Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. post. - II Gruppo Katoliški 1 Uredništvo in uprava: Ce n a : Posamezna štev. L 25 Gorica, Riva ,Piazzutta štev. 18 Na r o č n i n a : Mesečno L 110 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Za inozemstvo : Mesečno L 1 H j 'O ui Wk Leto VI. - Štev. 36 Gorica - 9. septembra 1954 - Trst izhaja vsak četrtek Nekaj težkih ugotovitev Pretekli ponedeljek so se začeli prvi ponavljalni izpiti na srednjih šolah, kar je vsako leto prvo dejanje pred začetkom novega šolskega leta. Saj so se istočasno začela tudi vpisovanja za novo šolsko leto na vseh srednjih šolah. Na ljudskih šolah pa bodo začeli z vpisovanji dne 20. sept. in istočasno tudi z izpiti. Letošnje šolsko leto bo imelo za starše neprijetno novost — visoko povišanje šolskih pristojbin. O tem smo že poročali, danes želimo le znova opozoriti na to dejstvo, da se vedo starši pripraviti. Zdi se pa, da bo mogoče šolske pristojbine plačati v obrokih. Na ljudski šoli ne bo nikakih novih pristojbin. Ko se pripravljamo na novo šolsko leto, je treba, da poudarimo nekatere stvari: Vedno znova občutimo težko diskriminacijo, ki jo naša manjšina trpi v Italiji v primeri z ostalimi narodnimi manjšinami. Francoska in nemška manjšina imata svoje šole uzakonjene ali so vsaj na tem, da bodo uzakonjene. Mi moramo Še vedno čakati. Po sedmih letih, odkar se je vrnila ital. oblast v julijsko Krajino, so slovenske šole še vedno brez zakonske stalnosti. To je huda diskriminacija na škodo Slovencev. Tukajšnje časopisje naj se nikar ne sklicuje na sosednjo republiko Jugoslavijo, zakaj tam so tudi ital. šole uzakonjene in uživajo iste pravice kot slovenske ali hr-vatske. Zato je naša dolžnost, da postavimo zopet svoje zahteve po uzakonitvi slovenskih šol, vseh brez izjeme, ljudskih in srednjih. 2. Potrebujemo nekaj novih šolskih poslopij. Jazbine, Plešivo in Jamlje kličejo po pomoči. Tudi v Gorici bi za srednje šole potrebovali primerno telovadnico. Dosedanji prostpri so absolutno neprimerni, za zdravje mladine celo kvarni, saj so pod zemljo v kleti. 3. Slovenski razredi naj se razbremenijo, posebno kjer so enorazred-nice. Imeti 30 otrok v šoli enoraz-rednici je pedagoški nesmisel. Šola postane muka. 4. Država bi morala tudi poskrbeti za tiskane šolske knjige posebno na srednjih šolah, kjer je pomanjkanje najbolj občutno. Ker ni mogoče zahtevati, da bi privatniki založili slovenske učne knjige, je dolžnost države, da to napravi, saj je v ustavi zapisano, da republika ščiti narodne manjšine. Zavezniška oblast je razne šolske knjige natisnila. Zakaj ital. šolska oblast tega ne nadaljuje? 5. V slovenski šoli naj se ne samo govori po slovensko in uči, temveč naj se v njej tudi goji slovenska narodna zavest. Saj naloga šole ni sa-mo, da uči v nekem jeziku, temveč da vzgaja otroke v ljubezni do svojega naroda in v lojalnosti do države. 6. Dolžnost nas vseh pa je, da slovensko šolo podpiramo. Starši tako, da svoje otroke vpišejo v slovensko šolo, ker vanjo spadajo. Lani se je na slovenskih šolah v Italiji učilo 750 otrok. Če bi vsi starši naredili svojo dolžnost, bi jih bilo veliko več, posebno še, če bi smeli posečati slovensko šolo otroci optantov, kakor bi imeli do tega vso pravico. Kaj naj rečemo šele. če bi imeli slovenske šole, ali vsaj dvojezične šole v Benečiji? Mi vsi ostali pa, ki se čutimo Slovence, moramo naše šole podpirati vsaj tako, da se zanje zanimamo, jih ščitimo, zagovarjamo in revne otroke naših šol tudi gmotno podpiramo. 7. Končno je prav, da pribijemo še enkrat: slovenska šola je za slovenskega otroka najbolj primerna, zato ker nadaljuje vzgojo domače družine. V ital. šoli bo slovenski otrok ostal tujec, ki bo ob koncu koncev ali zasovražil domačo družino in materin jezik ter postal re-negat, klavrna figura preteklih in sedanjih dni, ali pa mu bo začela presedati zanj tuja šola ter bo zasovražil njo in ljudi, ki so ga vanjo prisilili, kakor se je zgodilo tolikim našim fantom in dekletom pod fašizmom žalostnega spomina. Vsekakor, če gre slovenski otrok v ital. šolo, je zanj škoda velika in dostikrat nepopravljiva. To naj premislijo starši, ki se odločajo, kam bi dali otroka v šolo. Kakšne bodo posledice? Zavrnitev obrambne evropske skupnosti Francoska zbornica je s lem, da je odklonila evropsko obrambno skupnost, pokopala najbrže za vedno tudi idejo o tesnejši politični in gospodarski združitvi Zapadne Evrope. Propad te ideje, katero so zamislili in za katero so še borili navdušeni Evropejci kot Schuman, De Gasperi, Adenauer, Spaak, je morda še usodnejši, kot propad evropske obrambne pogodbe. Za o-bramfoo Evrope bodo državniki gotovo našli kako rešitev, ki bo vsaj delno nadomestila zavrnjeno evropsko obrambno skupnost, medtem ko je ideja o politični in gospodarski evropski skupnosti najbrže za vedno zatonila. In za to idejo nam je v resnici zelo žal. Zelo žalostno je tudi, na kak nezaslišan, naravnost banalen način, je francoska zbornica zavrnila evropsko obr. pogodbo. Ne da bi mogli glavni zagovorniki evropske obr. skupnosti razložiti zbornici svoje stališče, je bil dan na glasovanje prednostni predlog generala Aume-rana, ki je zahteval konec debate in zavrnitev evropske obrambne skupnosti. Kot zagovornik tega predloga je nastopil 82-letni Her-riot, ki je izrazil vse svoje nezaupanje do Nemcev ter opozoril zbornico na nevarnost, ki bi jo predstavljala skupna evropska vojska za Francoze. Herriotove besede: »Ev- ropska obr. pogodba je smrt Francije. Ne iščite mirti na poti, ki vodi v vojno! Poslušajte moj glas, ki je glas starčka, ki ne želi drugega kot dobro svoji deželi!« te besede, ki so odmevale kakor glas kakega preroka v narodni zbornici, so nedvomno nepovoljno vplivale na poznejše glasovanje. Za Herriotoin je nastopil socialistični poslanec Pinau, ki je poskušal oslabiti vpliv Ilerrioto-vih besed. In govoril je zelo dobro, toda bilo je prepozno. Sledilo je glasovanje, ki je prineslo znani izid: za zavrnitev evropske obr. skupnosti je glasovalo 319 poslancev, proti pa 264. Naj omenimo, da 5----- A r m a s predsednik Guatemale V Guatemali je odstopila vladna junta, ki je vodila vladne posle po odstopu predsednika Arbenza. To junto so tvorili poveljnik protikomunističnih upornikov polkovnik Arinas, polkovnik Monzon in major Oliva. Zadnja dva sta sedaj odstopila ter prepustila vso oblast polk. Armasu, ki bo v kratkem sestavil novo vlado. Monzon in Oliva sta mu obljubila svoje sodelovanje. Do te spremembe je prišlo, ker so organizacije trgovcev in kmetov zapretile s splošno stavko, ako bi Armas ne prevzel polne oblasti, češ da se triumvirati v Guatemali niso nikoli posrečili. je glasovalo za zavrnitev evropske obr. skupnosti vseh 95 komunističnih poslancev, več kot polovica socialistov in skoro vsi republikanski socialisti, medtem ko so ljudski republikanci (demokristjani) razen _ dveh kompaktno glasovali proti zavrnitvi evropske obr. pogodbe. Evropska obr. skupnost je propadla zaradi glasov komunističnih poslancev, ki so glasovali po navodilih, ki so jih dobili iz Moskve, tako da lahko trdimo, da se je prava Francija dejansko izrazila za evropsko obr. skupnost. Francoski narod je sprejel propad evropske obr. skupnosti z različnimi čustvi. Nasprotniki združene Evrope so slavili svojo zmago, medtem ko so se njeni zagovorniki čutili ponižane in užaljene. Konservativni »Figaro« je zapisal v svojem uvodniku: »Zmaga komunistov je popolna, delo zadušitve (evropske skupnosti) se je dobro posrečilo.« List obtožuje Mendes Francea, da je. pustil nasprotnikom evropske vojske prosto pot, tako da niso mogli ne Schuman ne Pinay ne Revnaud priti do besede. Nasprotno pa je napisalo glasilo neodvisnih socialistov te besede: »Zmaj evropske obr. skupnosti je poginil; hipoteka, ki je težila na francosko politično življenje, je Odstranjena.« Komunistični list »Hu-manite« pa se ni zadovoljil z zmago, ampak je napisal, da bo treba pre-prečiti oborožitev bonnske Nemčije pod katero koli obliko. Drugi dan po glasovanju je prišlo v narodni zbornici do ostre debate o posledicah, ki jih bo imela odklonitev evropske obr. skupnosti. Pri tej priliki so zagovorniki evropske skupnosti povedali Mendes Franeeu marsikatero gorko v obraz. Tako mu je Paul Reynaud očital, da je ubil veliko francosko idejo, ki je bila poosebljena v Robertu Seliuma-nu. Poudaril je tudi, da je večina narodnih poslancev glasovala za evropsko obr. skupnost, ker komunisti ne zastopajo francoskih, ampak sovjetske interese. Nastopili so nato še Guy Mollet, Pinay in razni drugi zagovorniki evropske obr. skupnosti ter opozorili Mendes Francea na posledice nesrečnega glasovanja. Treba bo namreč sprejeti nemško oborožitev, ali si pa odtujiti zapadne zaveznike. Mendes France jih je poskušal pomirili s trditvijo, da se Francija drži trdno Atlantske zveze ter da hoče delati za zgraditev Evrope in za francosko-nemško spravo. Zato da bo mogoče najti primerno skupno rešitev evropske obrambe. Povedal je tudi, da misli takoj začeti tozadevne razgovore s prizadetimi državami, posebno pa z Anglijo, od katere bo poskušal dobiti bolj »natančnih in popolnejših zagotovil«. Še isti dan je bila francoska zbornica odgodena na 3. november. Zavrnitev evropske obr. skupnosti s strani francoske zbornice je napravila v vseh demokratičnih krogih mučen vtis. Predsednik Eisenhower se je izrazil, da pomeni propast evropske obr. skupnosti poraz prve vrste v boju zoper mednarodni komunizem. Ameriški tisk pa je poudaril, da je napočil čas, ko je treba vrniti Nemčiji neodvisnost ter da jo je treba oborožiti. Tudi angleški tisk je zavrnitev evropske obr. skupnosti hudo obžaloval, obenem pa poudaril, da je nastopil trenutek, ko je treba, da vzame Anglija vso zadevo v svoje roke. In res je angleška vlada sklenila sklicati v kratkem konferenco osmih držav, to je Anglije, Združenih držav in šestih članic bivše evropske obr. skupnosti. Ta konferenca naj bi bila nekaka priprava na zborovanje Atlantskega sveta, ki ga je Poster Dulles že prej napovedal. Tudi v Zapadni Nemčiji je propad evropske skupnosti neprijetno odjeknil, vendar ne tako hudo, kot je bilo pričakovati. Vse kaže, da so Nemci zelo previdni in da ne mislijo zapraviti •simpatij, ki so jih s svojim dosedanjim zadržanjem pridobili pri vseh demokratičnih narodih. Kancler Adenauer je sklical kar na svojem letovišču v Cmi liosti (Sehwarzwaldu) ministre na sejo, da bi skupno z njimi pregledal po-' ložaj, ki je nastal zaradi zavrnitve evropske obr. skupnosti. Ob koncu seje je bilo izdano poročilo, ki navaja pet neposrednih ciljev bodoče nemške politike. Ti cilji so: 1. Za-padna Nemčija misli nadaljevati politiko združene Evrope z vsemi narodi, ki so pripravljeni sodelovati; 2. doseči svojo popolno neodvisnost; 3. udeležili se zapadne obrambe brez vsakega razločevanja in brez vsake enostranske omejitve svojih sil; 4. pripravljena je skleniti z zasedbenimi državami pogodbo glede nastanitve njihovih sil v Zapadni Nemčiji; 5. pripravljena je začeti z Združenimi državami in Anglijo tozadevna pogajanja. General De Castries na svobodi General De Castries, legendarni branitelj indokitajske postojanke Dien Rien Fuja, se je vrnil (z komunističnega ujetništva. Njegovo izpustitev so časopisi že večkrat napovedali, a vse napovedi so se izkazale za neresnične. Zanimivo je tudi, da je njegova žena prosila že večkrat francoske oblasti dovoljenja, da bi se mogla podati v Hanoi ter sprejeti svojega moža ob njegovi vrnitvi iz ujetništva, toda francoske oblasti ji tega dovoljenja niso hotele dati. Oblasti so se opravičevale na razne načine, tako da se je zdelo, kakor da bi skrivale neko skrivnost in da čakajo kaj posebnega. Gen. De Castries se je vrnil iz ujetništva zadnjo soboto. Ko se je sestal z gen. Cognjjem ter ga je ta objel, so se De Castriesu zasolzile oči in nekaj solz je padlo na njegovo obleko. De Castries se je o-pravičil z besedami: »Kako sem neumen! Oprostite, da sem se pustil premagati od ganotja.« Nato si je z robcem obrisal oči ter z uravnanim telesom in strumnim korakom pregledal častno četo. Pozneje je imel s pričujočimi novinarji kratek pogovor ter jim po- vedal nekaj dejstev iz svojega ujetništva, ki je Rilo, kakor je rekel, zelo trdo, a vendar znosno. Ko so ga odpeljali v ujetništvo, so ga v začetku vozili v avtu, pozneje pa je moral hoditi peš. Za njegov generalski čin se niso nikoli menili ter ravnali z njim kot z ostalimi častniki. Hrana je bila pičla. Izpraševali so ga na dolgo ter ga nadlegovali s svojo komunistično propagando. Sam si je moral zgraditi kočo, v kateri je prečul mnogo noči brez spanja, dokler se mu niso živci nekoliko umirili. Ko so videli, da je začel hirati, šo mu zboljšali hrano, toda dokler ni bil podpisan ženevski sporazum, so ravnali z njim jako trdo. Nato so se razmere zboljšale, a šele na predvečer je izvedel za svojo odrešitev. Zbudili so ga sredi noči in ko ga je neki zdravnik natančno pregledal, so mu naznanili, da je prost ter da lahko takoj odide. De Castries jim je odgovoril, da ne vidi nobene potrebe, da bi moral takoj oditi ter da lahko počaka dneva. Drugo jutro se je odpravil na pot iz ujetništva ter dospel na nekem anfibij-skem vozilu k svojim v bližini Hanoia. Manilska konferenca Zadnji ponedeljek so otvorili v Manili, glavnem mestu Filipinov, konferenco, ki so se je udeležili zastopniki Združenih držav, Velike Britanije, Francije, Avstralije, Nove Zelandije, Pakistana, Siama in Filipinov. Konferenca je imela namen, skleniti med imenovanimi osmimi državami obrambni pakt proti prodirajočemu komunizmu v južnovzhod-nem delu Azije. Ta obrambni pakt naj bi ne bil samo vojaškega, ampak tudi gospodarskega in socialnega značaja. Znano je namreč, da pridobiva komunizem ravno tam na moči, kjer so gospodarske in socialne razmere neurejene in kjer vlada pomanjkanje in siromaštvo. Konference so se udeležili zunanji ministri vseh omenjenih držav, le Anglija in Francija sta bili zastopani po namestnikih zunanjih ministrov. Da se konference ni udeležil francoski zunanji minister, ki je obenem predsednik vlade, je pri te- žavah, ki jih preživlja zadnje čase Francija, povsem razumljivo. Neopravičljivo pa je, da ni prišel na konferenco angleški zunanji minister Eden. Vse kaže, da je hotela stati Anglija pri tej konferenci bolj ob strani, da bi se namreč ne zamerila preveč Indiji, ki ni bila za to konferenco prav nič navdušena. Zna. no je namreč, da niso hoteli ne Indija ne Burma ne Cejlon ne Indonezija pristopiti v to obrambno organizacijo. Vse te države in posebno Indija vidijo v komunizmu le nekak odpor domačinov zoper »imperializem« zapadnih velesil, ne vidijo pa, ali nočejo videti suženjstva, ki ga prinaša komunizem vsem tistim narodom, ki pridejo pod njegovo oblast. Ta zaslepljenost se utegne pri vseh teh državah kdaj pozneje bridko maščevati. Ker je manilska konferenca, ko to pišemo, še v polnem teku, bomo o njenih sklepih prihodnjič kaj več poročali. W Štirinajsta ned. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Nihče ne more služiti dvema gospodoma, ali bo namreč enega sovražil in drugega ljubil, ali se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu. Zato vam pravim: Ne bodite v skrbeh za svoje življenje, kaj boste jedli, tudi ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ni življenje več kot jed in telo več kot obleka? Poglejte ptice pod nebom: ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice, in vaš nebeški Oče jih živi. Ali niste vi veliko več vredni kot one? Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo dodati svoji postavi en komolec? In za obleko kaj ste v skrbeh? Poglejte lilije na polju, kako rastejo; ne trudijo se in ne predejo, a povem vam, da še Salomon v vsem svojem sijaju se ni oblačil kakor katera izmed njih. Če pa travo na polju, ki danes stoji in se jutri v peč vrže, Bog tako oblači, ne bo li mnogo bolj vas, maloverni? Ne skrbite torej in ne povprašujte: Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali s čim se bomo oblekli? Zakaj po vsem tem povprašujejo pogani. Suj’ ve vaš nebeški Oče, da vsega tega potrebujete. Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice, in vse to se vam bo navrglo. Ne skrbite torej za jutri; kajti jutrišnji dan bo imel skrb sam zase; zadosti je dnevu njegova lastna težava.«. * EN KOMOLEC . . . Razlika med človekom in živaljo je nepremostljiva. Človek je razumno bitje, žival le nagonsko; zato žival ne napreduje. Ali ste že videli, da bi živali imele šole, železnice, bolnice, da bi pisale knjige itd. Svoja bivališča si stavijo vedno na isti način, vsaka po svoje, a nikoli'drugače, boljše. Ni se čuditi, da človek napreduje in da je tako visoko nad živaljo. Bog ga je namreč ustvaril po svoji podobi. Ker je Bog duh, mu je člo- Že v prvih časih krščanstva so ljudje radi romali v Sveto deželo in v Rim na grobove sv. apostolov in mučencev. Odtod izhaja tudi ime »romati«, kar pomeni isto kot iti v Rim. Tudi naši predniki so si radi nadeli romarsko obleko, torbo čez ramo, rožni venec okrog vratu in romarsko palico, katera jim je služila v oporo, in se tako podali na božjo pot celo v daljno Kompo-stelo na Špansko, kjer je pokopan sv. Jakob. Že v drugi polovici srednjega veka, ko se je zvečalo število Marijinih cerkva, se je začelo vemo ljudstvo zatekati leto za letom, da se izroči varstvu mogočne Pri-prošnjice, da ji potoži žalost in trpljenje, «e ji zahvali za dobrote ter prosi za srečno zadnjo uro. Pa ne samo to. Nadnaravno življenje, ki je 'bilo morda mrtvo, morda na tem, da ugasne, jim je na božji poti spet oživelo. Saj to je tista pot, po kateri smo deležni posebne dobrote in posebne milosti iz čudovitih skrivnostnih studencev, ki teko izpod svetega križa. Tudi usoda našega naroda je v neki skrivnostni zvezi z Marijinimi svetišči. Saj Ona, ki hoče kot Mati prebivati med svojimi otToki, si je izbrala pri nas, čeprav smo majhen narod, vse polno svetišč. Komu niso znane Sv. Vilarje, Sv. gora, Gospa Sveta, Stara gora, Marijino Celje itd.? Pohitimo na božjo pot k Mariji Celjski, ki se nahaja približno pet ur hoda od naše sončne Gorice. Skoraj na sredi med Ročinjem in Kanalom na 677 m visokem hribu v Ligu se dviga že iz 16. stoletja stara cerkev svetega Zenona. V začetku je bil Lig samo kanalska podružnica, 1757. leta pa je dobil prvega duhovnika. Bil je domačin in je zelo skrbel za lepoto božje hiše. Takrat je živel na Dunaju gospod Andrej Blažič, doma iz Liga. Bil je pridigar in spovednik v nekem ženskem samostanu. Ko je zvedel, da je njegova rojstna vas dobila svojega gospoda, je prosil goriške-ga nadškofa in kanalskega dekana, da bi smel poslati v Lig posnetke kipa Matere božje iz Marijinega Celja na Zgornjem štajerskem. Kmalu je dobil dovoljenje in poslal je kip, s potrdilom marijaeeljskega priorja, da je ta podoba popolnoma enaka podobi Matere božje, ki se časti v Marijinem Celju na Štajerskem. vek podoben po duhu, duši, ne po telesu. Duh pa ima razum in voljo; misli in hoče. S tema zmožnostima posnema Boga v delovanju. Dviga se od izuma do izuma in spopolnju* je svoja dela. Stavbenik gradi veličastne stavbe, mehanik sestavlja čudovite stroje, pisatelj, pesnik u-stvarja zanimive povesti, pesnitve, umetnik slika in oblikuje lepe slike in kipe, gospodarstvenik zbolj-šuje pogoje za boljše življenje človeštvu itd. Čeprav je pa z ozirom na žival človek velik, je v primeri z Bogom majhen; še manj kot kaplja proti morju, utrinek proti soncu. Bog je n. pr. v naravo položil razne sile. Te človek odkriva, kot n. pr. atomsko silo, vendar jih ne ustvarja. Kolumb Amerike ni ustvaril, odkril jo je. Človek izumlja in napreduje le v meri, v kolikor si ga je Bog upodobil. Preko te mere se ne more dvigniti ne napredovati. Kakor je Bog morju določil meje: do tu in ne dalje, tako tudi človeku. Tudi ribica v morju lahko plava kamor koli, v silne daljave, a le v mejah morja, na suhem ne zmore nič. Da človek, — ki v od Boga določenem obsegu dela grandiozna dela, — preko teh meja ne zmore nič, je hotel Jezus povedati, ko je poudaril, da ne moremo svoji postavi dodati niti en komolec. Zato se motijo ošabni, ki menijo, da bodo Boga zagnali s prestola. Preko svoje moči ne morejo niti en komolec dalje, kaj šele pet pedi! Jezus kara one, ki ne računajo na božjo pomoč in menijo, da si bodo le s svojo skrbjo uredili in ohranili življenje. Če Bog ne varuje hiše, se zastonj trudijo čuvarji. Tudi v duhovnem življenju ne zmoremo nič brez Boga, kakor mladika ne da sadu, če ni na trti, če od nje ne dobiva soka. Glejte, zato hodimo pogosto k sv. obhajilu, da se hranimo z božjo močjo; zato molimo mnogo, zato kličimo na pomoč Devico Marijo, naj prosi za nas pri Bogu vsemogočnemu. Takoj so kip prenesli iz Gorice v Kanal k sv. Ani, nato leta 1761 v kanalsko farno cerkev in od tam na Lig, kjer je čakal v župnišču do Marijinega Imena, ko so ga ob veliki množici romarjev prenesli v cerkev. Kaj kmalu je postala cerkev pretesna, zato so jo 1771. leta razširili; kupili 1786. svetogorski oltar, ko je bila ondotna božja pot zaprta; leta 1849 so dobili nove zvonove iz Ljubljane, kar se bere na velikem zvonu v slovenskem jeziku, in prav tisto leto so kupili tudi nov križev pot, delo čedadskega slikarja- Antona Duganija. Čez tri leta je dobila cerkev poleg glavnega oltarja in stranskega sv. Ane še tretji oltar Kristusovega vnebohoda z lepo podobo, ki jo je napravil Jože Gorgonzini iz Vidma. Ko so ta oltar na praznik vnebohoda 1853 posvetili, je bilo toliko ljudstva, kot ga do takrat niso pomnili. Na ta način je dobila župnija ime Marijino Celje. Glavni praznik se praznuje vsako leto na nedeljo po Imenu Marijinem, ko je včasih prihajalo na prijazni grič nad Kanalom veliko romarjev od blizu in daleč. Tudi danes se verniki zatekajo prav radi k M. B. v Marijinem Celju nad Kanalom, kjer si nekako padajata roke Mati božja s Sv. gore in ona s Stare gore. Čudežna uslišanja p. Leopolda Buenos Aires, 26. avgusta 1951. Prečastiti pater Fidelis, Po priprošnji božjega služabnika p. Leopolda sem od Boga prejel milost, ki Vam jo sporočam kot javno zahvalo. S svojo petčlansko družino sem se večkrat nahajal v stiski glede primernega stanovanja, ki je-tudi v Argentini pereče vprašanje; zato sem se moral v petih letih zakona večkrat preselili i/. ene hiše v drugo in v vsaki pretrpeti nevšečnosti in težave, ki so običajne posebno tam, kjer stanuje po več družin skupaj. Jasno je, da sem si v takih okoliščinah želej priti pod lastno streho. V ta namen sem si kupil stavbišče in naprosil za posojilo hipotekarno banko, katera je že mnogim pomagala pri gradnji hiš. Po dolgem času mi je bilo posojilo odobreno, ali hiše še nisem mogel zidati, dokler ni bila sklenjena kupna pogodba stavbišča pri notarju. Tedaj so nastale težave, ki so bile po vseh človeških vidikih nepremagljive. Stvar se je še bolj zapletla in zavlekla, ker sta pri pogodbi imela opravka kar dva notarja zaporedoma in sta oba odklanjala plačati državi predpisane davke. Tu sem spoznal, da je vsako sredstvo zaman ter da edino Bog more nagniti človeška srca. Zato smo začeli v družini moliti vsak večer devetdnevnico v čast p. Leopoldu, da bi nam v taki sili priskočil na pomoč s svojo priprošnjo pri Bogu vsega dobrega. Trdno smo vanj zaupali, zlasti ker nam je že pomagal v raznih dušnih in telesnih težavah. In res, nismo bili razočarani, ker ravno na zadnji dan devetdnevnice so me obvestili, da bo v kratkem podpisana pogodba, ki je bila pogoj za izplačanje posojila. Kmalu so zidarji začeli z zidavo hiše in jo tudi v dveh mesecih končali. Če sedaj mirno in samostojno stanujem v njej s svojo družino, se imam zahvaliti edinole patru Leopoldu, božjemu služabniku, ki nam je pomagal na očiten način, potem ko je vse drugo odpovedalo. ZBOROVANJE »PAX ROMANAE« NA PORTUGALSKEM Visokošolski odsek »Pax Romanae« je pred kratkim imel svoj sedmi kongres na Portugalskem. Za letošnje zasedanje je bila izbrano geslo: Apostolat v poklicih. Uvod-na predavanja so bila v Lizboni in se jih je udeležil sam kardinal patriarh in papeški nuncij. Za tem pa se je kongres nadaljeval v Fatimi. LURD POSTAJA PREMAJHEN Letošnje poletne mesece je Lurd prenapolnjen romarjev, ki želijo za marijansko leto počastiti Marijo na kraju njenega prikazanja. Do 20.000 romarjev prespi po lurdskih hotelih in pri zasebnikih, za Veliko mašo pa jih je bilo kar 40.000 in to kljub temu, da je prav za praznik močno deževalo. Predvsem se podajajo na ropta-nje preprosti ljudje iz industrijskih področij v Franciji, na tisoče pa jih je tudi iz Združenih držav in Kanade. A tudi drugod iz Evrope prihajajo. Samo v avgustu je prišlo v Lurd 18 večjih skupin z vlaki iz Belgije, štiri iz Holandske, štiri iz Italije in tri iz Kolna. •družinsko GLEDALIŠČE« ZA MOLITEV ROŽNEGA VENCA Nad 800 radijskih postaj v Združenih državah in drugod po svetu prenaša verski dramski radijski spored, ki mu pravijo »Družinsko gledališče«. Samo v Združenih državah prenaša ta spored nad 150 postaj. Prenašajo ga v Kanado, daje ga 60 radijskih postaj ameriških oboroženih sil za Sprejmite, preč. pater, pozdrave mojega globokega spoštovanja MALALAN STANISLAV Moron F .C.N.D.F.S. (Buenos Aires) OPOMBA: To ni prvi primer zahvale. Tudi iz Slovenije je prišlo sporočilo, da je neka oseba zgubila Sluh in po devet-dnevnici k p. Leopoldu zopet ozdravela. Iz Gorice sem prejel od N. N. zahvalo za srečen porod. Težko bolni na ledvicah je sledil porod pTedčasno in hi morali s pomočjo operacije rešiti otroka in mater. V' tej stiski se je bolnica zatekla k patru Leopoldu z vzklikom: »Pater Leopold, sedaj mi pa ti pomagaj!« In res čez četrt ure je bil otrok rojen naravnim potom, zdrav. Mati je tudi ozdravela na ledvicah. Danes se oba dobro počutita in sta hvaležna p. Leopoldu za pomoč, posebno še ljubeča mati. Otroku so dali pri sv. krstu ime Bogdan, to je krstno ime p. Leopolda, čeprav se starši tega niso niti zavedli. Kdor še ne pozna p. Leopolda, naj si kupi njegov življenjepis v slovenščini, ki ga dobite v Katoliški knjigami in pri p. Fidelisu v Gorici ter pri Fortunatu v Trstu. tujino, oddaja ga Glas' Amerike in v Avstraliji radijska družba HBS. Vodi ga duhovnik Patrick Peyton. Dvajset strani obsegajoča brošura razlaga, od kdaj je in čemu služi »Družinsko gledališče«. »Ker je družina osnova, na kateri sloni trdno in srečno živ"i:i'"ti največji v povojni dobi. Velesejma se je udeležilo tisoč razstavljaleev iz lugoslavije in 16 iz evropskih in prekomorskih dežel, polovico razstavljalnega prostora, ki meri 30.000 kv. m, so napolnili jugoslovanski razstav-ljalci. Izmed tujih držav so na prvem mestu Avstrija, Anglija in Italija. Zastopane pa so, poleg Tržaškega ozemlja, še Grčija, Turčija, Zahodna Nemčija, Belgija, Holandska, Švica in ZDA. Bosanski gozdovi gorijo Vsako leto se v bosanskih gozdovih pojavljajo požari. Letos so zavzeli zelo velik obseg. Naj večji požar je v okolici Koprivnice, kjer gorijo gozdovi v dolžini 6 km. Ti požari trajajo že mesec dni. Gasijo jih gasilci in oddelki vojske. Menijo, da so te požare povzročili po neprevidnosti pastirji ali turisti, ali pa iskre vlakov, ki vozijo skozi te gozdove. Beg v svobodo V soboto je po tridnevni naporni vožnji preko Jadranskega morja prispela v neko luko blizu Barija skupina osmih mladih ljudi iz Dubrovnika v Dalmaciji. Motor na čolnu je deloval le malo časa, nakar so morali uporabljati vesla. Prav tako sta se zatekla v Pescaro dva ubežnika iz Šibenika, ki sta tudi z malim motornim čolnom prebredla morje. Kaj žene od doma te mlade ljudi? Ali res samo želja po aven-turah ? Dvomimo. NOVICE ne Indije, ki je bila prizadela zaradi poplav, je izbruhnila epidemija kolere. Slovenec na Himalaji Dne 2. avgusta se je vrnil v Buenos AireS Dinko Bertoncelj, član argentinske ekspedicije na Daulaghiri v Himalajskem pogorju. Vrnil se je zdrav in poln silnih vtisov z divjega himalajskega gorovja. Dinko Bertoncelj je prvi Slovenec, ki je bil v Himalajskem pogorju ter eden redkih gornikov, ki go na Himalaji dosegli višino 7.700 metrov. Marks nasprotnik Rusije Pisatelj Benoit Hepner je napisal knjigo z naslovom »Rusija in Evropa«. V knjigi pobija propagando ruskih komunistov, češ da je bil Karl Marks velik prijatelj tlačenega ruskega ljudstva. Te trditve so čisto zgrešene. Marks je pričakoval, da bo v vseh evropskih deželah prej izbruhnila proletarska revolucija, kakor pa v carski Rusiji. Postavljal se je za zagovornika evropskih delavcev, toda nikoli ni kazal zanimanja za usodo ruskih mužikov (kmetov). Vedno se je jezil na Angleže, češ da vodijo Rusiji liiklonjeno politiko. Končno se je Marks zanimal samo za evropske delavce in je pustil vnemar delavce ostalih kontinentov. \se te ugotovitve dokazujejo, tla današnji komunisti