. urf zjutraj. V Neubergu bo, če bo mogoče, sv. maša za romarje. Vz-pored pobožnosti v Marijinem Celju dobi vsak romar na|j vlaku. Iz Neuberga odide vlaki nazaj v četrtek opoldne. Železnica je namreč pred štirimi dnevi vozni red spremenila. Iz Marijinega Celja bo treba torej zgodaj oditL ¡V Maribor pridemo ob 5. uri 30 minut popoldne. Zvečer se lahko ijomarji odpeljejo proti Radgoni, Celju, Ptuju in na Koroško, Romarji se opozarjajo, da se dobro oblečejo, ker pri deževnem vremenu in sploh zjutraj je na Gornjem Štajerskem jako hladno. Dvojne nogavice seboj vzeti Je jako pametno za slučaj, da bi bilo deževnp vreme. Pevcem in pevkam je priporočati, da vzamejo „Venec" seboj, da se bodemo zopet lahkjo pokazali z našim lepim petjem.: IV pondeljek zvečer se bodo vozni listki, kolikor jih bo na razpolago, dobili še do poldeve-tih pri romarskem odboru v Mariboru, grajska ulica Štev, 2. Na postajah Pesnica, St. Ilj in Spilfeld se ne bo dobil noben listek več, ker moramo neprodane karte že v Mariboru pred odhodom vlaka oddati Železnici nazaj. M pondeljek zvečer torej nai veselo svidenje!
f V Krapini se bodo vršile v proslavo stoletnice rojstva Ljudevita Gaja, probuditelja Hrvatov in Slovencev, dne 14., 15. in 16. avgusta svečanosti.
Kolekujte vsako pismo z obmejnim kolkom!
Listnica uredništva.
Terbegovci: Oprostite, mi se ne moremo vei spuščati v krajevne raapore, ker so nam osebe in njih razmere premalo znane in nočemo nikomur delati krivice. Na svidenje pri pozitivnem delni — 8v. Jurij ob Taboru: Došlo za to šterilko prepozno. Prihodnjič I
Listnica npravništva.
Vse one cenj. gg. inserente, ki v današnji številki niso našli svojih inserator, prosimo uljudno potrpljenja, ker jih nikakor nismo mogli spraviti v list.
Pojasnila o inseratih daje
aprsvnišivo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko sa 10 vinarjev.
Loterijske Številke.
Dn« 21. julij« 1909.
Line 83 74 60 3 21 Trst	54 7 22 19 65
Trezei delaven viničar š štirimi delavci brez otrok se sprejme ori posestniku Andreja Nekrep, Me-lenski Ireg št. 24 pri Mariboru.
576
Pridnega slikarskega pomočnika
in učenca sprejme Gašpar Trapi- i čer, slikar pri 8v. Jurjn ob juž. j Jel.	687 j
Krojaškega učenca poštenih sta- f rišev sprejme takoj na tri ali štiri letno dobo Jakob Skaza, krojač v Kovačjivasi štv. 61 pri Slovenski Bistrici.	665
Enonadstropna hiša z 9 stanovanji, velikim gospodarskim poslopjem, 3 orali zemlje, se zaradi družinskih razmer zelo po ceni proda Kje. pove upravništvo Slov. Gospodarja.	590
Dobri, solidni fuilnarskl kovači,
ki so izvežbani v izdelovanju lesenih sekir v vs»ki obliki, znajo dobro vrtati in izkovati, dobijo v štajerskih fužinah „Columbusbatte" v Rušah, Spodjije Štajersko, stalno akordno delo. Žene in hčerke ožen-jenih kovačev pa bi lahko dobile delo pri isti tvrdki pri tovarni vžigalic v Rušah.	5S3
Lep, pol pokrit voi, s štirimi sedeži, star, pa na no»o popravljen, se zelo po ceni pioda. Vpraša se pri Francu Gert, medičarju v Mariboru.	591
Slniba orgljarja in mežnarja pri romarski cerkvi M. B. na Črni gori je razpisana do 1. septembra |
1909. Lepo stanovanje in posestvo	S
in dobri dohodki. Oairalo se bo	i
na izurjene cecilijance v prvi vrsti	i
na oženjene. Črnagora pri Ptuju,	{
18. julija 1909. Matej Tertinek,	j
župnik.	594	|
Dva učenca, karera bi imela ve-	>
selje do podobartke ali kamno-	| klesarske obrti, sprejme takoj pod I
zelo ugodnimi pogoji Jakob Golo-	j bič, prdobar v Ljutomeru. 478 ;
Ignacij Jagodlč, ključavničar pri ' Sv. Petru na Medvedovem seln i napravlja strelovode.	645 i
Krojaškega pomočnika in učenca sprejme takoj Martin Sporer, krojač Sv. Jurij ob juž. žel. 679
Na prodaj imam gorski čebelni med ali strd s strojem ittočen. Razpošiljam ga v pločevinasti posodi po 4 kg skupaj za 6 & 20 v s posodo vred predplačilu ali pa s poštnim povzetjem. Za dobro blago se jamči. Pri večjem naročilu ceneje po dogovoru. Frane Ačko, čebelar v Tinjah na Štajerskem, pošta Slov. Bistrica. 559
Zavoljo družinskih razmer se
proda posestvo 12 or., njive, travniki, gozd. Hišno in gospodarsko poslopje v dobrem stanju, blizu župne cerkve na okrajni cesti. Naslov v upravništ»u.	605
Lepa hiša, v sredi trga, tik nove šole, pripravna za manjšo trgovino, mesarijo, gostilno ali kako drugo obrt, se iz proste roke proda. Pojasnila daje posestnica Marija Na-potnik, 8v. Jurij ob juž. žel. 606
Učenec poštenih katoliških staršev ae sprejme v trgovini Ivana Trauna na Ptujski gori.	603
Dva kovaška pomočnika in dva nčenca sprejme Anton Ferenčak, kovaški mojster v Brežicah ob Savi.
_______ _ _ _600
Kslarskl nčenoc se takoj sprejme Gradec, L*onhardstrasse 110 pri Werglesu.;	607
Nova enonadatropna hiša s 6 sobami, 4 kuhinjami, gospodarskim poslopjem in velikim vrtom se po ceni proda. Naslov v upravništru.
___608
Učenca sprejme Fridrik Dvoršak, krojaški mojster, Maribor, koroška cesta št. 9.	624
Novo Pnch-kolo (blclkel) proda radi vojaščine Franjo Gnilšak, Sv.
Barbara v Halozah.	316
i __
Lepo pesestvo z gostilno vred, 4 velike sobe, 2 kleti, velika kuhinja, v«Iiko novo gospodarsko poslopje, veliki hlevi za 30 glav živine, okoli 10 oralov zemljišča, gozd, vse v lepem stanu, pri veliki cesti, farni cerkvi, bliža mesta Ptuj, se proda radi starosti in družinskih razmer. Izve se pri Jožefu Kunst, gostilničar na Gor. Hajdinu pri Ptuju.	617
Gostilna in posestvo eno uro od
Maribora na okrajni eesti, se takoj proda. Posestvo obstoji iz gostilne, trafike, gospodarskega poslopja, travnika s sadonosnikom, vrta, brajd in njiv. Izve se pri upravništvu tega lista.	628
Slniba orglarja in cerkvenika se
takoj odda pri župnijski vcerkv! sv. Jakoba v Galiciji pošta Žalec. Dohodki so: pšenična, vinska in zmee-na bernja in polovica od zvonenja za umrle; stanovanje brezplačno za samce, ki imajo prednost, v.kap-laniji.	616
Lep vinograd pri Sv. Petru niže Maribora, v Trčovi, proda z letošnjo trgatvijo vred dr. Lav. Gre-gorec, kanonik v Novi cerkvi, p.: Vojnik pri Celju.	622
Lepo posestvo, 10 minut izven mesta Ptuj, obstoječe iz hiše, hlevov, travnikov, njiv, zelenjaka in sadonosnika, se takoj po eeni proda. Naslov v upravništvu. 619
Trgovski pomočnik se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga, kakor tudi učenec s primerno šolsko izobrazbo. Kje, pove uredništvo tega lista.	621
N« prodaj Je po ceni poststvo s 3 hišami zraven premogokopa na jako ugodnem prostoru, Hiše so pripravljene za vsako obrt, najbolj pa za prodajalno, žganje in vino-toč. Pcgoji so jako ugodni. Natančneje pri Andrej Oplotnik v Zabukovci pošta Griže. 614
Poštena deklica, ki je že prosta šole, i dobrimi spričevali, ubogih starišev, ali brez starišev, pogumna in prijazna z ljudmi, če mogeče zmožna slovenskega in nekolika nemškega jezika, ki bi imela veselje do gostilne in posestva in bi mbrala biti za domačo hišno delo in za natakarico, se sprejme za svojo. Gospodar in gospodinja sta že priletna in brez družine. Poizve «e v gostilni „Pri Slovencu", Zg»t. Hajdin, p. Ptuj.	618
iemltna penudbs. Spreten In dober dalavec, ki si je že preeej denarja prihranil, star 80 let si želi žensko, ki bi imela kako posestvo. Vdova ni izključena. Med ljudi raznesel ali kako drugače sramotil ne bo nobene, če tudi se pogodba ne sklene. Naslov: „Prava zastop-nost" na upravništvo.	627
Pensljonlsti in nradnikl! Malo
posestvo, gosposka hiša, obokana klet, nemška preša, 3 orale zemlje za vinograd, 1 oral zasajen z laškim rizlingom in silvancem, 3 orale travnika, 1 oral lepe hoste, krasen razgled, 1 uro od železniške postaje, na progi Grobelno-Ro-gatec je na prodaj za 7.000 kron. Več pove: I. Malus na Blanci pri Sevnici.	632
Proda se po nizki ceni radi družinskih razmer jako lepo posestvo z okolu 20 oralov rodovitne zemlje, z lepo zidano hišo z obokanimi kletmi in novim gospodarskim poslopjem blizu okrajne ceste, i uro od Maribora, pol ure od železniške postaje in 4 minute od f*rne cerkve na jako prijaznem kraju. Posestvo obstoji iz lepega gozda, velikih trarnikov, rodovitnih njiv, z amerikanakim trsjem zasajenimi vinogradi, velik (7 oralov) sadovnjak in z vrtom za špargel ter je posebno priprarno in ugodno sa mlekarstvo. Cena in drugi pogoji se izvejo pri gosp. 8irotič, slikar V Mariboru, Flossergasse 8. 820
Pizd?, kaitjs in fantje!
V moj! lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, m mi je posrečilo s časoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanja las in za odstranitev prhljg (luskin) na glavi, to je
Rapšler it. I
Cena je (franko na vsako poito) 1 lončiž 3 K 60 vin., 2 lončka 6 K. Prosim, da »e naroči same od mene. Naslov je: P. Jurišič. lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali e ps štirim povsetjem.
v
Stampilje
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Najboljši original terboveljski
prlland cement
dobite pri Franc Kartin-a naslednika
Janko Artmarni
t Šent Jurjn ob jnž. žel. po nizki ceni. 677
Štefan Kaufmann
trgovec s telesom
v Radgoni, priporoča najboljše o čelne motike in lopate, dobre kose in Brpe, pravo štajarsko železo se dobi po najnižji ceni :: in solidni postrežbi. 938
Pozor! Slovensko podjetje! Pozor!
Slavnemu občinstvu se priporoča dne 11. febr. 1909 na novo otvorjena manufakturna trgovina	116
Frane Souvan, gin
v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu 22 v LJUBLJANI.
Razpis.
Mesto občinskega redarja v Spod. Polskavi je do 1. septembra t. 1. nadomestiti.
Dohodki: Mesečna plača 60 K, obleka in prosto stanovanje
Prositelji, nemškega in slovenskega jezika v govore in pisavi vešči, naj pošljejo svoje prošnje do 20. avgusta t. 1. na podpisano predstojništvo.	615
Obč. predstojništvo Spod. Polskava, 29. julija 1909.
					
f^itlfi	M:				/a
Zahvala.
Našim rodbinam priporočamo
cffolinsko cikorijo.
290
Povodom smrti našega nepozabnega očeta oz. brata, gospoda
Andraža Bedjaniča,
p&sestnika v Obreia,
se najsrčnejše zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnika v njegovi dolgi in težki bolezni posečali doma in v Gradcu, po smrti pa se v preobilnem številu udeležili pogreba ali pa še so tudi venec na njegovo rakev položili. Posebno zahvalo še izrekamo cenj. središkim pevcem, ki so na sprevodu peli ter vlč. duhovščini, kakor domači tako posebej gg. Jožefu Ozmecu, lovrenčkemu župniku in dež. poslancu, Ivanu Zadravcu, bolfenskemu, in Francu Koželju, ločkemu župniku, ki so od daleč prihiteli, da ranjkega spremijo k večnemu pokoju.
V Ob rež u, dne 31. julija 1909. 625	Obitelj Bedjanič.
Podpisana rodbina izreka najtoplejšo zahvalo za dokaze velike naklonjenosti in spoštovanja ob prerani smrti ljubljenega soproga, nepozabnega očeta,
Franca Mlakarja,
veleposestnika ▼ Hošnici.
Iskrena zahvala preč. duhovščini, ki je prihitela v tako obilnem številu izkazovat umrlemu zadnjo čast. Hvala domačemu gospodu župniku Medvedu in gospodu drž. ia dež. poslancu dr. Korošcu, ki sta se spominjala v ganljivih besedah ljubezni, ki jo je gojil prerano umrli do svoje rodbine in slovenskega kmeta. Toplo se zahvaljujemo spošt. laporskemu nčiteljstvu, ki je spremilo s šolsko deco svojega prijatelja na njegovi zadnji poti. — Zahvaljujemo se nadalje cenj. slov. bistr. narodjakom, domačemu nčiteljstvu, rodbinam, kakor: Ktirbiševi, Plankarjevi, Vetovarjevi in Vračkori za prekrasne vence, ki so jih poklonilo nepozabnemu ljubljencu. — Srčna hvala mnogoštevilnemu občinstvu, zlasti gg. poslancem, — dr. Korošca, Pišeku, Novaku — sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste prišli od blizu in daleč, da spremite njegove zemeljske ostanke k večnemu počitku. — Toplo se zahvaljujemo tudi gg. pevcem za prekrasne žalostinke.
V Hošnici, 3. avgusta 1909.
Žalujoča rodbinu Mlakarjcya.
Otvoritev nove trgovine!! 1
P« Oa Usojava si naznaniti, da sva ustanovila v CELJU, Gf*aška ulica štev. 7 pod tvrdko:
Hm drobno GoHČar & Leskovšek Na debelo
na lastni račun popolnoma na novo urejeno trgovino s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem in z vsemi v to stroko spadajočimi predmeti.
Opirajoč se na temeljito strokovno in krajevno znanje, bodeva v položaju nuditi najboljše blago po nizkih cenah, in cenjene odjemalce v vsakemu oziru zadovoljiti. — V nadi, da nama naklonite Vaše zaupanje, priporočva se za obisk našega novoustanovljenega podjetja, zagotavljajoč Vas najkulantnejše in solidne postrežbe.
z odličnim spojem Goričar & Leskovšek. „
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru te-le tvrdke:
m. E. SEPEC
Grajski tx>& S MAHJBOK X*nr«gTpJa.tz; S.,
priporoča svojo popolnoma novo in veliko zalogo modnega volnenega in perilnega blaga za ženske obleke, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, srajce, ovratnike, kravate, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, perje za blazine itd., vse po najnižji ceni.
MARIBOR, Glavni trg št. 19.
Naznanjam nljndno, da otvorim dne 31. jnlija t. 1. na glavnem trgu it. 19
„pri angelju" popolnoma novo trgovino
s modnim in manufakturnim blagom, platnom, snknom in perilom ter a raznovrstnimi pleteninami in krojaškimi potrebščinami. — Z odličnim spoštovanjem
J. EV. Soštarič.
* veliki zaSegi, kites tafit »atrae*, éivseni, otrsšje pogts^a let ogleáale po aajaišf; scaf.
Fram PleterUl,!
Kosreifea cesta It. !&
RMMMIbni
Kl^rllor, Temtoete*? cants « prtjwnsi® Tf&sv srcš® ftve, femtaa 4<w*&» «isa 4«« arsis in topi» {»iS.
Tovarna m alinske iz
m
zdelaje s parnimi stroji in nsjboljie,	|i anilla
gline prku&a« najboljše izdelka, kako»: zarezno in vsakovrstno drugo streSa» ojtefc®, ¡fjj»lat ms aid za oboka, dimnike, rekooiffg-opok«, pká&e s» tlak, lončene cevi M. po najnižji «asi.
Salega tnái v Mantera, Oemií&tt p«ata, prt kmemm* i»
1000 Kron!
ne dobite, ampak precej denarja si prihranite, ako kupujete vse za Vašo potrebo, kakor vsakovrstno blago za žensko in moško obleko, najlepše svilnate robce, perilo, preproge, rjuhe, platno belo in barvano in mnogo drugih različnih stvari v največji in najcenejši trgovini
JOŽEFA mu.! 1AMBORO,
Tegetthoff-ova cesta štev. 21. Največja zaloga! 364 Največja zalogi!
Slovenske gospodinje!!
„Zvezdna" cikorija
iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani
je res slovenski iz-
Varstvena znamka.
Spomladanski čas!
Priporoča vsakovrstna semena, deteljno staj., lacerno, rudečo, (in-karnat) travno sem», oves za seme, repno, »vinsko salatao, koreajevo, zeljno seme itd. Nadalje: galieo, brizgalniee, motike, gumi, trake, preja, ličje ter vse potrebščin» za vinograde; Tomaževa žlindra, kose, vile, grablje ter razno orodje. Barthelnovo klajno apno, vsake vrst« ::: železa, šine, cement itd. — Kupuje vse kmetijske pridelke. :::
Alojzij DPIzrter
v Slov. Bistrici.
Edina narodna steklarska
FRAN STRUPI, Celji
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, kamenine, vsakovrstaih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzttje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. Najnižja cene — Najsolidnejša postrežba.
<let>€*lo — Bi"» ilr^ts-i®» •
Smrt
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega, kateri naredi sedaj belo platno v vele-trgovski hiši
R.Stermecki, Celja,
Štajersko. Štajersko platno m po 36 v. Slovensko platno m po 40 v. Savinsko platno m po 44 v. Vojaško platno m po 46 v. Domestik platno mehko m po 43 v. Gorsko platno debelo m po 60 v. Istrija tkanina, mehka m po 54 v. Ho-landska tkanina, mehka m po 60 v. — Vzorci zastonj in pošiljatve črei 20 K franko.
Sdavnenra slovenskemu p. n. občinstva uljudno naznanjam, da sem otvoril v Maribora, Šolska slloa itev. 2 nasproti kavarne ,Central'
modeme urejeno briraico.
Isto priporočam vsem zavednim Slovencem ob čisti in točni postrežbi v blagohotai obisk. Odličnim spoštovanjem
IVAN BEBGLES, brivee.
goji Is «'goji aaa S
Grozovite
novosti
za moške in za ženske pri Oraikowič-u
v Slovenigradou.
Fr. Bureš,
tirar, očal ar in zlatar
w Mariboru Tqitflwflni usti 13,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ar, »čal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in tie-bznine po aajniijih cenah. Owancija več let
Vsi popravil »a točna in :; M tro isvržljo. ::
n m
<6 M
i» Trst
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2
»preje®» vlsg« M kajlffiee í» s* t«- M JU QI- MmesmJ« s»r»d!sij® »mka i« •*»<» rytfcg ■wr^nwttnVk
kati safe* ter k ahrataia se Mütife í<¿ lU i«-sr »« diisvnew Siirb»»«. .....................1	■■■■■ —
katf rain ter je (»irartaja s« čistih & ®¡2 Jev"®« das.-rwoisa Mwimew. ===========
____IíoLalSka gl&vnios 3K 3,000 000. — Btwai ftmd S 300,000.
Podružnice
Spijef, Celovec :: m Trst ::
JA
je največja slovanska zavarovalnica*
proti požaru in življenju.
Tužnostajergka hranilnica v Celju v Narodnem domu
sprejema hranite« rtoje vsak delsvaik od 8. do 13. are dof«ldw in jfc obrestaje po Nte-I	ter pripisuje obresti vsa-
ke«;pol ktah!btpiuJu. B*ntrt davek	kraaSai*« ««a ter ga m *4!as*ie vtagaMIm. a vmoat vtof iusAJo «k«jl:
bnta!	SbittKl Ie VraMke ia rwerv«s zaklada, Utera maUu vfe aad 280.000 I. Zato raadeli znatne «vat«
okraje.	dovoUla za dijake	30 000 i a. vodovod», „
iq««a K za Tjsoravo potov 1500 K, nva)i««iE uima zavofcm in xa ustanovitev skjvinake obrtae strokovno šola	K, «
^ iodpo?» SSpCi»	in v kmetij rito r«Podarske »am«e uad 8.000 K, skupno tedaj nad 45.000 t
glovenei, poalužujte se	, ,	, ... ..
juŽMŠtajerske hranilnice S^SrS	hr^ttSco
lodlišiSi da ti naleil dssai sa ®Urfo?etae is varortsoe Ulfatea le v |UfllU«aj0r5RU lir<UIIM(IUU.
Za btezrlfc^to do^iijatov deuarj» »o s»žožai<» e. kr poStoohraatliučiiega raftma ft. 18.818 rsakanu na raapffl«^.
S®" Premog in drva
prodaja, ter stavi tudi na dcca :: trgovina z mešanim biagoia, premogom in drvami ::
Vertnik, Maribor, Koroška cesta.
iŠtampilje
iz kavčuka se dobijo sv. Cirila v Mariboru.
tiskarni
Ivan Ravnikar Celje
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih In «IJnatrk barv, firneža in karboleja ter vseh vrst lakov, kupuje in prodaj» deželne pridelke. Gostilničarji«« priporočam vseh vrst mineralna vod«, nadalje domaée in ogrske salame. Prijedelsem priporočam za pomlad vsakovTBtna poljska in trtna seisena, za kateri k kaljivost ss j&mčš. v. z Na debelo ia dreta». — Nlake mu : toéaa postreS». " " S spoštovanjem:
IVAN RAVNIKAS
Kem^a prahitea ¿fclefc H. Volk, Šoštanj
se priporoča za pranj« in barvanj« raznih oblek, kožn-hovin, rokavic itd. Lišpa od oblek ni treba odstraniti Edini
slovenski zavod te vrste. Nabiralniea v Maribora pri J. Vezjsk, krojač, Solata ulica 4.
Kline pase,«
ali brez
tudi za najhujše kile, trebušne obveze'
pensea . . suspenaorije, podloge za noge, bergle, pokončne držaje, rasne varstvene stroje za telesne poškodbe, po zdravniškem predpisu i. t d. izdeluje po jako nizki ceni, staroznana trrdka F BAN C Podgoršek, bandažist in rokavičar Maribor, Grajska nlica 7. Zaloga vsakovrstnih ▼ to stroko spadajočih zdravilnih in drugih potrebščin, ter rokavic v veliki izbiri.	L- ........
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom priporoča
Prva bmovska tovarna ®r®žja peter Wersif&
družba a omejeno raveao v Borovljah (Zarr ko).
„CROATIA"
eflaa hrvažka avs-avalajea, pssssvRaa od eb^tae rrobofl-b»9« te tar. glav, mesta žagreba
gCBOATIA', osnovatfia na temeljn vyajemB08ti, sprejema v zavarovanje proti požai n in vpepelitvi po blisku nepremičnina vsak» rrsU: hišo, «»pudarska poslopja, tvornice, mline itd. ter presaičaiae, kakeT: Silno opravo, gospodarski, orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. pa jafce agednik pogojih te nizkih eeaak.
Vsa pojasnila dale- PeSrnžniM ,CR0ATIA' v Trsta, Gsrno it 1.
za razne stroje prodaja tiskarna sv. Cirila v Maribora 100 kg po 25 K.
Mnogovrstne razglednice
priporoča trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
A. Jurca naslednik Alojzij Senfiar v Ptuju,
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih barv, firneža in karboleja ter vseh vrst lakov, kupuje in prodaja deialne pridelke. Gostilničarjem priporočam vseh vrst mineralne vode, nadalje domače in ogrske silame. Poljedelcem priporočam za pomlad vsakovrstna poljska in trtna semena, za katerih kaljivost se jamči. Na debelo ; na drobno. - Nizke cene : tečna postrežba.
........ ■■niniMnrm_———^^^—mmemmmmmt^am
še samo v oatea eeeantm Tatno w prigospodarili, ko bi se p. n. .pose^iki. poslnfovali Palm^kiDO^Suje opitanj» vsakovrstnih perutnih m dojivnik živali, jA obvaruje boW in
iS» difterijo ali P£ ^t^tZo^T^T Prinese Pilma ž navodilom pogine prosto; spod14 K ni povz^Priporo&m se L E. W » isl,
Vlprav. ži-r. živil Maribor, Zr^r trg n	^ pri^Mj^gPekjjrogto;_lflgl_
O O Npodnje§tajer§ka O O

iudska
nica v Maribor
uljudno naznanja,
ac da se preseli s 15. avgusto
O O v Stolno ulico št. 6 o O
med stolno cerkvijo in glavnim tx>gom.
Imtal tsi*i: ^Müiel prt belem m** (Terschek), Graška «&üi i, L nAMi
Ljudska hranilnica in posojilnica y Celju


hnoäM vfcje po 4Vi'/*	T»»k«g» i«k«.
Sprqjw fceaailne knjifiee ¿¡regis mmésn feci vtog» ki «M*» £«pretr|»aa. Sperma, vteg® ta« m tafeüi » Pi «fer e¿it aje »d i m Y ande» vasčevanja r naMh
fesa msUMj, če vlaiijo
4 K.

tmeSß*» p» A»
fe B*
Uradni fteni
w uto u ¡pura ml in, iztf gt^äi
&É£ f§íllgM!lltl§St€l5
&.—H fe? á l—í m npM - i
HMHMBHHaBIHMft
, V • ■ ¿fV&J?- , -r • - ---"'^.«•r--.
t
Slovenska kmečka zveza za Spodnježtajersko
naznanja prežalostno vest, da je v soboto dne 31. julija popoldne izdahnil svojo blago dušo njen preiaslužni somišljenik in podpredsednik gospod
Franc Mlakar,
veleposestnik y Hošnici.
Svetila mu večna luč!
Naznanilo.
Na deželni kmetijski šoli s slovenskim učnim jezikom pri Sv. Jurju ob južni železnici je razpisano mesto ravnatelja in strokovnega učitelja z nastopom službe dne 1. septembra 1909.
Prošnje za eno teh mest je vložiti predpisanim službenim potom do 15. avgusta 1909 pri štajerskem deželnem odboru v Gradcu.	«2S
Natančneje glej v štev. z dne 29. julija t. 1.
Ceno posteljno perje»
1 k* sive*», paljeasga K »•—, pol belega K »-$9, belega K 4—, priioa perje	kaker pah K «•—, veleprim» oglajenega najboljte vrnit.
K »•—. aiehksga jerje, (puha) sivega K «•—, belega K 10-—, prenosa peka K lt*—, od 5 kg naprej poitnlne prosto.
Narejene postelja
Is gostonltega, rdetega, medrega, rumenega aU belega Inleta (nankinga), pernloa, veilkset 170X116 °m e dvema agl&vnleama. te dve 80X5® cs. zadestl napelajene, z novim, sivim očifičenla:, koiatim in stanovitr,i.-t perjeas K 1« —, napol maha K »0'—, maha K M'—, pernica sama K IS' - , 14-—, 1«-—, »glava! oh K S'—, S'*0, i'—. razpošilja po povzetji!, MyqjBioB MT	aaitonj, od K 10.— naprej poitnlne prosto
M? V« Berger ▼ DešeHicu štev. 1015, Siaava.
Kar ne «gaja, se iCoenl ali poBje denar musaj. Oenlkl o blaslnah, odejah, prevlekah ln dragem posteljnem blagu ustonj In poitnlne prosto.

TT
' ODVETNIK
.Dr. IVAN FERMEVC
H si usoja naananiti, da je otvoril svojo |j
odvetniško pisarno vPTUJU
v hiši zdravnika g. dra. B. Štuhec-a, Poštna ulica št. 19.====
Seravallovo
T

I
SMT želez, kina-vino.
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna odlika in ča tna
diploma k zlati kolajni. Krepilno sredstvo za slabotne, malokrvne in rekonvaleecente.
Povzroča voljo do jedi, utrjuje živoe in popravi kri. EpSgT Izboren okus. Nad 6000 zdravniških spričeval,
I. SERA V ALI/O, ^¡.VTorai
jUGBT Trst-Barcola. "S^JJ
Kupi so v lekarnah v steklenicah po V» 1 & K 2*60 in po 1 1 h K 4-80.	445
Zahvala«
Ob bridki izgubi najine iskreno ljubljene hčerke
Tonilse
izrekava podpisana stariša vsem prijateljem in znancem za njih iskreno sočutje svojo globoko čutečo zahvalo. Zahvaljujeva se izrecno tudi čast. gospodu dekanu Ivanu Bohanecu za njegovo izredno naklonjenost izkazano najuni nepozabljivi hčerici. Prisrčna hvala vsem! Šmarje pri Jelšah, 3. avg. 1909.
Fraac Web«r, e. kr. orožniški Btraimojster, AutonlJ« Vebar, g tarifi i.	629

Udajatalj 1. nlofcdk : Katolik«
OOeonuM i-fiMtí ¡ fnta tuu,evf&,
Ttak ilakuTE. av. Cirila v Maliters