Stav. 502 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v torak S- oktobra 1920 Posamezna številka 20 stotink fleinik KLU Izhaja — izvzernSi ponedeljek — vsak dan zjutral. — TV#-H«nftvo: ulica sv. Frančiška Asiškega št— v ^siijajo 'tred- nlgtvu. - Nefrankirana Dr. Anton Požar, žut -^vračajo. — Izdajatelj in odgovorni . ,uu»na. — L*»i.*ik konsordj lista 1'dinosti. — Tisk tiskarne nujnost — Naročnina znaša na mesec L 0.—, pol kta L 32.— in celo leto L 60.—. — Telefon urednlJtva !n uprave Stev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 10 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Ogla"!, naročnina In reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv*. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57. Plebiscit na Koroškem In gospodarski položaj NemSke Avstrije * (Po nemški brošuricl pod gornjim imenom) Dovoli se >e že pisalo o r^ličnih vzrokih svetovne vojn«. In nagromadena toza-dev^a literatura pcdaja neizpodbitno dejstvo, da je vse vsenemškc govoričenje o miroljubnosti Avstrije in Nemčije zgo1} bajka. Jugo>'oven -;ka iceia pa je stara. V tem pojedu ste ob-stolali od nekdaj dve struU: ena pod krono Habsburžanov, druga v Belgradu. Nasprotniki jugoslov. misli so bili vedno Madžari. Nek-canji prestolonaslednik: je pospeševal _ jugoslovensko ide>o v svojem smfislu in tako je lahko razumluvo, da so se niti pletle od Sarajeva do Budimpešte. Izbruh svetovne vojne je poruši! nekdanjo avstro - ogrsko monarhijo. Zemljevid Evrope se je popolnoma izpremenil. Prišla je nova doba. Tudi v Koroško je sesn-iermenska mirovna .pogodba globoko zarezala. Kan^ska doVna m važne točke Ziljske dolJie rc o končnovera-TK) pri soje ne I t alijanom, MožiSka z n:e zakladi na svincu pa Jugoslove-nom. Prebivalci Celovške kotline naj -arni določbo svo-o državno pripadnost. Misel © plebiscitu prihaja od Američana, predsednika ameriške republike Wifeona. Misel, kt jo je A odil Wilson, nikakor ni temeljila v narodnih problemih. Američan ne pozna takih (problemov. Prebivalstvu naj bi dovolili časa, <*a spozna o gospodarskih razmerah obeh držav! Potem naj se ljudstvo odloči za tisto državo, ki bo imelo v njej zagotovljeno bodočnost! Po tem uvodu prehaja pisec k vprašanju p'ebiscita na Koroškem, oziroma k nemški .propagandi za; priključitev oone A k Nemški Avstriji. Pri tem. ugotavlja zanimivo dejstvo, da so v coni B po raznih javnih uradih, učil-Ti cah in drugih zavedih uraidniki, učitelji i. t. d. •po veliki večini — Nekorošd. Tudi Škof n,i Koix>šec. Na M&a ta mesta silijo itfudje iz drugih nemških dežel. Celo Žid?e se na-rmjao ze. V con- A pa namešča držaja SHS v prvi vrsti Korošce, dočim so vodilna mesta izključno v roVah .koreških deželanov. Na krik nemšknh agitatorjev, da je cona A za Juge slavijo izgubljena, odgovarja p:sec: r. Kdor le količkaj pozna razmere v deželi m mje prebivalce, se prijemlje za glavo ob taki .trditvi. Tu začenja .pisec z velezanimiv poglavjem: primerja-:em gospodarskega položaja sedanje ■Nemške Avstrije z onim Jugoslavije. Obseg Nemške Avstrije iznaša 79.300 štirjaških kilometrov, število prebivalstva pa 6 47 m-hjon*; Jugoslavija pa obsega 268.560 šrirjaških kilometrov z cfloalo 13 milijonov prebivalcev, a se more to število — z ozirom na razsežnost ozemlja — še izdatno pomnožiti. V Nemški Avstriji živita dve Ueljtai prebivalcev po mestih in trgih, a med teim je 400.000 samo uradnikov. V Jugoslaviji pa ob-deluje zeml:o osemdeset odstotkov prebivalstvi Vsaka država pa potrebuje za možnost svojega obstanka zadostno živil, da more pre- an je vati svoje prebivalstvo. Nemška Avstrija pa ne mere niti 3. mesece prehranjevati svoje l udi. Živila za ostalih 9 mesecev mora dobavljati iz inozemstva! V Nemški Avstriji se •morejo le 1*3 milijona prebivalcev prehranjevati sam?, ostalih 5 mi&jonov morajo kupovali vsa živila. Podedice bodo neprestano — rekvizicije. Kmet ne bo nikoli svoj -gospod, konzument pa bo gbdoval. »Arfceiter Zeitung« ie vgotovila, da bodo v ietu 1920. morali nemško-a v tri ski kmetje oddati 100.000 ton žila. A od tega, kar jim ostane, bode* morali plačevati izdaten — krušni da\ek, Jd bo že pri posestvu iznašal nad 1000 kron. O svobodni trgovini m »ikakega govora Kmet v Jugoslaviji pa more prodajati svoje i to :.n £mo k k er heče is konsumeM ne gladuje. Ker mora Nemška Avstriia uvažaibl velike množine ž.ta in masti, so cene — z ozirom na slcbo valut© — Izredno v-soke. Ali, če bi prebivalstvo moralo plačevati te cene, b! bila revolucija neizogibna. Da i * izogne temu, mora država — da so cene nržie — do-,plačevati le;no 3.744 m^joncv kron! Od kje jeml e te mflriarde? Za sed*; se jemlje na upa-fje. potem pride davčni vijak. Kmet, trgovec, rokcde'ec bodo plačevali, da jim -bodo kosti ipoksffe. In celo »Neue Freie Presse« je pisala v nekem čhmku dne 3. aprila 1920: »Avstrijska republika potrebuje Jugosloveacv^ radi uvažanja živil. Za uvoz vseh potrebščin bo morala Nemška Avstrija plačevati neznanske :.-.\ote in pri tem ne bo izkaznic za kruh, moko, sladkor, s>oi, tobak i. t. d. ne konca ne fcraja. Seveda pravro in tolažijo: Črtkajte, bo že bol;še! Istctako bi lahko rekli, da bosta kedaj na goli skaH rastia) riž in žito. Nemška Avstrija ima sedaj le 4 sladkorne tovarne, ki more izdelovati letno ie 1 kg sladka r]a za osebo — kakor je izjavil minister za prehrano Lowen-fe'd - Rusi?. Češki listi pa poročajo, da so Čehi i z voz i U v letu 1919 1,600.450 meterskih stolov sladkorja, v Jugoslavijo pa le 124.770 meterskih stetov. V Jugoslaviji se množ sladkorja industrija. V minulem letu je ;mela že osem lovaren, ki so izdelale po 5 kg nladkoria za osebo. Sedaj pa so se razmere že tako izboli-Sale, da se bo — glasom vestr iz Slavonije — iesen Jugoslavija megla sama preskrbovati s sladkorjem. Podobno w premogom. Nemška Avstrija prideluje le 2.000.000 ton premoga, kar zado-jstuje komaj le za indus-triiske obrate Dunaia. Vse drugo treba dobivati iz inozemstva. V Januarju 1920. je poročalo tedensko borzno poročilo, dE' je premalo domačega premoga in Ke ta da ie slab. Danneberg pa pnše v posebni brošuri: »Mi produciramo le devetinko potrebnega premoga'. Osem devetfmk moramo kupovati iz inozemstva«! ^Arbeiter Zeitung« pa je ugotovila, da za ta premog je treba plačati letno 20 milijard kron. Na podlagi teh dejstev, priznanih od nemških virctv, se more presojati bajka koroških Nemcev, ki v svrho propagande povodom plebiscita kriče, da je v Nemški Avstriji premoga v izob?t)u! V resnici ga pa je v Jugoslaviji v izobilju. Le Celovec je dobival n. pr. iz Trbovelj 1045 vagonov letno. Sedaj pa uvažujmo, da je premog prva potrebščina za industrijo. Druigai potrebščina |e za razvoj industrije surovine. Tudi na teh prl-mankuje sedai Nemški Avstriji. Poprej «o jih dobavljale Češka, Galic>)a< in jugo slovenske dežele, ki pa so .cedaj vse inozemstvo. Tretja potrebščina je — kapital. A avstrijski denar Je danes v inozemstvu skoro brez vsake vrednosti. Kapitalisti entente podkupujejo danes v Nemški Avstriji eno podjetje za drugim, da }ih izločijo od konkurence. Lahko jim je to ob sedanjem stanju avstrijske valute. Na Koroškem je Mežiška doiKna in ntje rudniki! — že jugo-slovenska. A ti' rudniki so p'tačevaJi peprej pretežen det deželnih doklad. »Anbeiter Zeitung« je dne 4. junij-ai cznačila Koroško takole: Dežela brez industrije, brez občil, raztrgano mrtvo truplo.« Nemška Avstrija ima še industrijskih izdelkov stare monarhije v zalogah. Kaj pa 'bo potem, ko bodo ti razprodani? Že v mirnih časih ni mog]a avstrijska industrija konkurirati z ono nemške države; kako naj bo ; tekmovati a iredaj ob polmankanju premoga in surovin?! Le soli in lesu ima Nemška Avstrija dovolj. Mari pa primanikujie tega v Jugoslaviji? Vendar je razlika. Nemška Avstrija mora les in sol rajonirati, kjer jih neobhodno potrebuje za nabavo tujih valut. In taiko je prišla, dal je ista Nemška Avstrija, bogata na sofi, morala poteg drugih izkaznic, uvesti tudi Izkaznico za soj. Ves les pa gre v Italijo. Dobiček od tega pa nima avstrijski kmet, marveč devizna centrala, ki izplačuje kmetu slabo avstrijsko valuto, lire pa obdržuje zase. Pisec zaključuje: Dolžnost vsafkega rodbinskega glavairja je, da svoje gospodarstvo uredi tako, d>a moireta živeti on in njegova družina. To pa more le v gospodarsko močiti državi. Je li Nemška Avstrija taka država? (Mgovcir daje mhrster Lowenfeld - Russ sam: »Tudi če bi prišel ljub: Beg z nebes sam, ne bi nam mogel pomaigati.« Zločin je toirej, aiko se (na Koroškem) agitira za taiko državo, kjer grozi \13a-komur gospodarska poguba. PoMa zn Jadran Stališče belgrajske vlade BELGRAD, 4. >Pravda« piše: Naša vlada sprejme z veselijem ponudbo neposrednega pogajanja, ki jo je stavil uradno rimsiki kabinet, in je že izdelala^ temeljine točke, na pcd!;agi katerih se bodo vršua razprarvljania. Tudi naši delegati so že dolečem. Sklepi nase viade so se eporočloiitalijanski vladi, ki na] določi dan in kraj pogajanj. Galantj je iizjav'1, da sporoči tozadevna, azvajatnja Vesničeva svoji vladi. Pogajanja tse prično čim prej. Juigosl-oveciski delegat pri pariški mirovni kcaiferenici Andrej Radovlč je izročil vladi spomenico, kako bi se dalo rešiti, jadransko vprašanje. Dobro poučeni krogi zagotavljajo, da se ude'eže neposrednih pogajanj od italijanske strani najbrže ministrski predsednik Giolitti, minister zunanjih zadev grof Sforza in zaistcp-n:ki i tat. generalnega štaba m kal. vojne mornarice. V tem sihičaftt pošljejo Jugo»sicven2 na pegajanja dr. Vesnića, dr. Trvrmbiča generala Pešiča in admiratla Pričo. V drugem članku nadaljuje »Pravda«: Siko-rajšnja pogajanja imaVo namen rešiti vprašanje, ki se je razvilo do svetovnega pomena. Izida nihče ne more prerokovati!. Italija do danes še ni ukrenila ničesar, kar ;bi pospešilo sporazum z našo državo, da, vodilni krogi v njeni zunanji politiki so z veseljem pozdravljaš.; celo D'Annunzijeve blaznosti. Sedaj pa je glava rtali-"jamke vlade izlotcšen iin moder mož, ki dobro ve, da zahteva interes itaKJanske države, da se Italija odpove dosedanlim pretiranim zahtevam. Našo državo in Italijo Jooi Jadran, družili jih pa bedo lahko v bodočnosti 'gospodarski, trgovski, cek> politični interesr. Razun Giolittijeve osebe nam Še eno dejstvo obeta, da do vedejo prihodnja pogajanja do zadovoljnega zaključka. In to je, da se udeleži' pogajanj tudr naš stari znanec itz Krfa, g.rof Sforza. V ničemur pa ne more naša vlada spremeniti svojega star'šča, ki ga je zastopala v Palanzi. Prav nič se od tedaj ni zgodilo, kar bi opra-v"ičik> tako kzprem-eruba. Razpoloženje med parlamentarci in javno mnenje 'sta ostala ne-izpremenjena. Naši delegati dob:avii», da spričo novih rusfcih ipredlogov nimajo povoljnih navo--man išče. Ljudsko glasovanje za združitev z Nemčijo se skliče ▼ Nemški Avstriji tekom šestih mesecev DUNAJ, 4. V nalrcdni skupščini je včeraj končala razprava o ustavnem zakonu. Krščanski socijalci ugotovijo, da so se sicer sporazumeli z različnimi strankami, da se pa slejko-prej drže zgodovinske posebnosti deželi in federalizma. Nemško-nacijonalni govornik pribija, da je sklenjena ustava le provlzaričen •akt, kil naj dovede Nemško Avstrijo do združenja! z Nemčijo. Ta pot je edina, po kateri se nemško - avstrijski narod reši verig, v katere ga uk'cv>a senžermans.ki nvr. Tudi socijalrslični govornik povdarja, da pomeni iredanjai ustava le kompromis, ka;ti temeljnih državnih zakonov se nt sklenMo. Eden izmed govornikov se je izrekel prati moreb'.Lni donavski konfederacija: Italija ne bo nikoH odstoprla južnega Tirola kaki domavsiki federaciji, pač pa mogoče, v slučaju združitve, Nemčiji. Enoglasno ie bil sprejet predlog, s katerim se pooblašča vlada tekom šestih mesecev pozvati plebiscit za združenje Avstrije z Nemčijo. Časopisje, socialistično in k>rščanjjkctc;nosti fona! Ce pa še tega niste zmožni zamenjajte poklic! Ali pa nemara Bodite, da je gostilniški ton že dober za — delavske mase, ali vsaj bolj učinkovit?! To bi bil komunizem, s kakršni m straš-jo ravno vaši nasprotniki, da I^di odvračai.o od vaših naukov... Naj bo že, kakor hoče, o tem bodite oiverjeni, da ca nivo psovanja ne zlezemo za vami I Slednjič smo radovedni, od kdaj je Giolitti 5>udan < drju. Wilfanu; doseda't snio vedeli sam/D nasprotno. In 5e to po;a.sn'o želimo, kako je dr. WiJfan prodali uboge in nezavedne ljudi? Komunisti na} te nezavedne tisoče pouče o tej kupčiji, da jo v imenu svobode prekliče Jo in razveljavijo. Ali pa na:j takole zasuče.o: »Ce je dr. Wilfan prizinal italijanski imperijalizem, če je pnoisil za aneksijo, Če je ponu a* svo>^ stranko na razjpciago vladi za prOtlusJtfge, čc je, e eno besedo, zatajil! slovensko stvar, t eda' je štor!;} nekaj nelepega — kar so oomunisti že pred njim storili.« Tu ni treba Aristotela, kaj? Za svobodno trgovino. BRUSELJ, 4. Komisija za mednarodno trgovino na gospodarski konfcrcnci je soglasno sklenila sklep za svobodno trgovino. S trajen tajfun na Japonskem. TOKIO. 4. Strašen tajfun jc divjal v okolici Tokia in Jokohama. Gmotna Skoda je ogromna. Več hiš je porušenih. Nižine so vse pod vodo. Vendar se giblje Dokazov smo zaJvtevalli od komunistov; in glej »čuda velikoga* (rad bi kako latinsko zinil, pa se bcijim speča}: potrudili so se in pokazali vsaj dobre voljo. To je veT.k moradičen uspeh »nemoralnega« pisanja, u-peh, ki se »Edinost« lahko ponaša žnjim. Morda jih slednjič res pripravimo do tega, da ne bcido samo po zraku mahali proti naredni pošasti, ampak da jo zgrabijo za roge ter povalijo na tla za večne čase i(rad bi rekel »in secula seculo-rum«, pa se bojim). Manje nego četrtina »Delo«-vega članka o dokazih v št. 56 res navaja neke dogodke s Primomikega, kjer so menda narodni ljudje po barebsko naredili. Mcčno nas veseli, da d-ep snik obsoja sam svo}e študentovske zmote in nejunaška dejanja tovarišev. Zelo odobravamo, da je danes drugačnega mnenja v narodnih sporih in bojih, v kolikor zametuje poulično razbojništvo. Tudi mi, nepoboljšljivi črnokutežf, obsojamo tisto metodo in težko nas bi kdaj vjeli v besed? ali> dejanju, ki bi nasprotovala našemu globoko zasidranemu prepričanju. Hvaležni vam bomo, če nam bosle pazno gledali na prste, da se v kaki naglici »e pregrešimo proti lastnim načelom. Na nepogrešljiv ost, žal, nimamo patenta, ker so ga že drugi prevzeli... Žal nam je, da ste z -dokazi- tako brž pri kraju. Nad tričetrtine gori označenega članka niso • ad rem« (vražja lcgjka!), ne dokazujejo ničesar proti edin^aisem. Govore o ljubljanskih Domače vesti Smrtna kosa Na Vrdeli (pri Sv. Ivanu) je u-mria gospa Marija vdova Gerdol, rojena Suban, glavarica znane družine. Naj počiva v miru. Žalujočim iskreno sožalje. Zboljšanje plač učiteljstva — Pozno ponoči smo prejeli iz Rima brzojavko, da je ministrsko predsedstvo (Urad za nove dežele) sklenil, da bodo deležni učitelji ljudskih Sol v Julijski Benečiji vseh ugodnosti, ki jih uživajo že učitelji v kraljestvu na podlagi Torrejeve razpredelbe plač in dekreta o draginjski dokla-Ji z dne 3. junija. — Generalnemu komisarijatu so bila že poslana potrebna navodila za neposredno izvedbo novega sklepa. Zborovanje socijalistične parlamentarne skupine v Trstu. Danes jc .prispela v Trst večina poslancev. Sprejema ni bilo. Mesto se je na ukaz fašistov odelo z narodnimi trobojnicami, da, bodo socijalisti videli in vedeli enkrat za vselej, vda je Trst narodno zavedno mesto.« Jutri in pojutrajšnjim bodo razpravljanja s sledečim sporedom: 1. Poročilo socijalistične misije v Rusiji. 2. Problemi Julijske Benečije. 3. Kontrola nad industrijo. 4. Razno. O zborovanju bomo poročali. Generalni civilni komisar za Julijsko Benečijo je bil Imenovan z zadnjim kraljevini dekretom senatorjem. Črna kuta. Prejeli smo: Komunisti so zamenjali obrabljenega »farja« z novim učinkovitim leksi-kalnim orožjem. Popolnoma izviren tudi ta patent ne bo, vendar ima primeroma svež vzrok za ušesa julijskih proletarcev. Socijalistični stranki je že v minolih dobah zmerom nekaj manjkalo, če ni imela od časa do časa za večerjo farjev v omaki. To ni le navada okusa, ampak tudi notranja fiziološka potreba marksizma. 2e sam »filozof* si je privoščil veliko te hrane, kaj šele njegovih vernikov verniki! V tem času in na tem ozemlju je pa kuta dobila še znak velike politične poteze. Vrgli so jo kot ročno bombo med vrste narodnjakov, da jih 6plašijo in razpode na vse vetrove. Advokata Sušteršiča so ogrnili vanjo in ga pokazali zapeljanim narodnim ljudem, češ poglejte in pomislite, kukšnega gada zredite na svojih rodoljubnih prsih! To strašilo mora učinkovati, narodnjaki pojdejo sami vase in spoznajo, da nI rešitve za slovensko reč, dokler bodo du« hovniki sodelovali v slogi s posvetnjaki, »Edinost* bo spet za kvaterne dni ručala maziljenc gospode in potem bo ' tako lepo spet v deželi, pravi predokus komunističnih nebes... Potem bo »EdN nost* tudi lepo »moralno« pisala ter ne bo preštevala zob komunističnemu ljudstvu, kar jc zelo nespodobno početje; pisala bo raje o zgodovin* kralja Zvonimira, o državnem pravu Stjepana Zagorca, o ženitvanjskih šegah v Makedoniji, da bo »Deloi v svetem miru prinašalo »lepe in po* stene misli« sodrugov o nebodigatreba slovenskemu nacijonalizmu, da bi ga palica potlpala... Ti šmentana reč ti, zakaj ni tako, ko bi lahko bilo?! Abe. Na ljubljanski univerzi bo vpisovanje za zimski semester trajalo od 1. do 9. oktobra. Naknadno vpisovanje je z dovoljenjem dekanatov možno Ie do 16. oktobra. V veterinarski visoki ioli v Zagreba se prićn« vpisovanje za zimski semeter šele 18. oktobra in bo trajalo do 27. oktobra. Isto velja ?.a ostale visoke šole. Šola »Glasbene Matice«. Vpisovanje v Solo »Glasbene Matice- se bo vršilo, kakor že javlje« no. 6., 7.. 8. in 9. t. m. od 17. do 20. v ulici »v. Frančiška št. 20., 1. n. Pogoj za sprejem je: do< vršeno 8 leto in posluh. — V šoli »Glasbene Ma* tiče« se poučuj^ sledeče predmete: Klavir, goslij solopetje, elementarna glasbena teorija, harmo-nijoslovje, kontrapunkt, kompozicija, glasben« zgodovina in akustika. Vpisnina zna8a za nov« gojence 5 lir. za stare 2'50 L; ukovina za gosli ali klavir 15 lir mesečno, za solopetje 20 lir, z« elementarno glasbeno teorijo kot samostojeQ (glavni) predmet 6 lir, kot stranski 3 lire, za har« tnonijoslovje kot glavni predmet 20 lir, kot stran« ski 6 lir, za kontrapunkt in kompozicijo po 20 lir« za glasbeno zgodovino in akustiko po 6 lir. —« V lanskem šolskem letu je bilo vpisanih v Solo »Glasbene Matice« 135 učencev (brez zbora i rt orkestra). To število naj bi se letos znatno po« množilo. Oh, t« Ur«a Plat! Prejeli smo: Glasilo sloveft. skih komunistov preveč zanemarja slovensko slov« nico. Stvar res da nima svetovnega pomena, zalo ^e zledinili na v to svrho sklicanem -evtan-ku, da imajc' vezati tozadevno sledeče dc'cč-i e A. Načelno je prepovedano obiskovati bol-nke v cdde'A'h in z praše v a ti osebje o nj:he-* em zdravstvenem stanju. San"o v izvanrednih in posebne važnih slučajih dovoli ravnateljstvo cd s'.-j'ćaia do slučaja obi^k in Izpraša v a-jve bolnikov, in Lo samo dcffcoldne ob navzočnosti zdravnikov, ki » informacije le upoštevajoč b-olnikovo stanje. 2. Vprašanja glede zdravstvenega stanja, diagnoze ali prognoze se imajo v teh izrednih slučajih staviti edinole na zdravniško oscfl>;e de ličnega oddelka. Pomožnemu osobju je najstrožje prepovedano dajati kaJecr&nekob pedatke o paci-ientih. 3. Za časopisje važne informuc'ie se imajo prija.viti s-Južbu/Cčemu zdravniku ali uradniku v pisalni, vsaik dan od 8 do 9 d op., od 12 do 1 in od 6 do 7 pcp.. ob ponedeljkih pa samo opcldne; ob*avij.o se cd 6 do 7 ali od 8 d 9 predp. 4. Tudi v bodoče se lahko išče ob polnoči male informacije pri vratarju — Časnikarji, ki hodijo po Informac:;e, se morajo legitimirati. — Ravnateljstvo hclnišnice. Iz triaškega živli@nia Velika tatvina blaga — tatovi aretirani. Dne 23. p. m. »o tatovi s ponarejenimi ključi odprli zalogo Umov v ulici Calssa di Rirparmio štev. 8. V skladišču so pustni vse na svojem mestu, a zvrtali so v steni luknjo jn skozi njo prišli v trgovino blaga, last Ivana! Debenjaka in pokradli za 90.000 L najfinejšega blaga. — V nedeljo zvečer okcia 7 ure so policijski agenti obkolili h'«o št. 46 v ulici Ginast ca. Agent Sc'pravito Je šef v d-rugo nadstropje k družini Grego, ter naredi tu hišno preiskano. V neki popolnoma temni i?-cbi le našeV veHko, rne 23. pi m. pokradenega blaga in polno ključev. Ker je družina Grego kar oč'tno proda c'a blego, je ro opozorila počici-ifik« agente, kateri so se zaijeii zanimati, cdkcd ima družina toliko fcJa-ga. B'ago, ka terega so pri" Gregi dcb.'^i je velike vrednosti, tr-da vseeno trpi trgovec Debeli jo k Še veliko škode. Družina je biLa aretirana. Strahopeten tat. Nikolaj Sintič, 27 let star, mornar, je dešel pred nek«i dnevi v ul-ico Muda vecchia k redarstveni ekspozituri naznanit, da so mu bile vjaradene njegove listine. Ko ga -je v nedelo nek stražar ia. omenjene stražnice hoiel vprašati', če je mogoče sam zasledi! tatove, je Sintič začei bežaii. Na rami Je nc^il kovček, katerega je vrgel med begom na tla. Na policiji so kovček odprli in našli v njena polno perila in obleke in nekaj listin na ime Ambrcž MHešič iz Zagreba. Aretiram Siritič pravi, da je kovček dob:> cd neznanega človeka v dar. Ker mu oblast tega ne veruje, je sedaj v preiskovalnem za^poru. Prevroče mu je bilo. Včeraj popoldne je letal po trgu Edirosti Alojz Džaradni, 27 tet star v Adamovi oblek:. Ko so straže za paziie pretiranega »knajpovca«, so ga aretirale in odvedle v zapor, da se ohladi. Džaradni je baje bo km na živcih. Dva kos*a je ukradel 2agar Ivan, stanujoč na Greli štev. 32. Mož si je zaželel voza in konja, kar n' sicer nič napačnega če bi jih hotel c ti poštenim p-ciom. Toda on te m'si? drugače. Te.kal je po ce!?m me- tu, in iskal ugedne prilike, kje ukrs ti konje. Končno je priroma! na trg Svctcde. Tu \e zagledal voz, v katerega sta b:la vprežena dva konja. Hitre skoči ra v z in hi« po ui'ci. Tcda ni dcjgo »fural*;, ko ga prime roka pcstave in hajd v »kaknjo*, -tveda brez kcnje\- in brez -biročina-. Semenj zaljubljencev. V nedelje zvečer ie b io pred gjavr'm \hcdcm Ljudskega vrla posebno živo. Slišalo se je samo m;lc:'oneč slovenski iez »k. Zbrr'o ye je okoli 20 služkinj, ki o imele zelo važne pogovoe. Tu pa tam se je čulo: » -Kdaj pa pride tvoj?« »Ja, rekel m12, da pr?de cb 6. zvečer?« O, Bog te živi, Pina! Kaj tudi ti si tukaj? Kaj pa čakaiš? Saj ga ne bo, tvojega »šo*-cehia«!« Pina, na videz 18 let staro dekle, se je namrdnilo in naredilo kisel obraz v bojaizni, da njen izvoijenec ne pride. vSerbus Jc'iana! Poglej ura je že 5 in pol, a tvriaga! še ni.« Johana pa se c^žže; Sej m* je pasov, 4a bo pršov ob 7ih zvečer?* Naenkrat, polna radosti, Johana vsklikne: ^Poglej ga no, že gre! Kaiko je pa nobel! A vid'š, nove hlače rma!« Slišalo se je sarn-c o ljmfcičkih iii zopet o Ijtrb-čkih. Poslitšalec tega degedka pa si je mislit: »Tako se ženijo, kot vrabci na streLu!« Tragedija v Sv. K ižu V nedeljo popoldne se Je odigrs.'a v Sv. Križu ve'&a di jž:nska trajgedija. Družina Maigaj-na, cbstcieča iz s-tarišev Lovrenca in Uršule ter ctrcik 3Cletnega Jcžefa 19:etnega Angela in 211eme Marije, stanujoča v Sv. Križu Št. 128. Poslednja- je ime^a že več časa ljubavno razmerje z nekim Tence Francom, 23 let »:ra-rim čevljarjem, s-tanuječim. istotam št. 45. Tei ljubezni se je proti\ i njen brat Angel. Ko je pršel predvčerajšnjim zvečer Angel domov, je zalet 1 svejo sest-o z njenim Ijuib:m.cem. Počel }o je tako^, psovati. Tence ga je večkrat opozoril, da naj m-ciči in naj gTe spat, ker je popolnoma pijan. Opomini niso aneli nobenega uspeha, ravno natsproinio, Angel je postal v sle d oponrnov še bolj divji. To je Tenceta razjezilo in pripeljal je pijancu dve zaušnici«. Angel pa je pograbil hl'izu njega ležeče poleno in ga vrgel lHj-bimcu is veje sestre v glavo. Po par minutah je nesrečni Tence umrl. G. Lovrenc Ma-gajna 'n njegov sin Jožef sta dvignila truplo in ga nesla v sobo njegove ljubimke. Angel :e črez neka} časa prišef v setbo, pckleknd pred posteljo, nat kateri je ležal mrtvi Tence. Prosil ga je jokajoč, da naj m« cdipiusti, ker ga ni mis£i ubiti. Naenkrat \stane, se pcvlovx od starišev in odide, rekoč: »Pcslavliam se od vas, oče in mati; naredil sem velikansko hudobijo in nočem in ne morem živeti"- pri vas. Odhajam in se ne .po\-rnem nikdar ve^!« Oblasti ga zasledujejo, a težko ga bodo dobile, ker !e najbrže izvršil samoumor. Dopisi »Dram. krožek« iz Trebič izreka iskreno zahvalo g. Antonu Ražmu z Opčin za darovani zastor. Dalje so darovali povodom zadnje prireditve diletanti: Zoran Kralj 30 L, Edvard Kralj 15 L, Fran Kralj 10 L, Anton Kralj 15 L, Ernest Čuk 20 L, Josip Hreščak 15 L, trgovec Anton Kralj 15 L. Vsem iskrena hvala. Učiteljski sastanak u Matuljima obdržavat će sc u četvrtak dne 7. oktobra o. g. točno u 14 sati u pučkoj školi uz sledeči dnevni rd: 1. Čitanje zapisnika zadnje skupštine. 2. Pri-: općenja. 3. Nove nastavne osnove. 4. Mesečne | domaće učiteljske konferencije. 5. Odlučiti, imade i li se ustanoviti kotarska učiteljska društva i Či-i tanje dotičnih pravila. 6. Slučajnosti. Neka dodju I na sastanak svi učitelji (ce). — Odbor. Dol. Logatec. Dopis v »Edinosti« št. 198 nam je zbudil spomine na strre krivice, ki so se nam dogajale pod režimom dr.a Šušteršiča in se do danes še niso popravile. Dopisnik vabi voditelje društev, naj izročijo svoje posle v zalo bolj sposobne mlade roke, ki društva obnove tako, da se bodo mogla zopet sestajati. Pozabil pa je omeniti, kje bi se društva lahko sestajala, ali je pa previdno zamolčal in si mislil, da sc društva lahko sestajajo v novi konsumni gostilni in bi tako še več neslo bolj sposobnim mladim bojevnikom. Tako si tolmačimo ta dopis, ker vemo, da ste društveni dom dali v najem že pred 18 meseci za nedoločen čas tujcu, o katerem pravile, da ga najbolj sovražite. radi pa pobirate od njega 25 lir dnevne najemnine in tako ste desedaj spravili najemnine nad 14.000 lir za hišo, ki je občinsko-cerkvena last in ste jo 9 pomočjo krivičnežev predelali za svoj društveni dom, pozneje pa dali v najem tujcu za napravo kinematografa. Obenem pa prosimo našega gospeda župnika, posebno pa našega izrednega komisarja, — opra-vitelja naše občine, naj zastavita vse svoje moči, da pride naši občini zopet v last nje mežnaracija, ki služi tujcu za kinematograf. Ta dva gospoda naj zahtevata točnega obračuna, siccr zagrmi res, kakor pravi dopisnik. Vidosič. To in ono Srbl'a^je največ irtvovala ▼ svetovni vojni! V Kcdanju na Danskem izdaja i-Društ\ o za proučavanje socijalnih posUedic sveLcvne vojne : svO'ja znanstvena poročila. Te dni Je izšel 6. zvezek ist!h, spisan >ro nekem Chr. Do-rin£u, ki sc bavi z izgubami vojne in navaja bledeče podatke: V zadnji vojni je padio na bojišču skero 10 miljjonov evrcpej^kJih vojakov, med temi 2 milijona iz Nemčije. Ako se upošteva tudi pomnoženo umrljivost in zmanjšano število porodov znaša skupna izgubi 35 m !ijenov ljudi. Za izven evrepejske dežele niso številke izgub še zadostno ugotovljene, zraču-na.i pa se da, da je v vojni padlo skupno 12 milijonov Zemljanov. A celotna izguba vsled svetovne vojne znaša preko 40 milijonov človeških bitij. V Nemčiji je poginilo vsled vojne tri odstotke prebivalstva, v Franciji pa 3 in pol. Med evTopejskimi državami je izgubila Anglija •najmanj ljudi; vendar prekašajo nje sedanje izgube 20krat ono število, ki le izguiblJa Nemčija v vejni « Francijo leta 1870- 1871. Naj-hi?jše pa je trpela izmed vseh driar Srbija, in sicer relativno in absolutno, ka^ti v svetovni vojni je poginilo nič manje kot 14*8 cdstotkor v^ega srbskega prebivalstva, s tem tudi večji del moštva usposobi j ene^a za borbo. Po tem-tvkem. je Srbija žrtvovala skoro šesti del celokupnega svojega prebival i^a, ne računajoč pri tem ostalih posledic verne, Tako nam pravi znanstveno ipotročilo iz Kcdanjal K tem suhim dejstvom pristavljamo Še zaključek, da vojna izguba se ne da nikakor preceniti le kvantitativno, to je z ugc.rovljen.Lmi številkami, temveč jo ;»e treba tudi kvalitativno presojati, to je, kateri del prebivalstva je vojna najbolj uničila? A v tem leži posebna tragika te grozne vojne, da je i ta ugenebila baš najboljši de« prebivalstva, namreč predvsem misde može, oziroma Še naraščaj posameznih narodov. In tudi iz tega vidika je brez dvoma največ pretrpela junaika Srbija, ki je izgubila tudi svoje naj'bcljše moči! Velikanskega gorila so ustrelili nedavno blizu Lcbaya v Afriki. Bil je skero tri metre '.-sok in zel-o težek. Žival, ki je naredila mnogo škode, je ustrelil lovec domačin. Moža je predala. Amerikanski l?sti poročajo, dia je neka ciganka v nekem mestecu .H'z u Nev,- - Ycrka prodala ovčjega moža za 5 tisoč dolarjev. Kupčiiai je bila sklenjena baje cclo pred mestnim notarjem. Ptvo vprašanje je seveda, če je .bil" mož s kupčijo zadovoljen, drugo pa — če je vest spioH resnična. Gledališka reklame, ki je učinkovala. Kako dvigniti obisk gledališča v času, ko» pomlad miče Lfudi ped milo večerno nebo? To vprašanje >e ugodro rešil podjetni ravnatelj v Bon-k-gni cb Sen-i' z lepaiki naslednje vsebine: Gospcdična: Fernanda Segretova, trinaesta in zadnja nevesta morilca žen, LatmdnujiZt, in edina, ki je po čudnem oakhičju ušla smrti, nastopi v gledališki igrr ^ Zenit vanj sika noč«. Učinek je bi* neprtčakovajio velik. Zlasti ženskega sveta je bilo mnogo, kar je seveda samo ob sebi umijivo. UatOT kot predpogoj za ženitev. Neki an-<&ešk> kc Ioni jalni oficir je imel nedavno v Londonu ;predavanje o običajih domačinov v Novi Guineji. Tam je stalo Angleže veliko truda, da so cdpravili ubijalske navade domačinov. V rekih krsjih oteka se je smatral mladenič šele takrat za pravega človeka in za pravno osebo če je ubH vsa^ enega človeka. Poprej se sploh ni smel ženid. Sedaj se angleški m£>si-jenarji silno pHzai^de^aro, da dokaiefo d'oma-č'ncm, da je enakf> dokaz za moško hrabrost, ako mladenič mesto človeka ubije medveda. 70.000 žensk brez dela v Angliji. Na Angleškem je 70.000 delavk brez dela. Dalje je 200.000 udov, katerih možje, večinoma delavci so padli na bojišču. Vce te žene — dekieta in v>do,e — so brez zaslužka in brez sred'stev za življenje. Med vojno sc ženske »reš'le domovino«, ko so delale v municijskih tovarnah namesto molkih — zda; pa stradajo za plačilo! Nov top, ki vrže granato 150 milj. Francoz Delrmar. Maze je iznašel nov tep, k: lahko vrže granato! 100 do 150 milj daleč. Angleška vlada je bila informirana o tej iznajdbi. Steinachova metoda pomlajevanja. Na 86. skupščini nemških ftrircdoznancev :n zdravnikov se je razpravljalo tudi o Steiciachovi metodi pomlajevanja. Profesor Smieden je v debati izjavil, dsa gre za stvar, ki ima veliko praktično vrednost, aii desedanji poizkusu so nezadostni, da bd se mogla izreči končna sodba. V debatti se ni stavil nikak principijelni ugovor preti SteTnachovi metodi in njeni praktični uporabi. Dr. Lichtensleln je navedel več slučajev, v katerih je po Steinachctvi metodi dosegel povoljne rezultate. Or. je izvajal operacije na vojakih, ki so v Jed ran bili kastrirani. Izvršil je 26 operacij, ki so večjidel ibile uspešne. V debati se je omenjalo, da so razni zdravniki izvršili več sto operacij, ki pa niso bile vedno tako uspešne, k3Jtor lo navaja profesor Steinach. Dogodilo se je t-udi, da ]e pacient ,po operaciji postal umobolen. Dr. Aschoft je omenil, da žleze, katero Steinach z operacijo osvežuje, n; doslej n:.kdo videl in da se samo do-maeva, da ista sploh obstoji. Narodnost papežev. Ne V i francoski list je dognal, da sra bila izmet* dosedanjih papežev 202 Italijana, 1 Nemec, 1 Ar.glež, 1 Švicar in 1 Portugalec. List pravi, da bi biio vsekako pra\ično in pošteno, da bi prlšji na presvetli papežev stolec zaslužni možje tudi ostalih e v rop s k i h nar c^o-v. Mačke — državni nameščenci. Londonski pristavni uradi vzdržujejo celo armado maček, da pekončavajo ipcdgone, ki so v ondotnih skladiščih. Doklej si ni še nihče stavil nalege, da bi bil mačke preštel> ali da mora biti njih truma jako velika, je razvidno iz tega, da znašajo stroški za njih prehrano vsako leto 500 futov šterllngov, kar znaša po današnjem kur-zu cikclu tri četrt milijona krom. Te živali niso kaj posebno krasni eksemplarjii ker se pri-stavmi uradi drugače maio brigajo za zboljšanje njihovega pTemona. Mačke dobivajo kot za po-boljšek k pedgamam in mišim, katere morajo »uradno« goba ti, vsak dan cpoldne košček mesa. Mnoge starejše mačke imajo svoja določena lovišča in ^obedujejo« tudi zmeraj na istem mestu. Liubiio red kakor pošteni uradniki. Za tiskovni sklad „Edinosti" Ob priliki ženitovanja Antonije Cok in Frana Malič v Barkovljah nabrali svatje L 50. Ker je Nande dobro natezaval harmoniko nabrali »Adri-jaSi« in »neadrijaši« v Starčevi gostilni v Barkovljah 43 L in 1 dinar. G. Bakarčič, lekarnar v Postojni nabral 1C0 L. Hvala Matej 10 L, Bizjak Neža 10 L, Petrič Gizela 10 L, Fabčič Antonija 10 L, Vekjet Kari 5 L, Zvokclj Alojz 10 L, Zvokelj Olga 10 L. Otoničar Marija 15 L. Scsič Antonija 5 L, Hodnik Kristjan 10 L. Kančič Kari 5 L, Mah-nič Marija 5 L, Martinčič & Domladiš L 10, N. N. 20 L. V Boljuncu nabrala Frančiška Kraljic 100 L. — Darovali so: Družina Iv. Kraljič 10 L, Lovrenc Maver št. 52 2 L, Slavica Parove!-2 Lr Josip Kraljič 3 L, Dora Kraljič 2 L. Terezija Rusjan 2 L. Ljuba Kraljič 1 L, Sveta Mihelčič 2 L, Mana Žerjal št. 79. 1 L, Karol Kraljič 3 L, Sancin Josip št. 65 2 L, Josip Žerjal, ker je gostilničar 5 L, Ljubi, ker je tolkel batudo 2 L, Danilo, ker lovi piščance 2 L, Milica in Dragica 5 L, da bo glih deset še 1 L. g. Šponda 5 L. ker ni dežja. Toni berada 2 L, Zorko Kraljič 1 L, Jožek. ker hoče Ljuba 2 L. Ivan Žerjal št. 102 1 L, Babica, da bo boljša letna 4 L, M. Maver, mežnar 3 L, Marija Zobec, šivilja 2 L. štihter, ki krpa čevlje 5 L, tisti, ki prodaja rešeta 5 L, Oskar. Čiklista 2 L, Mira, ki bari tripe 1 L, Marija Petaros, mesarica 2 L. g. župnik v Boljuncu 5 L, Jožef Stare 1 L, Anton Rusjan 2 L, Olgica in Pavlinka L 1, Rožica Pa-rovel 1 L, Alojzija Maver št. 52 2 L. Uršula Ota 2 L, Neimenovani 2 L, Filipčič Peter 1 L, Antonija Žerjal št. 17 3 L. Živeli narodni Boljunčani! Do-sedaj izkazanih L 13.611'40; v današnjem izkazu L 428'—. Skupno L 14.039*40 in en dinar. JUGOSLOVENI I! Zbirajte pridno za „TfS-KOVNI SKLAD EDJKOSTE". M&U OHL-HSl sc računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjia pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda Najmanj*« pristojbina L 4___ Kdor išče službo plača polovično c*:no. Za moreke Nsrodiega doma G. Bakarčič, lekarnar v Postojni nabral L 50. Desedaj izkazanih L 7374'80; v današnjem izkazu L 50"—. Skupno L 7424*80, 6 dinarjev in 15 jgsl. kron. DAROVI — V počastitev spomina Darinke Štolfa daruje Anica Polenta L 15, za otroke Sv. Jakoba. Denar hrani uprava. LISTNICA UREDNIŠTVA D. F. — Bodite brez skrbi. Vse v redu. Ves pove Francili ustmeno. Lep pozdrav! Borzna poročila. Jadranska banka Cosulich Dalmatia Gerolimich Libera Tricstina Lloyd Lussiao Martinolich Oceania Prcmuda Tripcovich Ampelea Cement Dalmatia Cement Spalato Krka Tečaji: V Trstu, 4. oktobra 1920. 480 479 365— 1930— 676 2110 2300— 328 488— 545— 500 625— 365 415 503 Tuja Talnta na tržaškem trgu: V Trstu, 4. oktobra 1920. Neprepečatene krone avstrijsko-nemške krone češkoslovaške krone dinarji leji marke dolarji francoski franki švicarski franki angleški funti, papirnati angleški funti, zlati rublji napoleoni 7'50— 8'— 7'75— 8'— 34'- 35'— 77'50— 80'— 46'- 46 25 40*50— 41'— 2385— 24'— 16225—162'50 3S8*-390'— 84'- 84'50 104 50—105 50 25'- 26 — 83'- 83*50 ZA ZLATO, srebro in krone plača najvišje ccne Pertot, urar. Llica S. Francesco št. 15. II. 264 VELIKO posestvo z veliko hišo, gostilno in hlevom, odddaijcno 6 kilometrov od postaje Her-pelje-Kozina na prometnem kraju sc proda na prostovoljni dražbi dne 11. oktobra v Materiji, Sabec. 353 PRODA se 7 mladih prašičev 8 tednov starih, prav lepega plemena. Grijan, Villa Schultze, št. 299. 354 30LETNA ženska, zmožna v šivanju in vseh hišnih del, želi službe. Naslov pri upravi. 355 UČITELJ išče sobo in hrano pri dobri družini v mestnem oddelku sv. Jakoba. Naslov pri upravi. 356 ODDA se hiša z dvema sobama, kuhinjo in vrtom na Opčinah. Zglasiti se v via Torre bianca 19, prvo nadstropje od 9—12. 357 PRODA SE dobro ohranjen pletilni stroj, zistem »Grasser«. Postojna, št. 93. I. nadstr. 359 STANOVANJE s Štirimi sobami in kuhinjo iščem v bližini Sv. Jakoba. Ponudbe na upravo. 359 KUPIM vsakovrstne cunje vsake množine a 0'40. Scalinala 3, Fonri. 350 PRODAJALKA popolnoma izvežbana v manufakturni stroki in učenka poštenih staršev z primerno šolsko izobrazbo se sprejmete v trgovino z manufakturnim blagom pri \inku Sketu, II. Bistrica. 341 ZLATO, srebrne krone kupujem po najvišjih cenah. Albert Povh, urarna, ulica Mazzini 46. 328 PIANINO ali glasovir kupim. .Mirodilnica Žigon, ul. 30 Ottobre 8. 283 UDOVEC srednje starosti želi znanja v svrho že-nitve z dobrosrčnim dekletom aii udovo brez otrok. Resne ponudbe pod iSreča^ na upravo. 340 k SIP SV Tret, vojzl Via Nuova-S. Caterina. Vel ka izbera vsakovrstnega biaga, za moške in ženske. — B'ago za suiiuje, . imiet, ba. Lant, s- ile, etamin ter raznih predmetov za okras oblek. Vse po znižaa^h konkurenčnih cenah. Riunione Adrlstica di Slfima u Trstu. (Lastna palačiUstu£OvUtna leta 1838. Zavarov. proti škodi, povzročeni po oznju. strel! la eksplozijah. Za-varovania steklenih dIosč proti razbitju. 7-avarcvsnia proti tatvini z vlorno:n. Zavarovanja poSlljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazlične&lh kombinacijah — Zastopstva v vseh deželnih slavnih mestih in važnejših krajih. PODLISTEK Branka« Avgust Šenoa. — Posl..M, C—c. $0) Po d-e^šem ča*ru »e vrgla Herminino pismo na tran in začela .pisati. Borba v Brankini duši e b*?a izvojevana — penes je premaga!, že-1 a po koristi je pcclegla^ Branka je edgoverila take le: : Dra^a« Her-m'na! Hvala ti na skrbi, hvala ti na pozivu! Ponudba zagrebške gospode je zame jako častna ia pc-stavija na laž vse trste klevete, ki so se br'5c sprav:!« nad-me. Krrvsega tega in kraj znatne materijalne koristi, kr 'bi mi jih pT.neslo zagrebško nve^tc, pra\"im ti, drage; Hermina — in to pove) ti zagrebški gesped! —, da ne sprejemam njihove r cnudbe, da se ne povrnem v glavno mesto, da ostanem v Ja'ševu. To je mej trden, nezlomljiv sklep. Nekdaj }e biJo seveda mesto zagrebške učiteljice moj ideaJ. danes n: vei. Jajt sem tu v Jalševu zadtobila koren, tu sem udst\-o, nego pa mestne Ijoidi. Ka] koristijo vse fraze in dekiama-cqe o rodcvjuJbju, ko pa naše ljudstvo še ni iz-pregledalo, ko nc aaa .pisati in čitati, ko nima novin in knjig, ko ne ve, kaj e dogaja, po svetu in česa treb?! narodu. Tu s-eveda ne odu-ševija prebivclsi1^ skupna misel. To je videti najbolje v po! i očni borba. LaJvko moreš pridobiti kmeta za. nekoliko čaž, za nekoliko bankovcev, aii, kakor si" ga pridobil, p^jdob-i ga taiko lahko drugi, zepet za nekoliko čaš in bankovcev. Kmet bo prisegal danes na Boga, jutri iia vraga. Ne pravim; da ne bi delala tudi miicga naša gospeda; ;ako; ali gnusno je gledati, če to dela lyudatvo za borno plačilo in največkrat preti svoji koristi. Tu treba pro-isvere — tu! Zato ostanem raje v Jaiševu. Se nekaj, kar me zadržuje v Jalševu, al\ da točneje povem: kar me ne pušča v Zagreb. Bilo je prilike, dai bi me bili namestili; brla sem najbolj«. izmed vseh in prosiia sem: celo službe. Odbi.Ii so me enostavno, ker nisem imela pri-poročevalcev in patronov, ker sem bila siromašno dekle, brez gospcr^ke protekcije. Vidiš, to me peče; zato se tudd ne vračam v Zagreb, in sedaj zaključujem fco svoie kratko pismo, preseč ie, da mi n.č več -ne pišeš o tem predmetu, ker je rao»j sklep trdneii od železa. Prihodnjič ti odgovorim obširneje in bo vsekako zanimivega gradiva. Pomislj, grof Belizar nas ie vse ude'ežnike na izipitu in sosednje velikaše povE'bi? za današnri dan na svoj grad in to na večerno zabavo. Imam torej precej dela s svojo toaleto. Z Bogom-, draga Hermina. — T vej a Branka « (Dalje.) Mm Bfioufl ierđo! roje posest nlca je po do'gi In mučni bolezni izdihnila svojo blago dušo. Zemski ostanki preblage matere, br.i-tranke in sestrične so dne 4. t. m. ob 15. uri položili k večneinn počitku. Vsem onim, ki so se v tako velikem številu udeležili veličastnega pogreba, posebej -še c. duhovščini, sorodnikom, sploh vsem, ki so počastili spomin pokojnice, izrekajo podpisani prisrčno zahvalo. TRST-VRDELA, 4. oktobra 1920. Karel (odsoten), sin. — Družini Novak in Suban. (189) Novo potrebno podjetje TrsL Corso V. E. 111. 47._ SH ZASTOPSTVO JOŽKE ŽELEZNICE Prodaja voznih listkov iz Logatec-a za vse postaje južne železnice, v Jugoslaviji in Nemški Avstriji v potniški pisarni „COSULICH", Societa Triestina di Navigazione via Milano 10, pritličje. (184) Pozor oinorelti 1 Imam na prodaj več tisoč cepljenih trt črne in bele vrste na raznih amerikanskih podlagah, katere bom oddajal v jeseni (od novembra dalje. — Pipan Josip, Preserje 16 pri Komnu. (188; Ho - ote zadruga v Ms registrovana zadr. z neomejenim jamstvom ul. Pler Luigi da Palestrina št. 4, I. n. sureieraa hranilne vloge od 11 dalle. Navadne vloge obrestuje po 4 V!* večje po dogovoru. Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. - Posoja hranilne pušice na dom. - Rentni davek plačuje iz svojega. Daje posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroStvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan IzvzemSl nedelj in praznikov od 8 do 1. Odvetniška pisarna dr. Matej Pretner-ja in dr. Henrik Okretića v Trstu išče stenografa ali sisMnnnjo, ki zna pisati tudi na stroj. (185) Nastop takoj.--Plača po dogovoru. Proda s® zaradi opustitve zadružne kleli 8 velikih vinskih sodov, vsebine približno 500 lil po naj-zmernejših cenah. Sodi so še iz pred vojnih časov ter garantirano iz najboljšega lesa in v najboljšem stanju. Proda se tudi ena stiskalnica za seno. PriMic-oDrtno oospoMo Mm (187) Buzet Istra JADRANSKA BANKA Del. gliv.: K 30,000.000. Rezerve K 10,0<>0 U)0 Belgrad, Celje, Dubrovnik, DunnJ, Kotor, Kranj, LJubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema vloga na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3V27 a v baneogiro prometu po 8%■ Vloge, ki se Imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : uJa Cassa di Rlspac-mio, ul. S. Nlcole Telefon : štev. 14G3, 179 i. 2<>7tt Blagajna posluje od 9 do 13