LIM so korlotl é*l»v •k*g« I|u0«tv« D»l»v
ci «o oprtvilcni do kar pro4ucirt|o.
T Ki« popor lo 4«voi*a t« »h« lnt«r««t« of Iho working oUm. Work* •ra oro ontitlod «o oll whoi t hov produoo.
v •	Mín: 4008 V. II, Str., Ckittfi. M.
Delavci vseh dežela, združite ac!
PAZITE'
noilovllko v okUpoM ki m noho|o polos v»-éoao noalovo. prtUpli«-n«*o apodo) oil
no ovitku, Ako (377)
|o Afovllko
t «dol vom • prlho4n|o Številko noéogo listo po t «¿o n»roé*»lno. Prool-m«, ponovilo |o toko|.
Stcv. (No.) 376.
Chicago, IIU24. novembra November» 1914.
Leto (Vol«) IX,
Socializem opravičuje ponos
Našemu svetu manjka gotovo marsikaj; ali raznovrstnosti ima skoraj dovolj, v časi nemara Je preveč. Tudi med ljudmi je velika. Med mnogo» številnimi variacijami je tudi vrsta ljudi, ki jih je sram, da bi bili socialisti.
Razume se kar samo ob sebi, da nimajo taki čudaki prav nobenega pojma o socializmu; kajti če bi oa poznali, bi mu lahko nasprotovali, lahko bi ga sovražili, ali nikdar ne bi mogli prihajati na tako abaurdno misel, da bi moralo biti kakšnega človeka sram zaradi socializma.
Dosti je idealov, katerim človek lahko posveti svoje stremljenje, če noče živeti kakor bacek iz dneva v dan, sprejemajoč ponižno in ravna dušno, kar pač prinese življenje. MeJ nejvišjimi ideali na&eea časa pa je socializem.
Če posveti človek svoje delo socialističnemu cilju, ima pravico, da je ponosen, ne pa da bi ga bilo sram. Kajti s tem, da služi velikemu idealu, poviša človek samega sebe.
Ali pa je socializem res velik? V čem je njegova veličina?
Soeializem spoznava in uči, da zahteva člo veš k o življenje napredek. Tam, kjer ni napredka, je neizogibno mrtvilo. Življenje je gibanje. Ves svet je oenovan na gibanju. Naša zemlja, ki se nam zdi m rna, nepomična, kakor da je vkopana v kakfno vsemirsko skalovje, se suče sama okrog sebe in okrog solnca; to solnce pa potuje po vesoljnoeti v določeni smeri in mi potujemo z njim Naca luna nas spremlja, mi pa spremljamo solnce. In vse neštete zvezde v neskončnem pro-
storu, kar jih vidimo in kar jih ne vidimo, se sučejo in gibljejo. Meglovine v neizmernih daljavah, iz katerih se šele razvijejo novi svetovi, so polne gibanja.
Ce obrnemo svoj pogled iz velikega v malo, opazimo povsod isti zakon. Cestna mlada se zdi človeku slika absolutne lenobe. Ali tudi v njej ni m?ru. Na miljone, na miljarde bitij Živi v njej, neskončfto majhnih, da jih opaziš le v drobnogledu ; ali bitja so in žive in se gibljejo.
Gibanje je življenje.
Ce pa potegnemo od sedanjosti črto nazaj do skrajnih časov preteklosti, o katerih nam more kaj povedati znanost, ki ne čita le v knjigah, ampak tudi v zvezdah, v zraku, v rastlinah, v zemlji, v vsem, kar je zemlja v vekovih shranila v svojem krilu, tedaj spoznamo ob tej črti, da ima vse gibanje gotovo smer.
Vse je razvoj. Iz malega zrna se razvije kal, iz kali stebelce; na njem se pojavijo popki, iz njih se razvije listje, cvetje. Iz ogromne plinaste megle se je razvil sclnčni sistem s svojim centralnim teletom, s planeti, trabanti, planetoidi, kometi.
Ves razvoj označuje napredek. Vse se razvija iz enostavnega v sestavljeno, iz grobega v fino, iz malo primernega v bolj primerno. Vse naše živalstvo, ki nam služi v neštetih ozirih, se je razvilo iz fcvali primitivne jših rat. Drevje, ki nam danes rodi najžlahtnejse sadje, je nekdaj rodilo lesnike in neužitne plodove, Č :lovek sam je produkt razvoja.
A človeška družba?
Tudi ona ne stoji, ne more stati izven vesoljnih zakonov. Vemo, da se je tudi ona razvijala, in vemo, kako se je razvijala.
Iz najenostavnejših začetkov se je razvila do danainjegu, neskončno kompliciranega kapitalističnega organizma.
Svetovni zakoni se ne ustavijo nikjer in nikdar. Razvoj tudi v človežki družbi ne more obti čati nikdar in nikjer. Dokler bodo na zemlji lju d je, ce bo njih druiba razvijala.. Okameneti ne more.
Kdo bi mogel oporekati tej resnici?
Toda — veliko vprašanje se javlja:
Koliko vpliva ie imela Človeška družba sama na svoj razvoj? Koliko zavednega vpliva?
Vse življenje, vse oblike družbe in vse njih iz irremembe so bile odvisne od razmer, nekoliko včari od posameznih individualnosti, toda v zelo majhni meri, v veliko manjši, nego se navadno uči.
Človečka družba kot celota pa še ni prišla do zavetji. Podvržena je bila vsakovrstnim vplivom; rama ri mogla vplivati na svoj razvoj, ker ni imela enotnega družabnega čuta, enotne družabne misli, ker ni imela svoje volje in svojih ciljev.
Socializem hoče povzdigniti človeško družbo na tako stopnio, da bo megla s svojo roko poseči v svoje življenje.
Človeška druiba ne more postati vsejamo-gočna. Ona je le majh.n del ve:oljnosti in življenja v vesoljnofti. V neskončnosti svetov ni človeška družba več kakor rod mravelj ali trop kobi-
lic. Človekove sile so omejene in omejene ostanejo tudi sile njegove družbe.
Socializem ne leta za utopijami in ne oblju-bujo vsega mogočnosti.
Ali — naj smo še tako majhni v vsemirju, človek je človeku vendar največ; človeško živ-ljenje mu je največ vredno, Človeški cilji so mu najvišji.
Socializem hoče zbrati vse rile človeške drui-be, danes neurejene, kaotično delujoče, pogostoma druga drugo uničujoče, da dosežejo v harmoniji najvišji učinek.
Socializem hoče, da postane človeška družba enoten organizem, ki bo sposoben za enotno socialno voljo in si bo mcgel postaviti družaben cilj.
Socializem hoče, da se človežtvo zave samega sebe. Namesto da bi bila človeška družba igrača, zora, ki jo mečejo neznane sile sem in tja, naj v bodoče s svojo roko poseže v svojo usenio, naj po svojem spoznanju in po svojih potrebah razumno „avna svoj razvoj.
Kdo nam more označiti višji cilj za človeka?
Kdor posvečuje svoje delo največjemu, kar je mogoče, nima vzroka, da bi ga bilo sram, ampak lahko ie ponosen. Čim več stori za veliki cilj, tem opravičenejči je njegov ponos.
Ne pravimo- Prevzeten, človek je vedno le človek, rato ni prevzetnost nikogar opravičena. Ali kjer je spoznanje vrednosti, tam je ponos. In vrednost socializma ie tako velika, da je ne presega v sedanjosti nič.
HRABROST.
Pesniki v Evropi so dobili nov motiv za poezijo.
Pravzaprav je že zelo zelo star; prišel je iz mode, ker je bil že silno obrabljen. Ali časi se izpreminjajo in modu kakor kolo, ki se vrti. Kar je danes spodaj pride jutri lahko zopet gor.
Kdor je pred kratkim jM^val vojaško slavo in sabljaftko hrabrost, je biTsineŠen. l>anes je zopet junaštvo največja čednost. Žurnalisti, pesniki, novelisti — vsi pišejo tako kakor za ces. kr. polkovna berila.
Vse znanje, vsa umetnost, vsa kultura no velja nič, razun če služi organiziranemu ubijanju. Kdor bi danes našel zanesljivo Bredstvo proti raku ali tuberkulozi, kdor bi izumel stroj, ki bi naravnost iz drevja izdeloval papir, kdor bi odkril kemičen proces s katerim bi se kraški kamen izpreminjal v rodovitno prst, ne bi štel danes toliko kolikor najsurovejši nevednež, ki se more izkazati, da je pobil dvajset ljudi.
Hrabrost je ideal! Hrabrost povzdiguje človeka! Odlikuje ga! Njegovo vrednost povišuje!
Veliko sicer dobrih ljudi misli, da je res tako in da moramo oboževati bojno hrabrost.
Mi pa ne mislimo tako.
Razumemo, da mora tisti, ki je pognan v boj, varovati svoje življenje in iz tega razloga uničevati druga življenja. Ali to smatramo za žalo-aten. ne pa t a vzišen posel. Tiste, ki ga morajo izvrševati, obžalujemo, občudovati jih pa ne moremo za nobeno ceno.
Za hrabrost ne Smatra predvsem brezobzirnost do lastnega življenja.
'Sovražnikove krogle so jih metale ob tla kakor snope; trumoma so padali. Pa vendar so drvili naprej, neustrašno, prezirajoči smrt. Junaki ! Junaki!"
Ubogi reveži — pravimo rni.
Kajf Zaničevati svoje življenje naj bi bila najvišja čednost za človeka t Tako pravijo zdaj lažnivci! Obžalovanj« \Kdni ljudje, ki jim verjamejo!
Kdor ima na svetu kakšno nalogo, kdor razume, da ima opraviti kakšno delo, da je za to sposoben in da ga to delo potrebuje, priznava svojemu življenju toliko vrednosti, da ga ne bo brez pomisleka vrgel oel sebe kakor jajejo lupino.
Ni treba, da bi bil človek zaljubljen v samega sebe in se smatral za nekakšno edino bitje. Ali ka-dor čuti, da ni le za to na avetu, da jč in pije in veasi smrči, bo spoštovaj svoje življenje in si ga gledal ohraniti, zato da bo mogel izpolniti Bvojo nalogo na svetu.
Klobuk zavržem, kadar ni nič več vreden. Naj li postavljam vrednost svojega življenja na enako višino kador vrednost obnošenega, ogoljenega, preluknjanega klobuka, to se pravi na višino nič-vrednosti t
Če morem to storiti brez pomisleka, tedaj pae dajem sam Rebi žalostno izpričevalo. Ali tedaj ne smem zahtevati da naj me ves svet smatra za nekakšnega boljšega in višjega človeka.
Mogotci potrebujejo ciljev za puške, hrane za kanone. In ker je težko žrtvovati svoje življenje. zlasti težko žrtvovati ga za nič, so si izmislili
bojno slavo, da morejo Može gnati žive ljudi v smrt in pogin.
Stoletja so se dali ljudje varati s to zlagano slavo. Lovili ao se v past, v kateri je bila "hrabrost" za vabo.
Tudi tej pošasti je treba strgati krinko z obraza. Proč s temi venci, spletenimi, da bi umetni vonj premagal smad gnilobe! Proč z junaškimi haljami, ki zakrivajo nezmisleno smrt!
Življenje sposobnega moža je vredno življe-njr. Ljubiti svoje življenje ni sramota. Varovati svoje življenje ni slabše, kakor žrtvovati ga na tuj ukaz.
JABOB IN EZAV:
Kdo ne pozna svetopisemske zgodbe o Jakobu in Ezavut
Brat je brata ukanil. Za skledo leče mu je odkupil pravice prvorojenstva.
Odrasli ljudje katerim ni teologija poklic, večinoma pozabijo na biblijo. To je škoda. Knjiga je zelo zanimiva, četudi je znanstveno dokazano, da je sestavljena od raznih pisateljev, da je torej ni mogel Bog diktirati enemu samemu.
Stari vzhodni pisatelji so imeli cvetočo fantazijo, bujne primere, bogat jezik — pa tudi dosti filozofije je bilo vmes.
Tudi zgodba o Jakobu in Ezavu je zanimiva in dovolj pomembna.
Ali se morete spomniti, kako ste bili takrat, v otroških letih nevoljni, hudi, ker se je zgodila taka prevarat
Prijatelji tista povest ima trajen pomen.
Ezavi in Jakobi niso izumrli. Ozrite se, pa jih najdete cela k »-dela.
Po Bogu in po Adamu smo vsi bratje. To je ena izmed najenostavnejših resnic. Ali ti bratje imajo kljub nemškemu pregovoru različne kape. In še mnogo druzega je različnega med njimi.
No, na neenakost je bila že v času Jakoba in Ezava na zemlji, drugače ne bi bil eden imel prvo-rojeniskih pravic. Tudi tista prevara se ne bi bila izvršila, Če bi bila oba enak«jfpra* na. Zaradi ne enakosti pravic se zgodi mnogo grehov.
Bratje smo. N. pr.: Brat Peter je gospodar, brat Pavel delavec. Peter ima lepo rezidenco s parkom, Pavel pa zasrnrajen "rent", kjer piha veter skozi špranje. Brata sta. Peter se vozi z avtomobilom, Pavel pa skrbi, da ne zmanjka čevljarju dela. Brata sta; sila atara žlahta!
Pavel hodi v tovarno nad katero je zapisano Petrovo ime. Peter sam se vozi malo po Kaliforniji, malo po Evropi, hodi v gledališča, na koncerte, na plese.
Pavel izdela vsak dan za dvajset dolarjev blaga. Če bi ga spravljal in na koncu leta prodal, bratu Petru pa plačal odškodnino za stroj bi
imel šesttisoč dolarjev. V dveh letih dvanajattisoč, v desetih šestdesettisoč dolarjev. Tridesettisoč bi si jih brez težave lahko prihranil.
Brat Peter pa pravi bratu Pavlu:
I)aj mi, kar izdelaš. Dam ti za to plačo — dva dolarja na dan . . . Čez deset in dvajset in štirideset let ima brat Pavel tudi dva dolarja na dan, pa stare kosti.
Jakob in Ezav sta pobarantala ...
Popi in organizacija.
Na letošnji konvenciji A. F. of L. se zonet oglašajo popi. Mi nismo dogniatični, ne živimo od predsodkov, ne generaliziramo, kadar govorimo o ljudeh, pa ne tajimo, da so tudi med duhovniki lahko ljudje, ki imajo pravo srce za delavstvo in mu žele pomagati v njegovih težkih bojih.
V Švici poznamo nekoliko duhovnikov, ki so socialisti z dušo in b telcBom. Župnika Pfliiger in Kutter sta znana po vsej Interna-cionali. Oba sta sodruga brez pridržka. Oba priznavata socialistič ni program v popolnem obsegu in brez zavijanja.
Župnik Pfliiger je znan predavatelj in govornik na shodih.
Župnik Kutter je napisal nekoliko krasnih knjig o socializmu.
Ko se je pred dvema letoma, ob izbruhu balkanske vojne, sešel izredni mednarodni socialistični kongres za mir, je imel svoje zborovanje v kstedrali in cerkvene orgije so igrale marzeljeso.
To je bilo v Bazlu ▼ Sviei.
Ko je omrl "brezverec" sodrug Bebe) in ao ga nesli brez duhev niškega oeremoniela na pokopali-
šče, so zvonili vsi cerkveni zvonovi.
To je bilo v Curihu v Švici.
Zdi se nam, da v Ameriki veči noma ni tako. Škof Spaulding ki je pred kratkim umrl, je bil sicer soeialist. Ali tisti popi, ki hočejo igrati vlogo v strokovni organizaciji to dežele, sploh ne marajo, da bi se delavstvo boje valo za zboljšanje svojega položaja, temveč rinejo med delavce zato, da bi jih zadržali v mezdnem suženjstvu in v odvisnosti od kapitala.
liCtos so ti gospodje na konvenciji v Philadelphiji zopet pokazali svojo pravo barvo. Mister Oompers jim je sicer dal nekoliko odgovora. Ali po našem mnenju je storil to le zato, da ne bi bil kdo drugi odločneje posvetil tej gospodi.
Kaj imajo taki ljudje sploh opraviti v delavski strokovni organizaciji?.
Dan volitev je za delavca dan obračuna. Volilna statistika pa kale, da je še veliko delavcev, katerim ni nil ležeče na računih, ki jih morajo plačevati sami.
Hlapec ostani hlapec.
Dobre dve leti je tega, kar j« neki nadškof v Nemčiji izdal pastirsko pismo proti delavskemu gibanju iti v njem dejal: "Hlapec ostani hlapec." Nič druzega ne pomeni tisto načelo, katero je na letošnjem zboru A. F. of Labor pridigal pre častiti pater Walter George Smith ko je grmel proti nasil stvu in delavcem citiral svetopi semski izrek:
"Če te kdo udari na desno lice, ponudi mu še levo."
"Duhovni oče" ni mislil tega le tako v splošnem. Govoril je v zvezi z dogodki v Michiganu, Coloradu, Montani i. t. d. In menil je povsem resno, da naj bi delavci dobesedno izvajali ta ble. eli nauk. Če ustrele profesionalni razbijaei tvojega tovariša, postavi se jim še ti golorok pred puško.
Ne vemo, če je v Ameriki Se kdo, ki bi ae upal zagovarjati tolovajstva, ki so se v Coloradu izvršila proti rudarjem. Celo ka pitalistični listi, ki imajo zelo trdo vest se v vsem sporu ne drznejo zagovarjati Rockefeller-jevih maaakrov.
Krščanski duhovnik mora pri-
ti, da ima toliko poguma, žalost nega poguna!
Toda naeelo, da naj hlapec ostane hlapec, je že davno prišlr ob veljavo. V Ameriki so miljar derji, katerih očetje so bili manj kakor blapei; očetje sami so po stali bogataši, njih sinovi so pra vi kralji.
Zakaj ne gre pater Smith k takim gospodom pridigat, da naj nastavljajo svoje lice za klofute t Veliko je bogatinov, ki so nagrabili svoje zaklade z očitnimi svetu znanimi sleparijami. Delavci zahtevajo le pošten zaslužek za svoje delo.
Ampak pri Uoekefellerju se lahko kaj dobi — tudi za sveto cerkev. In kako je denar izprešan iz krvi. tega tudi sveta cerkev ne vpraša.
Svetopisemski nauki.
Evropski vladarji mislijo, da je Kulturi včasi treba počitka kakor njim, pa so jo zato poslali na dopust.
«
V Masaaehnsettsu se boje rdeče barve. Zdaj pričakujemo zanesljive sakone soper prelivanje delavski krvi, ki je tudi rdečs.
Duhovni gospodje, ki bi nadvse radi pasli delavce kot svoje ove.icc in backe, pač dobro poznajo sveto pismo. Saj ga radi "itirajo, kadar jc prilika za to in kader jc ni.
To spada v njihov poklic in tako daleč bi bilo to popolnoma v redu.
če nam stvar ni docela vfiee imamo za to le ta razlog, da so gospodje zelo enostranski. Kot dobri poznavalci svete knjige b morali biti temeljitejši.
V svetem pismu stoji tudi Iz rek, da naj se delavcu ne trga za-, služena plača. Nebeški vnvpoti gotovo ne bodo tajili tega, ker se jim vsak hip lahko dokaže črno na belem.
Sveto pismo ni narodnogospodarska Študija, pri" se ne more pri čakovati* da bo na dolgo in širo ko razlagalo, kaj je pravičen za sluŽek.
Za to pa imamo dandanes dru ge pripomočke. Nič ne bi bilo težkega izračunsti, kakšna plača je pravična. Koliko so vredne suro vine, ki jih delavec dobi za ob delovanje, se ve. Koliko je vredno izgotovljeno blago, je tudi znano.
Koliko se pri delu obrabijo stroji in koliko je druzega ,eventuelno gospodarjevega dela poleg, so lahko dožene.
Ali poznajo maziljeni gospodje kakšno podjetje v Ameriki, <ta plačuje svojim dclavcem na tak način f
Lahko bi vprašali, kako so kapitalisti sploh prišli do tovarn, do železnic, do jam, do ogromnega sveta, do strojev, do surovin. Toda brez obzira na to bi morale biti delavske plače najmanje dvakrat do trikrat tolike kakor so.
To bi se vjemalo s svetim pismom.
Zakaj 110 povedo pozna valei svetega pisma in advokati božjo pravičnosti tega gospodom Rockc-fellerjem, Camegiejem, Morga-nom i. t. d. t
Ker se jim ne smejo zameriti. To je vzroka dovolj.
Kapitalisti mialijo da bo človeška družba vedno kapitalistična.
Pred več kakor stotipoČ leti so "aŠi predniki v Evropi tudi mi» •liti, da bo človek vedno jedel človeAko meso.
Pred 27 leti
II.
Človek je socialno bitje.
Živeti more samo v družbi. To je nespremenljivo dejstvo. Že s tem, da ima orfanitem sesav-
ea, je to dognano. A tudi med sesavci ne stoji, kar se tiče neodvianoati od življenja,Nikakor v prvi vrsti. Človeilki otrok je veliko dlje navezan na oskrbo staršev ali pa sploh odraslih ljudi, kakor žrebe, tele i. t. d. Dolge mesece je treba, preden shodi. A s tem še nikakor ne pridobi samostal-nosti.
Če bi mogel Človek živeti popolnoma prirodno, to se pravi bres vsake kulture, edino od tega, kar bi našel neposredno v naradi, bi bil v najugodnejšem slučaju odvisen od družbe do tistega časa, ko bi telesno in duševno toliko dozorel, da bi znal in mogel sam skrbeti za zadoščanje svoji potreb.
Potem bi eventualno lahko živel življenje — puščavnika.
Ali sedanji človek je že kulturno bitje. Višina kulture je sicer zelo različna, toda niti ona^ plemena, ki jih imenujejo civilizirani narodi divjake, ne žive in ne morejo živeti popolnoma brez kulture; tudi ona so socialna.
Eskimoti, ki prebivajo po najsevernejših deželah, Žive Še dandanes v kamniti dobi; to se pravi: Poslužujejo se kamnitnega orodja in orožja. IzvzemŠi nekatera njihova plemena, ki prihajajo v dotiko s civiliziranimi narodi, jim je železo prav tako neznano kakor oniin kanibalskim ljudem katerih kosti in lobanje je našel zagrebški profesor Kramberger Gorjanovič blizu Krapine in ki ao tam živeli pred nemara 100.000 leti.
Za naše pojme je kultura teh ljudi neskončno nizka. Ali vendar je kultura in zahteva družabno življenje. Zamorci ob ekvatorju lahko žive nagi; zanje bi bila obleka celo muka. Eskimoti v krajih severnega ledu potrebujejo prav toplo obleko na prostem; in v svojih "hišah" ne bi mogli biti nagi, kakor je njih navada, če si ne bi znali v onih polpodzeiueljskih jamah napraviti umetne visoke temperature, ki je seveda spojena a tako atmosfero, da je Evropejec ne more dihati.
Eskimoti potrebujejo tudi hrane. In priroda je na severu zelo skopa. Vegetarijanci ne bi mogli tam nič opraviti a avojo propagando, kajti rastlinstvo ne daje tam akorsj nobene hrane.
Ponajveč si jo morajo iskati v morju. Zato potrebujejo čolnov. Morje je rado viharno. Čolni morajo biti taki, da so ribiči v njih kolikor mogoče varni. Zato je'treba veliko iznajdljivosti in spretnosti. Tak "kajak" je prevlečen s tulnjevo kožo. ki jo potegne ribič preko sebe tako da je ves čoln podoben velikemu čevlju, v katerega se zarije Eakimo do p rs.
Za lov na morske živali in severne jelene potrebujejo orodja in orožja. Po leti, ko morajo no-madizirati kakor zahtevajo lovske prilike, jim ne koristi podzemeljska koča, pa sc poslužujejo šotorov iz kože.
Divjakil
Ali vendar zahteva tudi to "divjaško" življenje dela in — delitve dela in vzajemnosti.
Socialno življenje. Zelo primitivno, po naših nazorih bedno življenje, umazano polno prazun verja, ali — socialno življenje. Ce ne bi pomagal drug drugemu, ne bi mogli Živeti.
Mi nismo več divjaki. In gotovo si ne želi nihče več nazaj v ono življenje, ne v to, ki ga žive Eskimoti v severnem ledu, ne v ono, ki ga imajo Patagonci v najjužnejši Ameriki, ne v tisto katerega se vesele prebivalci polineških otokov v Tihem oceanu.
Mi smo otroci sedanje kulture Kolikor koli
kdo izmed nas kritizira to kulturo, vendar ne bi nihče hotel, da bi propadla ali pa da bi se zmanjšala. Ne nazaj, temveč naprej se upirajo naši pogledi.
A sedanja kultura je plod aoioalnega dela.
Ves napredek je bil od prvih časov človeštva pa do danes spojen a stalno množitvijo iu komplikacijo tlela, in vsled tega nujno tudi z vedno večjo
delitvijo dela.
Kultura pomeni pomnoževanje človeških po treh in njih zadovoljevanje. Divjak pozna le one potrebe, ki mu jih neposredno diktirajo pogoji eksistence. Jesti in piti moraš, če hočeš živeti — to je najizogibneišc. Prva divjakova misel je posvečena zadoščenju te potrebe. > .
Ali treba se je tudi braniti sovražnikov. Vsa priroda jih je polna. Vsaka žival jih ima, človek še več kakor mnoge druge.
Zver katero težko premaga posameznik, lahko podleže na skupnem lovu. Solidarnost opravi večkratno delo: Odstrani sovražnika, pribavi hrane, kožo .rogove, kosti — vse porabne snovi.
S pomnožitvijo ljudi, z naseljevanjem v stalnih krajih se prične poljedelstvo, izprva primitivno, ali čimdalje bolj napredno, komplicirano. To zahteva še več delitve dela.
M nože se desetletja, m nože se stoletja. Kultura se razvija, sledeča večnemu zakonu. Kar je človek pridobil koristnega, si hoče ohraniti, od dobrega pa stremi k boljšemu. Pomnožene kulturne potrebe pa povečavajo tudi odvisnost človeka od človeka.
■i •
Kdor zahteva raznovrstnejše užitke, zahteva plodove dela od večjega števila ljudi. Mesar, zidar, krojač in čevljar ne morejo zadostiti potrebam kulturnega človeka. Kakor raste kultura, tako specializira delo.' Ako ae nii vname oko, pojdem rajši k okulistu, ki se venomer havi s tem aparatom vida, kakor k zdravniku, ki mora danes zdraviti tuberkulozo, jutri operirati trebušni ^tumor, pojutršnjein lečiti vnetje obisti. Ure ne bom kupoval pri ključavničarju; a ker je pri njem ne dobim, se ji ne bom odpovedal .temveč pojdem k urarju; zato se pa ne bom pri njem učil astronomije, pri astronomu pa ne strojne tehnike.
C<> mizarji ne bodo delali miz, ne bodo imeli škode le oni ampak tudi jaz, ker ne bom dobil mize, ki jo potrebujem.
Človek je socialno bitje. Sedanji človek je kulturno bitje. Kulturno socialno bitje. Družba mu je potrebna. Torej je odvisen od družbe.
Absolutni individualnem je nemogoč.
Absolutne svobode ni v prirodi, absolutne svobode ni v družbi. V obeh so zakoni.
OSEMURNI DELAVNIK.
Prostor nam ne dopušča, da bi se podrobno bavili z vsemi dogodki na konvenciji A. F. of L. Nekateri pripetljaji pa odločno zahtevajo, da jim posvetimo nekoliko pozornosti.
Zboru je bila predložena resolucija, ki zahteva zakonito uvedbo osemurnega delavnika. Reso-lucijski odbor se je izrekel proti tej resoluciji in je priporočil drugo, ki pravi:
"A. F. of L. izjavlja, da naj uredbo plač in delovnega časa izvaja strokovno gibanje, ne pa zakonodajatvo, izvzemši če gre za žensko, otroško delo, za zdravje ali moralo, ali za uslužbence nacionalnih državnih ali občinskih uprav."
Predsednik Gompers je mogočno napadel prvo resolucijo in zagovarjal drugo. Pri tem ae je, kar stori ta gospod zelo rad, zaganjal posebno v "rdečkarje" in skušal osmešiti njih boj za zakoniti osemurni delavnik, češ da je ta boj škodljiv delavskemu gibanju.
Da nima gospod Gompers nobenega pojma o socializmu, je že davno znano. Tudi o resničnem razmerju med delom in kapitalom ima zelo meglene ideje, dasi je potoval po Evropi in dobil od ondotnih strokovnih organizacij precej pouka. Zdi se, da se že težko uči, ali pa se ne mara učiti. Na vsak način je sodrug Hillquith v debati z njim pred nacionalno komisijo dokazal, da so gospodu Gompersu temeljna delavska vprašanja in pogoji delavskih uspehov sedemkrat zapečatene knjige Bilo bi torej zelo previdno, če bi gospod Gompers ob takih prilikah malo manj prevzetno govoril o škodljivosti socialističnih bojev, ker bo moral sicer neizogibno doživeti še nekoliko hudih blamaž.
Ali nam ne gre za osebo gospoda Gompersa, temveč za osemurni delovnik.
Zahteva, naj se zakonito določi osem ur dnevnega dela kot maksimum, stoji že davno v socialističnem programu in socialisti so prav dobo vedeli, kaj so storili, ko so jo sprejeli.
Danes živimo v kapitalistični družbi, ki je državno organizirana. Četudi je cilj socializma, da odpravi kapitalistični sistem skrbi vendar tudi v sedanji družbi rs Čim izdatnejše zboljšanje de-skega položaja, zato da postanejo delavci «podobni za a« oj boj; ,
Med te izboljšave spada v prvi vrsti skraj Stanje delovnega ¿aaa, in nikjer ni rečeno ne v socialističnem progmmn, ne r kakšnih aoeialiMič nih resolucijah, da ae ne ame delovni čas skrajšati
še bolj kakor na osem ur. Narobe! Socialisti hočejo, da se prepreči delo čez, ne pa izpod osem ur.
Boj za skrajšanje delovnika pripada v prvi vrsti strokovnim organizacijam. Gotovo! Ali kaj more škodovati strokovnemu gibanju, če mu pride zakon na pomoč in če zakon vsaj zavaruje to, kar so si delavci s strokovnim bojem priborili?
Socialistična stranka je polagala vedno veli ko važnost na strokovne organizacije; kjer jih ni bilo pred njo, jih je sama ustanovila, n. pr! v Nemčiji, v Avstriji, na Hrvaškem, v Bosni, na Ogrskem, v Srbiji, v Rusiji, na Bolgarskem i. t. d. Ali socialistična stranka ve, da ima tudi moč strokovnih organizacij svoje meje pa je treba skrbeti, da ne nastane delavstvu škoda zaradi tega. Ta skrb pripada političnemu boju.
Gospod Gompers naavnost žali delavce, ako pravi, da bi zakonita določba osemurnega delovnika škodovala strokovnemu gibanju To se ne more razlagati drugače, kakor da se ne bi delavci več brigali za strokovni boj, če bi zakoni določili makaimalni delovni čas in minimalno plačo.
Vsi, ki tako sodijo, imajo o pogojih delavskega boja popolnoma napačne pojme. In ravno v A. F. of L. je čudno, da morejo nastati take zmote. Ni še ravno davno, ko so hoteli voditelji imeti nekakšno delavsko aristokracijo v unijah. Treba je le pomisliti na izredno visoke pristopnine, ki so jih zahtevale nekatere organizacije.
To izključevanje gmotno slabših delavcev ni bilo proletarično pa tudi pametno ni bilo. Ali zrno je bilo v njem, ki ga je prav lahko razumeti. "Le tisti delavec se bo bojeval za boljše razmere, ki je vžil vsaj za malo poskušnjo kaj boljšega"— to je misel, v kateri tiči veliko resnice. Povsod so izjeme, ali večinoma je tako, da ne bo mogoče pridobiti za boj tistega delavca, ki ga je beda že popolnoma potrla.
To razume tudi socializem, in zato hoče, da se delavstvu zagotovi neka stalna višina Življenja, za katero se ne bo moral vedno iznova boriti. Ako ae doseže zakonita določba osemurnega delovnika. ni a tem socializem na svojem cilju; ali delavcu se ni treba vedno in vedno pehati za osemurni delavnik, ampak lahko obrne svojo pozornost na druge potrebe in zastavi svoje moči v boju za druge zatiteve.
Kaj bi bile unije izgubile, ako bi bila socialistična atranka v zakonodajnih zborih tako močna da bi bila mogla izsiliti zakoniti osemurni delovnik t
Francozko belgijski socialisti in vojna.
i
'Velika vojna traja Že čes tri tueaece. Takoj ko ju izbruhnila, je bila socialistična taktika predmet mnogih diskusij in polemik. Tudi mi smo pazno zasledovali vse dogodke, vendar pa nismo hoteli vlivati olja v ogenj, dobro vedoči, da ne bi mogli najlepši dokumenti izpremeniti položaja; pač pa bi se med sodrugi lahko razburilo strasti brez koristi tako, da bi ostale trajne škodljive posledice.
Ali čas je zdravnik za mnogo bolezni Na vsak način je daucs mogoča mirnejša sodba, kakor v prvih dneh splošne i azdraženosti. In ker hočemo, da dobe naši čitatelji potrebbni pregled dogodkov in si morejo napraviti sliko o rečeh, s katerimi se bo morala Intcrnacionala veliko, oziroma temeljite baviti, kadar bo vojne konec, se hočemo sedaj kolikor le mogoče nepristransko zmeniti o socialistični taktiki v posameznih deželah.
Poslužiti se hočemo v ta namen kolikor mogoče dokumentov.
Za danes podajamo manifest francoskih in belgijskih sodrugov, ki pojasnuje njihovo stališče. Kakor je znano, so kmalu po izbruhu vo5ne socialisti v Belgiji in na Francoskem vstopili v ministrstvo. S tem so izrekli, da je vojna na francoski in belgijski strani po njihovem inneuju opravičena.
To so hoteli povedati tudi nemškemu narodu, čemur je služil manifest, ki pa ni dosegel svojega cilja. Razumljivo je da ga pošta na Nemškem ni razširila. Pa tudi strankine instance v Nemčiji ga nišo dobile popolnega ,za kar je skrbela cesarska nemška cenzura.
Dokument, ki ima zgodovinski pomen, se glasi v slovenskem prevodu:
Manifest nemškemu narodu.
Kakorkoli se nam zdi očitno, da imata francoski in belgijski narod pravico bojevati se za svoj obstanek proti brutalnemu napadu nemškega imperializma;
kakorkoli sta francoski in belgijski odsek Internacionale prepričana, da sta popolnoma izpolnila svojo mednarodno dolžnost proti vojni in za mir, je vendar važno, da predložimo ostalim odsekom Internacionale s kratko izjavo nepristranski dokazilni material o dejstvih.
Kar se tiče francoskega odseka, nani ni treba u po zarja t i na dobo izpred vojne, na dobo ko je naraščal splošni furor kolonialne politike in oho roževanja; na dobo, ko smo se bojevali proti maročanski politiki in proti zakonu o triletni vojaški službi^ onemu zakonu ki je prišel kot posledica nemškega vojnega zakona o pomnožitvi stalne vojske.
Kriza, ki leži neposrebno na dnu sedanje vojne, je tisto, za kar gre sedaj. Ta kriza se je raz-počila kakor zarota z avstrijskim ultimatom Srbiji: in predvsem in še bolj se je ko je Avstrija odklonila miroljubni odgovor Srbije, razpršil zadnji dvom, da je nemški inrperalizenr navdihoval to nastopanje Avstrije in hotel vojno.
V soglasju z mirovnim stremljenjem Internacionale smo v tistih kritičnih urah stopili v stik s francosko vlado in smo zahtevati od nje zlasti, da naj z vsemi močmi, ki so ji na razpolago, pod pira angleško posredovalno stremljenje, ker je to najboljša prilika za ohranitev miru, ter da naj izvrši s temi mirovnimi posredovalnimi poizkusi pritisk na rusko vlado.
Priznati moramo, da je francoska vlada odkritosrčno hotela mir in da je, kakor smo zahtevali storila vse, kar je bilo v njenih močeh, da bi ga ohranila.
Se popoldne tistega dne, ko ao sc prekinila pogajanja, je odšla delegacija socialistične skupine v zbornici k ministrskemu predsedniku mons. Vivianiju.
Gospod Viviani nam ni zatajeval, da dela agresivnost nemškega imperializma upanje na
Vse tiste stavke, ki so se vodile za osem, v mnogih krajih celo za devet, za deset ur dela, bi bile postale nepotrebne, unije bi si bile prihranile nekoliko miljonov dolarjev, pa bi bil^ako močne, da bi lahko vodile boj za nove zahteve.
Delavci Rami imajo prav dober čut za korist takih zakonov. Ko je avatrijski parlament v dobi velikega severočeškega rudarskega štrajka pod pritiskom socialističnih poslancev sklenil devet-urni delovnik v rudništvu, ni prišlo nobenemij^ delavcu na misel, da bi bil protestiral. Rudarska strokovna organizacija ni zaradi tega ničesar izgubila, ampak se je le krepkeje razvila.
Gospod Gompers in njegovi resolucionisti nasprotujejo sami sebi. Če pridejo ženske ali otroci ali federalni ali državni uslužbenci v poštev, ali pa zdravje ali "morala," blagovoli tudi gospod Gompers dovoliti, da se sklene zakon o maksimalnem delovnem času.
Kakšna doslednost je to?
Če priznavam zakonodaji pravice, da se bavi a takimi vprašanji, tedaj ji jo moram priznati sploh ker ni prav nobenega razloga, da bi se delale izjeme. Zakaj za ženske da, za moške pa ne T
In pa — če prihaja v takih zadevah zdravje v poštev T Kdoj je predolgo delo koristno zdravju t Nikdar ne! Če je torej zaradi zdravja dovoljeno zakonito določati delovni čas, tedaj je to sploh
upravičeno.	_
Vsa ta protislovja so nam pa vendar umljiva. ker poznamo cincanje gospoda Gompersa, njegovo nazadnjaštvo in njegovo politično zaostalost. Razun socialistične stranke ni nobene v Ameriki, da bi se resno oprijela delavskih zahtev. Od svo-iih meščanskih političnih prijateljev ne more pričakovati. da bodo sklenili tak zakon proti kapitalistom, če ne bodo stali nnd pritiakoin primernega števila socialiatičnih poalancev.
ohranitev mira vse neverjetnejše. Ali potrdil js i
poudarkom, da bo francoska vlada do zadnjega treuotka storila vse mogoče, da izrabi šanse za mir; in da se drže kljub vpadu nemških čet na francoska tla francoske čete še vedno osem kilometrov od meje ;da se ne stori od francoske stra» ni prav nič, kar bi moglo kaliti nadaljevanje mirovnih pogajanj, ki jih je želeti in ki ao še vedno mogoča, dokler ostane nemški poslanik gospod von Schoen v Parizu.
Vztrajali smo na tem in zahtevali povsem odločno, da se izvrši takoj nova in demonstrativna manifestacija miroljubnega mišljenja Francije; da se pošlje Angliji nova zahteva za posredovanje s formalno izjavo popolnega in energičnega pritrjevanja Francije.
Gospod Viviani nam je bil videti pripravljen za ta korak in nam je obljubil da predloži še tisti večer ministrskemu svetu priporočilo oziroma zahtevo socialistične zbornične skupine.
Ali komaj eno uro, odkar smo zapustili ministrskega predsednika, je prišel gospod von Schoen v ministrstvo zunanjih zadev in je zahteval po- • vračilo svojih papirjev.
Nemški socialisti v društvu "Sozialdemokratischer Leseklub", ki žive v Parizu in so bili vsak dan priče dogodkov in našega truda, so pepolno-ina odobravali naše postopanje in delili naše upanje v mir.
Nasprotno pa imamo razloge in se bojimo, da nima delavski razred v Nemčiji, preslepljen z uradnimi izjavami, natančnega znanja o dejstvih.
Nemškemu delavskemu razredu predlagamo na uvaževanje veliko, pomembno dejstvo, s kateri tnse konstatira, na kateri strani je bila volja za napad: Naskok na belgijsko ozemlje.
Ko se je bilo po krivem trdilo, da ao pred napovedjo vojne francoski letalci metali bombe na Nürnberg, je dodala nemška vlada neutemeljeno trditev, da ao francoske čete zasedle Belgijo, ali da se pripravljajo, da jo zasedeio. Celo tisti tre-notek je Francija še napram angleški vladi formalno naglašala vpoštevanje nevtralnosti, kakor je bila storila že napram Belgiji.
Pod to pretvezo je Nemčija sama pozvala Belgijo, naj dovoli njeni armadi prehod; in ko je bilo to odklonjeno, je napovedala Belgiji vojno, pričela oblegati Lieges in vdrla na belgijska tla.
Tudi v Luxemburg je vdrla nemška vojska.
Ta dejstva ki jih predlagamo mednarodnemu proletariatu. zadostuiejo za dokaz, od katere strani je prišel napad in na kateri strani se je želela vojna. Če smo v tej kritični uri složni v parlamentu in v raznih deželah z vsemi drugimi strankami naroda, se zavedamo, da se bojujemo za načelo, katero smo tolikokrat skupno zastopali.
Ni ae zgodilo z mislijo na napad, niti ne z mislijo, da bi biheroVftnna od hudobnih ali snvrm&-nih čuvstev, da se je francoska vlada odločila za vojno.
Vsi smo prepričani, da branimo neodvisnost in samostojnost svojega naroda proti nemškemu imperializmu.
Ne bojujemo se proti nemškemu narodu, kateremu priznavamo samostojnost in neodvisnost prav tako kakor svojemu.
S prepričanjem, da vzdržimo načela svobode in pravice samoodločevanja narodov ae podvržejo socialisti Francije in Belgije strogi potrebi vojne.
Uverjeni ro, da bodo tudi socialisti v Nemčiji odobravali njihovo nastopanje, kadar bo dognana vsa resnica.
Za socialistično stranko Francije delegati v inedn. soc. tajništvu: Jules Guettde, Jean Longuet, Marcal Sembat, Edouard Vaillant.
Za delavsko stranko Belgije delegati v medn. soc. tajništvu:
Edouard Anseele, Louis Bertrand, Camille fTuys-mans, Emile Vandervelde.
Resolucija za zakoniti osemurni delovnik bi bila priporočilo za volitev socialističnih kandidatov.
Tega noče miRter Gompers, in zato je naaprot-nik ORemurnega'zakona.
Ali delavRtvo bo že tudi to igro Se spoznalo?
UTRINKI.
Socializem ne uči razrednem sovraštva. Pra^ vi socialist ve, da so razredi v človeški družbi nastali vsled dolgega razvoja, ki je sledil nespremenljivim zakonom.
, Ce hočemo doseči konec razrednega gospod-atva, moramo poznati zakone razvoja, in način našera boja mora biti znanstven.
Pijana strast moti trezno miiljenje; ona kali bistri vid, ki je potreben za opazovanje, in ostro sodbo, ki je neizogibna za pravilno sklepanje.
Sovraštvo je strast, ki škoduje socializmu samemu ; zato ga socializem ne zahteva, na pridiga» na uči.
Razredno sovraštvo goje tisti, ki najglasneje kriče zaradi njega.
Kadar organizirajo kapitalisti skebstvo proti delavcem, ki se bojujejo za boljie življenske po-ffoje, ravnajo iz razrednega sovraštva; to je po-gostoma v njihovih srcih močnejše kakor prevdar-na misel v njihovih glavah.
Če bi trezno sodili, bi dostikrat lahko spoznali, da je izpolnitev delavskih zahtev še za njihove interese več vredna kakor besno pobijanje delavcev. Ali preveliko sovraštvo jim brani pravilno misliti in jib navaja, da škodujejo nevedo-ma sami tebi, le da morejo vodoma škodovati delavcem.
ADVERTISEMENT
Avstr. Slovensko
Bol. Pod. Društvi
UàeeWWBe •*. » UM v trta*« ~
H juunrit
Mi.
Sedet: Frontenac, Kana.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRAT1N OBERŽAN, Box 72. E. Mineral, Kana Podpreds.: JOHN QORŠEK,Box 179, Radley, Kans. Tajnik: JOHN ČEKNK, Box 4, breezy Hüi, Mulberry, Kan* Blagajnik: FRANK 8TAKO 10,Box 245.. Molberr>, nau. ftapianikar: LOUIS BRKZN1KAR, L. Box 38. Frontanae Kans
NADZORNIKI: PONG RAC J URŠK, Box 207 Rdley, Kaaa. Id ARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kane
ANTON KOTZMAN. Frontenac, Kan*.
POROTNI ODBOR JOSIP SVATO. R. 4, Woodward. Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Und, Ark. MATIJA LETINA, Box 23, Franklin, Kan*.
Pomoini odbor:
FRANK SELAK, Box 27, Froiiteuac. Kans. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontensc. Kans. ¿prejemu* pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50.
V g; dopm se na j blagovolijo pošiljati, gl. tajnika, v'ae .ienarne pošil.i*tve pa gl blagajnike
IZ URADA GL. TAJNIKA A. S. B. P. D.
Na seji gl. odbora A. S. B. P. D. z dne 26. oktobra t. 1. je omenjeni gl. odbor, po temeljiti razpravi ter po dolgotrajni debati pri šel do zaključka, da se odda na prodaj Avstrijska dvorana, katera je last Centralne uprave A. S. B. P. D. v Frontenac, Kans.
Ker kažejo vse razmere nato da se bo tudi* naša organizacija združila z drugi naprednimi slovenskimi Jcdnotami in Zvezami,bi po združitvi Avstrijska dvorana ne imela mnogo pomena za nas člane A. S. B. P. D.
Dogotovljena omenjena dvorana je stala nekoliko čez $7,000.00. z ozirom nato je sedaj gl. odbor postavil ceno $7.000.00 (sodem ti soč dolarjev). Razume se, če se bo sglasilo več kupcev, da se bo prodala dvorana on. mu, ki bo plačal več kakor zgoraj označeno svoto.
•V prvi vrsti se pa ponuja dvorana v naknp konzumnemu društvu ▼ Frontenac, ker je bil to sklep zadnje konvencije, ki se je vršila leta 1913.
Nadalje je konvencija sklenila, da ima gl. odbor pravico dati dvo rano na prodaj. A pred no se dvo rana razglasi za prodajo, se mo ra zadeva predložiti vsem krajevnim društvom v splošno glasovanje.
Toraj vsa cenjena krajevna društva, pripadajoča k A. S. B. P. D. naj glasujejo na december-ski mesečni seji, ter nam sporoče koliko Članov je glasovalo za pro dajo, in koliko je glasovalo prot' prodaji dvorane. Rezultat glaso vanja naj se pošlje naravnost gl uradu, to pa najkasneje do 31 decembra t. 1. Pozneje dopoelane glasovnice ne pridejo v poštev.
Približujemo se združitvi ns-prednih Jednot in Zvez, zarndi te ga pa še ne smemo odnehati z a gitacijo. Vsakega člana veže sve ta dolžnost, delovati še naprej za prospeh naše organizacije. V mesecu decembru je volitev društvenih uradnikov, vsa društvs naj pazijo na to, da se izvrši volitev nstančno po predpisih naših pra vil. Za predsednika naj bo izvo Ijen član, ki mu je v resnici pri Rrcu napredek našega društva; on na vsaki seji agitira za pridobitev novih članov. Cim večje števil» nas bo, tem častnejši nastop bo za nas vse pri združitvi.
V tajniški urad naj se izvpli najzmožnejša oseba kajti ta po sel je najtežavnejši. Vssk tajnik se mora nstančno seznaniti z našimi pravili, ter mora točno izpolnjevati vse dolžnosti, ki mu jih nalaga ta urad. S tem se opozarjajo še vsi tajniki, da takoj po izvo litvi novih uradnikov naznanijo gl. uradu prve tri uradnike z ime ni in natančnimi naslovi. Za novo izvoljenega tajnika in blagajnika mora biti poslano poroštvo v gl ursd, to pa najkasneje do 15. jan 1915.
Tem potom se opozarjajo vss krajevna društva, da bolj otroirc pazijo pri Izplačevanju bolniških podpor. V teku zadnjih lest mese eev re je »splačalo v skupni svot5 •6 609 00 bolniških podpor. Nek« tera dmltva so imela izplačati vrč bolniških podpor, kot p« so imelo •kupnih dohodkov. Vsak trezpn miolofi član lahko preudari takoj,
da jc v primeri s številom iiašil članov zgorej označena svota iz plačanih bolniških podpor velike previsoka.
Večina bolnikov je bila res o pravičeifa do podpor, a nekaj jil je, ki bi ne bili opravičeni, če b se društva natančno ravnala p< piedpisih pravil, v Na* namen j podpirati vse v resnici bolne ela ne, ki se ravnajo po pravilih, n; pa nam mogoče podpirati tudi o ne člane, ki se jim delo ne ljubi Ta poziv naj vpoštevajo vsa ti sta društva, ki imajo vedno pri manjkljaj bolniških podpor. Le strogo nadzorstvo bolnikov na* more dovesti do boljših uspehov Sobratski pozdrav.
JOHN ČERNE.
HILLQU1TH ORE NA K0NQRE8.
Izvrševalni odbor socialistične stranke v Zedinjenih državah je sklenil poslati sodruga Morri-tsa Hillquitha kot svojega delegd^ ta na mednarodni socialistični kongres, ki se otvori 6. decembra t. 1. v Kodanju na Danskem.
Hodrug Ilillquith je član izvr-Sevalnega odbora S. P. v Ameri ii in je bil delegiran na predig sodruga Stitta Wilsons iz Ca-ifornije.
Kongres, ki pomeni začetek mobilizacije delavskega razreda pro-i vojni, ima predvsem nalogo posiviti delovanje mednarodnega ajništva, čigar stiki s strankami
0	bili prekinjeni vsled vojne. So 'ialističnim strankam prinese ¿ongrea gotovo veliko Nažnegade-
1	in naša naloga je čimbolj okrevati organizacije, da bodo spo-obue za to. kar nas čaka.
IZ velike blaznice
Ruska črnomorska mornarice je bombardirala mesto Trapccun* v Mali Aziji. Ko je bilo bombar diranje končano, se je izkazalo 'da je bil ruski konzulat v tetr mestu popolnoma razdejan, ruski konzul pa težko rsnjen!
e
Neki nemški hofrat, ki je tud takorekoč "pesnik", kar se paf med hofrati smatra za pesnika, j spesnikoval sledečo prekrasne "peflem," ki je bila objavljena \ "Badische Landeszeitung "O du Deutschland, jetzt hass«
mit eisigem Blut, Hinschlachte Millionen der teufli
sehen Brut, Und tuermten sich berghoch ii
Wolken hinein Dss rauchcnde Fleisch nnd Men schengebein.
0 du Deutschland, jetzt hasse, ge
harnischt in Erz, ledern Feind einen Bajonettsticl ins Herz!
Nimm keinen gefangen; mach jr
den gleich stumm, Schaff zur Wueste den Oucrte' der Laender ringsum!"
Mi nismo tako hudobni in nr 'imni, da bi presojali nemško kul ♦uro po takih blaznih sramotilci' »oethoja.
•
Da se ne bo moglo Angležem o *itati zaostanje za nemškimi Ii» kimi kolpcri, je "I)aily"Oraphic' »bjavil sledeče verze:
Down with the Oermans, dowr
with them all! O Armv and Navy, be sure of
their fall! Spare not onf of them, those de
ceitfull spies, Cut their tongues, pull out thclr eyes!
Down, down with them all!
Mimogrede omenjamo, da jf "Daily Graphic" zelo pobožei list
•
Nemško nacionalistični lis* "Waechter und Anzeiger" v Cle velandu. O., predlaga, naj se vs nemški otroei, ki so prišli 10. novembra na svet, krstijo z imenorr Kmden, ker jr bil atega dne p* ♦oplirna nemška ladja "Emden".
Kako naj se kroti tisti, ki mr prihajajo take neumnosti v glavo t
cankar izpuščen.
Kakor čitaino v starokrajskih istih jc bil pisatelj sodrug Ivan 'ankar izpuščen od vojaškega so I'šea v Ljubljani.
Listi nič ne poročajo, česa je bil lolžen in kako se je vršila raz-. yava. Vse take reči so sedaj "nevarne." Zdaj, ko nimajo menda niti prostora več dovolj za vse poetične. jetnike, ki so jih polovili, Vakor so jim prihajali pod roko tih polagoma izpuščajo. Odškod nino za to, da so bili po cele tedne po nedolžnem zaprti, naj si najbr že iščejo pri Rogu.
Da so imeli Cankarja pred vo jaški m Rod iščem, kaže da so ga smntrali za posebno nevarnega.
.Zdi se nam, da smatrajo v Avstriji Redaj vaakega pametnega človeka za nevarnega. In z ene strani imajo prav. Taki državi, ki je vedno živela od Rile in od ne vednosti, mora postati vRaka pa-•net nevarna.
razsodlfiče z\ železni
Carje
Po dolgem zavlačenju sta bila napoRled imenovana še zadnjp Iva razRodnika ra razsodišče me1 zanadnimi železnicami in njih delavci.
Od zvezne vlade sta imenovana •odnik P. C. Pritchard iz Ash ville, NN. C., od zveznega apel lega sodišča in Ch. Nagel, bivš: vezni tajnik za delo in trgovino.
Razsodnik Zedinjenih držav Td. L. Chambers v Washingtonu e zadnjo sredo naznanil imena, ir 'ne 30. novembra se prično raz nrave v Chicagi.
železniške družbe zastopata H E. Bryan, podpredsednik Burling on železnice in W. L. Park, pod iredsednik Illinois Central želez . ice. F. A. Burgess od Brother 'ood of Engineers in T. Shea »odpredsednik Brotherhood of ^nginmens and Firemen zastopa a v razsodišču unijske člane.
Pred razsodiščem bo kot zastop 'ika družb A. W. Trenholm in F 'heehan, kot zastopnika uslužben •ev na W. S. Carter od kurjačev n W. L. Stone od Rtrojevodij.
Tajnik razsodišča je II. S. Mil ted iz Washington D. C.
Vsaka Rtranka dobi 45 dni, dr >redloži Rvoje pritožbe. Od izrek ^trn razRodišča je odvisno, če b ^00.000 železniških uslužbence •apadno od Chicage zapletenih \ tavko ali ne.
DELAVČEVA VARNOST.
Iz Ifobinson, lil., poročajo 'sled eksplozije v Dupontovi te arni za nitroglicerin ro priš' rije delavci ob življenje. To s »ili edini nastavljcnci v tej "to arni".
Nitroglicerin. Otrok, ki hod 've leti v šolo, ve, da Rpada nitro dicerin med najnevarnejš •kRplozivne Riiovi. V takem po 'ietju bi morale biti najstrožj "arnoRtnc naprave. Ce^so mogl nriti vsi ORlužbenci ob življenje 'e to dokaz, da ni bilo zadostnil •arnostnih naprav.
«vojna pweporaja veôtvo."
ČLO
Če pravite, da je vojna sramote *a človeštvo dvajsetega stoletja •e bo hitro oglasil v kakšnerr Votu "junak", da vas pouči, kakr ste nevedni.
"V dolgem miru se omehkulijo ljudje. Na vojni velja človek to,
isr je. Njegova osebnost prihajs do veljave. Kakar je treba gle dati nevarnosti v oči, se pokaže mož. Na vojni se zbujsjo in utr jujejo človeške lastnosti največje vrednosti: Hrabrost, bistroum nost, vztrajnost, požrtvovalnost. Vojna krepi in preporaja človeški rod."
Takim modrijanom bi priporo čili, da se informirajo pri ljudeh, <i so sami na vojni.
Neki dr. Wolf v Chicagi je doni pismo od svojega brata, ki je poročnik v nemški armadi. Ta niše: "Vse slabše iu slabše. Zadnjih pet dni je bilo najbolj groz-lih, kar sem jih doživel. Mi stojimo nekje severno od reke Aisne, in naša dva polka 12. in 52. sta v leprestauom ognju. Tri dni je laša kompanija ležala v blatnih jarkih. Ne morete si tolmačiti, kaj se pravi ležati v blatu cele dni, pa ne smete ne naprej, ne nazaj. Vsako minuto je eden naših ubit Vidimo jih kako leže, pa jim ne moremo pomagati. Ranjenci kri-e, mrtvi pa spe večno spanje z odprtimi očmi. Zvečer preneha irtilerijeski ogenj. Tekom dneva ie doUimo nobene, hrane, toda '.večer nam prinesejo nekaj gor '<ih jedil, katere s slastjo povži iemo, nakar odnesejo ranjence *e 14 dni se nisem umil. Kmalu nam pridejo Bavarci na pomoč. Ko pridejo, tedaj pa adijo, angleški psi. Mi tu« vjamejo nikogar oač pa pobijemo vse."
Ali mislite, da je ta poročnik zverina t
Najbrže ne. Mogoče, da je v navadnem življenju celo prav dober, blag človek. Ampak "ne morett si misliti, kaj se pravi ležati cele dni v blatu!" Verjamemo pa, da napravi to lahko žival iz človeka "Vsako minuto je eden naših ubit." To vidiš, to moraš gledati. Ali je čudo, če marsikdo podivja? " Ranjenci kriče, mrtvi pa spe večno spanje z odprtimi očmi." Na to ne misli človek, da je tudi pri sovražniku tako. Kako naj misli na to, ko mu jemlje pamet,' kar vidi iu sliši okrog sebeT ""Adijo, angleški psi»!" . . . Kaj so mu storili Angleži da jih zmerja za pse? To, kar stori on njim. On ua Viljeniovot oni na Jurjevo povelje. Ali bi bil pred štirimi meseci imenoval Angleže pse? Najbrže ne.
V miru se shajajo ljudje najrazličnejših narodov, seznanjajo se, postajajo prijatelji. Zdaj ne pozna Angležev, s katerimi se bo-'uje; kljub temu so mu "psi, psi, psi!"
Kajti — "ne morete si razlagati, kaj se pravi, cele dni ležati v blatnih jarkih . . .!"
In konec? "Nikogar ne vjame-no, vse pobijemo!" Zakaj okrog uas kriče ranjenci in od tega kričanja smo že vsi divji. Na desni in na levi leže mrtvi z odprtimi očmi, nam pa se delajo od teh pogledov kolobarji pred očmi. Pa bi kar pobijali, pobijali, pobijali ....
Vojna preporaja človeštvo? .
Čuden preporod iz človeštva v :verinstvo!
SVOBODA IZKORIŠČANJ A.
Ameriški kapitalisti so vsi vneti za svobodo. Zakonov ne marajo, uadzorništva ne marajo, kontrole ne marajo, kajti vse to omejuje ijihovo svobodo. In to je grdo.
Kakšna pa je tista svoboda, za katero se gospodje ogrevajo, je v petek zopet opazil tovarniški nadzornik v Illinois Oscar F. Nelson na Železnici Chicago, Milwaukee, St. Paul. Tam je našel dečke izpod 16 let, o katerih poroča:
"Ubogi fantje so morali vsak dan vstajati ob 4. zjutraj, pomaga ti, da se je pripravila jed za može, pomivati, opravljati še vsakovrstna druga dela v campu, kadar so bili s tem gotovi, pa delati na progi z lopato in cepinom kakor odrasli delavci. Ponoči so spali z odraslimi možmi v smrdljivih, u-mazanih Bunkearah, t. j. v tovornih vozovih, adaptiranih za 'spalnice*. Za to delavno priliko so morali še strawbosu plačati po 5 do 10 dolarjev. Upam, da bodo v Italiji izvedeli z mojem delu, bi gre za tem, da se prepreči tako brutalno izkoriščanje, in da ne bodo od ta m pošiljali še več dečkov v Illinois, da se bo z njimi ravnalo kakor s sužnji."
Oscar Nelson je poskrbel, da so bili fantje oddani v mladinski pouk.
"Otroci so bodoč nos* naroda.' Videti je, kako se kapitalisti brigajo za bodočnost naroda.
NA KRANJSKEM NI DR A GIN JE!
Kranjska deželna vlada je izda la nove maksimalne tarife za Ljubljano in Kranjsko. Novi ta-
rifi prinašajo, kakor poročajo ljubljanski lioti, jako važne izpre-membe. Za moko oedaj ni več predpisana maksimalna cena, tudi v detaljni prodaji je deželna vlada odpravila za moko maksimalno oeno. Za kruh tudi ne obstoja več maksimalna tarifa. Cena za petrolej je določena za 1 liter v I Jibljani na 44 v., na deželi na 46 vin. Za namizno olje je določena cena za liter 2 K v Ljubljani in na deželi, za jedilno olje na 1K. 36 vin. za liter v Ljubljani in ¿ju deželi.
Mislimo, da je to važna izpre-inemba, če odpravlja vlada maksimalne tarife za ravno tisto blago, ki je za prebivalstvo najvažnejše! Od vseh strani so se slišali naravnost obupni klici, naj se ljudstvo bolje zavaruje proti ode-ruštvu s kruhom.
K jo jo olje I To bi oe še kako pretrpelo, Če ne bi bilo zanj maksimalne tarife. Ali kaj naj počne delavec z oljem, če kruha nit
Vidi se, da se avstrijska vlada tudi v Časti vojne noče brigati za najvitalnejŠe interese ljudstva. Maksimalni tarifi za moko gredo veleposestnikom in velikim mlinom za kožo. Te je treba ščititi, ne pa ubogega konzumenta!
Taka je bila avstrijska gospodarska politika in taka ost.ine, dokler ne vzame Avstrije same v rac
Ako čitaš Proletarca, pa spoznaš, dit jo dober list in te zanima, tedaj ga pokaži Še tovarišu in mu ga priporoči, da bo tudi on to izvedel, kar izveš ti in ie naučil, česar se učiš ti. To bo duševni dobiček zate in zanj.
AMERIŠKI
DRUŽINSKI KOLEDAR
ZA
LETO
—- je izšel -
1915
KAJ
BODO ZDAJ DALI?
prepove
Poročali smo že o dolgotrajnem itrajku, ki ga imajo v Chicagi na akarice v Knabejevih, Kftingo-'ih in Powersovih restavracijah, vo so lastniki spoznali, da ne magajo z norčevanjem, so iska-, 'i pomoči pri gospe Pravici. Za-, okli so se k kadiju, k sodniku laldwinut ter so od njega zahtevali. naj prepove natakaricam s ablicami, ki upozarjajo na štrajk tati pred Knabjeviini restavraci-ami in v njih bližini.
Ko so bile volitve končane, je nodri sodnik ustregel želji izko-iščevalcev z motivacijo, da po-nenijo tablice na prsih nataka-«c bojkot, kar jc nekaj druzega Vakor štrajk.
Ženske so se umaknile izpred 'Cnabejevih restavracij, ampak tražile so pred Eftingovimi in '\>wersovimi, za katere ni bila iz-lana nobena prepoved.
Nato so hiteli še ostali restsvra-»erji k sodišču in so dosegli prepoved tudi za svoje skebske lokale.
Zdaj raznašaio natakarice pr 'ovsrnah, uradih, pisarnah in drugih prostorih v okolici restavracij sodnijsko prepoved.
Ali bo zdaj sodnik samega sebe prepovedal t
>1
"Koledar" ima sledečo vsebino:
SPISI:
Iv. Molek: Vam (peaem). — Koledar. Zgodovinski dnevi ln podatki. — Stoletna pratika. — Leto 1916. — Poštne informacije (Nekatere važne določb« glede polte Zed. driav. Paketa* p o* ta. Poštna hranil niča.) — Letni pregled (od 16. sept. 1913 do 16. sept. 1914). — Človeška klavnica. — Kipling Molek: Pl*č*no J« (pesem). — Jote Zavertnik: Gibanje za osemurni delavnik. — Ivan Molek: Dobil j* delo. — Jot« Ambroilč: Poljub. — Iran Molek: Satanov ponoe (pesem). — Janres-mnčenik sa mednarodni mir. — IngersoU: Kadar s« razkade oblaki . . .
—	Benton-Godina: Bomba, katero j« razstrelil Ford. — Kaj t« briga: Zunaj banke. — Jote Ambroilč: Njegova oporok*. — Etbln Kristan: Bomba v tovarni (drama v 1 dejanju). — Iv. Molek: Pridni ljudje (peaem). — Ali j« bU prvi ¿lovek v Ameriki? — Iv, Molek: Tremp. — Oscar Am erInger: Pekel. — Krappove poAastl. — Kajtebriga: Jehova v Škripcih. — Jote Zavrtnik: Dekle. — J*ck London: Moč močnega. — Iv Molek: In bog je rekel (pesem). — Makslm Oorklj: Ur*. — Henry H. Klein: Rockefell er, posestnik Amerike. — Emsnuel Julius: Dokas po okoličlnsh. — Theodore Cvetkov: K*ko Je n*st*lo iivljenje n* zemlji. — James Morton: RedkejSi in močnejii otroci. — Socializem v Chi]*.
—	Dr. Malcom Kler: Fizične posledice Senskega mezdnega dela. — Fedor Sologub: Bodočnost. — K sUki soc. klub* it. 07 v Springfleldu, Iiis. — Sodrugom ln prijsteljem. — Navodila sa zdravje in dom. — Iznajdbe in odkritja. — Nekaj vaine Statistike. — Tolmač tujih besed in imen. — Obsoda vojne. — Nekaj iale. — Oglasi
SLIKE:
Dvanajst koledarskih vlnjet. — Panamski prekop. — Na delu v Panamskem prekopu. — "Palače" calumetakih rudarjev. — Otroci fttraj-karjev v paradi. — Obhod Itnjkarjev v Calumetu. — Mati Jones v paradi rudarjev v Calnmetu. — Zadušeni otroci štrajkarjev, žrtve kapitalistične zarote na božični večer v Calumetu. — Shod štrajkarjev v Calumetu. — Pogreb žrtev božične katjstrefe v Calumetu. — Pogorišče fttrajkarske naselbine v Ludlowu po bitki £0. aprila. — Žene coloradrklh štrajkarjev v protestneik obhodu. — Mati Jones ob prihodu v Trinidad.
—	Ameriški itrajkar v "uniformi". — Otroci coloradskih štrajkarjev čakajo ni rallodare. — Četi oboroženih štrajkarjev v Coloradu. — Pomožni odbor v Trinidadu pripravlja jedila za sirote padlih premogarjev.
—	Mati Jones v ječi (junaštvo coloradskih kozakov). — Coloradskl mi-ličarji s strojno pufko na štrajksrje. r— MUlčirJl v Coloradu etreljajo na rremogarje. — Šotor štrajkarjev. — John McLennan, vodja premogarsk« unije v Coloradu ln major Hamrock, kateri Je vodil masaker v Ludlowu. Razdjina linijska dvorana v Butte, Mont. — Winnie E. Branstetter. — Milan Olumac. — Čete generala Vlile v boju. — Venustiano Canranza. — Francisco Villa. — Francoski bojni aeroplan. — Angleški bojni balon. — Nem.*ki ulanl. — Belgijske čete v ognju pri Maline*. — Pregled ... — Jo\n Leon Jaurrs. — "Srečni" Fordovi delavci v Detroltn, kateri imajo 95 na dan. — V Fordovi tovarni sa avtomobile. — Delavske Žene v MeUe, Belgija, prosijo mllodarov. — Francoske čete v okopih. — Nemški mrliči na francoskem bojišču. — Tremp. — Slovenski soc. klub št. 128 v No komi s, IU. — Kmppov možnar. — Avstriji ki oblegovalni top. — Zid. pod katerim so padli zadnji komunisti v Parizu. — Bodoča mati t — Steklarski delavci. — Slov. soc. klub št. 134 v Klein. Mont. — Jeklarski sužnji. — Slov. soc. klub it. 2 v Olencoe, O. — Slov. soc. klub it. 07 v Spring fleldu, IU. — Policaji čuv*jo BockerfeUerJevo cerkev v Tarry townu, N. Y. — Aeroplan v vojni. — Ruska pehota. — Otroci na delu v tovarni. — Prizori is brezposelnosti delavcev v Chicagi (6 slik). — Prva kongrarna zbornica. — Osem različnih karikatur.
Skupaj 78 slik.
KOLEDAR, ima 192 strani m je vesan V UČNE TRDE PLATNICE. Lepa knj'ga, bres katar« bane smel biti noben slovenski delavec v Ameriki. NaroČite takoj.
Cena s po&tnino vred S5 centov.
Naroča m prt
'PROLETARCU", 4006 W. 31 St., CUcago, ni.
«a

P HOLET A U K C
11ST ZA INTIM* U l»H A V S K L C A
L.'Uül l V.i.
IZHAJA VS « UI TOttEK.
- L*»lmW ia t*4a)*tel)i -
J«(tslivisi.i éili tki tiskovai diulba
t .aie igo, lllisoii.
Narodnim: Za An. ruo $2.1U »a celo lotu. $1.00 sa pil It* i a. ZjT K*ropo $¿.60 ta celo leto, $1.26 sa pol leta.
Oglasi ?*> dogovo. s. Pri sprememb^ btvalih'a je poleg novega natnam/i tudi t/in f naslov
GU*iU llMNlkl Of|Mliu(lt« J «•«<>• L — McUU*ti.i« «»•»•»	—
Vm pntoibe glede nerednega poiiljanja liata in drugili n«redno»ti. je po«djati
preda* dniku druiho IV. Podlipcu. 50J9 w. 25. PI Cicero, III.
PROLETARIAN
OwmU MMI put	»rrnry Tu*Wtf by
Stilb Slam Vor mea't Mitling Cnpii)
C"ict|l, MM.__
Subscription rot*: United State« and Canada. $2.00 u year. $1.00 for half voar. Foreign countries $2.60 a year, $1 26 for half year. -:- -:-
Advertising raies on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
4M» W. SI. STREET, CHICAGO. ILLINOIS Telephone: LAWNDALE W77
INTERNACIONALA SS OIBLJE.
V	Kodanju na Danskem se sni de 6. deembra mednaroden soci alurtičen kongres.
V	sedanjih časih je to tako va ien dogodek, da zahteva največjo pozornost ne le zavednega prole tariata, ampak sploh vseh misle Čih ljudi.
Ko je isbruhuila vojna, so sovražniki organiziranega delavstva škodoželjno vriskali: Internacionala je bankrotirala. Mnogo dobrih sodrugov je potožilo: In ternacionala je poražena.
Bila bi laž, če bi rekli, da nas ni nič zaskrbelo, ko so prihajala iz raznih dežel poročila o mobilizaciji, o napovedi vojne, o prvih operacijah in — o taktiki socialistov. Da je dobila Internaci-nala udarec, je bilo jasno.
Ali tistim pesimistom, ki so kro-kali o njeni smrti, se nismo mogli pridružiti, življenje Interna cionale ima preveč razlogov in po gojev, da bi mogli miniti zaradi blaznosti, ki je izbruhnila izven nje. Internacionala je še le na pragu svoje bodočnosti: mlada je le, in vse, kar je mlado, ima sovražnike. V vseh dolgih tisočletjih človeške zgodovine se ni moglo uveljaviti nič novega brez krutih bojev s starim. Ves napredek ni nič druzega kakor ncskon ina veriga bojev.
Internacionala je zaprisežena sovražnica vojne. Kajti med obema je najpopolnejše nasprotje Vojna apelira na sovraštvo narodov, Internacionala je sloga narodov.* Vojna je izbruhnila. Torej jc internacionala razrušena?
Če bi bila Internacionala ie do segla svoj zadnji cilj, da bi bila dejansko uresničena, da bi združila vse narode, cele, v svetovno enoto, pa bi bila zdaj prišla voj na. tedaj bi se lahko govorilo o polomu Intemacionale. A še te daj se ne bi moglo reči, da je mr tva za vse čase.
Doslej pa je Internacionala le živa ideja. Realizirana je le v so eialističnih strankah. Že to je veliko. Zakaj delavstvo je jedro vsakega naroda, in če se je mogla iz niegovih najboljših, najna prednejfiih elementov ustanoviti organizacija, ki obsega ves naš svet, je to velikanski uspeh ideje same in jamstvo, da pojde dalje do svoje zmage.
Ali — pesimisti pravijo, da je tudi idfja Tnternacionale poraže na; da jc tudi socialistična Intcjr nacionala razdeiana.
Toda glej! Ta poražena, raz dejana Internacionala daje zna menje najčilejšega življenja. Src di krvave vojne, sredi besnega klanja, sredi razpaljenega sovraš tva, sredi blazne pijanosti oklicu je svoj kongres.
Ne, Internacionala ni bila no ben trenotek mrtva.
Takoj ko jc izbruhnila nesrečna vojna, ker so vladajoči mogotc pač š« močnejii od zavednega pro lotariata. se je po vseh nevtralnih deželah nojavilo gibanje proti te •«»i strsšnemn zločinu. V deželah 1 vo bile »avlefone v vojno je bi glas socializma zadušen. Sila bila prevelika sa uspešen odpor Iie Um. kjer js vse driavfto «W
koliko bolj demokratično, so iz dajali socialisti proklainacije in izjave, v katerih so strogo varo vali svoje načelno, čisto socialisti čuo stališče. V vseh takih izjavah, v francoski, v angleški, se jc izra zalo pravo internacionalno mišljenje, dasi so tudi francoski in an gbški socialisti vstali v obrambo pr^ti sovražnemu napadu.
Izjave srbskih in ruskih soci alistov v njihovih parlamentih so bile dokumenti internacionslizms.
Potem so se v Kv ropi in v Ame liki socialisti nevtralnih držav trudili da bi omogočili kongres.
Amerika je bila pripravljena na velike žrtve, če bi se kongres skli cul v NVashington. Socialisti v Kvropi menijo, da je bolje, ako se okliče bliže bojišč. Temu mnenju je težko oporekati, zlasti če se v poŠte v a njih želja, da se ne za vleče sklicanje kongresa in če se vzame v poštev, da je potovanje po morju v sedanjem času zelo ne zanesljivo in bi se celo lahko zgodilo, da se ne bi uiogel v Ameriko »klicani kongres ob napovedanem času otvoriti, ker nemara — ne bi bilo delegatov iz Kvrope.
Sklican je torej kongres v Ko tlanj na Danskem.
Udeležbo so obljubile socialisti čne stranke iz Švedske, Danske, Holandije, Italija Portugalske. Švice, Norveške in iz Zedinjenih držav. — Internacionala se giblje
1200 DOLARJEV.
V New Yorku je mestni oddelek, čigar naloga je določanje plač za občinske uslužbence, skoraj leto dni vodil preiakavo o živinskih razmerah v omenjenem miljonskeiu mestu.
Zdaj je na podlagi rezultatov svoje preiskave isdelal poročilo za mestne svetovalce, ter pravi da je 1200 dolarjev primerna podlaga za določanje plač za nižje in išje stopnije tlela. To se pravi: ietnih 1200 dolarjev je treba, tla se more v New Yorku po nazorih oddelka človeško živeti. Noben mestni uradnik naj ne zasluži iz pod 1200 dolarjev.
Kljub temu, tla bodo nekateri judje nemara zmajevali z glavo popolnoma pritrjujemo newyor škemu mestnemu oddelku. V se-anjih razmerah je sto dolarjev na mesec gotovo eksistenčni mi uimum za kulturno življenje.
Saj je Amerika pač kulturna dežela T Če to ni fraza, bi moralo njeno prebivalstvo kulturno žive ti. To pa se ne pravi le jesti, piti stanovati pod streho in oblačiti se. Za eulturnega človeka ni vse eno, kako stanuje. Treba je, di je stanovanje dovolj veliko, da so spalni prostori ločeni od delovnih od kuhinje i. t. d. Treba jc zraka svetlobe, toplote. Treba je higie ničnih naprav, kopelji i. t. <1. Tre >a je primerne udobnosti, pa tu di kaj lepega za oči.
Kulturnemu človeku je treba knjig — ne le brošuric po 5 in 10 centov, ampak knjig, iz kateri! se lahko temeljito pouči o raznih važnih vprašanjih. Treba mu je nekoliko umotnišketra užitka; ne five cent show, kjer se večinoma e kvari okus, ampak malo gleda lisča, kakšen dober koncert i. t. d Tudi nekoliko dopusta tekom leta je treba kulturnemu člove ku, da more osvežiti svoje moči ki iih drobi večni boj za obstanek Če pa je to resnično vprašamo koliko je delavccv, ki zaslužijo sto dolarjev na mesec in morejo živeti vsaj skromno kulturno živ Ijenje? Več kakor miljon so ji našteli v Ameriki, da zaslužijo komaj do 340 dolarjev. Večina iih doseže 500 do 600 dolarjev Vpričo tega izginejo tisti, ki služijo po 5 dolarjev na dan.
Kako naj torej ameriško delav stvo kulturno živi? In če ogrom na večina prebivalstva nima kul turnega življenja — kako se mo -e tedaj reči, da so Zed in jene d >.ave kulturna dežela?
Kadar se delavci, ki zaslužijo komaj polovico v New Yorku do »naneara eksistenčnega minima a-'i pa še manj, organizirajo in za Mevajo boljšo plačo, so "puntar ii. nevarni elementi, zgagarji;" •niliea požarna hramba, zvezno vojaštvo se pošilja proti njim. Po 'icija in sodišča jih ovirajo v bo u. Popi jim pridigajo ponižnost •n vdanost. -
Tn vendar ie vsak boj za boljš: Vošček kruha boj za kulturo, bo* a splošen napredek. Država, k;
za
Vojna, zlasti taka vojna, kakrš-ia je sedanja v Kvropi, Az ji in Afriki ter na vseh morjih, vojia oparskih mogotcev, jc generalen ločin, ki obsega celo vrsto špeci-iluih zločinov od uiuora do ropa. Povsem naravno in logično je, , ga spremijajt» zločini ob vsakem koraku. Iz zločina se ne more roditi nič druzega kakor zločin. NiČ ni bolj razumljivo, kakor da cvete v dobi vojne oderuš-tvo, povečapo izkoriščanje, vsakovrstna tatvina, sleparije najrazličnejših zločinov itd.
Med najstrašnejš* rokodelstva te sorte spada tisto, ki ga izvršujejo takozvane 44hijene bojišč", roparji, ki so se javljali v vsaki vojni.
Ranjen vojak, ki leži v neki pariški bolnici, pripoveduje tole: Nekega dne nam je poročnik pri raportu naznanil, da so se ns bojišču našla trupla, ki so bila očivi-dno oropana, ninogi/n mrtvim tovarišem so bili odrezani prsti . . . On je v in srd se nss je polotil.
Poročnik nam je naznanil, tla pojdemo ponoči "na lov na hijene". Naša kompanija se je razde-ila zvečer ns majhne oddelke, ki so proti deseti txlšli iz taborišča. SToč je bila hladna in jasna. Mesec nam je svetil in preveval naa je čuden občutek groze, ko smo stopali po neskončni planjavi. Vsak hip smo zadeli na mrtvece pošastne pojave. Vladala je grobna tišina.
Od daleč smo zapazili, kako se giblje druga četa po polju. Dospe-i smo k njej ter opazovali trenutek njen žaltistni posel: naši pionirji so zbirali in identificirali trupla padlih junakov. Vprašali smo, sli so videli kaj sumljivega. Odgovorili so nam, da ne, ter nas opozorili na nizko, zaraščeno bregov-je, ki je bilo še precej odaljeuo.
Zopet smo hodili dalje, več ka-*or ent» uro. Naenkrat nam naš torporal zamahne z roko ter nas opozori na kup mrličev, ki leže nedaleč od nas. Glodamo in vidimo, Ia se med mrliči nekaj giblje. Moj tovariš šepeta: To je ranjenec, ki to ga pozabili iu ki leži sedaj.nied trupli mrtvih, preslab, da bi si tam pomagal. Morda se je ravno »rehudil iz nezavesti. Tudi drugi imo bili tega mnenja. Približali smo se mrličem iu iskali ranjeuea. Poda zastonj. Že smo hoteli oditi.
Tu pravi naš korporal: "Poslu-lajto, fantje, morda je meti temi mrliči vendarle živ Človek, ki pa
se tlela mrtvega, da bi se nam skril. Sbšal^sem, da delajo hijene bojišča tako, ako jiiu preti nevarnost. "
Tc bese t le so učinkovale. Začeli suit) še enkrat pregledovati trupla. Težek in žalosten je bil ta posel. Obrnili iu pretipali smo v Kakega mrliča ... /o smo mislili, da ne najdemo ničesar. Kar zakriči tovariš: "Tukaj jc živ človek!"
Tekli snu» k njemu. Kes. Tovariš je izpod trupel izvlekel človeka, ki je bil odet v vojaški plašč, pa očivitlno civilist. Pači se še vedno, kakor tla je mrtev. Suvamo ga s kopiti naših pušk in končno se dvigne. Izgleda cigansko, oči se mu svetijo v smrtnem strahu, na glavi ima ukradeno vojaško čepico, oblečen jc v vojaški plašč, ki mu jc znatno prevelik, litige so bose, hlače razcapane. Komaj se dvigne, že nam poskusi u-teči. Vržemo se nanj. Orizc, bije z nogami, kriči. Toda nič mu ne pomaga. Vržemo ga na tla in po-v.eiemo. Pregledamo mu žepe: odrezani prsti s prstani, ure, verižice, denarnice — to je njegov plen. — Vprašujemo ga, ali ima še kaj tovarišev. Taji, pravi, da je sam. Toda, mi smo kakor divji; bijemo ga toliko časa, dokler nam ne pokaže truplo, ki leži nedaleč od nas v kupu inrličcv. To je drugi ropar. Pritncjno Ua, 11 »da on skoči pokonci in z bodalom v roki se zažene na nas. Nesreča hoče, tla me zadene, Globoko v ramo se mi sadre njegovo bodalo. Trent»-tek nato smo ga pobili na tla. povezali kolikor trdo smo mogli. Odpeljali smo zločinca v taborišče in zgodilo se jima je, kakor se godi divjim zverinam. Jaz pa sem moral s svojo rano v bolnišnico."
Gotovo, grozna slika. Ali vir vseh teh zločinov je vojna, vedno vojna. Nič ne pomaga zgražanje nad takimi hudodelstvi. Če ne bi bilo vojne, bi bila take strahote nemogoče.
"Zgodilo se je zločincema, kakor se gotli divjim zverinam." To razumemo. Ali vendar — kdo nuire vedeti, če ni vojna pahnila obeh v takti bedo, tla sta izgubila človeško čute in človeško mišljenje ter postala kakor divje zverino? Kdo ve, če jima ni vojna sežgala bajto in kar sta imela? Če ju ni vojna direktno pahnila na pot takega strašnega zločina?
Kriva je vojna na vsak način. Zločini no morejo izginiti, dokler je odprt vir zločinov.
tudi ne varuje slabe jšjga, ampak da ščiti interese kapitalistov.
Ali to je popolnoma logično. Zakaj vlada Zedinjenih držav je kapitalistična in olj strani ji stoji kapitalistično zakonodajstvo. Za to se imajo delavci zahvaliti — delavcem. Kajti delavci volijo take predsednike in popredssdni-ke, take kongrcsuikc in senatorje ker ne premislijo, kaj je politična moč.
Kdor ima zvezno vojaštvo v rokah, onemu služi, če bi v Wa shingtouu, 1). C., odločevali so cialisti, ne bi mogli rjavohlačniki podpirati skebov proti unijskim delavcem.
Delavci imajo svojo usodo v svojih rokah. Če je ne primejo, ampak dovoljujejo svojim na sprotnikom, tla jo ravnajo, se rnora obračati proti njirn.
Delavci morejo svojr gospodarske pridobitve zavarovati le a politično močjo. Pri volitvah ima to ključ do nje v svojih rokah. Če ga izročajo drugim, morajo trpeti posledice.
DELAVSKO ZDRAVJE
Kapital mora delati profit. Mora ! Mora!
Ali ste že kdaj videli polža dirjati ali raka letati po zraku? Ali ste že našli oveo, ki bi se gostila z volčjo pečenko ? Ali se vam je primerilo, da je iz makovega zrna zrastla hruška ali pa da se je iz račjega jajca izlegel krokodil?
Kapital mora delati profit, pa ga dela, kakor more in zna. Temu se morajo ukloniti vsi drugi interesi.
Človečnost prinaša le malokdaj dobiček; ako se napravi iz nje posebna industrija, gre tudi to. Treba pa je posebnega talenta,za to. V tovarni se človečnost ne izplača. Zato se kapitalizem ne ba-vi z njo.
Glavni tovarniški nadzornik v Illinois Oskar F. Nelson je objavil svoje zadnje poročilo in zahteva, naj se čimprej sklenejo zako uiti ukrepi za varstvo delavskega zdravja v industriji, predvsem v tistih podjetjih, v katerih se rabijo snovi, ki so škodljive človeškemu zdravju. Dosedanji državni zakoni — pravi •— so popolnoma nezadostni, in Še na te, kar jih je. se lastniki tovarn večinoma ne o-zirajo.
Nadzornik Nelson pravi to, kar venomer trdijo socialisti. Tudi Posameznosti navaja.
Pri izdelovanju limastega bla
zastrupljenih s svincem. Potlobno jc vtovarnah, kjer so izdelujejo svinčeni pečati ali plombe (sttals) za tovorne železniške vozove.
V	tovarnah, ki fabricirajo prašek proti golazni, je izmed 100 delavcev vedno šest bolnih. Kjer se rabijo za slikanje porcelanastega blaga strupeni praški, so razmere Se slabše.
V	pleskarski obrti je v tukajšnji tlržavi 30,000 oseb zaposlenih, pa nimajo nobene zaščite.Zastrupljen je s svincem je med njimi zelo razširjeno in v mnogih slučajih povzroča smrt.
Uaba alkohola iz lesa bi se morala popolnoma prepovedati.
Nelson apelira na delavske organizacije. naj z vso močjo nastopijo za to, da se sprejmejo zakoni za zaščito delavskega zdravja ter jim obljubuje svojo pomoč, da se botlo sprejeti zakoni izvrševali.
Najenostavnejša pot. da bi se določili taki zakoni in da bi se sploh sprejemali zakoni, ki koristijo delavstvu, bi bila pač ta, da bi delavci volili socialistične poslance.
Mogoče, da si to sedaj marsikdo misli. Če ne bi delavci toliko pozabili do volitev!
NOVI TOPOVI
Mornarica Zedinjenih držav dobi nove topove. Dogotovljcm so že. Preizkušajo jih. Pravijo, da nosijo na 15 milj daljave in da prekašajo celo ogromne kajzer-je iz Kruppove tovarne. Koliko veljajo? Zelo veliko. Kdo jih bo plačal T Ljudstvo. Največ delavstvo, ker ga je največ.
Ali so kaj vprašali delavce . . .1 So! Ali delavci so bili gluhi. Delavci so dovolili nove kano-ne, nove ladje, nove davke.
Ni mogoče! Kdaj? Tovariša Jožeta nihče vprašal tovariša Jane-tudi ne, tovariša Franceta tudi ie. Nihče jim ni pravil o kanonih, ladjah in davkih.
Pač, pač. Le poslušati niso hoteli.
Kaj niso bile volitve? Niso fi delavci glasovali in volili kongres-nike, senatorje i. t. d.? '
Volili so kapitalistične kongres-nike, kapitalistične senatorje, in s tem so odobrili njihovo politiko. Zdaj plačujejo, kar so si naložili sami.
Socialisti so jih upozarjali.
SKEBSKA ZAÔÛITA.
KAPITALISTIČNA PÔENICA.
t—ä t_	*	- voče biti kulturna, bi morala po
Hen je nekoliko svobodnejše, ne-| zdravljat» in podpirsti tak boj.
So li Zodinjene države nepristranske v boju med delom in kapitalom?
•Nekateri mislijo, da so.
Nekateri mislijo, da branijo dabejšega.
Mi mislimo, da ščitijo interese kapitalistov.
Zdi so nam, tla dokazujejo dogodki pravilnost našega mnenja. 1n če bi delavci zasledovali do-Todko, vsaj tiste, ki se neposredno tičejo njihove kože, bi najbrže tudi prišli do našega mnenja, pa bi se vprašali, kakšne posledice jo treba izvajati iz tega.
V Arkansasu je rudarska stavka. V Arkansas so poslali zvezno vojaštvo. Dejali so: Za varnost lastnine in delavccv.
Ni se nam zdelo verjetno, da bi štrapacirali zvezno vojaštvo za take namene. Po dosedanjih izkušnjah ao nam prihajale drugačne misli v glavo.
Zdaj poročajo iz Fort Smith v Arkansasu:
"Neunijski rudarji iz tabora v Clarksville in Jimtovvna so se odpeljali dno 18. t. m. navsezgodaj v Prarie Creek, tla bi v ondot-nih jamah, kjer naj na ukaz zvez no£a sodišča takoj začno z dolom nastopili na mesto unijskih delavcev. Ti stavkokazi so se ustavili v Middlandu, približno tri milje od Oarrisona, kjer je utaborjeno vojaštvo Zedinjenih drŽav. To 'ih najbrže odvede k jamam Zgodilo se je že dostikrat, da je bilo rvezno vojaštvo za zaščito stavko-kazov. Danes je bilo naznanjeno v tem distriktu, da vložc unijaki nidarji s posredovanjem Kdwar-da Cuminghama protest in svoje oritožbe predsedniku Wilsonu, vojnemu tajniku Oarrisonu in tajniku dela Wilsonn."
Po te mnovem dokazu bi ponovili svoje mnenje, da ni vlsda Zedinjenih držsv nepristranska v
tov
Je li vojna ros nesreča? Je li opravičena kle-ki jo spremlja in solza ki jo oplakuje?
Na miljone ljudi stiska pesti v obnemoglem gnevu, ker ne morejo ustaviti strašnega klanja, hujšega kakor divjanje gozdnih zverin. Ali nekoliko ljudi blagoslavja grozno igro ognja in železa in njih srca hrepene, da bi trajala dolgo, dolgo, kajti krvava žetev jim prinaša zlate sadove..
Na Nemškem ima tvrdka Krupp svoje kraljestvo v Ks8enu. Mnogo je potentatov v Nemčiji, ki nosijo krone, pa se ne morejo primerjati gospodu Kruppu, osebnemu prijatelju cesarja Viljema. Če se gloda na zemljevitl so kralji in veliki vojvode večji gospodje. Ali čc se štejejo denarci, se morajo skriti.
Kssensko podjetje, v katerem izdeluje zdaj 60,000 ljudi noč in dan prelepo morilno orodje, jo po imenu delniška družba; v resnici je Inst familijc Kruppove. Poučeni ljudje trdijo, tla ima tudi Kaiser Wilhelm v njem naložen denar.
Hodisi kakorkoli: gotovo je, da imajo lastniki tega podjetja sedaj zlate čase. Prav pred kratkim je sklenila akcijska družba zvišati svoj obratni kapital od 70 na 250 miljonov mark. TaKO so predlagali ravnatelji, in občni zbor je dne 12. novembra odobril predlog. Dividende pa so določili dvanajst odstotkov.
Kdor količkaj pozna kapitalistične manipulacije, razume lakoj, tla ni to zvišanje prometnega kapitala nič druzega kakor kapitnliziranje dobička. Kajti tako velik patriot tudi Krupp ni da bi iz same ljubezni do domovine polagal miljone na oltar kanonske industrije. Saj ga ni njegov patriotizem nikdar oviral v izdelavanju topov za nenemške države.
Od 70 naenkrat na 250 miljonov! To je lep skok. Več kakor trikratna pomnožitov. To osvetljuje dobičke tega lepega poklica.
In če gleda človek te številke, tedaj razume tiste intrige, ki jih je poslanec sodrug dr. .Liebknecht. razkril v nemškem državnem zboru, kjer je dokazal, da je firma Krupp zahrbtno spravljala v francoske časopise članke, ki so ae potem na Nemškem izrabljali za pomnoževano oboroževanje.
Tudi iz krvi se lahko dela zlato. N. pr. Če ima človek tovarno za kanonc, puške, ali podobno koristno orodje.
Kapitalisti in njihovi monarhi ljubijo človeško življenje, kajti mrličev ne bi mogli pošujatT v smrt.
Kri je izvrsten gnoj. Tam kjer w«ra, rastejo miljoni za kapitaliste.
V kapitalistični družbi so tudi lene vojne liferantke. Roditi morajo sinove za človeško klavnico.
Ker so v Kvropi molili za zmago v Ameriki na za mir, je Bog naredil po svoje in poslal Se Turčijo v boj.
Šejk ul Islam je razglasil "sveto vojno", to se pravi vojno pravovernih mohamedanov proti krivovernim djavrom. Kako se zdi to pravovernim kristjanom, ki ao zavezniki krivoverakih Turkov?
V levici sveto pismo, v desnici meč — taka je krščanska civilizacija.	. —
Cerkev uči delavca, da naj nastavlja dru.TO lice, kadar je dobil klofuto na prvo. Monarhom, ki dele klofute s topovi možnarji, puškami, torpedi, bombami, pa blagoslavlja orožje.
Avstrijski cesar je podpisid pet miljonov za novo vojno posojilo. Da se ne bi kdo motil. Posoditi se ne pravi podariti. Posojilo nosi obresti.
Mohsmedanski alah ima zdaj veliko opravka. Vsakemu Turku, ki pade na bojišču, Je v raju obljubljen cel harem lepih hurisk. In zdaj jih je treba nagloma poskrbeti. Kajti prejšnja zaloga je bila porabljena v balkanskih vojnah
Les polje se je razlegel glas: Ljubite se med seboj! Odgovor je zadonel : Nimamo časa. Moramo se ubijati.
Nezadovoljnost je važen vir napredka ln neizogiben element smotrenega boja. Toda poleg nezadovoljnosti je treba sposobnosti za boj. Krepki delavci na duši in na telesu morajo stopati na bojišče proti kapitalizmu; to pa niso sestradane!, temveč delavci, ki morajo dihati in stiskati pest Tudi v času "prosperitete" imajo delavci dovoli vzroka za nezadovoljnost. To pa more zdramiti le agitacija in izobrasba. Zato se ne smemo san*. tati na bič kapitaHsma, ampak moramo delati, delati, delati — vsi, od prvega do sadnjsga.
KAJ NI TERORIZEM?
Socialistična stranka se nc bo-j šivalo vreče. Blagodušui kapitali-iuje nikdar z nasiljem, če je nejsti so jim za to dajali velikansko nažene nasprotnikovo nasilstvo v
ailobran. Socialistična metoda je izobrazba, organizacija, strokovni boj, parlament.
Razredni boj je neizogiben. Socialisti ti ga niso izmislili. Našli ao ga, konstatirali so ga, pa zato svetujejo delavcem, naj ga vodijo savedno, premišljeno, amotreno.
Boj je neizogiben. Ali vodil bi ae lahko v civiliziranih oblikah in s kulturnimi aredatvi.
Socialisti bi bili popolnoma zadovoljni a takim načinom. Ali kapitalisti niso zadovoljni. Vedo namreč, da bi v takem boju hitro podlegli.
Celo države, ki ae vojskujejo z ognjem in mečem, sprejemajo gotova pravila za vojskovanje. Vodnjaki se ne smejo zastrupljevsti, na naprave Rdečega križa se ne •me streljati, z vojnim vjetnikom ae ne sme ravnati kakor z zločincem.
Kapitalisti ne marajo nobenih pravil. "Gospodje v svojih hišah" hočejo biti, dasi ne bi bilo tistih 41 njihovih" hiš brez delavcev. Brezobzirni «o v svojem boju in le na brezobzirnost se zanašajo.
Radi pa očitajo delavcem terorizem. Kar štejejo vse v to poglavje, ae ne more spisati v oeli knjigi. Že organizacijo samo smatrajo za terorizem.
Kapitalisti seveda nikdar ne terorisirajo in nikdar niso brutalni. Tega Se ni doživel svet, posebno v Ameriki ne.
V Yonker, N. Y., ima Pederal Sugar Rafining Co. tovarno za sladkor. Uboga kompanija! Kako požrtvovalni morajo biti njeni ¿lani! Ljudem slade življenje.
Ljudje, ki poznajo Ameriko, mislijo, da je sladkor dober biz-nis, ker se porabi takega blaga v tej deželi zelo veliko, ne le v kavi in čaju, ampak le več v najrazno-vrstnejših slaščicah.
Delavci, ki nimajo toliko zmiala in denarja za aladkarije, si vendar lahko napravijo nekoliko pojma, če pogledajo na svojih potih na delo in z dela, koliko je Candy-storov, Ice eream parlorov in podobnih "dobrodelnih" zavodov po vseh ulicah.
Sladkor redi — najbolj pač tiste, ki imajo profit od njega.
Zadnja dva tedna pa je bila omenjena tovarna zaprta. Oe so delavci nekaj časa preveč pridni, pa izdelajo toliko blaga, da ao skladišča prenapolnjena, jih pošljejo kapitalisti na dopuat — seveda na brezplačen dopust.
Le v enem oddelku ao delali dalje, kjer je okrog 200 delavk
Tisočerih zasebnih hiš, izpreme njenih v bolnice, niti ne omenjam Strašen boj ps še vedno divja dalje ob Marni, ob Visli, ob Savi in na morju. To je napredek tehnike v vojni.
CE BI CIGANKA IMELA PRAV!
Vojni čas je čas najraznovrst nejših človeških slabosti. S svo jimi očmi vidimo ljudi, ki smo ji) leta in le4a poznali mirne, razsod ne; ko izbruhne vojna, je pa tako kakor da so pohesnili. Na en Htrani ae jih loti korajžarska pija nost, da bi bili — brez preudarka —sami radi sredi klanja, na drug pa postanejo občutljivi kakor mimoza, so neprenehoma užaljeni, smatrajo poraz "svoje" armade za osebno injurijo in izgube vsako objektivno sodbo.
Kako škodljivo vpliva taka ab normalna doba na razumno miš ljenje in kako spravlja izpod kul turne lupine vsakovrstne ostanke iz temnih časov na dan, kako n. pr. obuja babjeverstva, kaže med drugim tudi sledeča notica:
"Visok uradnik iz Ljubljane s< je mudil po opravkih v nekem tr
Sicer imajo kapitalisti , T»m mu / P^Mižala ci-neorganizirane sploh rajši kakor >nk» ,nnadlegovala, naj s, organizirane. Ampak prav zato, da 0(1,,nJC Vroroko^U prihod-da jim lože trgajo plače. Mnogi	Omenjeni u™dn,k
delavci pa mislijo, da zato. ker so' • P™°rčeval m dal ciganki nekaj
jim bolj simpatični.	drobl*a« P°tera pa dcjal: N°'
plačo — ccl dolar na dan, oziroma šest dolarjev na teden. S takim denarjem se mora pač razkošno živeti, kaj T
Mimogrede nam prihaja na misel, da imamo v Ameriki " moralne " komisije, ki hočejo odpraviti prostitucijo. . .
V sredo se je vrnilo zopet 4500 delavcev v tovarno. Oči vidno se je ubogi kompaniji obljubovalo zop^t nekaj profita. Ali pa ao poklicali delavce nemara iz samega usmiljenja na delo T To bi bilo še najbolj verjetno, kaj?
Toda nihče ni bil v tovarni bolj presenečen kakor omenjene delavke, katerim so plakati naznanjali, da poalej ne bo več dolar na dan, ampak 1 cent od vreče.
Najokretnejša delavka mora biti blazno pridna, če hoče sešiti 75 vreč na dan ; poprečna delavka jih more zgotoviti 40 do 50.
Deloma je ncaramnoat ljubeznivih gospodov kapitalistov ra zumljiva, ker so delavke neorganizirane.
Delavke je omenjeno naznanilo ailno razburilo. In pravzaprav ae ne čudimo. Ker pa niso takoj vedele, kaj bi počele, so napravile na dvori&ču shod.
No, to je bilo bosora najbrže nekaj novega, pa so 8e hoteli na svoj posebni način pošaliti. Namerili so na dekleta cevi in — so jih pobrizgali z mrzlo vodo. Bogne-daj, da bi jim kdo podtaknil slab namen! To je mogla biti le šala, kajneda t In le pozabili so, da je november in da oblečenemu ko-pelj sploh ni prijetna. Sicer pa je bila to gotovo šala.
Le — nekatera dekleta je niro razumela. Večina se «icer ni brigala za manever, nekatere so pa mrzli curki tako razburili, da so pobile par Sip.
In tedaj 8o gospodarji napolnili cevi z — vročo vodo in z njo po-bizgali dekleta!
To seveda ni terorizem. To ni brutalnost.
Gospodje kapitalisti so kajpada fini, elegantni, omikani ljudje. In časte ženske in znajo biti galantni...
Ali kako je to? Ženske, ki morajo delati tem izkoriščevalcem za 6 dolarjev na teden, nemara niso ženske? In polivanje z vročo vodo ni atentat?
Prokleto malo bi bilo terorizma pri delavcih, če se ne bi kapitalisti vedno posluževali terorizma?
če znate res prerokovati, pa povejte kdaj bo konec vojne. — Gospod, 4. decembra, je odgovorila ciganka. — Bežite, bežite, je menil gospod, ravno tako bi lahko rekli 15. maja ali kak drugi dan — Ciganko pa so menda užalili ti dvomi o njenih preroških zmožno stih. — Ne, je dejala, jaz natanko vem, da bo 4. decembra konec
ta, da ne bo opazil njihovega li-(cmeratva in zločinov, ki jih za-jrešujejo nad narodi!
¿ELPZNIÊKI PROMET HOČE JO ZMANJfiATI.
BOLE
lz krogov železniških družb po ročajo, da nameravajo predsedni ki raznih železnic odpraviti po 30. novembru 500 železniških via kov, ki vozijo od Chicage. Pravi« jo, da je bil promet na teh vlakih zadnje mesece tako slab, da se ut izplačajo.
Odpraviti hočejo med Chicage in Denverjem 16 vlakov, med Chicago in obrežjem Tihega ocea na na sedmih progah po £ vlaka med Chicago in St. Louisom 20 tned Chicago, St. Paul in Minnea polisem najmanje 6, med Chieag* in New Yorkom 25 vlakov. Splol mislijo promet najbolj zmanjšat na vzhodu, pa tudi proti Kanad hočejo močno reducirati vožnje.
Vodje prizadetih železnic pra vijo, da bi na ta način prihranil nekoliko iniljonov dolarjev na leto.
Vsekakor jim verjamemo, da j to mogoče; vpraša s» le, na kak šen način. Ako natlačiio v tiate| vlake, ki bodo še nadalje vozili, potnike kakor slanike tako kako? delajo sedaj zlasti po leti na ne deljskih vlakih, kjer mora poto vica potnikov stati po hodnikih in platformah, tedaj je to že mo goče.
f'udne ho te železniške družbe | v Ameriki! Voznina je na tukajš njih železnicah znatno dražj* kakor na evropskih, ne glede na najnovejšo podražitev. Udobnosti] imajo popotniki veliko manj kakor v Evropi. Za vzdržavanjel prog in za varnostne naprave troj
HfflHHHHH^HHHHHHHMMra^
TIČNE
eo zelo nadležne neprilike. Ako ete nadlegovanj z njimi, nadrg-nite
w. r. Hever» 0*. .
( «Klar lUpid». I«»». '>«truvu <•«>< ImnUko ol)« selo utfmAtiu Iu liilruučinkuje. Trpel «mu v, 1*1 w»Mluu«. ter radi nW* nlacm «i«*bI hodili. ii»U po par nadavan) to-veroveg» uotlianUSatfa olja »«m m ptjfutil popolnoma * trave«*. NkkoU n« Umb brc* iij«tfa v mojpta «lomu. feloja dva »tnalu IimIi pohvalita kot UtNMHvtft »oper tsvlnjej* 1« n*teie. kater* naatanajo v»1*1 tr trna dol* 1'riporof »nio |i ■v i in. ki trpijo v»lod rvvmatla-na. "U-k i m reites »II loiu tanj."	M. i i»k»u
a. 1. Itoa e. kt. Louis, Mick.
Severas
Gothard Oil
OoUutrüako
ter al pridobite hitro olajšbo. Priporoča se tudi roper nevralgične bolečine, krče, otekline, izvinjenja in razte-ze kit in otolkljaje. Njegov upliv v slučaju revmatizma najboljše opisuje gori tiskano pismo, katero amo prtd kratkim prejeli.—Zoper bolečine in okorelosti nadrgnite Severovo Gothardako olje. Cena 26 in 50 centov.
Za otroka in odrasla SEVERA'9 TAB-LAX.
(Neverove Tab La«>.
Sladkorno odvajalo. C«na 10 in 23 cantov.
Milo, tako i zborno kakor js
Sitins MEDICATED SKIN SOAP
ISeveruvo Zdravilno Milo) ima valiko uporab. Cena ti oantof.
Meveruvi pripravki ao naprodaj v v*h lekarnah. Zahtevajte »amo Serarova. ▲ko va» lekarnar ne mor* »»lotili, narodi j te jih od nas.
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, low« g,
BBBBBBBaBHMMaaBMBBBBWBrf
vojne, tako gotovo, kakor vem da gg0 kompanije tako malo, da so imate v žepu 84 kron. —- Gospod .ameriške železnice po vsem svetu je pogledal in se prepričal, da je! Jia najslabšem glasu. Pa vendar
ciganka uganila resnico; imel je v žepu res ravno 84 kron."
Take reči poročajo resni listi v popolnoma resnem tonu .kakor bi hoteli reči: Kdo ve, kaj je vse mogoče!
Ako bi slučaj nanesel, da bi se res 4. decembra sklenil mir, tedaj
je večen stok, da se železnice ne| izplačajo !
Nam pa se zdi, da tiči pravi vzrok drugje. Če hočejo kapitali sti zlate dividende, od leta do leta| večje tedaj morajo računi na drugi strani izkazovati deficite. Ali radi bi vedeli, če je namen
30 DNINA POSKUSNJO
Podpišite na spodnji kupon Vade ime in priimek in ga pošljite nam, nakar Vam bomo podali
VICTOR ALI COLUMBIA PHONOGRAPH. kakor tudi IS pMt • slovenskimi pesmimi prosto, -ZA M DNI NA POSKUftKJO.
Po preteku 30 dni 6e Vam ugaja ga lahko obdržite in plačujite nanj po
SS.ee NA MESEC
S »trojem vred pošljem tudi pisano garancijo za 15 let
Ta kupon je dober za vae luaje Zed. driav in Canade. Poiljite ga na naalov:
SAUL BIRNS, 117 Second Av„ Dept. 139, New York
Victor.............................Columbia.
Imk...........................................
NAPREDEK TEHNIKE.
Divjaki pred neštetimi tisoč-letji, naši praočaki, so se bojevali. Ni čuda, saj so bili divjaki. Bojevali so se z orožjem, ki so ga našli v prirodi. Izdelavati namreč niso znali mečev, svetlih sabelj, preciznih pušk. Železa niso niti poznali. Pobirali so surovo kamenje, odkrhnili kje kakšno vejo, pa je bilo.
Ali napredovali so. Naučili ao se klesati kamenje; pozneje 80 ga znali celo brusiti. Napravili so si sekire in kladiva. Polagoma so iznašli sulice, lok in puščice. In tako je Slo dalja in dalje. Vse boljše orožje je postajalo pripomoček človeka v boju.
Toda vedno je bil človek bojevnik. orožje pa njegov pripomoček.
Prej je bilo tako. Mnogo tisoč in tisoč let.
Mi pa smo napredovali vse drugače kakor naši stari. Kje je ostalo nekdanje divjaštvo! S kakšnim prezirom gledamo na temno preteklost- Mi — kulturni ljudje . . .
Zakaj naš Aapredek je očivi-den. Ne da se tajiti: Le oči odpri, pa ga pogledi kar tipajo. Nepopisen napredek v tehniki in v kulturi.
To se pravi, da nismo več divjaki? Da se ne koljemo in ne ubijamo več t Ker smo izobraženi, kulturni ljudje.
Kdo vprašuje tako naivno, tako otroško!
Napredovali smo. da, in tudi sedanja vojna dokazuje to. Namreč tako:
Včaai je orožje služilo človeku,
pa sluii — človek orožju. Krasen napredek I Ali net
Čitajmo n. pr. tole:
"V sedanji vojni se ne vojaku jejo ljudje, marveč vojskujejo se stroji!" S tem značilnim stavkom je označil ranjeni angleški častnik Hamilton Fise dopisniku "Daily Maila" sedanjo vojno. Trpek smehljaj se mu je pojavil na ustnicah, saj so pokosile strojne puške polovico njegovega bataljona pred njegovimi očmi. "Nečloveško je to; predstavite si to: En sam mož vrti držaj malega, pri-prostega stroja, iz stroja pa leti smrt, ne smrt enega, ampak smrt tisočerih . . .
Kaj da ta bitka res pomenja — bitke ob Marni in ob Aisni so namreč dejansko ena sama veli kanska bitka — tega si nihče ne more predstavljati, kdor se je ni sam udeležil. Ljudje bi ne bili sposobni svojih vrst na stotine naenkrat pobiti. Groza bi jih omamila, roke bi ljudem ohrome le. Le iznajdeni stroji, ki so brez duše, morejo pobijati ljudi, kakor se pokoneavajo roji kobilic, ka dar padejo na rodovitno zemljo .. A, to bojišče ob Marni! Nikdar in nikjer ni Se nobena vojska ustvarila takšnih strašnih slik Francija je že podobna veliki bolnišnici."
Dopisnik dostavlja: "Sam sem videl to grozoto od obrežja Atlantskega morja skozi srce Francije; povsod vse polno ra njencev. Postelj že primanjkuje dasi Jahki ranjenci hitro ozdra vijo in napravijo drugim žrtvam prostor. Nečuveno strašno bore-nje nam postaja jasno, če vidimo, da je vsaka šola, vsak samostan vas k o javno poslopje, malone v*ek kolodvor izpremenjen v bol nilnioo, ki so vse prenapolnjene.
PRVA SODRUŽICA V LEGI-SLATÜRL
NASIPOV.
bi bila eigankina modrost za ne-' hAe7n[c ta (la m0re občinstvo po-T-
koliko tisoč ljudi sveta resni- tovati alj u da nekoiiko kapi. -
ea-	talističnili pijavk polni žepe. Iz-
Optnjto vojno 8 katerekoli Uri;(Vvu,(.i 8<>vetla mi8lij0| da 80
strani jo hočete, povsod ralet.te želeyniC(, kakor vge drURO iznaj. na njene protikulturne posled.ee. ^ ,e ?ft njihoy flt Mi I Ona mori telesa, ona ubija duho- mislim0f (lft bi 80 8melo Zedinjene ve. Prav tiste sile ki oživljajo <Mav(> <>nkr;(t spomniti tudi na vero v cigankino vedeževalstvo, o- intcpe(|e RVojcga prebivaWtva. hujajo pietizem, bigotizem, terci-alstvo. Wilsonova naredba za molitveni dan je zrastla na - tistem drevesu kakor zaupanje v preroštvo iz roke.
V davno preteklost nas peha to Kalifornija je prva dežela, ki klanje nazaj. Z višine kulture nas dobi v svojo državno legialaturoj tlači dol v barbaratvo. Prokleta žensko zastopnico socializma. V vojna!	Angelcs je bila pri zadnjih
¡rolitvaii izvoljena sodružica R-| atella fi Lindley v državni parlament Kazim finskega deželnega zbora ni bilo doslej še nikjer nobenega parlamenta, v katerem bi bila kakšna ženska zastopala socialistično stranko.
Ta uspeh jc razveseljiv iz dveh razlogov. Sodružica Lindlcy bo] imela priliko pokazati, da tudi ženska socialistka lahko kaj dobrega napravi in da je tudi v zakonodajni zbornici lahko na svojem mestu.
Drugič pa dokazuje tistim delavcem, ki mislijo, da jc "itak vse zastonj", da se motijo. Organizacije, sloge, zavednosti in volje je treba, da gre naprej!
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
21M-N Bine Island Avenue, Chlcago.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.	-:-
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
KADAR TEČE VODA V ORLO.
Jupiter nam odpusti naše grehe, in tisti rojaki, o katerih smo mislili, da so kratkovidni, naj ae ne jeze več na nas: Mi smo bili zaslepljeni, mi smo delali tolovaj — o, pardon! — ljubi, dobri Avstriji krivico. O, Avstrija je blaga, mila! Kako bi drugače mogli hrvaški listi poročati, da je cesar in kralj, predobri Franc Jožef ukazal, naj *c ustavijo kazenski procesi proti vsem onim osebam, ki so tožene zaradi grehov, katerim ne žuga po zakonu več kakor pet let — seveda, če "zvesto izpolnjujejo svoje vojaške dolžnosti."
Ni li to velikanska milost, tako da bi človek padel na kolena in poljubil noge Franc Jožefu in vsem rtjegovim ministrom in banu ;n vsej tisti bandi hinavcev in Ijut'*i*ih pijavk? ... Mi nismo prijatelji nobene brutalnosti; ali če bi kdo kateremu izmed te sodr-<?e pljunil V obraz za to licemcr-stvo, se ne bi prav nič čudili.
Na eni strani obljubil je jo milost onim, ki so jim bolj potrebni na bojišču kakor v ječi; saj je trpljenj0. ki ga nalagajo vojakom, pravzaprav tudi zadostna kazen. In če moraš pričakovati pet let ječe, iko te ne zadene krogla, ne pojdeš najbrže sposebnim navdušenjem v boj. Torej vedo gospodje tam gori pravzaprav čisto dobro, zakaj so tako milostivi.
Na drugi strani pa mečejo ljudi zaradi dveh treh nepremišljenih besed na leto dni, na 14, 10 mesecev, na 2V2 leti v ječo. Zarad^ nrerezanc telefonske žice obeaijo Movcka — milostivi gospodje I
In — v boga verujejo? V f>oga. katerega smatrajo za tako slepe-
POZOR ROJAKI!
Ako ste kupec za semljo ali farmo, ne ozirajte m na pretirane in vabljiv« oglase različnih gemljiikih agentov, v katerih vam vsakovrstne stvari obljutmjejo, kakor stalno delo, brezplačno navijanje jn čiščenje zemlje in draga rabi ji ve pretveze katerih sploh ae morejo in ne nameravajo spolnitL Veliko d~a»arjL «• cuofcveenefa časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popis zemlje, kraja, kupnih pogojev, mapo izključno samo slovenske far-marske naselbine v Wausaukee, Wis., kjer ima ie mnogo rojakov kupljeni svet in jih je te lepo število naseljenih. Tam je svet prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke, ravno tako rasno-vTstno sadje in vinsko trto. Ta iret se nahaja tik prijaznega mesta, šol, mlekarne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in mnogo drugih podjetji
Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in polteno postro-žen dobiti dober in rodoviten kos zemlje v zdravem ia prijaznem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaka A. Mantel, L. Box 221 Wausaukee, Wis. po natančne informacije in mapo tamošnje slovenske farmarske naselbine, prodno greste kam dragim svet gledati in po nepotrebnem čas in denar tratiti
Bolnišnic primanjkuje.
Iz Celja poročajo:
"Mestna podružnica Rdečega križa je najela lokale pri Zamorcu za bolnico. Dvorana in sobe za tujce, ki se nahajajo v posebnemu poslopju, se sedaj v ta na-nfen preurejajo."
Pravzaprav je Celje majhno mesto, ki nc bi prišlo za ranjence niti v poštev, če bi zahtevala vojna lc take žrtve, kakršne sb bile v vojnah preteklih časov. Zdaj morajo celo v takih mestih najemati hotele, da morejo spraviti ranjence pod streho. Cc je tako v Celju, je gotovo enako po drugih enakih mestih. Po tem si je lahko približno napraviti pojm, kakšna povoden j ranjencev poplavlja A v-strijo. In kdor zna nvaliti dalje, si bo tudi lahko napravil sliko, kakšna beda prihaja v deželo.
Dolžnost vsakega socialista J« »odpirati ivoje čMopiaje. Agit raju za "Proletarca". Pridobit mu nove naročnika

Slovenci v Chicagu in okolici pozor!
VELIKO DRAMATIČNO PREDSTAVG
"NAŠA KRI"
naredna igra v 4. dajanjih — priredi —
SLOV. SAM. POD. š*nAMirAM MLAD. DRUŠTVO
Na zahvalni danf v 6? t vrte k dne 26. novembra
točno ob 3. popoldne
v NARODNI DVORANI
na voga'u Raiine Avenue in 184 Street VSTOPNINA. SEDEŽI PO 50c IN 3Sc.
na
na
Dejani? se vrM na Gorenjsk- m 'eta 1M8, »a ča»»i», ko sobi I Franco»! Kranjski m. ter j^ igra se o p im-rna za sedar ji fcas. Igra l^rima ar bi zr'o zanim va. poea t< ga pa bide nastf pi o nad 80 oat b. Pj idi.e vfi kateri boC?te imeti dobro 7jibavo in uŽi c k.
; S ovenee in S ovenkp v Clvcagu in oko i.i u judno vabimo, da se mnogobrofno uds eie te predstave.
P« k oni »ni igri kodo «ImVI pltt in protta «at» v«. Za dobro xabavo in točno poatrrlbo bode i kr*el ODBOR.

advbetirkmbnt
SLOV. DELAVSKA
drm M. »v|«U
PODPORNA ZVEZA
ujiarutriraM B
« Artev« Ftmn
Sedež: Conemauati,
GLAVNI UBADNIKi:
p,*b*Uik: FBAN PAVLOVÙlC, bo* 705, C...»oogh, Po P«xJpreWik: JOSIP ZOBKO, B. F. D. i, bos »l|a, W~t N.wt.., Po. To>ià: ALOJZIJ BAVD11K, bo* 187, C«»«mM|k, Po. PoMotei tojaihi IVAN PBOÉJTOB, bom 1 M, Kapori, Po. BU«i.U: JOSIP 2ELE, «108 8t. Cloif Av.. CWv.lood,
blogajolh: JOSIP liABINÔIÛ. 6409 Si. Clolr A v«., Clevlood, O.
ZAUPNIK:
ANDBKJ VJDBIH, box SM, Cownsaugh, Po.
NADZOBNIKI:
VILJEM 8ITTKB, 1. nadzornih, Lock bo* 57, Ooa.ma.gh, P» FBAN TOMAllC, t. n.dzormk, O.ry, l»d., Toleatou, Sto, bo« 73. NIKOLAJ POVÔE, i. »adz., 1 Craib «t. Numr.j HiU. N. 8. PitUburg, ra
POBOTNIK1:
IVAN GORAEK, 1» porotnik, Weit Mineral, Kasut, boz tli. JAKOB KOCJAN, 2. ,*rotnih, tU Luanen Street, J oka.tow. P.. ALJOZIJ K ABUNUKR, 5. porotnik, Oirard, Kansas, B. r. 1). 4. boz ».
VBHOVNI ZDBAVN1E. K.rn, M. D., 6202 St. Cl.ir Av.., Cl.v.lond, Oh»..
UKAÜ v hiii it. 4« Main Street, Conemaugh, Pa.
IMiMOtNI ODBOR
Apendal Ivan, Conemaugh, Pa., box 273. (jar ut k Ivan. 425 Coleman Ave., Jobustown, Pa. G.brean ja Jakob, box 422, Conemuugh, Pa. B«vc i-rune, K. F. l>. 5, bux III, Go.euiaafch, P. feuhodolnik Ivan, box 781, South Pork, Po. Zoler A lo jai j, box 514, Conemaugh, Pa.
PB1PKA VU ALNI ODBCIi ZA ZDRUATKV SLOVENSKIH PODPORNIH
NAPREDNIH ORGANIZACIJ. ,Predsedaih: Vilj.ni Sitar, bux 57, Conemaugh, Fa., élan 8. D. P. Z. Zavertnik Joief, 2821 Crawford Ava., Ckic.go, III., élan 8. N. P. J. Martin Konda, 28Ô8 So. Crawford Ave., Chicago, HL, éiaa S. 8. P. Z. T, H ra.t Autun, H. O. New Liuluth, Min.., ¿lan 8. N. P. J. s6te!ančič Marlin, box 78, Ffauklm, Kaaa., élan dr. av. «arbore. Frank J. Aleé, 400« W. 8lat St., Chicago 111., élan S. D. P. A P. D. Goraek Ivau, box 211, Weat Miu«ral, Kana., élan A. S. B. P. H.
F. J.
GLAVNI
Uradno Glaailo: PROLEARTC, 4008 W. 31st Street, Chicago, I1L Cenjena društva, oziroma njih uradniki, «o uljuduo pioaeui, poiiljati vae .opise in d.nar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj M pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Ezpresaih; ali Bančnih denarni! aakaxmc, nikak.r pa a. potom privatnih Čehov.
V slučaju, d. opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kak* pomanjkljivosti, naj te nemudoma naanaaijo urad glavnega tajnika, da se v pri hod nje popravi.
Maynard, Ohio. ZAHVALA I
Kot je znano aobratom in sestram 8. D. P. Zveze hot tudi rojakom, tra^a štrajk v Ohio te približno osem mesece vi Kdaj bc konéan, ae ne ve nié za gotovo. Vsed tega je bilo primora.o ■Me društvo "Slovenaki Fantje" št. 68. S. D. P. Zveze v Maynard, Ohio, da ae je obrnilo do vseh sobratov, sester in rojahov . prošnjo, da bi nam priskočili n. pomoč v tem bednem polo-iaju. In nismo m motili v tem. Kajti odzvala ao ae mnogoštevilna društva, kakor tudi drugi rojaki, za kar jim izrekam v imenu vaega društva "Slov. fanlje" št. 59. n.jpriarčnejšo zahvalo! Poeebno aobratom, hi so se potru dili in Ali oholi rojahov pobirat pro atovoljne prispevke, in nam s tem veliko pripomogli, kar priča tukaj priob čeni izkaz. Uverjeni bodite, da bomo tudi mi vam iz arca radi pomagali, ako boste v takem alabem položaju, kot amo mi sedaj t
Darovala ao aledeéa druitva in ro jaki: Društvo it. 3. 84.00, it. 4. 85.00. št. 5. 83.00, It. 7. 85.00, »t. 9. $1.50, St. 11. po 50e J oh»-p ti Zgajnar, Frank Rav-dek, Anton Hribar, Jakob Pofar, John Pake* po 25e Josep Korošec, Andry Obreza, Peter Proha, Anton Ošaben, Andry Korošec, Frank Ilariič, John ZakrajAek, Lenart llsnik, Orejror Nag lié, Louia Petrié, Louis Zupančič, Frank Ocepek, Anton Bizjak, Ambrož Zalar, Josep Ilerčič, Nick Radenč, Frank Kau-čič, M. Bokale, Aleks Zabric, Ixiuis Gomisel, Josep Znlar, Anton Sufta,
I ¿o ti i s Cvelfar, Josep Dolenc, Jakob Ceglar, Jcsep Semun, John Juskac,
Frank Sikiič, Simon Kupič, Anton Zupane, Josep Cemikle, Blas Bokale, John 8mit, Lu k as Oeepek, Anton Matoz, odveé nabranega. 1'a.vel Jereb 43, John Dolez 29. Po 20c: Louis Sterlo, John Kovačič, Stefan Mlačak, Martin Vlčjak, Mike Jeriič. Po 15c: Frank Naglič, Frank Dolez, Jakob Naglič, Peter Malak, Louis Cvelfar, Anton Pavzel. Po 10e: Josep Natflič, John Ivanéié, Frank Mlinar, Matijas Ileriič, Louia Kraaje, Frank Jermejiič, Matijas Podrebar, Joaep Slovan, Josep Godina. Htefan 8tupar, Ribarič, Anton Herval, Valentin Mihevc, Braton, Jakob Žagar, John Deželan. Ondrej Milave. Po 5c: Vihtor Kovék»«ki, Vida Zugac, I^ejiz Ognez, Peter Troha, Ivouis Zupančič nabiralec »t. 30 80.35, *t. 88 da rovali člani ia rojaki: Mathias Koče var 50c. Po 25e: Mirko Grgorič, Jakob Rope rt, Anton Kral, Thoa. Chulig, Marhua Orgorič, Lohaa Zngar, Stefan Grgorič, Mihe Shorje, Jaliua Gmejner, Nick Podvorae, Martin Vinovraki, Chas. Cayzer, Tho«. Chockron, John Kov.éié, Fr».h Progar, John Duč. Stanko Polje, Joh. Sertrič, Mihe Bo je.ié, Marko. Seff.r, J.hob Govekar, John 8uhadotalh, Aodry Vidrih. Po tO«: Mik. GrgorM. Po 15«: Lnhaa Ku-karie. Po lOe: Jo^p Kina, Josep P.. -iar. Jakob R.f>ert aabiralee. At. 37. P. $6.00 V Demie Haidi.. P. 8100
John Debevc. Po 25c: John Kramer A. Repar, Frank Smuk, Frank Merzli kar. Po 20c: F. Jevnikar, J. Skarbec. Frank Markoviè. Po 10e: J. I^ekian. J. Hormič, J. Balant, Anton Pere, An ton Ciber, John Prapotnik, Frank Za gar, J. 8imperman, A. Srebotnak. Na biralee Frank Merzlikar. St. 40 84.00, Joaep Z^rko gl. podpreds. 8. D. P. Z 50. 85.00, št. 51. Po 25c: Frank Če hirlo, Joaep Nolan, po 30c Joaep 8to-vanjo, it. 55. Po 50c: John Fome. Po 30c: Anton Vrhovšeh. Po 25e: Frank Frfila, Martin Jereb, Josep Kecina, Martin Vrhovšeh, Joaep Globokar. Na-Siralee John Pome. Ôt. 58. 84.00, št. »8. 83.00, hL 60 82.00, št. 84. iz društ.
Lu k as laboda, Peter GradiAek, Joaep | Indof, Frank Kodrin, Adolph Blei«weg. Po 18«: Joaep Erjavec. Po 10«; Niek Novak in August Novak. Frauk lndof, I Louia Laatajner nabiralca.
V slučaju, da kateri izmed cenjene-uih darovalcev opazi kako pomoto, naj mi blagovoli naznaniti, da ae popravi. Ako budo Ae od aedaj naprej katera druitva t* rojaki, kaj darovali, bodo iatutako priobčena v glasilu 1'roletarec. I 8 sobratskim pozdravom, l^o Bregar.j tajnik druitva "Slovenski fantje" »t. 39.
HMIMttV. IMIMMV4»»»«
Stra.nK.ci
IIMOIIIIHttt"'*4*""1^*
NEKAJ ZA TAJNIKE JU008L. »OC KLUBOV.
Zadnji čas jo bilo par slučajev iz tljučenja članov iz socialističnih klu jov. Klubov tajnik je to poročal ekae lutivi, katera o takih zadevah razprav-ja na svoji mesečni seji. Ker pa hlu-»ov tajnik ni »poročil, je li bilo izklju en je izvrieno na podlagi pravil—to j» {Hitom porote—je moralo tajniitvo po očilo zavrniti in zahtevati tozadevne ^a pojasnila. Na ta način se te zadevi ,»otein zavlečejo po več tednov.
Enkrat za vselej bodi povedano, ds nor» biti vsako izključen je izvršeno na udlagi zveznih pravil, člena X. Ta člen se .glasi:
X. Razsodišče. Toč. 43; Kazaodifrčt) presoj» medne »ojno nastale spore zveznih članov ii oiuje o predlogih za itklju»'euje p« •dlncev v slučajih razvidnih iz točk 4 veznih in čl. 5. 6 in 14 skupnih pravi .tranke.
Obtožbe zamore predložiti vnak elar liemeaim potom, o kateri raspravlji n odloči porotni olbor <l«»tiM klu h katerem obtoženec »pa la. Proti odloku lahko vlože obe strank, »riziv na gl. odbor.
Porotni odbor obstoji iz 5 osi b. Vsa ta sporna .tran si izbere po dva po otnika, a članstvo v organizaciji si i i oli petega predsednikom. V slučaji nakosti glaaov, odloči K^a^ predsedni ta. V porotnem odboru zamorejo biti e člani zveze.
Toč. 44. Proti odloku porotnega o«l »ora, kateri se ima predložiti pismen '.amoro nezadovoljna stran v teku ene ;a meseca po razaodbi predložiti pr tožbo gl. odboru. Ca« m pritožbo a ačuua od časa izključenja.
Pozor torej na to, da ne bo nepotrebnega zavlačevanja in pisarjenja TajniStvo J. S. Z.
potem pojdite t VaAo nevesto do mirovnega aodniku (Juatice of the IVace), kateri Vaa bode takoj poročil, in Mohoet" je končana. S aabo k mirovnemu aodniku vzemite tudi dva poroka (priče).
R. K, Collinwood, O. Pravite da že fttiri meaece ne dobivate liHta na VaA novi r.aalov. To je lahko mogoče, ako vedno pofiiljate piama brez znamke. Zadnje Va&<* nismo je ležalo na poàti v Cle velandu, nakar naa je poäta ob veatila, da naj poAljemo znamko '.a dva centa, drugače da pojde Vaée piamo na "mrtvi urad" v Waahington, D. C. Sedaj je atvar redu.
S. Slapnik, Heaver Mines, Alta Kanada. Mi Vfam redno pošiljamo list. Vprašajte na po&ti..
t&ko hitro zgo to viti. lUspotUni ao v tak dan sproti, in kdor si ga je prej naročil, ga bo tudi prej do bil. Slovenske delavce opaiarja-mo, da naj primerjajo na! kole dar i koledarji drugih družb in videli bodo, koliko je raillke. Mi nismo izdali koledarja za profit, pač pa, da dame slovenskim de lavcem za mal denar v roke lepo vezano knjigo izbranega gradiva
VOJNA! — Kdor iz med sodru-t*ov ali čitateljev "Proletarca" slučajno dobi cenzurirano piamo ali dopisnico od svojcev z evrop skega boji&ea ali iz Avstrije, prosim, naj mi pošlje dotično kuverto. V zameno pošljem dobre postne znamke. — John Molek, 4008 W. 31st St., Chicago, TU
NAROČNIKOM ' ' DRUŽINSKE GA KOLEDARJA."
le v zadnji stv. Proletarca je Mlo naznanjeno, da je nai kole Lar izšel. Seveda ne moremo vsem naročnikom koledarjev takoj podati, ker jih ne morejo v tiskarni
LISTU V PODPORO.
škode kot je zavarovan, in bo vz*. lo dolgo, preden bo mogel zopet vse priskrbeti.
Sodrugu Ruparju in njegovi družini aožalje od atrani mene, in moje družine, ki amo imeli doalej edino shajališče pri njem.
Let Junko
Johnatown, Pa
Delavske razmere v našem mestu ao po — božji volji. Sploh pa amo mnenja, da ae prebivalstvo samo zaradi tega tako hitro množi, ker si ne more nihde prihraniti za železnični ticket, da bi šel iz John8towna.
Volitve so končane. Zmagali bo mokri republikanci. In sedaj imamo delavci vaega dovolj T Kajti republikanski kandidati ao nam zagotovili osebno svobodo in prosperiteto, ako bodo oni izvoljeni.'
Soe. klub fitv. 27., Cleveland	No ju, saj to Brno nekateri že
Ohio..................$3.60 naprej vedeli. Saj se spominjamo
Fr. Žagar, Terre llaute Ind. 50 dve leti nazaj na demokrate, — Alojz K veder nabral v Pa. 62 tudi oni so delavcem zagotavljali
- večje plače in cenejše življenake
$4.72 potrebščine. Kar se je v resnici tudi vse (narobe) zgodilo.
Da, mokri ste zmagali in spdaj Rte oaebno svobodni, ter lahko pi-jete kar hočete. — Toda v tej dolini solz se vedno dobe zapreke — posebno za — delavce! Jaz Bem tudi precej hud sovražnik pive.
Skupno
Ringo, Kans., Nov. 18 1914.1 sodruga Anton Puparja. Bnoči, Sodrug urednik Proletank! dne 12. novembra okolu 11. zve-Blagovolite priobčiti par vrsti "v čer jc nastal v njegovem poslop- Tudi j,roti čašici žganja nastopim
takoj ofenzivno — ako imam le
> ÎKtu "Proletarcu" iz nase nasel-
ju oginj, ki je uničil VBe razen >ine<	kurnika in kravjega hleva. Zgore-
fte ni dolgo, odkar so se pričeli lft je hiša z vsem pohištvom, ka-
naseljevati Slovenci v ta kraj, to-ln že sedaj nas je tukaj precej veliko ter v splošnem vsi doknj dobrega naprednega mišljenja.
Iz navedenih razlogov srno se namenili prirediti velik javen nolitični shod, ter ob tej priliki si ustanovimo politični "klub," ka teregn nameravamo priklopiti k <neialistieni stranki.
Shod se bo vršil dne 27. nov. t. 1., pričetek točno ob 9. dopoldan v ►rostorih Joe Skubic, kjer nastopi
priliko. Ampak mimogrede omenim, da nas je na tisoče v tem me stu, ki si nismo zaslužili niti za suhi kruh vse poletje, tedaj si ce-njeui čitatelj lahko misliš, kolikega pomena je za na* proletarce ta mokra zmaga, (irošev ni, dela ni Kjer' pa ni groša. tam tudi o-
LISTNICA UPRAVNIÔTVA.
Joaep Zcrko gl. podpi 81.00, iti 41. S 1.85, it. 83.50, it.V)3. 82.00. P«
Jakob Kna/elc, Columbus, Kas. Prav je, ker ste se oglasili. Vi ste v resnici plačali list meseca av-
kot- tudi pristranska kuhinja za poletni eas in dvorana, v katero so »e zatekala razna društva in klubi, Pri tej nesreči je tudi naš socialistični klub ob dvorano, v kateri je pustil sodrug Pupar, da smo se shajali brezplačno. Kako 8Cbne svobode ni. je ogenj nastal, je nemogoče pove- Spjoh pa problem o osebni svo-dati. Sodruga Ruparja družina bodi bi ri,ki\ ic oni ¿i0Vek, ki bi pravi, da bo bile vse peči ugasnje- «padal v neko višjo kategorijo, ne. preden so šli k počitku, Dru- kot je sedanje človeštvo, žina jc že vsa spala. Sodrug Ru- Prosperiteta! To pa lahko vidi-par je opazil svetlobo in šel gle- mo vsepovsod- Posebno sedaj, ko jo razni slovenski govorniki, ki dat, kaj da je. Ko je prišel na imamo delavci neprostovoljne po-Sodo govorili o raznih političnih.verando, oziroma odprl vrata so- čitnice. Velike, krasne avtomobi-... o _ _ — —— ^ kj na verando, je bila po- le, našminkane gospe in gospode
letna kuhinja že vsa v ognju, ka- z diamanti na ovratnicah in pr-kor tudi veranda, in zadnji del stanih. Bogata izložbena okna! dvorane. Tudi stena zadnjega de- Da, vse to vidimo. Ampak vse to la hiše je bila že v ognju, ('e bi bogastvo so ustvarili delavci le sodrug Rupar ne opazil svetlobe ** one, ki posedujejo stroje in še za kakih 10 minut, bi gotovo grošc. Ker tako je — božja vo-bila družina v ognju uničena. Saj 1 ja!
nredmetih. Ob 2. p. p. ae prične nlesna veselica v korist novi organizaciji.
Vse somišljenike in somišljeni-ee iz sosednih naselbin, posebno po one v Ringo najuljudneje va-Simo na omenjeni velepomembni shod
Slovenci in Slovenke, ne poza-: tako je bil zadnji eas da so ae re- N, dolgo tega, kar sem d,tal no-, .Siti na priliko dne 27. nov. Vai na J" polkah nagi ve^to se t.co v "Proletarcu da Prole-gusta. Kje je krivda, da niste do Lv da §p politi?no organizira- p™vi, v nočnih oblekah. Sodrug tarcc ni samo zato, da ae delavci bivalijist na pravi naslov — m I ¿a bmno tako 8po„obni stopiti Rupar in njegova družina bo pri- naroee nanj, ampak v prvi vrsti,
' 11 v boj proti aovragu kapitalizmu , ljubljeni vsakomur, kdor jih po- da ga tud. ejtajo, ter da a.njo so-
ni znano. Najprvo ste dobivali list v Skidmore. Potefn nas je po šta obvestila, da Vas v Skidmor. ne more najti, nakar smo possu sili dobiti Vas v Radley. fc «v
ki nas delavce tlači ter uklepa v verige že tisočletja.
Posebno Se priporočamo možem, 'la pripelje tudi vaak svojo ženo
dag. 85.00. po 81.00 Frank Žlebnik in 370 pa Vam je pošta ustavila liHt ter jo privede k »ociali-lohn Kaker. 50c F>ank Herga. Po 30«: tudi v Radley, ker Vas niao mogli I «tični stranki, da se tako čim bolj Math. Kovači«. Po 25c: Math. SagoLlnhlti	boste dobivali li«t ______U: —	nolitični
Sa«° dobiti. Sedaj boste dobivsli lin, Frauk Florjončič, Jom^p Dolenc
■iimon Jug. Po 15e: Joaep Kokotnik, I
hVank Šuštar. Po lOe: Louia Potisek,1
Martin Oluhak. Nabiralec Frank Flor
na naslov, katerega ste nam po Janez Vesel, Chiaholm, Mii.*»
lančič. St. 67. iz drui. blag. 82.50. Po Veseli nas, da smo dobili v mke ">0c: Peter Kraneievii, Mile Milenovič, Vaš original. Vi 8te toraj tisti U
vsposobi za kulturni in politični boj, kajti v državi Kanaaa imajo *.ene z možem vred enako volilno pravico.
Na obilno udeležbo vabi PRIPRAVLJALNI ODBOR.
Viek Crever, Cvijan Grudič. Po 25c: Nick Zvonarič, Jakob Perane, Anton Zvonarič, Dragotin Zorič, Anton Hren Frank Cindrič, Frank Arh, Peter No činčič, MiloA Nukabratovič, Milič Mi le novič, Stefan I^onftar, David Marti novič. Po 35c: Andry Kukaj, Po 20c Frank Čampa, Mike Buretič, Vid. Zvo naric. Po 13c: Krnil Ganotzjr. Po 5c Paul Hprakii.' Nabiralec Nick Zvona rič. At. 70. Po 2Sc: Stefan Kopriva Anton KuAigh, Joaep Stamfek, Jakob Pinoza. Po 15c: John Prah, Andrej Ko bob, J *e.p Plevelič. Po 10c: Josep Ne-Kro, Paul Plevelič, Jakob Skozič. Na biralee Jakob Pino/.a. Št 71. Po 2f)e: John Popetnik, Josep Jereb, Martin M.azy, Vino Sepič, Jovakin Mohorov čič. Frank Mohorovčič, Louis Hribar. Mate Hrižan, John PuAnik, Vinko Sta nič. Nabiralec John Popetnik. St. 72 Po 81.00: Antoni Plonka, Mike Spiewak. Po 50c: Josep Spiewak, Karl Rozmus, Karl Üczkowaky, John Znno-ta, Joaep Duraj, Josep Dutka. Po 23c: John Medved, ' Anteni Dutka. Nabir. Antoni Plonka. At. 75. 83.00. Po 50c: Ix>uis Rajh. Po 40c: Ignatz KoAer. Po 30c: Josep Ausbergar, 27c John Grile Po 25c: Anton Boltič, I<oui« Lastajner, Tgnatz Petan, Josep Korač, Josep Su mer, Frank Antlof, Frank Koderman. Andrej Peternel, John Okorn, Jernej Okor, Frank Juvan, Anton Petan, I^ouia Resnik, l*eo Skoda, Anton Vi-dergar, Fraak Kumer, Anton Jenievar, John Boe, Frank Boc, Mary J.vftavar, Lonia Zemlak, Joeep Potrebojei, Ivana Hrovat, Josep Hrovat, Frank Ravnikar, Math Podbeviek, Thomas Podb.v-4ek, John Brodar, Filip PodbevSek, Sta nialav Indof, Joh. Undič, Lonis Pod beviek, Oregor Koderman, Martin Ko 'ene, Frank Baje, Joaep Urbani., Chaa. Kohovich, John 8erah.ng, Frank Bre gar, Fraak Drenovi!, Frank Peternel Frn.k Skok, M.rti. Akoda, Frank Pi /ar, John Roonkoh, Pra.k Hainiek
eenjak, kateri piše dopise v reak-eionarske liste in zagovarja stav kokaze. Dasiravno smo vajeni ro kopisov, vendar je vzelo mnoge ensa, predno smo VTašo "čečkari jo" razumeli. Prav je ker ste list odpovedali. Mi se požvižgamo na zagovornike skebarije. Kdor ne Če iz hredna. naj pa v njem o stane!
Jacob Kocjan, Garrett, Pa. Vi ste poslali koncem meseca sep tembra naročnino za Anton ltuk Omenjenemu naročniku pošiljamo redno list na R. P. 1>. 3 box 54, Johnstown, Pa. Ako na ročnik Rukše v resnici ne dobivu lista, potem nas takoj obvestite «la se pomenimo s poštarjem v Johnstown, in ako to še ne bode pomagalo, pa z generalnim poštar jem v Wafihingtonu.
John Kramar, Skidmore, Kans Dobili smo pritožbo od Leo .lun ko, na katerega se jc pritožil Fr Čemažar, da Vi ne dobivate lista Pregledali smo knjige in prona šli. da ste Vi plačali naročnin« meseca avgusta in sicer v znesku 1. List ste dobivali na Radley I» sicer do štv. 370. Sedaj boat« dobivali list na naslov, katerega ste nam poslali.
M. J., Mesaba, Minn. Vi vpra Sate za informacije za civilno po roko. To je pač lahka stvar. Za St. Louis County je glavno me sto Dnlnth. Odpeljite ae z Vs*e "punco" v Duluth in pojdite sodnijsko poslopje (Court House> tam vzemite poročno dovoljenje i Msrrisge License), katero Vsa stane $1.50. Ko dobite to listino,
Yale, Kans., 13. novembra. Cenjeni urednik Proletarca! Vaznaniti Vam hočemo nesrečo mojega najboljSega prijatelja in
zna. Marsikateremu siromaku ao cialiBtične ideje med nezavednim že odpomogli, bodisi na eden, ali delavstvom. Toda naši ta "boljši" drugi način, dasi so sami bolj v eocialisti imajo povsem drugo skromnem položaju. Tudi meni in mnenje. Ako človek pri njih aamo moji družini, ki ame bili v akraj- omeni socialistično atranko, je še no slabem položaju, odkar je na- "sitnež" ker takoj dobi odgovor: Btal miehieanaki štrajk z dne 23. "Jaz sem tudi socialist, pa nihče julija 1913, je aodrug Rupar po- no ve zato.
magal, kar je bilo v njegovi moči,' Da ni noben Slovenec v vsem lahko rečem več, kot bi ae moglo Johnstownu in okolici proti bocI-od njega zahtevati. Zato obžaluje- alizmu, to vedo že vrabci na stre-mo vsi, da je padel v nesrečo. So- hi. Ampak vrag je to, da je veči-drug Rupar je res ra majhno svo- na dotienih socialistov "tajnih." to zavarovan. Ali kaj ko ae za- to je, da se v javnosti in pri volit-vnrovalna kompanija Se tisto ma- vah pokažejo ravno nasprotno. Iz-lo svoto navadno brani izplačati, govore zato imajo različne. Po-Sodrug Rupar ima trikrat več sebno so jih imeli za letošnje volitve, češ: da se bojč, da bi suni
R
AZŠIR1TE svoje znanje! Poučite se o socializmu! Razvedrite si duha! "Prclftarec * ima v svoji književni zalogi sledeče knjige in brošure. Pošljite naročilo še danes:
Maksim Gorki: Mati. mehka vezba................................81.00
Upton Sinclair (poslov. Joa. Zivertnik in Iv. Kaker): Džun*«l. Povest
iz chiraSkih klavnic............................................7B
Enrico Ferri: Socializem In modema veda ......................... -60
m
Država prihodnjosti ...............................................™
Proletarlat .......................................................10
Etbtn Kristan: Nevarni ■lcialifem ................................10
Komunistični manifest ........................................... M
Kdo uničuj, proizvajanje v malem....................................10
Socializem .......................................................10
Socialistična knjiinica, 2 zvezki ln "Nafta bogatatva"...............10
Kapitalistični razred..............................................
Strahovi .........................................................
Vojna ln aocljaln» demokracija....................................
Prof. Wahrmund (poalov. A. Kristan): Katoliško avetovno naziranj.
in svobodna znanost........................................... J*&
V dobi ..........................................................
O konzumnih ....................................................
Moderni politični riivoj.—Moderni gocpodarakl razvoj—C11J1 socializma
Zadruina prodajalna aU konaum ..................................
fttiri črtice. (Poljudn. «blrk. "V^ lnilt" ft. snopič)................
Kako J. 1«P vojaftki stan. (Poljudn. zbirk. "V^ luči!" 8. snopič.)..
V^ loči.........................................................
Katoliika cerkev ln soclollznn.....................................
Spoved papefta Alekaandra ........................................
Vse U knjig, in broinre potljenio poUaln. pToato.
PROLETAREC, 4008 W. 31&I St Chicago, IU.
.10 .15 .16
J20 .10 40 .06 .10 .10 .10 .10 .10
ne zmagali. Drugi so zopet |k>v-darjnli, da za sedaj bi bil itak glas proč vržen, ako bi volili socialistične kandidate, ker je stranka še "prešvoh". Kp bo pa stranka dovolj močna, bodo pa tudi oni volili zanjo. Well, mojo mnenje j*\ da samo enkrat živimo. In bojevati za človeške pravice so moremo samo takrat, dokler živimo.
Živela socialistična stranka!
Pozdrnv vsem zavednim delavcem po širni Ameriki. Vaš za socializem
Math. Gabrcnja, R. D. 1, Boxl20
Meadow Lands, Pa
Cenjeno uredništvo Proletarca! Naj nekoliko onn^nim razmere v tukaišnji naselbini v našem priljubljenem delavakcm listu. Nekateri rovi popolnoma počivajo, v nekaterih se pa dela po eden, dva, ali tri dni na teden. Se oni ki doslej delajo, obetajo, da pojdejo v kratkem počivat. Lahko je onim, ki so si nakupičili denarja od za tiranega delavstva; oni,*ki je delal vsak dan in se trudil, pa še toliko ni zaslužil, da bi se moirel pošteno preživeti. Kam naj ae delavec obrne sedsjt Tukaj je zima in brezposelnoet, doma je zim« in ¡nečloveško klanje, kolera, lakota, dragin ja ... Torej kam t
i Edin» pot za delavca je v soc» tki/, eni. L»c po socialističnih nade-lih »n navodilih si more delavec] pomagati. Da bi to «poznali naši tovariši! Če bi kmala spoznali, bi tudi kmalu dosegli rešitev. Kajti drugod je ni.
Josip Bizjak.
AVSTRIJSKI DENAR PADA.
Ko je Avstrija mobilizirala, je avstrijski denar v tujini takoj iz gubil kredit. V državah na* na-sprotni strani ga ni bilo mogočo spečati. Značilno pa je, da tudi ▼ Italiji, k» je 14zaveznica" Av atrije, že 29. julija nobena ban-ka ni sprejela avstrijskega denarja. Le z največjim trudom je bilo mogoče zamenjati kakšno malenkost a za 1 liro, ki je normalno vredna 94 vinarjev, je bilo treba plačati 1 K 30 vin. v avstrijskem denarju.
Zdaj pa čitamo, da gubi avstrij ski denar celo v Nemčiji cenol Pi-4cjo namreč: Pri poštnih denarnih nakaznicah v Nemčiji se gla som uradnega naznanila računa od 15. okt. 100 kron avstrijskega denarja samo za 78 mark. To se pravi, sto kron avstrijskega denarja ima v Berolinu samo 93 K 60 v vrednosti.
Vraga! To zbuja zelo, zelo čud ne misli. Če pada avstrijski kredit že v Nemčiji 1
po Čemer so tisočletja
hrepenela!
Oj, da bi človek mogel letati ka kor ptič! Da bi obvladal zrak!
Hrepenenje se jo izpolnilo. In kakšne ao posledice t
Neki vojni poročevalec pripoveduje :
"Nikoli nisem videl nič grozne jie ga kot mesta, na katera je metal "Zeppelin" bombe. Nihče si ne more niti misliti, kako grozovito učinkujejo te bombe in koliko človeških žrtev zahtevajo. Videl sem deset občin, na katere je inetal "Zeppelin" bombe in povabil sera več odličnih oseb, da si o-gledajo z menoj učinke.
Tako srno sli gledat poškodbe, papeški nuncij, ruski poslanec, privatni tajnik belgijskega kralja in dva ministra. Vae nas je pre-tresla groza, ko smo gledali poškodbe, tako je bilo vse razdejano iti razbito. Prebivalci mesta Antwerpen ao čisto potrti od grozne tragedije, ki jo povzročajo bombe iz Zeppelina."
Tisočletja je človek sanjal ikar ske sanje in hrepenel, da bi möge letati po zraku. V višavah je avo-boda doma!
V višavah ao . . . . dinamitne bombe.
Anton Čehov :
TO je BILA ONA
baje začno delati.
Illinois Steel Co. naznanja, daj • začne v svojih podjetjih, v katerih je normalno 2000 delavcev zaposlenih, v pondeljek delati. Trgovska zbornica naznanja dalje, da začno v kratkem z obratom Central Locomotive and Carl Works, ki zaposlujejo 200 delav cev. Vsa ta podjetja so v Chicago Heights.
KULTURA, POJDI SPAT!
Porsčali smo že. da molzejo v Avstriji na najraznovrstnejše na čine denar iz ljudstva. A to se ne godi, kakor mislijo nekateri do-brijani, le za ranjence, temve6 naravnost za vojaške namene. Poleg tega, da mora ljudstvo plačevati silne davke za vojno, povrh tega, da bodo morali še naSi vnuški plačevati obrati za silne državne dolgove, ki jih je vlada napravila za vojno, vlečejo lju dem še na ta način po malem de nar iz žepa. Na enem vogalu da jejo železne prstane za zlate; na drugem nabirajo; na tretjem prodajajo razglednice.
Pred kratkim je izdala "po možna« pisarna" ministrstva za notranje zadeve novo serijo takih razglednic, štev. 8 do 11. Serij| obsega boje za rusko zastavo v Mezani, kavalerijske boje pri Przpmvslu junaške čine nekega Bošnjaka pri Lvovu in izganjanje Srbov iz Srema.
Prijateljstvo avstrijskih patriotov gor ali dol, ¿amera sem ali tje, ali povedati moramo, da je to nova lumparija, s katero kažejo avstrijski mogotci vso podlost svojih barbarskih duš. -
Avstrijski narodi se morajo «edaj pretepati s Srbi in z Rusi. h Francozi, z Belgijci, z Angleži Morajo — na komando. Ali šuf-tom, ki vladajo v Avstriji, to ni dovolj. Neizbrisno sovraštvo naj bi ostalo med narodi; avstrijsko ljudstvo naj bi se napilo divjega sovraštva do Rusov, do Srbov, do Francozov i. t. d.
"Tu imaš sliko, da ne pozabiš nikdar, kako smo se tepli, kako smo jih klestili leta 1914. Koga? Rusa! Srba! Francoza! Kšš, kšš, kšš . . .!"
Zakaj prodaja Avstrija svojim narodom ravno bojne sliket — Zato ker ve, da imajo tudi podobe agitatorieno moč. S temi razgled nicami hoče agitirati zase — to se pravi proti kulturi! Kajti so vraštvo, ki ga hoče vcepiti svoje mu ljudstvu do drugih narodov v srca, je kulturen strup ki učinkuje dolgo, dolgo v bodočnost.
Mislili ste, da se Avstrija boju je proti ruskemu barbarstvu?
Njena dejanja poglejte! Vsa so protikultuma, vsa so barbarična Stara podla zatiralka svojih na ' rodov se bojuje proti kulturi, se , bojuje za barbarstvo.
Pri volitvah se polagajo temelj ni kamni za bodočnost. Zidsrji, ki so polagali slab fundament, s« ne bodo smeli čuditi, #e bo hita • slaba.
— Povejte nam kaj, Pjotr Iva-novič! — so dejala dekleta.
Polkovnik si je zavihal brke zakrehal in začel:
—	V letu 1843. je bilo, ko je naš polk atal pod Čenstohovim. In pripomniti je treba, moje cenjene zima je bila tisto leto tako ljuta in ni bilo dne, da si ne bi vojaki na straži odmrzifilTnosov ali da bi metež bil zamedel potov. n pajoči mraz, ki je nastopil koncem oktobra, ni odnehal prav do aprila. Tiste čase, vedite, nisem bil tako star, prekajen tulec ka kor sedaj, ampak, lehko si pred stavljate. mladenič, mleko in kri skratka: fant od fare sem bil. Gi zdav sem bil kakor pav, z denar iem sem razsipal na desno in na levo in svoje brke sera vihal ka kor noben praporščak na svetu Le z očesom sem pomežiknil, z o strogo sem zaropotal in brke na vihal, pa se je naošabnejša kraso tica izpremenila v poslušno jag nje. In željan sem bil ženskih ka kor pajek muh, in če bi vam, ce njene, začel naštevati Židovke iu Poljačke, ki so mi svoj čas visele na vratu, tedaj, bodite uverjene matematika ne pozna dovolj šte vilk ... Pridenite k vsemu še to da sem bil polkovni adjutant, da sem imenitno plesal mazurko in da sem bil oženjen s prekrasno žensko — bog ji daj večen mir in pokoj. Kakavu razpoaajenec in bistra glavica sem bil, si ne morete predstavljati.
Če ae je v okra
ju zgodil kak ljubezenski kozelc če je kdo šlahčiča usekal po gob
cu, so vsi kazali s prstom na pra porščaka Vivertova.
Kot adjutant sem mnogo leta po okraju. Zdaj sem jezdil po na kupu ovsa ali sena, zdaj zopet sem prodajal Židom in panom vo jaške konje, a najčešče sem s služ beno pretvezo skakal k panoČkam na randevu, ali pa k bogatim gra ščakom na karte... Na sveti ve Čer, prav dobro se spominjam sem se peljal iz Čenstohova v Seveljke kamor so me poslali po službenih opravkih. Vreme je bilo, rečem vam, neznosno ... Mrsz je škripa in se srdil, da so celo konji kre-hali, a jaz in moj voznik sva se prej ko v pol ure izpremenila v ledeni sveči... Ampak z mrszom se človek še zboga za silo, a pomislite: sredi pota je naenkrat vstal metež. Beli prt se je v trenutku obvil kakor vrag pred zor-nico, veter je zaječal, kakor da bi mu ugrabil ženo, cesta je izgini la. Prej nego v desetih minutah je mene, voznika in konje sneg po polnoma oblepil.
—	Blagorodni gospod, pot smo zgrešili! — je dejal voznik.
—	Kh, vrag te vzemi! Kam pa si gledal, tepec? Vozi kar vpred morda se nataknemo na človeško bivališče 1
In res, vozili smo se, vozili, su kali se in sukali in okolo polnoči so zadeli naši konji ob vrata grs Ščine, kakor imo pozneje izvedeli, bogatega Poljaka grofa Bojadlov skega. Poljaki in Židje, to je za me vse eno, kskor hren po obedu, ampak po pravici rečeno: šlahts ' je goetoljubno pleme in ni jih bolj
•traatnih ženie, kakor so panočke Odprli so naift vrata... Saui grof Bojadlovski je živel tisti čaa ravno v Parizu, in sprejel nas je njegov oskrbnik, Poljak Kazimir Kapcinski. Ni še potekla ura, pa sem že aedel v oskrbnikovem po *k>pju in Ijubimkoval z njegovo ženo, pil in igral na karte. Dobiv ši pet cekinov in napivši su, aem hotel spati. Ker ni bilo prostora ' oskrbnikovem poslopju, so me od vedli v eno izmed grofovskih sob
—	Ali se ne bojite strahov? — me je vprašal oskrbnik in me pe jal v malo sobo jfcleg ogromne, hladne in mračne dvorane.
Ali tukaj straši? — sem ga vprašal poslušajoč, kako zamol kel odmev ponavlja moje beaede in korake.
—	Ne vem, — se je zasmejal Poljak, — ampak zdi se mi, da je ta kraj izredno prikladen za stra hove in nečiste duhove.
Dobro sem bil zavit v ovratnico in pijan sem bil kakor štiride set tisič Čevljarjev, ampak prizna vam, da me je ob teh besedah po vsem životu «preletel mraz. Vrag vzemi, raje sto Čerkesov kakor en sam strah! Ampak kaj Aem hote — slekel sem se in legel... Moja lučea je le prav slabo razsvetlje vala stene, a na stenah si lahko predstavljate, so bili portreti pred sednikov, eden strahotnejai od drugega, starinsko orožje, lovski rogovi in druga fantazmagorija .. Tiho je bilo kakor v grobu, le v sosednji sobani so škrtale miši in je pokalo presušeno pohištvo; za oknom se je pripravljalo nekaj peklenskega. Veter je odpeval žalo stinke, drevje se je pripogibalo in po oknu je turobno trkalo in škri ialo. Dodenite k vsemu temu, da se mi je vrtela glava in z glavo ve« svet... Ko sem zastinil oči se mi je zazdelo, da roma moja postelj po vsem zapuščenem domu in se lovi mance z duhovi. Da zmanjšam svoj strah, sem ugasnil svečo — pri svitu so puščobne soje še vse strašnejse nego v temi..
Tri dekleta, poslušajoča polkovnika, so se primaknila bliže pripovedovalcu in niso genile oči od njega,
- Bolj ko sem se trudil, da b zaspal, — je nadaljeval polkov nik, bolj je spanec bežal od mene Zdaj se mi je zazdelo, da se pla zijo tat je skozi okno, zdaj sem za slišal šepet, zdaj se je zopet ne kdo dotaknil mojega pleča — pri kazovala se mi je pošast, znana vsakomur, z razburjenimi Živci Sedaj pa mislite, v tem vražjem kaosu glasov začujem razločno Sum, podoben šaranju šlap. Poslu šam, poslušam,—in kaj mislite?— slišim, da stopa nekdo k mojim du rim, zakašlja in jih odpira ...
—	Kdo je tu? — vprašam in vstanem.
—	Jaz sem .. ne boj se! — od govori ženski glas.
Odpravil sem se k durim .... Poteklo je nekaj sekund, pa sem začutil, kako sta mi dve ženski ro ki, mehki kakor puh, legli okolo pleč.
—	Ljubim te ... Dražji si mi o< življenja. — je dejal prijeten žen ski glasek.
Goreč dih se je dotaknil moji lic ... Pozabil sem na metež, na duhove, na vse na svetu, z roko sem objel taljo ... Oh, kakšna ta lja! Take talje izgotavlja priroda le na izrccno naročilo, vsakih de set let enkrat. Tenka, kakor iz klesana, strastna kakor dih mlade niča! Nisem prenesel, pritisnil sem io k sebi v tesnem objemu... Na jina usta so sc zlila v krepak, dolg
poljub in____prisegam vara pri
vseh ženskih tega sveta, tega po ljuba ne pozabim do groba.
Polkovnik je umolknil, popil pol kozarca vode in nadaljeval nižje:
—	Ko sem drugi dan pogledal skozi okno, sem uvidrl, da so še hujši zameti... Odpeljati se nisem mogel. Ves dan sem sedel pri o skrbniku, igral na karte in pil. Zvečer sem bil zopet v puščobnem domu in ravno opolnoči sem zopet objemal znano taljo ... Da, gospo dične, če ne bi bilo ljubezni, bi bil od dolgega časa poginil, zapil bi se bil gotovo.
Polkovnik je vzdihnil, vstal in molče stopal po salonu.
—	No ... in kaj je bilo potem?
—	je vprašala ena gospodičen, u nirajoča od pričakovanja.
—	Nič. Naslednji dan sem se že odpeljsl.
—No... in kdo je bila ta žen •ka? — so nestrpno vpraiale go # pod i fine.
—	Jasno je, kdo!
—	Nič ni jasno ...
—	To je bila moja žena! Vse tri gospodične ao skočile
kvišku, skoro da užaljene.
Kaj... Kako? — so vpra
lale.
—	Oh inoj bog, kaj je tu ne jasnega? — je dejal polkovnik jezno in skomizgnil s pleči. — Mi dim, da sem se dosti jasno izra /.al! V Sevclko sera se peljal z že no ... Prenočevala je ona v pu ščobnem domu, v sosednji sobi... ro je prsv jasno 1
Nun ... — so izpregovorile
Triner's Liniment. (Trinerjevim linimentom). To zdravilo je ravno tako dobro za okorelost v mišicah in sklepih. Cena temu "Lini-mentu" je 50c, po pošti pa 60c.
(Advertisement)
ANTON MLADIC moderna gostilna.
Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče.	Tel. OanaL 41*
2348 Bine Islnad Ava.
Chicago. 111.
gospodične in razočarano spustile VOJNE NEVARN08TI NA PAR roke. — Začeli ste lepo, a končali I MAH U WISCONSINU NI bog ve, kako ... Žena ... Odpusti te, to ni prav nič interesantno in I To je g0t0V0j Ravnotako je go ...tudi pametno ni.	| tovo in retnica, da se v okraju
Cenjeni ro|akil
Kot stara tvrdka za izdelovanje harmonik (tudi v starem kraju) kakor tudi popravo, ae Vam pri-
oaooeo>0coo
»9*006«*««
000060000
.	....	lovo in reamen, u« »< .
—	C'udno! Torej ve bi hotele, (jhippewa dobi najboljša farmar-da to ni bila moja zakonska žena	zemlja v državi Wiaeonsin. arnpak kakšna postranska ženica! Kupii0 je tam pred kratkem več Kh, gospodične, gospodične! Če r0jak0V) ki ae bodo prihodnjo sedaj tako sodite, kaj bo, kadar 8pom|a<i naaelili. Vsi hvalijo kra se oraožite? Lno okolico in rodovitno zemljo
Gospodične so bile v zadregi. ria kateri obrode raznovrstni Namrdnile so se, namrščile čelo p0ijgki pridelki; tudi tobak raste in razočarano zazevale. Večerje se Um ¿rna prlt, brez vsakega pe-niso pritaknile, iz kruha so gnetle L^a. Vsi predpogoji za uspešno krogi j ice in molčale.	sadjerejo in živinorejo. Cel okraj
—	Ne, to je ...brezvestno! — gosto naseljen in na stotine a j»- vzkliknila ena izmed njih. — krov sčiščenega zemljišča. Ob na Zakaj ste začeli, če je tak konec. Lera gvetu teče bistra reka Chippe Nič lepega ni v tej poveati... Wa s svojimi pritoki; v obilici je
Začeli ste tako zapeljivo in	tudi kristalno čiste studenčnice ..naenkrat, odtrgali... —je doJ Dobre ceste vsepovaod. Pet milj
stavila druga	oddaljena železniška postaja mič
—	No, no, no,... saj sem se le	neKa meateca Cornell 4 tvornico pošalil...— je dejal polkovnik.	/a pap¡r; kakih 18 milj odtod pa Sre jezite se, gospodične, saj sem	8l0j¡ j^vno mesto okraja Chip-se le pošalil. To ni bila moja, am-	pewa, Chippewa Falls, eno naj pak oskrbnikova žena...	večjih mest aevero-zapadnega
—	Da?!	Wisconsina, z bogato industrijo Gospodične so se mahoma zve-	¡n velikim trgom za poljske priselile, oči so se jim zasvetile----delke. — Pišite nam še danea po
Primeknile so se k polkovniku, in	natančen popis naše zemlje, ki ga
natakajoč mu vina obsipale star	pošljemo brezplačno. Aker od $16
ca z vprašanji. Dolgočasje je izgi	_$20. Vozne stroške povrnemo,
nilo,, kmalu je izginila tudi večer	ak0 ni vse to res, kar pišemo., ^^
ja, zakaj gospodične so dobile	zdaj je se čaa, da si ogledate. Ne wz/ Bu,,pr M
poročam za blagohotna naročila. >ne so najnižje, kvaliteta najboljša.
ANTON MERVAR, ml. 1162 E. 61. St., Cleveland, Ohio.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastopa st «ah sttitti»
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. At »o he 1009
1SSW. WASHINGTON STRICT.
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 8M§
Dr. W. c. Ohlendovf, M. D.
Mnralk aa minaj« Maori la raaaealaik. »»¿v« ra ilka praia kava brasplaAa«-èati j« I« adrarila 1124 Ava, Chica««- Ur«d«J« «d 1 d« I paed 7 d« • ir««« larea Ckiaa#»
-pla
▼•41 belaiki aaj pUej« lUnak*
BELL PHONB iait-J FlSK
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
Plttsfcargh, Pb.
lud apetit.
Kapitalistično časopisje urav nava svojo pisavo po obzirih za svoj dobiček in za dobiček onih, katerim služi: Kapitalistov.
Kapitalističen list ima vedno bogate vire. Kapitalisti vedo, kako dobro je zanje, če seje tisk nevednost, zmedenost in prazno radovednost med ljudstvom. Tiso čak, vtaknjen v tak list, jim pri
zamudite ugodne prilike. Pišite nam takoj.
SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA,
198 — lst Ave., Milwaukee, Wis
NAZNANILO.
ALOIS VANA
— ii.delovatelj —
sodovice, mineralne vode tn runih neopojnih pljtt, 1837 So. Pisk 8t. Tel Canal 1404
Nsznanjam rojakom v Wauke-gan in North Chicago, 111. da sem na&a po deset tisočakov dobička:! menjal saloon. Sedaj sem v prvem miljon, vložen v kapitalistično saloonu pri Genesee moatu, na juž-časnikarsko podjetje, rodi nove | nozapadni struni.
miljone.
Delavski list ne more vpraševati : Kaj mi nege?
Zanj je merodajno edino vprašanje: Česa je treba delavstvu? Kaj koristi delavstvu?
Delavski list mora pisati resni co, tudi če si nakoplje s tem sovraštvo. Zato se mu nikdar ne odpirajo tisti viri, iz katerih teče bogastvo v kapitalistična uredni štva in upravništva.
Če pa list pošteno služi delav stvu, ima delavstvo zaradi sebe moralno dolžnost, da vzdržuje svoje glasilo in skrbi za njegov razvoj. Kajti korist delavskega tiska je korist delavskega raz reda.
V novem modernem saloonu točim najbolj priljubljeno, domače Besley's pivo in najboljše vsakovrstno žganje.
Rojakom se toplo'priporočam.
JOSIP SLABE,
216 S. Genessee St., Waukegan, 111.
a—x
Če bi prišel Kristus sedsj ^ Evropo in bi zopet zaklical: Lju bite se med seboj! — kajMii se zgodilo?
Zaprli bi ga in postavili pred vojno sodišče.
DOBRI ŽELODEC.
LOUIS
moderoo urejen «alun
IA 480 SM 10 AIE., IEI0JHA, Vit
H Telefon 1199
i - • —————
|j. A. FISCHER
Baff«
Ima aa raap«lafe f«k*naUo ptvt ri m, —«dk«, Ltd. Itvratui pro-tur ta okrepéUo. 3700 W. 9Stk 8t..	OHcac«, Tt
Tal. Lawadala 1761
"Ako si nameravate naročiti grafofon, ali importirane sloves ske grafofonske plošče, obrnite | napisom, se name. Imam v zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vsako vrstne zlatnino in srebrnino.
Socialistične stike in karti.
"Piramida kapitalizma", s slovenskim, hrvatskim in angleékim
slo-
A. J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo."
Ni ga na svetu večjega T>oga stva, kot je zdrav želodec. To po meni dober in zdrav prebaven si stem. Ako je prebavni sistem i pravem, zdravem delavnem stali šču, tedaj se navadno počutimo krepkim, ampak kakor hitro nastane najmanjši nered pri prebavi, potem je gotovo, da sledi ne red za neredom, bolezen za boleznijo. Kaj naj se napravi da se ponovno postavi prebavni sistem na pravo delajoče stališče? Naš nasvet, na podlagi večletne izkušnje se glasi, da naj se takoj rabi Trinerjevo ameriško grenko vino. Ta sestava, vsebujoča pra-vo čisto rudeče vino in zdravil-na zelišča, v prvej vrsti izčisti vse notranje prebavne dele telesa vseh zaostalih ostankov in jih o-benim ojači. Ta pomenja zdravje in moč. V lekarnah. Jos. Triner. izdelovalec, 1333— &1339 S. Ash-land Ave., Chicago, 111.
Po nenavadno težkem delu morali bi si nsdrgniti svoj život z
phonb; canal sok
POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON
s modernim kegl^čen BI vi I Martin Potokar plače
Svete pivo v »odčkih in buteljkah in , druge raznovrstne pijate ter unijake 11«*11 s mod k e. Potniki dobe iedno preno£iA6e za nLko ceno. — Poetreiba točna in ii-borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom ae toplo priporočata
JAZBEC & OMAHEN
1625 S. Raclnc Ave., Chlcago, III
"Drevo vsega hudega" s
venskim nspisom.
Zadnji štrajk" a hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" i angl*4-kim napisom. Cene slikam so 1 komad 15e; 1 tucat $1; 100 komadov $7 00. Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tucat 15c, 100 komadov 70e. Poštnino plačamo mi za vsa kraje sveta.
INTERNATIONAL PUB. CO. E. 6th St.,
Cleveland. Ohio.
Pazite na la
Nit redne ponared 1*» hIhvthvh l*ain-Expeller-ja dobite festo ako niste pa-zni. Pazite na aidro in ime Richter '¿6c in fi »c pri vaeh dobrih lekarnarjih.
F. Ad. Richter & Co.
74-10 Witklaftii St
NEW YORK. N.Y.
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Ursduje od 12 A. M. —3 P. ML in od S—10 P, M. V sredo in nedeljo večer neursduje. Tel. Canal 47*i
1801 So. Ashland are.
T«l. residence: Lawndale
V Važno upraianje!
Tift mi opravi
MM W n^lj* * oqctnqt
Konzularne
Mer
vojaškesfiy 107	**
t'KOliKÏ AHho
tele kasneje starcjii letniki. Ver- močno poškodovan. Skoda le ni ietnojedaJebo slično postopalodognana, je pa vekakor jako
ud, v Avstriji.	|znfttna-	_
Take vest, dajejo oblasti na-|
" poslopja, namenje-
cm * pa vendar ne da utajiti dejana javnost, in javnim interesom,
, vo da s<, že davno pobrali tiste'se smejo sedaj s,dat, brez vsak.h
rnovojnike ki -o bili normalno formalitet in dovoljenj od mero-.rnovojniK«,	---------- dgjnih oblMti. Treba je aarno na
črt predložiti tozadevnim ministr
stvom.
«posobni za orožje. Prvi« vemo sa ni, da so bili s prvo mobilizacijo klicani tudi èrnovojniki. Drugič nahajamo med izkazi ranjenih in nrtvih mnogo črnovojnikov.
Novi nabori črnovojnikov torej ie morejo pomeniti nič druzega, 'iakor da bodo pregledavali vse ti-Ue, ki so jih doslej »poznavali za lesposobne, in pa da bodo nemara 'die al i še druge letnike, mlajše ali )a starejše od zakonito določenih.
Papirnatega denarja po 1 K n«
bo. Svoj čas se je poročalo, da bo izdan papirnat denar po 1 krono. Kakor se sedaj sliši, so to namero opustili, ker je drobiža dovolj na razpolago.
Vpraša se le. kdo ima drobiž. In kdo ima debeli denar.
Drobne vesti.
Zločin ali kaj? Iz Maribora poročajo: Že pred trdni se je tu odigral zagoneten slučaj. Zdravniki.
Kamniško grapo 4koze' zjutraj našli ob cesti na
Iz stare domovine
Zdravnike ittejo.
Avstrijski liiti poročajo: Voj no ministrstvo civilne zdravnike za Oalicijo. Zdravniki, ki * oglase prostovoljno, dobe na dan 30 K. potne stroške in vso oskrbo Oglasiti se je pri okrajnih glavar •tvih.
Verjamemo, da iščejo zdravnike. Prepričani smo, da jih težke dobe. Tiste, ki so jih mogli p« zskonu prisiliti v vojsAko službo, *o prisilili ie davno. Ali kaj more vse to pomagati t V mirnem času je pač tupatam zdravnik, ki ima premalo opravka. V vojnem času se to temeljito izpremeni. Civilne mu prebivalstvu zmanjka zdrav
nikov, ker jih pobere vojaštvo. V , ^ učitelj<>v , Češkega v voj-
Trstu n. pr. je moralo takoj ob Kftkor ¿ajo pr4Wi listi, mobilizaciji oditi k vojakom ne	mobilizaciji pokli-
kaj več kakor dve tretjim zdrav '	' ^^ m5 skih in
nikov bolniške blagajne. Naravno ^ ^^	s č 4kp^
je, da ne more ostanekzadostova ^^ ^ ^ naknadnf.
ti. Iz seznamov v Ljubljani v d -	k,icanja gtarejših letnikov ki so šli v I
mo, da je veliko število ondo^L < ' ^ nabiranja noyih ^^ go
zdravnikov pri vojakih. lako je L^ rojenih mrd 1892-1894, Kamelju finančnega nadpaznika pač po vseh mestih.	Lotovo zvišalo nad 5000.—To bo Fr. Rupnika v nezavesti. Imel j>
Kljub temu, da zmanjka veleti Lj	,judj|ko izobrazbo! zlomljene roke in noge, prsni koš
mobilizacije civilnemu prebival-	--vdrt ¡„ lobanjo počeno. Blizu nje-
atvu potrebna zdravniška pomoč, p^j,^
mesa in vojna. —» ^a je ležalo kojo, ki pa je bilo pa vendar nc morejo vsi moiniizi- ,<pr TagblattM porrča, da so «koro popolnoma nepoškodovano rani zdravniki zadostovati vojU- K, prrkaicva|ci m08a. da ne Vse poizvedbe so ostale brez tvu. Kajti pomisliti je treba. oa ^ ^	klohaa Ve« uspeha in se še sedaj ne ve, se j«
se ranjenci in bolniki venomei LdcIovalcov jc bi,0 namrcč Uazn0. n ,{upnik pom.Hreisi|f aJi pu jp bil
množe, zdravniki pa nc.	izdelovali premajh-
Nobena država na svetu nirna VHn toliko zdravnikov, da bi mogli o ,nc kloDa8C-praviti veliko več dela kakor ti sto, ki je v normalnih časih.
napaden, kajti ves ta čas ali ni
prišel k- zavesti ali pa govoriti ni
mogel. aZ umor, ozir. uboj, govori
Zaradi jezika. Izpred sodišča v d(.jMtvo, da je bilo kolo izredno
....	»L.i; i Slov. B:str;ci Marjeta .levšenak, I ma|(; poškodovano in okolnost, da
Zdravnikov, k. bi samo ^ali nH ^^ ^^ jc pravila da
vojno, v miru pa živeli od zraka, | £ ,	a„	™h,r.l ...	,,, .
. .	t4ar ut<lt: je župnik iz Sv. Venčcsla pobiral stj ap|ošno nepriljubljen med
nt Naenkrat pa pride par stoti- J	()a bodo kmalu Mprt
soe ranjenccv! Kdo more verjeti
,	obrekovanje je dobila ime-
da dobe vsi ti reveži tako zdravni- £ * « ^ ^ J,ap()ra M poa
ško pomoč kakršno b, petrebova-	m ^
it Če b. bil vsak zdravnik iz MD ' žonska Kva lvtok jr ¡8lopa
leta n bi vsak eole mraecc delal h	. , , a
m tri ljudi, vendar ne bi merii v„I«upn,k« dojž.la. da jc rekel: Ce otroka iapuatda. I)„e
kmeti.
Cigani so vlomili v trgovino Wegscheider v Radgoni na Štajerskem in odnesli za 15.000 K. blaga.
ha. Ta kruh naj bi se pekel iz z zmesi ržene, pienične in krompirjeve moke. Na ta način bi se do seglo, da ne nastane pomanjkaiij žita. Dunajska posvetovanja so imela namen dognati gospodar sko, tehnično in sanitarno uspeš .nost evet. predpisov o normalnem kruhu. Kakor se poroča, so se posvetovanja končala ugodno.
Torej vendar ni dosti žita! Am pak naj bo kruh iz kakršnekol
zmesi — kaj pomaga, če ni denar-j*?
Nezgodi. Ko je minuli teder 201etna delavka Neža Kragelj v pivovarni "Union" opremljal,' steklenice s pasteriziranimi kapi oami, ji je razneslo steklenico ir levo roko tako poškodovalo, da j« morala iskati zdravniške pomoči r- 351etni delavec Ivan «luvan si ie na Mirju pri narezovanju zelinr tih glav na desni roki tako poško doval, «la je moral iskati zdravni ške pomoči. Oba sta ostala v do mači oskrbii
Tatvina. Koncem zadnjega me seca je neki dan posest niča Kata rina Šušteršičeva z radovljiškega okraja sedela na neki klopi na Ambroževem trgu ter imela poleg sebe* usnjato ročno torbico, v ka teri je bilo 100 K denarja in ne kuj drugih malenkosti. K njej j' prisedel 401etni neznanec, ji iz rnaknil neopaženo torbico in od Sel. Mislijo, da je bil tat kak re zervist katerega pa bo seveda ttžko izbrati kot nravega.
Rabuka. Minoli teden se je v n<-ki žganjarni na Dunaiski cesti v Ljubljani neki Fran Žagar, ki je že precej znan nasilnež, spri s curiarjem Okornom z Gline. Ker je Žagar uvidel, «la njegova beseda ne učinkuje dovolj, ie potegnil iz žepa nož in ga na desni roki z njim sicer nc opasno, pač pa ob čutno obklal. Žagarja je stražnik aretiral.
Zastrupljeno vino. Prvo src-
pošiljamo denar v staro domovino, po ravno istih cenah kakor preje.
Prodaja parobrodnih listov (štf-kart) Je vstavljena do nove objave.
Za vse bankovno poslovanje obrnite se na dobro znano in zanesljivo
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave., Chicago, 111.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Cbicago.
KAPITAL $500,000 00 VLOŽENA GLAVNICA $2,300,000 00
JAN KAREL,
pkkdskln1k.
J. F. ŠTEPINA
BLAGAJNIK
Naie podjetj« je pod nadr-oretvom "Clearinp TIoum" fika^kik bank, torej je «leuar po(>olDoma tiguruo oalotco. Ta banka prevzema tudi ulo-ge (»oAtne hraniluir«* Zdr. drftav. ZvrAuje tudi deoarot promet 8. N. P J.
Pratlue ure od, 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v torek io četrtek je banka odprta do 0 ure svpfer.
Denar vloften v nato banko ooal tri procent«. Bodite uvejereni, cU j« pri nas denar naioieu varno in doblčkanoano.

•nuar ihj u. ...u t« »«i	-	^P1
mII i^^rn^iti11 v^a Tlel"» Kki ae I	Srbi, borno vsi srečni. prineKlii v otroSko zavetišče!do tega meseca zvečer je našel
mnoJi \Kpt	Pa boi,° rm**AU b°ni° "Angelorum" v Spod. Siki neka stražnik Jakob Posnitscb v Celju
Venomer pri ha ja jo poročila, da™	Za ^ dwbiU ta kmetska ženska triletnega dečka,
pojavlja kolera, da razsaja dri-	d,n Mpora Z enim P°S'	^ katerega je rekla, «la se piše
J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate ia vse drugo obroite se na svojega rojaka
aka; koliko ljudi oboli brez nalez-|tora-	______',ožcf Urbančič, ter da pritle zve-
ljivosti, ker ne morejo prenašati	.	<XJ «'er PonJ- Ker je jm ni bilo nazaj
nečloveških štrapac, je zamolčano Meito M ««M» begunce. "Na- je nedvomno, da so vsi podatki ali tudi njih število mora biti ve- rodni Politika" poroča, da bodo napačni in da se je ženska na ta liko Če se zavleče vojna čez zimo,U® Ral»&ke begunce, ki so v veli- način hotela samo iznebiti otroka bo še večje.	kcm *tevi,u PriSli tudi na (Vftko»l Železniška nezgoda. V nedeljo
Na bojiščih ne more samo kro- U«raditi blizu Chocna posebno me- je ločilo na postaji Nemška gle. Bolezen je najgroznejša spre- «to za 22,000 oseb. Graditi so žc Bistrica 29 voz tovornega vlaka mljevalka vojne, in v sedanjih ča- začeli in stavbe bodo kmalu konča H tjra> Vozovi so se drug v dru-sih, ko štejejo armade na miljone, Zgradili bodo 40 enona«lstrop- gega zadrli in velikanski kup lesa so žrtve bolezni še veliko večje ka- nih hiS»°d katerih bo vsaka 67 me- ter po<irtij je zaprl vse štiri tire kor v dobi laneknehtov.	|trov dolga in 13 metrov široka. \ na postaji. Na srečo ni bil nihče
Zdaj »čejo zdravnike za Galici- v8»ki hisi bo u 528 ow>h Prostora. od ogobja na vlaku ranjen, jo! Naj bi ne bili začeli vojne, pa Po tri hiše bodo imele skupno ku- Predpis 0 klanju telet. Vlada ne bi bilo takih akrbi. Seveda, če hinjo, v katerih ae bo kuhalo za je iz(Jaia o<lredbo, ki meri na to, zboli Berchtold, ne ostane brez U600	Glavna cesU bo širo- ge omeji klanje te,et 0dslpj ge
zdravniške pomoči. Za poljske in 60 metrov, postranske ulice pa bo<lo 8me|g klati ie]eiA ki niso fie rusinske kmete v Galiciji ga pa 10 metrov. Mesto dobi svojo po- Spgt mesecev stara, samo s poseb-srce ne boli. Če ne bo zdravni- »ebno upravo, ki jo bo uredilo nim dovoljenjem uradnih org»-kov, jih pa ne bo.	[praško namestništvo. Razentega nov oziroma župsnstva. Manj
dobi mesto svojo šolo, bolnišnico, kakor ioJ|t meReccv 8tara tp]eta 80 Kolera.	[delavnice, skladišče živil, kopališ- bo(Jo „mela k,ati	nig0
Avstrijsko ministrstvo za notra- električno razsvetljavo itd. Rpo,obna fR rejo> ¿c ni zanje pr0. nje zadeve razglaAa: Po en slučaj M™t° se bo zgradilo na državne 8toraf ali krme aH če je ,aRtnik azijske kolere se je zgodil v Šlczi-	ravnotako bo država tu- v ukih R08p0dar8kih ratmerah,
ji in v Nyraburku pri Podčbradu f1 Peljala begunce. Samo ka- da je k,anjc potrebno Vlada na Češkem. Obolela sta iz Gališke ko Jlh bo preživljala	| upa, da se bo pač klalo še vedno
dva vojaka. V Grcbowu v Gali-	,	w . ... ... dovolj telet za konsum, živinoreji
ciji je obolelo 38 vojaških oseb za ® p?,aru T,^11", ladJ®aemicl pa da se bo ven«lar ohranila na kolero.	v Trž,fu na ^«morskem, k. smo Kcdanji gtopnji
Torej priznavajo! Ne vemo si-L**	?!' Nesreča pri transportu avst
cer, čc priznavajo vso resnic«)
že to, kar javljaj«), upravičujc «ij-iva|c Triestino iz še neznanih vzro-volj skrbi. Ako ne cita človek L	j in 8icir , rodjem
vsake notice, «la b, jo do jutri po- noy * nikft §t 3() (gc8trc.ladi. J« vec vagonov skoedo s t.ra zabil, ampak s. napravi pregled o- L parnika «k.^ Fran z Josef [" ^	J<' bl1
nega, kar jc izvedel, mora spozna- L»» ^	8puSčcnje v morje je ?	n Ammnn .ublt'
ti, da se jc javljala kolera ^ v bn0 namiiravano za mescc januar. P k Wollner Pa J" Hom.l najrazličnejših krajih Avstnje. Ogenj jc v kratkem času dobil "0flr°' ****** m b,la 'mskml° Naravno! Če se pojav, ta po- vr|jk(, dimcnzijo. Hati 8e jo bilo,I ■ • •
šast na bojišču, jo morajo boln, in da 8(, podre (.o|() ()>?rodjc< kar bi| Mvalabogn. da ni bila poško«lo ranjen, vojak, raznest, na vae bUo „^¡^ m	milijonov vanft! Kn 21ovpk «¡eer ubit.
stran,. In da se nevarnost ■ tem |kodp> VUmen ki jo Hprodnji dcl «den «i jc zlomil nogo . . . ampak
s.r^se pač razume samo ob sebi. LKPodja popolnoma objemal, je u- to RO	^ 1(1 materialu
Ministrstvo izdaje poročila v ta daH, tU(Ji nft 0i?r0djj na obeh gtra.' nič ni zgodilo! ... To je morala
tm"\' i & bl to,až,la i,r,,1,lval n. h postavljenih panukov št. 47. stvo^ Ali ljudstvo mora imeti v|jn 6?> Na |fli HO dp,av.
F. KERŽE CO., 2711 South Millard Avenue.
CHICAGO, ILL. Cenike'preimete
vrtnarja Fr. Marescha, njegovo ženo Terezijo in llletno h«"-erko Beti, ki so ležali na tleh. Ker sc je zdelo, da so zattli upljeni, so jih oživljali in oživeli. l)r. UoUitsch
je ukazal da so prenesli vso rod-|».....................................*
bino v bolnišnico, iz katere so jih
ton|.
Vse delo garantirano.
že v četrtek izpustili. Zdi se, da je vino Maresch sam zastrupil, ker se jc vedno prepiral s svojo| ženo. Strup si je tudi lahko pre-skrbel, ker služi kot črnovojnik vi neki rezervni bolnišnici. Marescha I so aretirali in izročili vojaškemu | Štacijskemu poveljstvu.
Velik požar pri Konjicah. —I Neki sedemleten deček je 14. okt. zažgal gospodarsko poslopje Fr. Pučnika v Perovcu, ki je zgorelo.] Ogenj je uničil tudi Pučnikovo hi šo s gospodarskimi poslopji s«)-seda Franca Leskovarja. Škoda je
vemo si- r	""	7	Nesreča pri transportu avst
,. to: Dne 14. oktobra dopoldne je	i . •• i
sn e«), b i . , i i- i i • • r-	k- motornih batenj. Avstrijske mo
" * 7 nastal v ladjedelnici Cantiere Na-	« » » ,
1ČUJC do-1 rr• .......:u ..... torne oatenje so sodelovale pri
Antwerpu. Pri odpeljavi z želez
teh časih samo dosti moči in po-1 j y ladjfdfl,nici takoj opilRlili do.
5 priatsib pijai, Kranjaki Brlnjevec, SUtotIc. Troplnovac, Oreako Vino ia is t« —i HigkJife Bittera. Moja tvrdka ja prva in ediaa alovff0aka aamoatojna v Ameriki, ki mporttra ipaae pijane naravaoat ia Kraajakegm. Naročite ai poakuatoi sabo j, koliko aUkleaie io katere pijače hočete, aarno da bo eden zaboj, 12 itekleaie. Moje cene ao nižje nego kjerkoli drugje, ker ai oi treba plačevati drazih ageartov. Prodajam aarno na debela. Pičite po eeaik. .
A. HORVVAT,
600 N. Ohieago. 8t.. JaUet. m.
>eeeee»eeeeeeeeeeeee»eee#eee»eeeeeeeeeeeeeeeeee#eeee^
Edini slovenski pogrebnik j|
MARTIN BARETINČ1Č
m BROAD STREET
TEL. 1475
JOHNSTOWN, PA. o

Poizkusen samomor. Vf torek
.......„........... ....... ............ dne 20 oktobra zjutraj s.> je lf/k<»
guma, da prenaša muke, katere ,0 in 7a^u B KaSonjonit katercga obstrelila v vlaku iz Maribora 20 mu jc pripravila brezvestna, zlo- g0 g0 pozneje udoIp^ila ludi ffa8il. letna prodajalka Angela Kosi. črnska vlada. Ce b. si imelo po-1 druStVR Tr,iia Ilovdija Za_ Spravili so jo nezavestno v celjsko magat, e z njen,m, tolažbam,, ki ^U in Gorice. Iz Trsta sta pri- bolnišnici. Vzrok poizkušenega moralo kmalu poginiti.	hitela vladna parnika "Audax "samomora ni znan.
Medtem poročajo vedno o novih ;n "PclaKOsa" ter en tender voj- Tatvina. V noči od petka na slučajih kolera. V Volšperku na ne mornarice> Gašenja so se ude- "oboto je bilo prodajalki čevljev Koroškem (v labodski dolini) J«hežili tudi oddelek črnovojnikov iz Mariji Kogojevi iz stanovanja v umrl za kolero gal.šk, begunec Xrž|6a oddelek pomorščakov in Horijanski ulici št. 12 v Ljubljani
Nikola Vosijnjak ; v Zemunu, ^Uloiniki iz Pauzana in Tržiča. Na ukradenih 47 kron. Tatvine je vshmln, Slavoniji, je obolel nek,|no(roriWe gta polp|r ra7nih ofjci Rumljiy npki np7nani moRkj
»elnih osebnosti prišla tudi tržaški Repatica. Severo zahodno od i	. ...	.vojni in pomorski sapovednik, Zagorja proti Kamniku sc jc pri-
čmovojniki.	kontreadmiral baron Koudelka. in karala zvcida-repatica. — Rep
Starokrajski Meti poročajo, da nredaednik pomorske oblasti Del-1 kafe severo vzhodno, bodo na Ogrekem od 16. novembrr las. Malo pred poldnevom je bil Vojni kruh. Pod predsedstvom do 31. decembra novi nabori črno- nožar lokaUziran. Vsled velike trgovinskega ministra 8cbusterja vojnikov. Po novem letn bodo po- vročine plamena ao bili ekrivtj*ni so se zadnje dni vršila posvetov«, tem U «mevojniki poklicani pod hklopi na sprednjem deln in je bil nja o uvedbi enotne vrste kruha oeofje, in aieer najprvo mlajši inlpamik tudi v svoji notranjosti tkzv. normalnega ali vojnega krn-
velika, ker so uničena tudi vsa ži . _
vila ta krma. Gasila je domača I.....................................................
požarna bramba in orožništvo. Posebno je odlikoval orožniški straž-mojster Ivan Danko.
Zdravniške zapovedi proti oku ženju. Ljubljanski "Slovenski Narod" piše: Kolera, legar, gri ža in druge bolezni kužnega zna čaja so se vsled sedanje vojne že začele pojavljati v nekaterih kra jih naše države. Zato opozarjam«, občinstvo na naslednje zdravni ške zapovedi: 1. Snaži svo^e ie«o kopiji se pogostoma v čisti vod in umivaj se z milom. 2. Pusti zfak in luč v svoje stanovanje in skrbi, da bo v hiši vedno vse snažno. 3. Bodi* zmeren v jedi in v pijači. 4. Ne uživaj surovega so-čivja, nezrelega in neolupljenega sadja. 5. Pij samo Čisto vodo ali kuhano. f>. Ne obiskuj po nepotrebnem bolnikov in ne jej in n«-pij ničesar v bolnikovi s«)bi. 7. Če kdo oboli, pokliči takoj zdravni ka. 8. Ne upiraj se, če te je treba v bolnico prepeljati. 9. Pusti s: koze cepiti. 10. Izpolnjuj vse u-kaze sanitetne oblasti.
civilist.
BODITE NEODVISNI — LA STUJTE KMETIJO.
Agrikultumi oddelek Rock Is land železnice je napravil svoje študije glede uspeha agrikultur nih prilik, ki jih nudijo posamez ne države za kmetijstvo evropej skim nsseljencem. In prepričal1 smo se, da za vse. ki prihajajo ir srednjo zanadnega dela Kvrope je najboljše posekano zemljišče v Arkansasu in Lonisiani, ker daje najboljše ugodnosti. Pišite ali *• pa osebno oglasite pri, L. M. Al len, P. T. M.. Reck island Lines Room 718 I* Salle Sution, Chi-eago, Illinois.	(Adv.)
Kadarkoli ate oevapeinl, nikar oe pripiaujte to avoji uaodi. Poakuaite najti vzrok ia čudili ae boate, kako maopokrat ste aami krivi oevapeinonti. Odstranite vedno vzroke, če je mogoče, in ogibljite ao jih v bodoče. Ce je vata sdravje v nevarnosti — poeebno če niso v redu prebavni orpani, pa niate uspeli t nobeno remeduro, tedaj poakuaite.
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino,
ki je le v redkih alučajih neuspešno. Ponebno zanealjivo deluje na prebavne organe, ker pred vsem očiati neprebavljene anovi da ao moine vrčiti brez vsake pomoči avojo funkcijo.
Ta moderen pripomoček ima prijetno grenak okua in deluje hitro in rspeino.
Rabite ga kadarkoli Vam poide tek, kadar Vaa nadleguje zaprtje ia njega poelediee, kadarkoli imate bolečine v ielodeu in trpite na kaiaji maladiji, ki V	v »O poalediee zapertju.
JOS. TRINER
Uvaževalec In Izvaželavee.
1333-1339 So. Asklaad Ave.	. Chicago, DL
Ne pozabite, da ima T* IN KUJ rv LJNTMKNT dober očiaek aa reo-matičae ta aeralgičae bolečin«, e aločajib otrdeloeti mili« in gibov, e alutajo etekilae te izmakaeioeti
trincr4
BlTTIR-WINt
•"'k. ^
MOV.
hqrké vino
*'• »^i » '.- • M
CHK.ACO. lil