GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZF ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE. KRANJ
É$fl|
S seje UOZP

Mi;
m
Ugodnejši rezultati v to varnahzzačasno upravor
Začasne uprave v vseh treh tovarnah ugotavljajo precejšen napredek in sanacijo v predvidenem roku
m
				
jll, 1	F			SlliÉÉ^
■ S H I 1 «#	Sil			Kljffi#

»Elektromehanika«, 28. decembra ¡ji Jubilanti 29-letnega dela v Iskri so zavzeto poslušali govornike, prav posebno pa so jih prevzele besede častnega gosta- — pisatelja Toneta Za zadnjo lanskoletno sejo zato so razpravo o preostalih Svetine. (K članku na 5. strani)
UO ZP je pripravil predsed- točkah preložili za naslednjo nik UO ZP inž. Jože Bauman sejo.
pet točk obsegajoč dnevni Naše bralce bo verjetno tu-red, kateremu je dodal tik di zanimalo, kako poteka sa-pred začetkom še dvoje važ- nacijski program v vseh treh nih poročil. Zaradi zelo ob- tovarnah z začasno upravo,
Šime in razdane razprave zato smo to pot izbrali samo sindikaM odbor zp ISKRA o poglavitni točki: poročilih to točko dnevnega reda za .	.	.	.	, .	,
predsednikov začasnih uprav objavo. Sestavki o posloVa- iS '™ei1 reant sestanek 2. financiranje organov sin-v tovarnah ELEKTROMO- nju tovarn so nekaka sinteza 27. decembra preteklega le^a. dikalne organizacije 'na ravni dev..
1. povezava navzgor
dajo svoje pripombe in svoja stališča do posameznih za-
TORJI, ELEMENTI in ELEKTRONIKA pa člani UO ZP niso utegnili razpravljati o vseh točkah dnevnega reda,
pismenih in ustmenih poročil predsednikov začasnih uprav in. obširnega komentarja članov UO ZP.
ZP.
— Povezava navzgor je ¡.pro-
V	Železnikih brez izgube ob koncu leta in dovolj naročil za prvo trimesečje
V	tovarni elektromotorjev nadoknadita v zadnjih mese-v Železnikih se je položaj v cih leta, poleg tega pa so zadnjih mesecih na splošno opustili planiranje, ker so zelo popravil. Posledice kri- delali sproti ' le na podlagi
ze,z zmanjšanimi naročili za proizvodnjo se seveda še čutijo, vendar v tovarni že toliko narede, da so v novembru delili 100% osebne dohodke in le-ti tudi za december ne bodo nič manjši.
■ Lanska proizvodnja je bila svoje vplivala skoraj natančno za 100 mili- uspeh tovarne.
naročil in ne na zalogo. Tudi naročila so se pogostokrat spreminjala.
Dosledna prilagoditev na tržne razmere in zlasti prevzem izdelave manjših količin elektromotorjev je tudi še po na poslovni Organizacije
Tovariš ■ predsednik Franc Hutter je najprej poročal o Pravilih sindikalne organiza-
cije ZP ISKRA.	sindikalne podružnice prak-
Po statutu Sindikata indu- tično P° vsej Sloveniji in se strije in rudarstva Jugoslavi-. normalno, kot sindikalne poje; se lahko v integriranih - d™zmoe. o^amzacij ne . mo-' v .. .	..f	_	. rejo povezati s katerim- koli
zdruzeoih podjetjih, formira obč^kiim' »kidkalnim sve-sindikalna organizacija. Dolz- tam, da pa bi se povezali na nosti in pravice sindikalnih republiški odbor je pa tudi teles na ravni združenih pod- vsaj za sedaj nenormalno, jetij pa se določijo sporazumno.. s sindikalnimi po-
V nadaljevanju razprave ja tbiv. Pavle Gantar, sekretar
vi ...	-,.■-.	ZP ISKRA v grobem podal
blematicna zato, ker imamo ____________ BT*___	,___
.	,	- ,	» .	Glanom odbora ekonomske
cimniig,a. na - rvanrivzniPA rvnalr-
. Finansiranje je zelo proble-
.. _ . . . n . . matično, normalno — in
dimnicami znotraj podjetja prav bi bilo, da bi se torej
sindikalni organ na ravni ZP vzdrževal sam iz sredstev članarine.
Vsi
so
jonov S dinarjev manjša kot dela ni bilo možno tako izleta 1966. Lanskoletni plan pa peljati, da bi dala maksimal-so po ocenitvi izpolnili le v ni učinek ob minimalni de-višini 86 pri čemer je zna- lovni sili! V tovarni je zdaj
šal delež izvoza 57 %.
Proizvodni rezultat ni slab, če upoštevamo, da spo-
giede na obseg proizvodnje še vedno približno 100 delavcev preveč, vendar jih prav
v posebnih pravilih.
• Komisija, ki je bila imenovana na prejšnjem sestanku odbora je v ožji sestavi pripravila osnutek pravil. Raz-govarjala se je tudi z republiškimi sindikalnimi predstavniki o všklajevanju osnutka pravil. Razgovori pa ne sinddkatov-hiso . zaključeni in' se bodo Nepravilno bi bilo,
(osnutek tudi to predvideva), naj se sredstva za normalno delovanje sindikalnega odbora ZP ISKRA stekajo iz članarine, ki gre na višje orga-
rezultate ZP v letu 1967 in ■osnove reorganizacije ZP ISKRA, ki soi v planu v tem letu. O tem smo že poročali v -novoletni ■ številki našega glasila. .
V I 'nadaijni razpravi so predsedniki sindikalnih podružnic iz posameznih organizacij poročali o njihovih problemih in uspehih.
| Železniki — Tu imajo problem v-planiranju, prav tako pa tudi še težave s kupci, kar je tudi vzrok, da ne .moreni amili jo planirati za naprej. Tma-
mladanskih in poletnih za- zaradi stalno se spraminjajo-stojev ni bilo moč povsem (Dalje na 2. strani)
nadaljevali še v januarju t. 1.
V osnutku pravil sta problematični le dve stvari:
če bi
jemali-že tako pičla sredstva sindikalnim podružnicam po organizacijah.
Višji sindikalni organi se . ,	, „	,. ,
da bi P1*1 ustrezno 'službo, ki bo
jo naročila samo za želj kratka razdobja.
Predsedniki so se v svojih izvajanjih enotno zavzeli za to, da je treba aplikativni razvoj prenesti v proizvodne organizacije.
Na ravni organizacije, posebno pa še na ravni Z P ISKRA, je nujno treba okre-
ne strinjajo s tem, vzeli določen odstotek članarine, ki je namenjena njim, kar da imajo sredstev že ■itak malo.
Iz vsega tega je sklepati, da avtor statuta in kongres,
lahko uspešno vodila perspektivo za vse proizvodne organizacije. ZP ISKRA prav perspektivni razvoj manjka in to je tesno povezano s komercialo. Morali bi vsaj
ki ga je sprejemal, nista nič za nekaj let vnaprej vedeti,

8ÜS
razmišljala, kako • se bodo vzdrževali’ ti : sindikalni organi v združenih podjetjih.
Vsi diskutanti so se v razpravi izrekli za to, da sindikalne organizacije na ravni ZP morajo obstajati; spričo skupnih ciljev ZP ISKRA.
Ob slavju 131 jubilantov za 20-letnico dela v »Iskri« so bili med gosti tudi pisatlej Tone Svetina (tretji - levo), direktor podjetja za PTT promet Dane Dovjak (prvi-levo) in njegov pomočnik Franc Laharnar (prvi-levo, druga vrsta), gen. direktor ZP Vladimir Logar (dru- Je gi - levo) in vodilni delavci tovarne. Jubilantom se je za 20-letno delo zahvalil direktor slati na sindikalne podružni- uspešno leto 1968.
■v kaj mora posamezna proizvodna 'organizacija vlagati svoja sredstva, da se ne bo znašla naenkrat v težavnem položaju.
Na kraju—sta - tovariš predsednik . Franc Hutter In tov,' sekretar ZP Pavle Gantar Sklenjeno je bilo tudi, da zaželela vsem članom kolek-treba osnutek pravil po- tivov ZP. ISKRA srečno in
»Elektromehanike« (četrti z leve) Boris Kryštufek.
ce v organizacije; kjer naj
-J. š.-
Ugodnejši rezultati v tovarnah z začasno upravo
(Nadaljevanje s 1. strani) če tehnologije ni moč opustiti. število zaposlenih se je v enem letu znižalo za 31 oseb, hkrati pa je celotni dohodek na zaposlenega manjši približno za pol milijona S dinarjev.
Po sedanji oceni — zaključni račun še ni izdelan — je tovarna končala poslovno leto brez izgube, v najslabšem primeru je zmanjkalo nekaj milijonov S din za odplačilo zapadlih anuitet.
Poglavitna sporna zadeva, ki je pravzaprav privedla tovarne v začasno upravo — S-labi medsebojni odnosi — so sedaj urejeni. Pni tem so nekateri zapustili tovarno in se zaposlili drugje, spet drugi pa, ki še sedaj ne kažejo dovolj- zanimanja in prizadevnosti, bodo morali vložiti več truda v svoje delo ali pa zapustita tovarno.
Za letošnje leto predvideva
2ačasna uprava proizvodnjo v višku 23 milijonov N dinarjev, pri čemer se bo razmerje proizvodnje za domač in tuj trg nekoliko spremenilo v ¡korist domačega. Plan predvideva približno 50 odstotno proizvodnjo za domače tržišče, pri čemer je upoštevana tudi montaža za izdelke GIRMI. Za ZDA predvidevajo proizvodnjo v višini 25%, preostalih 25% pa je namenjeno: 12,5% za Italijo, 7,5 % za Romunijo in 5 odst. za Zahodno Nemčijo.
Glede zunanjih dejavnikov, ki ovirajo poslovanje tovarne, je bilo izrečeno precej kritike na zaostanek plačila MIKRONA in zakasnela plačila PSO. Po drugi plati pa toži semiška tovarna tovarno ELEKTROMOTORJI za plačilo zapadlega’ dolga,. kar ustvarja zelo mučen vtis in rahlja dobre odnose med tovarnami našega združenega podjetja.
V Horjula: tudi na koncu leta brez izgube, vzlie 86 odst. realizaciji plana
Z mnogo težjimi nalogami sanacije se je srečala začasna uprava' v tovarni ELEMENTI, predvsem zato, ker je ta tovarna sestavljena iz šestili,, na različnih; krajih ks-cirarrih. obratov, ki imajo vsak svojo lastno in specifično proizvodnjo. Tako je morala začasna uprava- pretresati vsak obrat posebej in se ukvarjata —• razen pri obratu »-Žarnice« — z mnogovrstno problematiko.
Značilno za večino' obratov je, da je tehnologija proizvodnje skoraj povsod zastarela zaradi pomanjkanja modernih strojev in uporabe sodobnih postopkov in prav to je najtežja naloga začasne uprave, ker je rešitev povezana na precejšnje investicije in rešitev kopice vzporednih problemov, od katerih kadrovsko vprašanje ni- zadnje..
V tovarni je danes 150 delavcev manj, kljub temu pa se je produktivnost povečala. Začasna uprava meni, da bo treba število zaposlenih še zmanjšati predvsem pa še zboljšati kadrovski sestav, zlasti pri kontroli' proizvodnje, čeprav so' najnujnejše probleme že uredili.
Tudi neenakomerna kvaliteta proizvodnje- uporov, zaradi katerih je tovarna doživela lani take težave, se je popravila in je spet tako zadovoljiva, da je prodaja teh sestavnih ' elektronskih delov obdržala dosedanje kupce doma in tudi v tujini-.
Tovarna je seveda najprej ukrenila vse; potrebno za tesnejše prilagajanje tržnim potrebam. V ta namen je temeljito analizirala tržišče in izdelala elaborat, katerega izsledki' bodo definirali politiko modernizacije opreme, oz. investicijsko politiko nasploh. Začasna uprava jo izdelala tudi koncept nove organizacij e in planiranja.
Za lansko leto je tovarna ¡realizirala r¿balansirani plan fizične proizvodnje z 98 %, glede na prvotni plan pa je to le 64%. Tudi v primerjavi z letom 1966 je bila lanska proizvodnja nekoliko nižja in sicer za 4 %1
Pri izdelkih so nastale delne spremembe in to predvsem pri MAGNETIH zaradi selitve obrata v nove prostore in zaradi manjših naročil. V obratih »ŽARNICE«, »KERAMIKA« in »FERITI« je dejansko stanje skoraj enako predvidevanjem, v obratu »KERAMIČNI KONDENZATORJI« pa je bil plan prekoračen za 16 %. Edino »UPORI« so zaradi stoma naročil domačih kupcev reba-lansirani plan dosegli le z 92%,.
Skupaj je torej tovarna elementov za elektroniko uspela' realizirati, proizvodno .nalogo in obdržala proizvodnjo skoraj na isti ravni kot 1966, pri čemer pa se je izboljšala produktivnost dela, ker je bil plan dosežen z. manjšim številom zaposlenih.
Ocena finančnega rezultata fakturirani realizaciji izkazuje za preteklo' leto nekaj milijonov izgube zaradi odpisa zalog v obratih »ŽARNICE« in »FERITI«, v obrat» »UPORI« pa zaradi odškodninskih zahtevkov. Ocena finančnega rezultata po plačani realizaciji pa prikazuje vzlie navedenim izdatkom, pozitiven rezultat.
Precej nižji poslovni stroški in OD so pripomogli k poravnavi odškodninskih zahtevkov, zraven pa ustvarili še tolikšen ostanek dohodka, ki bo skupaj z amortizacijo omogočil odplačilo celotnih obveznosti oz. anuitet.
V ELEMENTIH so že uspeli nekoliko znižati lastno ceno izdelkov
O	celotni problematiki v horjulski tovarni »ELEKTRONIKA« smo nedavno poročali v posebnem članku, za-, to teh dejstev ne bomo 'ponavljali. Ocena lanskoletne realizacije glede na r¿balansirani plan kaže 86%, realizacijo tako, da je tovarna praktično zmanjkalo še en mesec dela pa bi dosegla plan sanacije. Vendar je povsod opaziti premik na bolje. Z ustreznimi ukrepi je začasna uprava uspela znižati stroške poslovanja in tudi režij. ,ska ura je bila že novembra meseca, za 34% pod planirano.
Med uspehe štejemo tudi izboljšanje ‘kadrovskega sestava zaposlenih.. Tovarno je sporazumno zapustilo 25 delavcev, skoraj; ravno toliko
pa so jih na novo zaposlili. Poleg uspele pogodbe s CDC za montažo tiskanih ploščic se začasna' uprava trudi/ da bd za prihodnje obdobje dobila še dodatni proizvodni program, ki bi ji. izpolnil vrzel pri obsegu proizvodnje. Tako tovarna počasi 'opušča maloserijsko proizvodnjo nekaterih elektronskih instrumentov, ker le-ta ni akumulativna in nima perspektiv.
Kot vse kaže tudi horjulska tovarna po zaključnem računu ne bo končala leta s poslovno izgubo, čeprav so se prodajni pogoji lani bistveno poslabšali in je za proizvodnjo na razpolago mnogo manj obratovalnih sredstev. Tovarno teži še •vedno zaloga šolskega kompleta, ker do sedaj ni našla
financerja, ki bi ¡kreditiral prodajno akcijo. Brez te pa prodaja ne bo uspela, saj so edini možni kupci teh izdelkov šole, le-te pa bi rade kupile' komplete, vendar nimajo na voljo razpoložljivih sredstev.
Poročila v vseh treh tovarnah z začasno upravo kažejo, da se je položaj po uvedbi začasne uprave povsod -znatno’ izboljšal. Prikazana poslovna izguba ob polletnem periodičnem, obračunu je v vseh tovarnah eliminirana, .produktivnost se je povsod povečala, nižji so stroški poslovanja, itd.
Ali je za sanacijo tovarn s poslovno izgubo' res edini pogoj ukinitev samoupravlja-
nja???
Marjan Kralj
Naš izvoz v decembru
Celoten seštevek vseh organizacij znaša
V zadnjem mesecu lanskega leta je dosegel izvoz vseh organizacij; podjetja skupno z deležem Biroja ,za avtomatizacijo železnic 1,681.338 dolarjev, kar je najvišja mesečna izvozna realizcija ne samo lani, marveč nasploh. Decembrski izvozni plan je tako izpolnilo podjetje s 134.56 %..
Tudi glede deleža na posamezna valutna področja je Ml december zelo ugoden. Na-najpomembnejše — konvertibilno področje držav smo izvozih ¡kar 85% od celotnega seštevka, na vzhodno področje SEV 11 %. in v druge ¡klirinške države 4%.
Spričo rekordnega izvoza bi pričakovali, da se je povečalo tudi število držav, kamer smo prodali izdelke, vendar je 'ostalo to število domala isto. Na decembrski izvozni Usti se jih je zvrstila 25, v pretežni večini iz Evrope, Bližnjega vzhoda in Severne Amerike.
Zelo pa se je spremenil vrstni red držav. Zeto dobrodošel je ponovni vzpon Zvezne republike Nemčije na prvo mesto in ZDA na drugo. Tema slede nato Turčija, Anglija, Italija, Bolgarija, če-
Iran. Nemška demokratična republika, ki je bila skoraj vsak mesec na prvem mestu je zdrknila to pot šele na 10 mesto. Od tega mesta dalje so se zvrstile še: Poljska, Švica, Kuba in druge.
Posamezne tovarne so dokaj; različno realizirale izvozne obveznosti, vendar so vse razen ELEKTROMOTORJEV iz Železnikov izpolnile oz. znatno presegle planirane vrednosti. Posebno je treba pohvaliti KONDENZATORJE v Semiču, AVTOMATIKO v Pržamu, APARATE v Ljubljani, ELEKTRONIKO v Horjulu, POLPREVODNIKE' v Trbovljah in ELEKTROME-HANIKO v Kranju.
Posamezni izvozni regioni so takole izpolnili mesečni decembrski plan:
rogiom	izpolnitev v %i
Severna Amerika	M,49
Turčija	58,25
SEV	127,67
Zahodna Evropa	115,40
Ostali svet	285,88
Sortiment izvoznih	izdel-
kov je ostal isti kot je bil v minulih mesecih. Količinsko so morda prednjačili sestavni deli in elementi. Le-
1,681.338 dolarjev
tem so se v decembru pridružili spet v večjih ¡količinah električni gramofoni, prvi pa so vsekakor sestavni deli za brivnike.
Čeprav, celotni obračun izvoza še ni napravljen, t: kaže preprost seštevek izvoza vseh' mesecev in skupno za vse organizacije, da smo celoletni’ plan količinsko izpolnili in tudi presegli za približno 7 %. Podrobnejše podatke*, posamezne značilnosti izvoza glede na prejšnja leta in zlasti realizacijo po pogodbi na ¡konvertibilno področje pa bomo objavili prihodnjič..
Mongolski veleposlanik v Iskri
Prejšnji teden je obiskal »Iskro« veleposlanik LR Mongolije v naši državi Batyn Dorzha. V spremstvu vodilnih delavcev Iskre si je s soprogo in hčerko ogledal kranjsko tovarno in barvni film o »Iskri«.
V razgovorih se je zanimal za Iskrine izdelke, predvsem za telefonijo (PTI aparat) in aparate za brezžične zveze. Obisk veleposlanika je predpriprava za obisk mongolske trgovinske delegacije, ki bo prišla v Jugoslavijo predvidoma v letošnjem poletju in bo med drugim obiskala tudi naše podjetje.
ABC
skoslovasfca, Romunija in
POPRAVEK
V zadnji lanski številki nam jo je tiskarski škrat dobro zagodel. Odstavek: »Sicer pa želim vsem sodelavcem v naši združeni ISKRI, da bi bili v prihodnje še bolj združeni in, da bi bila vsa naša prizadevanja usmerjena k temu cilju.« — jo po pomoti bil natisnjen ob koncu novoletne izjave direktorja »Efektromehanike«, pravilno pa bi moral zaključiti izjavo direktorja tovarne usmemiških naprav v Novem, mestu. Prosimo, da nam to neljubo pomoto oprostite!

Naša ZB v letu 1967
Ob koncu decembra 1967. leta je imela komisija ZB pri sindikalnem odboru ZP ISKRA svoj Tednu sestanek.
Najprej je obravnavala to, ¡kako je izpolnila letni plan dela za minulo lato. Tov. predsednik Miro Mihovec je o tem j>odal maslednje:,
—	8. aprila — Srečanje prvoborcev na Bledu, organizirano je bilo zelo dobro. Skupaj je biilo 32 udeležencev iz vseh organizacij ZP ISKRA. Razgovori, ki .so se ob tem razvili, so bili' zelo koristni za medsebojno spoznavanje in sodelovanje. Prihodnje podobno . .srečanje ■prvoborcev je predvideno v
letu 1971.
—	4. julija — Žužemberk, Tu je bilo skupno srečanje članov komisije ZB in predsednikov .sindikalnih podružnic iz vseh organizacij ZP. Na' item, srečanju je bilo dopoldne posvečeno razpravi o problematiki v ZB in .posebej še poudarjen. problem aktivnih borcev v .organizacijah. Debata je bila zelo plodna, saj .srno zavzeli ,do vrste vprašanj pomembna .stališča (o tem srečanju smo v glasilu že poročali').
Kol glavno, je bilo. sprejeto stališče, da je nujno .treba urediti ustrezno zaposlovanje aktivnih borcev, .urediti stanovanjska , vprašanja in zdravstveno, stanje udeležencev NOV.
, Osnovno .delovanje .elanov ZB poteka y organizacijah prek komisij pri sindikalnih ' podružnicah.
—	Dugi otok — Komisija ZB je iz celotnega podjetja poslala v kamp »Mir« na Du-gem otoku 42 članov za 7 dni na odmor. O bivanju v kampu so se vsi udeleženci izrazili poritivno in si želijo, da •bi ga še obiskali.'
—	Bolnica Franja — člani ZB z Gorenjskega bazena so obiskali bolnico Franjo, kamor so .organizirali, skupinski. obisk, kii je želo dobro uspel v zadovoljstvo vseh udeležencev.
—	Dan mrtvih ,— člani ZB so se v vseh krajih, kjer so naše organizacije udeležili žalnih komemoracij -ob spomenikih in grobovih padlih partizanov in talcev.
Od strani predstavnika iz ELEKTROMEHANIKE je bila izrečena vsa pohvala za dom v Trenti, kamor so poslali skupino bivših borcev na okrevanje. Negativno pa so se izrazili za .dom v Poreču, posebno glede na postrežbo, kar bo v. prihodnji sezoni obvezno treba .urediti.
Prisotni so menili, da je v bodoče še :treba: organizirati skupinska letovanja za člane ZB na Dugcm otoku in. v Trenti, glede ma zdravstveno mdikacijo posameznikov.
V nadaljevanju dnevnega reda je tov. generalni direktor Vladimir' Logar podal obširno razpravo o novi organizaciji v ZP in o ekonomskih uspehih: v letu 1967, kar smo že poročali.
PREDSTAVNIKI IZ ORGANIZACIJ SO POVEDALI:
ELEKTROMEHANIKA, pri nas gre poslovanje v letošnjem letu dobro — smo kar zadovoljni. V zadnjih dveh ■letih so bile izvršahe nekatere spremembe, ki se šele sedaj kažejo kot pozitivne.
. POLPREVODNIKI. Pri nas še sedaj ni urejen način sodelovanja med našo tovarno in obratom tovarne RIZ. Sedaj so razgovori v zaključni fazi in upamo, da se bo vse pravilno izteklo.
AVTOMATIKA. Poslovni partnerji so slabi, ‘. kar se nujno kaže na uspehu v naši tovarni. Naša tovarna je vložila mnogo sredstev za normalno poslovanje s tovarno .»Rudi Cajavec«, sedaj pa ;to sodelovanje ne teče tako kot bo moralo. Vse to se pa odraža na OD, saj že vrsto mesecev ne prejemamo 100 % OD. Posledica tega je, da nam odhaja sposoben strokovni kader, ¡kar je pogubno za tavamo.
ELEMENTI, pri nas je 'že pol ‘leta začasna uprava, težave se še nadaljujejo, ne vemo kako bo za naprej. Vprašanje kadrov še mi rešeno, kar je pa nujno, da se bo tovarna postavila na trdne noge.
Komisija ZB je imela v planu za .leto 1967 20.000 N. din, od tega je porabila -.cca 16.000 N din za akcije] med letom.
Realizacija plana dohodkov
je zelo slaba, saj smo prejeli od planirane vsote cca 20 %. Skoraj vse fakture so še neplačane, ker. ni sredstev iz proračuna.
Tov. .Hutter in Mihovec, sta apelirala na vse člane oz. predsednike komisij ZB, da v .svojih organizacijah ukrenejo vse potrebno, da finančne službe nakažejo predvidena sredstva na sindikalni odbor ZP ISKRA.
Program za 1968. leto
Tov, predsednik je predlagal, naj. se izvoli petčlanska komisija, ki bo do 15. januarja 1968 izdelala program deda za leto 1968. V komisijo so bili .predlagani naslednji člani: Prane Križnar, pred.,
■—člani Miro Mihovec, Franc Hutter, Gvido Dornik in Viktor] Tišler.
LETNE KONFERENCE
Letne konference komisij ZB po tovarnah je treba opraviti do 25. januarja 1968. leta, do konca januarja pa morajo predsedniki poslati zapisnike konferenc tovarišu Francu Križnarju v ELEK-TROMEHANIKI.
Na konferencah je treba obravnavati celotno problematiko. članov ZB in splošne stvari o tovarni. Ro. potrebi se lahko zamenja tudi člane komisije ZB ali. posamezne ■njene člane, če konferenca mehi, da je to potrebno.
Naslednji redni sestanek komisije bo v februarju.
Janez
Organizirana oblika delovanja ZK v ZP
Sekretarji OO ZK iz ZP ISKRA so imeli v decembru 1967 svoj redni sestanek, kjer so razpravljali o reorganizaciji ZP in o ‘ekonomskih uspehih v letu 1967, kar smo že poročali v našem glasilu.
V	nadaljevanju razprave je tov. ing. Tone Kolenc načel razpravo) 6 načinu delovanja ZK v okviru ZP ISKRA. Sedaj, po izvršeni reorganizaciji v organizaciji ZK, je čas, da tudi v našem ‘podjetju pristopimo h konkretnemu delu na tem področju. Vsi navzoči so se postavili na stališče, da je organizirana oblika delovanja članov ZK v ZP ISKRA nujno potrebna.
V	okviru ZP še nujno pojavljajo -določeni problemi po organizacijah, na ravni ZP itd., ki pa se tičejo normaL no vseh oranizacij, oz. vseh zaposlenih v ZP. Do takih zadev pa je treba po liniji ZK zavzeti ustrezna stališča, za dobrobit ZP, za kar se morajo komunisti zainteresirati in na skupnih posvetih zavzemati pravilna stališča in jih nato zastopati preko ustreznih organov, kjer normalno delujejo.
Skupno stališče je bilo, da je formalna oblika povezovanja Članov ZK na ravni ZP potrebna in toliko važna, kot vsebina in učinkovitost nji. hovega delovanj a.
Po nekih razgovorih, naj bi bil na ravni ZP ISKRA aktiv sekretarjev in še širše telo — konferenca ZK. Obseg in izbor (stalni ali nestalni) članov konference ni bil na
Odprto pismo nekaterim članom DS
Oprostite, da som že pozabil Vaše ime, p.a Saj ni čudno, ko se nikdar javno ne oglasite, niti na samem zasedanju DS riiti kako drugače, vendar dovolite, da ‘Vam jaz napišem nekaj vrstic. "Sem navaden in lojalen član delovnega kolektiva ZP ISKRA 'KRANJ in se -sem in tje zanimam za dogajanja v tem velikem slovenskem kolektivu — zato mi ni vedno .čisto vseeno kako in kaj se v naši Iskri gospodari in kakšni .so naši' uspehi in neuspehi ter •poslovni rezultati, niti najmanj pa mi iii vsepno kadar' nanese beseda na našo bodočnost, na našo perspektivo. Živimo od' dela v Iskri in Iskra nam je naš drugi dom.1 'Veselilo bi me, če bi tudi moji otroci imeli v Iskri-svo-jo prihodnost. Prosim Vas torej, da na enem izmed vaših zasedanj DS sprožite
vprašanje Iskrine perspektive, zahtevajte to pismeno, •da bomo kasneje, ko se bo vse to uresničilo, lahko nekoga nagradili za ».elaborat«.
Drugo kar . mene in .še marsikoga globoko zanima, ker bo plačeval iz svojega žepa napake drugih, kako je s tovarno v izgradnji Mikron, in kakšni so izgledi za plačilo poslovne izgube poslovnega združenja Avto-m&eija, katere glavni San smo bili mi — Iskra? Kdo ¡bo
Komu to koristi?
Spoštovani -tovariš urednik.
Ko prebiram po časopisih javno »pranje našega perila«, kar zadeva položaja in težav v našem sežanskem kolektivu, mi cesto prihaja na mi-ssel: komu koristi taka javna obravnava naših notranjih težav in morda tudi razprtij? Nam samim? Dvomim! Slovenski- javnosti? Tudi dvornim! Komu tope j ? Konkurenci? O . tem ne dvomim! Med kolektivi Iskre in. tudi med kolektivoma • sežanske tovarne in PSO verjetno ni nobenih razprtij, ker več ali manj oba kolektiva živita od svojega dela (in škoda da ni dela; več, ker bi potem vsi bolje živeli), razprtije in. nesoglasja, so po pojem .skromnem mnenju med vodilnimi
delavci ene in druge organizacije. Ali ne M bilo bolj prav, da se ONI enkrat do k-ončno med seboj pomenijo in opustijo javno »obdelovanje imena Iskra«, ki njim -samim .morda ne škodi, posledice pa se bodo vsekakor odrazile na trgu in jih bomo čutili prav vsi. sS.e drugi ne, potem bi morali organi upravljanja ZP politi •skrajneže z malo mrzle vode.
Morda pa sploh ne poznam dejanskega stanja,- in v tem primeru se Vam opravičujem za. napisano.
Pozdrav od člana delovnega kolektiva, ki mu ime ISKRA mnogo pomenu
ISS
tem sestanki*, prodan. Rečeno je bilo, da bi konferenca bila širše telo, katero bi zavzemalo ob razpravah po posameznih vprašanjih ustrezna stališča, sklepe in vodila glavno linijo za člane ZK v podjetju, do posameznih ključnih vprašanj.
Aktiv, sekretarjev naj bi pripravljal potrebno gradivo za konferenco ZK in izvajal sklepe konferenc prek sekretarja in članov aktiva sekretarjev. To je bilo v grobem omenjeno o delovanju ZK v ZP. Imenovana pa je bila tudi tričlanska komisija,, ki je zadolžena za izdelavo po-slovnika za delovanje ZK na ravni ZP ISKRA. V tej komisiji so tov. ing. Peter Tri-bušon, sekretar ZK ZP ISKRA, Pavle Gantar^ sekretar ZP ISKRA in ing. Franc Pogačnik — sekretar OO ZK »Elektromehanika«.
Ob koncu je tov. ing. Tone Kolenc podal ostavko ,na svoj položaj sekretarja ZK ZP ISKRA. To funkcijo je oprav. Ijal že eno mandatno dobo, menjal pa je delovno mesto, ki mu ne omogoča še nadaljnje opravljanje te. .funkcije.
Za novega .sekretarja ZK v ZP ISKRA je bil predlagan tov. ing. Peter Tribušon, katerega so po krajši debati soglasno izvolili.
. Novi sekretar ZK ZP ISKRA je zaposlen v ZZA, na področju polprevodnikov, želimo mu mnogo uspehov pri njegovem delu.
-Š-
plačal an koliko in iz katerih fondov in čigavega žepa? AH ne bi kazalo imenovati posebno komisijo organov upravljanja ¡(v kombinaciji s sindikatom, kajti tudi -on se bori za naše pravice), ki naj razišče -oba primera in poišče odgovorne ljudi za nastali položaj. Menda ja ni vsega krivo vreme in spremenljivost trga in reforma, na kar se privatno kaj radi sklicujemo.
Problemov v Iskri je še več, zato upam, da s pisanjem ne bo treba kaj kmalu prenehati.
Tovariški pozdrav!
N. N-'
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Naslov uredništva:
Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, int. 333.
131 jubilantov ob
KRANJ, 28. DECEMBRA 1967 — Zadnje zasedanje DS v Iskrini tovarni »Elektromehanika« Kranj, ki šteje čez 4000 zaposlenih, je imelo slavnostno obeležje, saj so se v dvorani poleg članov DS zbrali tudi jubilanti 20-letnega dela v Iskri. Tej slavnosti so prisostvovali tudi častni gosti — pisatelj Tone Svetina, avtor zelo znane knjige »Ukana«, direktor za PTT promet iz Ljubljane tov. Dane Dovjak in njegov pomočnik tov. Franc Laharnar, gen. direktor ZP Iskra Vladinih' Logar, direktor PSO Metod Rotar, ter vodilni delavci kranjske tovarne.
Predsednik DS, Vinko Šarabon izroča avtorju knjige »Ukana« Tonetu Svetini spominsko darilo kolektiva
V prvi točki je DS razpravljal o .prispevku za izgradnjo ¿snovnih šol na kranjskem območju in po jasni obrazložitvi . predsednika občinske skupščine Kranj, Jd je bil prav zato navzoč, sklenil, da bo tovarna v letih 1967 in 1968 prispevala v ta namen od vsakega . zaposlenega delavca po 16.000 S din letno.
Soglasno je bil tudi sprejet prCdlog upravnega odbora za korekcijo pravilnika o de-
Vseh 131 jubilantov 20-letnega dela v »ISKRI« — oko kamere ni moglo ujeti. Trije posnetki pa so vendarle zalegli za vse	...
liitvi osebnih dohodkov tovarne, ki je bil predhodno v temeljiti razpravi po delovnih enotah. Velja od IV januarja 1968 dalje. Istočasno je bila potrjena zvišana vrednost kilometrine za prevoze z : lastnim avtomobilom v službene namene, ter zvišanje dodatkov za pogoje dela čistilk. • ■
V drugih točkah je DS odobril odpis dotrajanih osnovnih sredstev tovarne, neuporabnih sredstev družbenega standarda, razvrednotenje neuporabnih polizdelkov in sestavnih delov R5.
Takoj po končani seji DS so sredino dvorane zasedli jubilanti oz. tisti, ki so letos slavili 20-4etnic<5 dela v »Iskri«. Od 131 so prišli skoraj vsi.; Po pozdravnem uvodu predsednika DS je zbranim govoril direktor tovarne tov. Boris Kryštufek, ki je med drugim povedal naslednje:
»Spet zaključujemo poslovno leto oz. enaindvajseto leto od nastanka »Iskre«." ;
Podatki poslovanja so ugodni, povečanje proizvodnje v. naslednjem letu pa spremlja vzporedno povečanje OD (v povprečju 8 %j. Perspektivno je izdelan - an sprejet 5-letni razvojni program. Za -vse naše; panoge velja, da je treba perspektivno misliti od sedanj ih 5 na 10 let, in več-, ' zaradi pravočasnega usmerjanja proizvodnje. Sredstva, ki jih vlagamo v tekoče . raziskave | niso majhna, saj so v preteklem letu presegle 1 milijardo S din.
Na vseh področjih je treba racionalizirati naše delo in. povečati produktivnost. Izredno važno je . nadalje,: graditi in usposabljati našo prodajno mrežo.
Ko ob; priscE/hopti naših jubilantov— ki so že dvajset let zaposleni v »Iskri«, pregledujemo naše delo, je prav, da se jim zahvalim za njihovo vztrajno delo, ki se je včasih moralo opravljati z veliko manj znanja in izkušenj, vendar z veliko volje, zavesti in velike vere - v našo . bodočnost, Predvsem zato naj bodo vzgled mladim, od katerih ‘ je bodočnost:. »Iskro« odvusina..,
Ob -tej priliki se gostom zahvalim za njihovo pozornost, članom samoupravnih organov za. njihovo delo, svojim- sodelavcem' za sodelovanje, 'jubilantom pa še veliko plodnih let v Iskri. Vsem prisotnim in kolektivu pa zadovoljno in uspešne leto 1968.«
Na vabilo, naj tudi gen. direktor združenega podjetja Iskra pove nekaj svojih misli ob tej priliki, je tov. .Vladimir Logar dejal:
»Iskreno pozdravljam 131 jubilantov, ki so v svojem 20-ietnem delu plodno Vlagali svoje fizičnem umske zmogljivosti v razvoj »Iskre«. Vaše prizadevanje, kot tudi celotnega kolektiva, se zelo odraža v rezultatu poslovanj a, za katerega lahko rečem, da je bil letos najboljši in najuspešnejši v združenem podjetju. Za vse to gre hvala celotnejpu kolektivu, samoupravnim organom, vodstvu in družbeno političnim organizacijam. Ves ta uspeh je plod izredne homogenosti kolektiva, ki ve kaj hoče in kjer ugodni delovni odnosi porajajo tudi ugodno atmosfero za izpolnjevanje zadanih nalog.
Ko mislimo na perspektivo združenega: podjetja poudarjam, da moramo v novem letu z organizacij skimi spremembami doseči učinkovitej--še poslovanje ZP. Bolj ekonomično poslovanje in raoio-1; nalna 'uporaba obratnih sred-, . stav ter zmogljivosti — so najpomembnejše bodoče naloge. Poskrbeti moramo tudi za večjo finančno koncentracijo. V novem letu naj bo večji poudarek pri prizadevanju za integracijo nekaterih jugoslovanskih- podjetij elek-, troindustrije in za močno sodelovanje med vsemi podjetji naše stroke, hkrati pa moramo še naprej razvijati, proizvodno kooperacijo s tu-, jimi partnerji.
Tržne raziskave, izvoz iti .prilagajanje proizvodnje potrebam 'trga, ter- znanstveno. raziskovalno delo -4" naj bo »moto« -našega dela v letu ' 1968.' V tej želji čestitam kolektivu »Elektromehanike« k uspehu in mu želim srečno in uspešno novo leto!«
Častni gost pisatelj T. Svetina je navzočim povedal naslednje:
»Zahvaljujem se za nepričakovano povabilo na sejo delavskega sveta in hkrati slavje jubilantov — pionirjev,,, delà. v kranjski »Iskri«. Zdi se mi, da je moja navzočnost eden izmed prvih primerov v Sloveniji,; ko je pri sëji proizvajalcev navzoč tudi pisatelj, kajti danes je doba filmskih zvezd, beatnikov in striptizet. “
Menim, da site vi na poti, ki človeka oplaja, ki mu daje prave človeške vrednote; za takšnega človeka smo se tudi mi borita. Jaz sem v svoji knjigi »UKANA« mnogo pisal o ČLOVEKU, o človeku prejšnjega im- sedanjega časa. Skušal sem učvrstiti misel-
da se maramo vedno boriti proti nasilju, proti nasilju nad človekom. Vse to smo z borbo dokazali in prav zato smo iz dneva v dan tokli po vsem, kar je bila nasilnega, ponižujočega.
Ta misel se mora nadaljevati, kajti ne moremo biti zadovoljni z ekcesi, ki se ponavljajo od včeraj na danes in od danes na jutri... Boriti se moramo proti silam, (ki 'hromijo našo borčevsko misel in dejanja, kajti vse preveč prehajamo v grob materializem, v strahotno hlastanje po materialnih dobrinah, ih. to. ne .glede. kako, zakaj in na 'kakšen način. Našo usodo ne bodo reševali in rešili beatniki, striptizete, abstraktno čvekanje in ter umazana - gonja za materialnim bogastvom, kajti pri tem hote ali nehote pozabljamo, da srno ljudje, ki znajo misliti in ustvarjati.
Proizvodno delo rešuje materialne probleme, toda če se' samoupravni organi, vodstvo in kolektiv brigajo izključno Za ta' 'del življenja, tedaj lahko rečem, da tak kolektiv pozablja na človekovo notranje življenje — na človekovo duševnost. Kultura je tista, ki narode Ohranja, ki mora ' dvigati človekovo dostojanstvo, ki mora dvigniti njegovega duha, saj le ta s svojim; umom nenehno snuje in ustvarja materialne in kulturne dobrine.' Ce Ostanemo brez zadnjega smo prazni! ... Manjka nam lepota čustev, gledanja, dojemanja, Skratka tistega,: zakar se besedo človek lahko piše. z veliko začetnico.
Kultura je zgodovina nekega naroda in če bomo maloštevilni Slovenci šli mimo tega in slavili ter cenili le materalni blesk, daj ali velike denarje za kič, abstralcnost in ! lažno umetnost, bomo kmalu spoznali, da taka pot vodi' v prazno življenje. ;
Ko govorim o gospodarstvu, tedaj -lahko trdim, da sem sproti spremljal razvoj »Iskre«. Moram reči, da je bil napravljen ogromen ko-
rak v teh dvajsetilh letih, hkrati pa menim, da je prav, če pripomnim, da naj samoupravni organi, vodstvo in družbeno politične organizacije prek raznih komisij, dajo večji poudarek tudi kulturnemu področju. Ob zaključku mojih misli želim kolektivu uspešno novo leto z željo, naj bo »Iskra« prvi ešalon v bitki tehnike in izrednega ljubiteljstva do naših kulturnih vrednot!... .Vesel bi bil, če bi se še kdaj takole srečali ... Srečno!«
Iskren in topel aplavz je zadonel po dvorani. Brez dvoma je pisatelj Svetina govoril iz srca do srca. Skoraj na. dlani je bila duševna vez med globino iskrenih in poštenih misli pisatelja in zavzetih poslušalcev. Predsednik DS Vinko Šarabon je tov. Svetini izročil v imenu kolektiva praktično novoletno darilo v spomin na prvo in prisrčno srečanje s proizvajalci v »Iskri«..
Za govori je . predsednik DS prebral naslednjo brzojavko:
jala — »dvajset let je dolga delovna pot. Kdor jo je prehodil ve, da ni bilo lahko in ne enostavno!«
Med. splošnim «j zadovoljstvom sta oba predsednika izročila jubilantom spornim ske ure in čestitala vsakemu posebej.
. Uradni potek je bil s tem končan. Da je bila v ta namen pripravljena vabljiva in okusna zakuska (vsa pohvala kolektivu restavracije) je razumljivo.' Dobra . kapljica je kmalu, razvoeljala jezike vse-
člani delavskega sveta tovarne »Elektromehanika«
Predsedstvo samoupravnih organov: predsednik BS Vinko Šarabon, predsednik UO Vili Planinšek in tajnica samoupravnih organov, Francka Tronkar
»Podjetje za PTT promet v Ljubljani želi kolektivu tovarne '	, »Elektromehanika«
Iskra Kratij, srečno in uspešno novo leto 1968, delavcem pa, ki praznujejo 20 let dela f; tovarni pa iskreno čestitamo.«
Tov. Šarabon se je iskreno zahvalil za novoletne želje, zaželel imenovanemu kolektivu čim več Uspeha m sodelovanja v letu 1968, ter prosil navzočega direktorja za PTT promet tov. Dovjaka, da te misli in želje sporoči kolektivu.. i
Zatem sta predsednika DS ih UO izrekla iskrene čestitke Pri zaključku slavnosti se je izkazal kolektiv Iskrine re- jubilantom in se j-im zahvali siavracljc, saj je hitro postregel prisotne z okusnimi la za dolgoletno in plodno sendviči in dobro kapljico	delo —- »kajti«, kot sta de-
vprek so se obujali spomini in kar nikamor se ni nikomur mudilo. Pa kaj bi: novo leto je bilo pred durmi, bil je zadnji dan dela v letu 1967; štirje praznični, dnevi so bili pred njimi. Prisrčno so si voščili za novo leto,, po deveti uri zvečer pa se je že slišalo petje. Sprva tiho in sramežlj ivo, kasneje pa vedno bolj sproščeno. Ej, Kranjci, če bi bali brez vina tudi tako dobre .volje, kdo bi vas utišal... Sicer pa: 20 letnica dela ni vsak dan, pa tudi novo leto se le enkrat ha leto' praznuje.
Ben
Po govorih in čestitkah stai predsednika BS in UO izročila jubilantom spominska darila — ročne ure in vsakemu posebej čestitala k ae* lovnemu jubileju. Kamera je v jela le nekaj takih prizorov
PRVI ŠTEVEC ZA IZMENIČNI TOK
Proizvodnja električnih števcev za izmenični tek je v svetu že relativno stara. Prvi uporabni indukcijski Wh-števsec so po zamisli Madžara Blafhyja -izdelali že v letu 1889. Ta števec je b il za de|.iaš-nje ¡pojme zelo drag, neprecizen in ogromnih dimenzij, kar je imelo za posledico skoraj neverjetno težo, saj je tehtal 37 kg. Z rastočo elektrifikacijo so rastle tudi potrebe po električnih števcih. To je seveda spodbujalo industrijo, da je v svoje proizvodne programe vključevala te izdelke. Kvaliteta izdelkov se je ob takih pogojih sorazmerno hitro dvigala, vzporedno se je zmanjševala tudi teža in proizvodni stroški.
Enofazni “števec izpred 40 let je imel že .zalo podobno, obliko kot današnji in tudi težji ni bil, imel pa je znatno manjše merilno območje.
ZAČETEK DOMAČE
PROIZVODNJE
Pri nas smo s proizvodnjo števcev pričeli s precejšnjo zamudo. V jugoslovanskem omrežju je bilo vgrajeno že približno 1 milijon števcev, ko so se pojavili prvi števci domače prcitavodnjiEj. Širok razmah povojne elektrifikacije, ob istočasnem pomanjkanju sredstev za uvoz opreme, je narekoval mladi elektroindustriji, da v svoj program prevzame tudi proizvodnjo električnih’ števcev.
. Tik pred novim letom 1946 se je razvojni oddelek kranj-
ske ISKRE (tovarna se je takrat še imenovala: »Strojne tovarne«! z veliko vnemo, brez tuje pomoči, lotil težke in odgovorne naloge — priprave dokumentacije za proizvodnjo enofaznih '(števcev. Ob izrednih naporih tega in drugih oddelkov tovarne, smo v latu 1947 izdelali prvih 30 števcev. Navdušenje je bilo veliko, ko so se zavrteli prvi rotorji števcev, vendar se je kmalu spet poleglo, ko smo spoznali, da bo pot do prave serijske proizvodnje še dolga in naporna. V začetnem obdobju smo morali premagovati. vrsto nepredvidenih težav. Primanjkovale nam niso samo proizvodne izkušnje, ampak tudi potrebna oprema in ustrezen reprodukcijski material. Kljub tem težavam se je obseg proizvodnje in kvaliteta iz leta vSleto dvigala. Že v letu 1953 smo proizvedli prek 130 tisoč števcev in to v znatno boljši kvaliteti, kot je bila v prvi letih proizvodnje. Prvi konstrukciji, enofaznega števca, so sledile nove, tehnično izpopolnjene, tako imamo sedaj v proizvodnji že četrto izvedbo -enofaznega števca.
Vzporedno z modernizacijo konstrukcij, se je spreminjala tehnološka priprava proizvodnje. Sistematično proučevanje posameznih delovnih mest v montaži, je •omogočilo v letih 1934/55 prvo proizvodnjo v tovarni na tekočem traku.
Zaradi premajhnih razvojnih in orodjarskih kapacitet smo prve trifazne števce izdelali šele v letu 1959. Desetletne izkušnje so nam omo-. gočile hitrejše osvajanje tega izdelka, čeprav je v bistvu Sef obrata števcev tov. Viki Kosec (levo) v pogovoru s po- zahtevnejši od enofaznega močnikom direktorja kranjske tovarne tov. ing. Grčarjem števca. Potrebe po trifaznih
Trifazni dvotarifni števec
števcih so narasle v takem obsegu, da sedaj predstavlja vrednost te proizvodnje približno 40 %- vrednosti celotne proizvodnje obrata.
S spremembo tarifne politike v elektrogospodarstvu, so se skoraj nenadoma pojavile potrebe po dvotarifnih števcih. Da bi lahko sledili zahtevam trga, smo v začetku sorazmerno kompliciran števčni mehanizem uvažali.. Sedaj izdelujemo dvotariine števce že 1 leti z domačimi
števnimi mehanizmi, ki sa kvalitetno konkurenčni svetovnim izdelkom, sicer pa •cenejši od uvoženih.
Za preklop dvotarifnega številčndka iz višje v nižjo tarifo in obratno je potrebna krmilna naprava — stikalna ura. Tudi piri tem izdelku smo ubrali ' Slično pot, kot pri dvotarifnem šte-vličniku. Mehanizme za stikalne ure smo najprej uvažali, v letošnjem letu pa je ■stekla proizvodnja stikalne ure po lastni konstrukciji.
SEDANJI PROIZVODNI PROGRAM
Prek 4 milijone enofaznih in več kot 600 tisoč trifaznih števcev, to so rezultati 20-letne proizvodnje. Številke so prav tako impozantne, če pogledamo vrednost te proizvodnje, ki bi znašala po današnjih cenah nad 500 milijonov N din.
Današnji proizvodni asortiment predstavljajo emo-in trifazni števci v ena-in dvofazni izvedbi.. Trifazne 'števce izdelujemo z dvema in tremi merilnimi sistemi. Pri tem so potrebe trga po dvo-sistemskih števcih minimal-ime — komaj 5% celotne proizvodnje trifaznih, števcev. Trifazne števce izdelujemo tudi za merjenje jalove energije. Večina števcev je izdelana za direktni priključek, vendar na željo kupcev za tokove nad 60 A in napetosti nad 500 V nudimo tudi števce prirejene za priključek, prek merilnih transformatorjev. Ža stikalne ure je pripravijo mib več variant, trenutno izdelujemo samo dve: stikalne
Tekoči trak za proizvodnjo električnih števcev v montažni hali kranjske tovarne
%
uro ž dnevnim programom, fef stikalno uro z dhevnirn in tedenskim programom,
PRIPRAVA NOVIH
IZDELKOV
Zavedamo še, da s sedanjimi izdalldi' me m-oremo za daljše obdobje zadovoljiti zahtev in potreb kupcev, zato stalno delamo na modernizaciji obstoječih' izdelkov,, razvijamo pa tudi' nove.. Tako bomo v naslednjem letu pričeli s proizvodnjo enofaznih števcev, ki bodo omogočali v tefcovinem krogu obtežbo do 600% nazivnega toka. Števec, ki bo prirejen za nazivni tok 10 A bo torej možno trajno obremeniti do 60 A in to ne samo v termičnem, ampak tudi v meril-no-tehničnem oziru. Taki števci so primerni predvsem za.visoko elektrificirana gospodinjstva, saj omogočajo istočasno obremenitev 13,2 k"W.
Med izdelke za katere upamo, da bodo v naslednjem letu prišli v poskusno proizvodnjo, spadajo še rekonstruirana izvedba trifaznega števca, ki' bo imel ojačano izolacijo priklj uenice, ter sinhroni motor za male moči. Sinhroni motorček je namenjen predvsem za stikalne ure, programska stikala, časovne števce in slične izdelke.
V naslednjem letu bo zaključena- nova- konstrukcija enofaznega in. trifaznega števca. Značilnost te konstrukcije bo v tem, da bo uporabljen? enak merilni si-stem za oba izdelka.
Od nalog, ki spadajo v skupino usmerjenih raziskav je mogoče najinteresantnejša tista, ki obravnava merjenje električne energije s' števcem brez gibljivih delov. Že prve analize so pokazale, da je take naprave možno izdelati,
vendar bi bili stroški proizvodnje pri sedanjih pogojih znatno višji, kot za obstoječe števce z gibljivimi deli. Zato v bližnji bodočnosti ni računati s proizvodnjo takih števcev. Verjetno bo bodoči razvoj elementov' omogočili ekoeoimsko^j.pravičeno proizvodnjo takih števcev, zato je nujno, da spremljamo razvoj te tehnike.
MODERNIZACIJA PROIZVODNJE
časovni normativi za izdelavo števcev se znižujejo iz leta v leto, kar dokazuje, da je tako organizacija dela, kakor tudi. tehnologija v preteklem obdobju -staljiio. napredovala, Vendar obstoječe, stanje ne zadonoljtije, Man so stroški proizvodnje še vedno previsoki. Zato so nujne nove izboljšave organizacije dela in tehnologije. Predvsem "je za gospodarno proizvodnjo' potrebno, poskrbeti' za ustreznejše planiranje in nabavo materiala. Ne gre namreč prezreti, da, stroški za reprodukcijski material števcev znašajo letno prek 2 milijardi S din. Če bi te stroške zmanjšali samo za 5 %, kar je vsekakor možno-, bi tako pridobili pomembna sredstva- za modernizacijo, proizvodnje.
Priključitev proizvodnje specifičnih sestavnih delov k obratu števcev, ob istočasni delni- spremembi tehnologij e, bo sodeč po sedanjih ocenah omogočilo manjšo vezavo * obratnih —sredstev, manjše ■ stroške izdelave in ■končno boljšo kvaliteto sestavnih delov. ¿Boljša kvaliteta sestavnih delov nam je potrebna tako zaradi večje točnosti, ki se z novimi predpisi zahteva od števcev, kakor (tudi zaradi ¡manjših stroškov izdelave v montaži.
Fred prodajo električne števce skrbno pregledajo hr umerijo
V zvezi s tem so že v teku | priprave za'spremenjeno tehnologijo proizvodnje jeder merilnih sistemov in pa za druge postopke lakiranja se- I j' stavnih delov.
Sedanja montaža števcev teče v pretežnem delu na te- I: kocih trakovih. Izjemo predstavljajo nekateri sestavni V deli, za katere se je izkazalo, da je montaža v ločenih operacijah tehnično- in eko- j nomsko ugodnejša. Določene montažne operacije moramo spremeniti, ker so predrage, deloma pa tudi ne ustrezajo več iz tehničnega vidika. Najpomembnejše spremembe, kijih moramo izvesti, predstavlja predumerjanje in umerjanje števcev. Nove merilne metode že pripravljamo, vendar bomo za dokončno ureditev tega prolfema ¡potrebovali še precej časa ini' sredstev.
Iz vidika dobrega gospodarjenja in perspektivnega razvoja obrata je nujno, da navedene spremembe oziro- M ma povečana vlaganja v modernizacijo proizvodnje izvedemo v času, ko obrat ustvarja še sorazmerno visok ostanek dohodka in da ne	•
čakamo situacijfe, v ¡kateri bi morali ugotavljati, da zaradi zastarelih konstrukcij in nesodobne tehnologije postajamo .nerentabilni.
Naša stikalna ura je ublažila povpraševanje na trgu
Enofazni dvotarifni števec
DOMAČA PRODAJA Proizvodnjo eno- in trifaznih števcev smo razvili do takega obsega, da lahko krijemo vse potrebe po električnih števcih, z izjemo specialnih števcev, ki jih začasno še ne izdelujemo.
11 Uvoz je minimalen in letno ne presede 20 do $0 tisoč števcev. To so predvsem števci vzhodne (proizvodnje,, ki jih naša trgovina kupuje po zelo ugodnih cenah, kvaliteta teh izdelkov pa je v
povprečju nižja od naše. Seveda moramo v bodoče računati z Večjo /konkurenco na domačem trgu. Znano je namreč, da v svetu obstaja hiperprodukc: j a	električnih
števcev. Tako imajo skoraj vse države SEV znatno večjo proizvodnjo, kot so njihove domače potrebe. Podobna je situacija Iv zahodno. evjropj škili in tudi drugih industrijsko razvitih državah, še celo nekatere industrijsko slabo razvite države, kot je rt. pr. Indija, se pojavljajo na svetovnem (trgu z viški svoje proizvodne. To in pa
sprostitev uvoza nas opozarja na to, da se ho problem prodaje na jugoslovanskem, trgu vedno bolj zaostroval.
Enotna oprema predstavlja z§ elsktrodistribucijska podjetja znatne. prednosti y tehničnem. -ih ekonomskem pogledu. Zato mi bojazni, ,da naše elektrogospodarstvo ne bi forsiralo nabavo domačih števcev, če jih bomo. le nudili v (ustrezni ¡kvaliteti in po solidnih cenah. Predvsem pa moramo tudi poskrbeti za dobro vzdrževanje števcev v eksploataciji, pri čemer je
(Dalje na 8. strani)
Strelci SD »iskra« Kranj so ocenili delo v letu 1967
V sredo, 20. 12. 1967 je upravni odbor Strelske družine »Iskra« ime! občni zbor članov družine. Leto se je končalo in pregledati je bilo treba, koliko ianskih sklepov je vodstvo družine uresničilo in kaj so dosegli tekmovalci.
Ob začetku zbora so morali ugotoviti; da so spet ostali brez gostov, ki so jih povabili. Zaman so pričakovali predstavnike tovarne, šolskega centra in mladinske ter sindikalne organizacije. Radi bi se z njimi pomenili o svojih načrtih in še bolj utrdili sodelovanje.
Predsednik družine, tovariš Šavli, je udeležencem zbora prikazal vše najpomembnejše dogodke iz; življenja" in dela SD »Iskra« ' v preteklem letu. Zadovoljen je ugotovil, da se je kljub odhodu nekaj mladink in mladincev iz članstva, število članov povečalo. Kmalu po prvih vajah za leto 1968 se je dosedanjim. Strelcem priključilo več novih mladincev in celo pionirji se Že vneto pripravljajo za nove nastope. Pod vodstvom dveh trenerjev »in : najboljših'.«teke snovalcev bodo, kljub kratkim pripravam, kmalu sposobni za doseganje dobrih
rezultatov. Ne pozabljajo pa pomoči vodstva tovarne in športne komisije »Elektrome-hanike«, ki sta bili vse leto pripravljeni nagraditi, prizadevanje tekmovalcev. Tako so lahko kupili nekaj novih zračnih pušk in dva daljnogleda, kar bo še izboljšalo kvaliteto pouka.
Ob koncu je tov. Šavli povedal, da je kar 11 tekmovalcev bilo odlikovanih na predlog Občinske strelske zveze Kranj, in to: Černe in Malovrh . z značko »mojstra«, Ciglič je postal »odlični strelec«, Lozar B., Ložar E., Burkeljoa, Linar-dič, Rode in tajonovalke Šlibar, Mohar. in Kerštinc pa »dobri streto«
Tehnični sekretar, tov Ciglič je v poročilu naštel vse uspehe, ki so jih dosegli tekmovalci na letošnjih prvenstvih. Najpomembnejši, je vsekakor pokal, ki so ga osvojili člani po desetletnem prizadevanju v trajno last. Dobili so ga za zmago v hitrem streljanju z vojaško puško..Mladinci,so dostojno zamenjali sotekmovalke, ki so leta 1966 postale republiške prvakinje. V pretekli sezoni
so nastopili v ekipi « mesta Kranja: in prav tako zmagali, Tudi zanje je bil 25. maj v Beogradu lepa nagrada in prizadevanje. Na. ostalih 24 tekmovanjih so bili ekipno in posamično največkrat med tremi najboljšimi v Kranju. V razpravi so ugotovili, da velika- večina članov, ; kiSjih je. blizu 40,- redno vadi. Topa obvezuje novo vodstvo družine pod predsedstvom to--variša Eriha Vagaja enega ustanovnih članov družine, da se z vso resnostjo loti reševanja sprejetih sklepov.
Strelci so namreč: - sklenili; da bodo kupili.: še nekaj športnih rekvizitov in -se skušali dogovoriti z upravo. tovarne, da jim odobri izdelavo ali odkup omarice za • shranjevanje zračnih pušk.
Seveda bodo v prihodnji sezoni še vedno potrebovali denarno podporo. Zato se upravnemu odboru tovarne in športni komisiji iskreno zahvaljujejo za vso dosedanjo pomoč dtt se' priporočajo za razumevanje. Sami pa se bodo, potrudili, pripraviti čim več tekmovanj za- člane kolektiva in s sekcijami ostalih Iskrinih obratov. :
Božo Malovrh
20 let proizvodnje električnih števcev
(Dalje s 7. strani)
posebno važna solidna dobava nadomestnih delov. Upravičeno pa pričakujemo, da nas bo država zaščitila pred dumpiag cenami nekaterih tujih proizvajalcev.
Bojazen, da se bo domači trg v nekaj letih nasitil s števci ni utemeljena. Izhajajoč iz obstoječe analize -se bodo potrebe po števcih iz leta v leto še vedno za nekaj odstotkov povečale. Jasno je, da se bodo morebitni prehodni zastoji v stanovanjski izgradnji in pomanjkanje. sredstev v elektrogospodarstvu odražali tudi v prodaji električnih števcev. To so seveda lahko samo prehodne motnje, ki pa ne morejo preiti v trajno -stanje. Spremembe predpisov, ki še nanašajo na meritve električne energije, kakor tudi spremembe tarifne politike, lahko vplivajo samo na asortiment, ne pa na obseg proda-; je. Upoštevati moramo, da je v jugoslovanskem’ omrež-. ju sedaj vgrajenih prek 4 milijone električnih števcev, ki imajo omejeno življenjsko dobo. Pri kvaliteti števcev, ki so sedaj v rabi je račlina-ti, da bo letno izločenih iz obratovanja več kot 5°/s: vgrajenih števcev. Mirno tega pa so letne potrebe, po novih priključkih večje od 150 tisoč števcev. Te trditve potrjuje tudi konkretno dejstvo, da bomo v letošnjem letu prodali na domačem, trgu prek 270 tisoč enofaznih in več kot 120 tisoč trifaznih števcev. Pri- tem so zaloge v naših skladiščih in trgovski
mreži, če izvzamemo dvota-rifne števce, minimalne.
IZVOZ
Čeprav je konkurenca na svetovnem trgu zelo ostra, smo do sedaj že, izvozili preko 700 tisoč števoev, od tega le nekaj odstotkov trifaznih. Manj kot z obsegom izvoza, smo zadovoljni z doseženimi cenami. Čeprav- so se izvozne cene v zadnjem letu precej popravile, so vsaj za enofazne števce še, vedno prenizke.
Z letošnjim obsegom izvoza smo vsekakor lahko zadovoljni, izvozili bomo prek 140 .tisoč, v glavnem enofaznih števcev. V naslednjem letu se bo obseg izvoza predvidoma nekoliko zmanjšal in to zato, ker bo odpadel glavni kupec za enofazne števce v Turčiji. Turčija ima namreč že lastno proizvodnjo enofaznih števcev, katero je organiziralo švicarsko podjetje Lahdis & Gyr in bo zato ukinila uvoz enofaznih števcev. Naši prodajni organizaciji do sedaj , še ni. uspelo izpad na tem tržišču povsem nadomestili z novimi kupci. Je pa že jasno, da bomo v naslednjem letu izvozili več trifaznih števcev, kar • nam ustreza tako s stališča cen, kakor tudi razpoložljivih proizvodnih kapacitet.
Svetovno tržišče, kamor je možno izvažati ' , električne ■ števce, je še vedno sorazmerno veliko. Možnost eksporta v evropske - države je sicer zelo majhna, uvaža pa števce še precej držav Afrike,- Južne Amerike in 'jugovzhodne Azije. Z razvojem elektrifikacije v teh državah se povečujejo
potrebe po električnih števcih. Vzporedno s tem, se razvija tudi industrija, ki v začetku poskuša- ptoižvajati predvsem tiste izdelke,, ki bi v proizvodnji predstavljali večje serije in zato zaposlitev nekvalificiranih delavcev. V to skupino spadajo tudi električni števci. Iz tega očitno sledi, da se bo krog kupcev v danes še manj industrijsko razvitih deželah vedno bolj zmanjševal in da bo zato pritisk na svetovnem trgu-vedno večji. Če v taki situacij L, želimo obseg izvoza obdržati, ali pa celo: še povečati, moramo predvsem tako-j pristopiti k sdstematičnaj ši obdelavi svetovnega tržišča.,Pri tem bomo morali tudi v tehničnem pogledu števce čim bolj prilagoditi določenim specifičnim zahtevam kupcev. V zvezi s . tem , mimo ostalega Že pripravljamo modernizacijo . enofaznega števca, ki ustreza BSS-standardom.
Industrijsko manj razvite dežele običajno organizirajo svoje proizvodnje ob pomoči industrijsko razvitejših part-, nerjev. Na ta način .,si je možno zagotoviti, izvoz intelektualnih uslug, , ibpreme in sestavnih delov za finalne izdelke.. Taka proizvodnja se namreč . običajno začne z montažo, novi proizvajalec pa le postopoma osvaja sestavne dele. Tovrsten izvoz je seveda veliko zahtevnejši, vsekakor pa moramo računati tudi z njim. Največja težava pri teh poslih je pogosta zahteva po kreditiranju take proizvodnje,-kar je. za nas skoraj neizvedljivo.
| ••	- V. K.
Iz sklepov
samoupravnih organov
SKLEPI
12.	SEJE UO
(27. 12. 1967)
© UO ZP sprejema na znanje poročilo odbora za začasno upravo Tovarne elek-tro motorjev o poslovanju te tovarne,.z dne 5. 12. 1957.
® UO .ZP sprejema na znanje poročilo odbora za začasno upravo Tovarne elektronskih instrumentov Horjul o poslovanju le tovarne, z dne 20. 11. 1967 in v zvezi z navedenimi problemi predsednika odbora za začasno upravo tov. Pavlina sprejema naslednja dva sklepa:
— UO ZP predlaga, da se razreši tov. Vojka Rupnika funkcije člana odbora za začasno upravo tovarne v Horjulu in predlaga delavskemu svetu ZP, da namesto* njega imenuje za člana odbora za začasno upravo tov. Janka Vodnika iz finančno-računo-vodskega področja ZP.
© UO ZP sprejema na znanje poročilo odbora za začasno upravo Tovarne elementov za elektroniko o poslovanju te tovarne, z dne 18.
12.	1967.
Na podlagi problematike
Loščilnik — eden izmed naših izdelkov široke rabe (»Mikron« — Prilep) je šel ob novoletni prodaji s popustom dobro v denar
ZAHVALA
Ob prerani izgubi, mojega dragega očeta
ANTONA PA VGA se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz finančno-računovodskega področja ZP »Iskra« Ljubljana, za denarno pomoč in izraze sožalja.
Lampe Ljudmila
začasnih uprav v vseh treh organizacijah UO ZP zadolžuje vodstvo združenega podjetja, da se z večjo stopnjo odgovornosti vključi v razčiščevanje razmerij na relaciji proizvodnja — prodaja —• razvoj, ter najde za te probleme parcialne rešitve, ki so v skladu s konceptom bodočega razvoja teh organizacij.
Navedeni odbori za začasne uprave morajo pred potekom ENOLETNE MANDATNE DOBE, za katero so bili imenovani, izdelati predlog srednjeročnega programa razvoja svojih tovarn.
ZAHVALA
Iskreno veselje, ki me ja prevzelo ob obisku za novo leto, ni moč opisati. Spet, kot vsako leto ob tam času) so se spomnili sodelavci v PSO »Iskra« in me razveselili s toplo besedo, ki tako ugodno vpliva na počutje tistih, ki jih je bolezen prikte-' nila na dom im ¡kljub silnemu hotenju me morejo Sodelovati v Iskrimi organizaciji s katero so bili takO-tesno povezani. Hvala sindikalni organizaciji za novoletno darilo ¿n finančno- pomoč, iskrena hvala tudi tov. « Tončki Ribnikar, Anici Vehovec , in Majdi Žepič za darilo:	i
.Čestitam -članom kolektiva PSO k novemu letu in jim želim predvsem zdravo in uspešno leto.: V mislih bom pri - vas in naši »Iskri«'; ki ji želim ugodno gospodarsko leto 1968.
Naci Bajd
ZAHVALA
Za pozornost in darilo v času bolezni se lepo zahvaljujem sindikalni podružnici, sodelavcem v ¡kontroli produkcije	»Elektrarn ehanike«
Kranj in vsem posameznim obiskovalcem.
Iskrena hvala za obisk ob jubileju za 20-letnico dela v Iskri in spominjsko darilo — ročno uro. Prijetno je živeti v zavesti, da si član kolektiva, ki ne pozablja na tiste,, ki so zaradi bolezni ne morejo prispevati svojega deleža pri skupnem delu.
Vsem članom kolektiva, posebno pa sodelavcem želim zdravo in zadovoljno novo leto!
Franca Naglič

ISKRA — glasilo delovne* ga kolektiva Iskra industriji ža elektromehaniko teleko munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji: *CP Gorenjski tisk« Kranj