LJUDSKA REPUBLIKA SLOVENIJA ZAVOD ZA STATISTIKO Statistična dokumentacija ŽIVLJENJE KMETOV V GOSPODARSKEM LETU 1953 / 54. PO ANKETI PRI 322 PRIVATNIH KMEČKIH GOSPODARSTVIH Samo za uradno, uporabo! | ZhVjv ZA $T; . 7ff. TlKP "N EVlDENCol f. R S LOVEN! JE ' I DOKUMENTACIJSKI ARHIV K tse o' 34 bs I Arhivska _ y & oziMfba : «/ 7 ' -ČS LJUBLJANA, NOVEMBRA 1956 [S, - V hc ■ -ž? •••' . . " ' ■' T '* * . . LJUDSKA REPUBLIKA SLOVENIJA Z# VOD ZA STATISTIKO Statistična dokumentacija ŽIVLJENJE KMETOV V GOSPODARSKEM LETU 1953/ 54. PO ANKETI PRI 322 PRIVATNIH KMEČKIH GOSPODARSTVIH Samo za uradno uporabo! LJUBLJANA, NOVEMBRA 1956 V' . / \ f i <■ k. " ; t-. ' ? • ->• ' ■ / "« VSEBINA Stran PREDGOVOR. . 7 1. U V 0 D .. . . . . . .. . . . . . 8 10. METODOLOŠKA POJASNILA 8 100. Vzorec 8 101. Organizacija ankete. 8 102. Anketni obrazci. 10 103. Metoda anketiranja . . 10 11. SPLOŠNA KARAKTERISTIKA ANKETIRANIH GOSPODARSTEV " 11 110. Kmetijska dejavnost kot glavni vir dohodkov 11 111. Postranske dejavnosti 11 111. 0. Domača obrt . . \ .. . . . . . . . . . . . . 11 111. 1. Druge nekmetijske dejavnosti. . . 12 111. 2. Zaslužek z nekmetijskim delom .. . 12 112. Osnovni podatki o anketiranih gospodarstvih. 13 12. OBDELAVA ANKETNEGA GRADIVA. .. . . . . . . . . . 13 120. Anketno gradivo 13 121. Delitev gradiva . 122. Metoda obdelave . .. . . . . . . . . . . . H 2. D E H 0 G R A F S K I PODATKI. . . . 16 20. DRUŽINSKI ČLANI ' '. . . . . . . 16 200. Število družinskih članov. ' 16 201. Družinski člani po spolu . 18 202. Družinski člani po starosti oziroma zaposlitvi 19. 21. ŽIVLJENJSKO DREVO 21 3. 0 S N 0 V N A IN OBRATNA SREDSTVA . . 23 30. ZEMLJA 23 300. Zemljiške kategorije . . . 23 301. Površine 25 31. POSLOPJA 26 310. Stanovanjska poslopja. 26 311. Stanovanjski prostori. .. . . . . . V. 27 312. Gospodarska poslopja in prostori, ki so izven stanovanjskega poslopja 28 32. INVENTAR . . . ". . . 29 ^. KMETIJSKA PROIZVODNJA 31 POLJEDELSTVO 31 400. Posejane površine. . . 31 400. 0. Žita 31 400. 1. Industrijske rastline . 32 400. 2. Vrtnine 32 400. 3. Krmile rastline. . 33 401. Jesenska in spomladanska setev .. . . . 33 401. 0, Žita in drugo 34 401. 1. Koruza in krompir . 34 402. Kolobarjenje 35 I Stran 403, Hektarski pridelek 36 403. 0. Žita . 36 403. 1. Industrijske rastline . • 37 403. 2. Vrtnine 38 403. 3. Krmne rastline. 39 41. SADJARSTVO M 410. Sadno drevje. .. . . . . . . . . .. . . . . . . . . . 40 410. 0. Števi. lo sadnega drevja 40 410. 1. Rodnost sadnega drevja . .. . . 41 410. 2. Pridelek sadja & 411. Predelava sadja ^ 42. VINOGRADNIŠTVO. . , 42 420. Vinogradne površine in trte 44 '420, 0. Površine . • • ^ 420. 1. Število trt. . .. . 44 420. 2. Rodnost trt. . . 45 420. 3. Pridelek grozdja ^ 421. Domača predelava grozdja. . . ' ^ 421, 0. Pridelek vina« ^ . 421, 1. Pridelek žganja 46 43. ŽIVINOREJA . ^ 430. Številčno stanje živine 47 431. Gibanje (obračanje) živine 52 431. 0. Prireja. ' . . . . 55 .431, 00. Konji 55 431, 01. Govedo, '. . . 55 431 ,€2. Prašiči 56 431 ,03. Ovce. 56 431. 04. Koze . . 56 431. 05. Perutnina 56 431. 1. Nakup in prodaja živine, 57 431. 10. Promet z živino .' 57 431. 11. Koeficient nakupa in prodaje. 57 431. 12. Koeficient tržnega presežka 58 431. 13. Gibanje tržnega presežka . . 59 431. 2. Klanje živine in perutnine 60 431. 20. Število zaklane živine in koeficient klanja. .. . . . . . . . . . . . . 60 431. 21. Teža zaklane živine. .. 60 431. 3. Pogin 62 432. Živalska proizvodnja 63 432. 0. Obseg proizvodnje 63 432. 1. Holznost krav 64 432. 2. Nesnost kur. 66 433» Predelava živinorejskih proizvodov 67 434. Poraba krme 68 435. Krmska bi lanca 69 5. PREHRANA ANKETIRANIH DRUŽIN. . 70 50. SPLOŠNI VIDIKI 70 Stran 51. PORABA ŽIVIL. .. . . . . . . . . .. .. . .. .. .. .. .. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . 71 52. GIBANJE PORABE NEKATERIH ŽIVIL, . .. . .. . . . . . . . . . . . .76 520. Moka .. . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 521. Vrtnine. 77 522. Sadje. . .. . . . .. . .. . . . . . . . . / 78 523. Sadni sokovi, vino in žganje 78 524. Mleko. . .. . . .. . . .. . . . . .. . . v. .. . . . . . . .. . 79 525. Mlečni izdelki in jajca. .. . . . . .. . . 80 526. Maščobe . .. . . . . . . . ' 80 527. Svele meso 81 528. Mesni izdelki, 81 529. Sladkor .V ' .. . . .I .. . . . 82 53. KALORIČNA IN KAKOVOSTNA VREDNOST PREHRANE 82 530. Kalorična vrednost hrane . 82 531. Beljakovine. .. . . . . .v .. . . . . . 84 532. Tolšče 85 533. Ogljikovi hidrati. 86 534. Struktura kalorij. , 87 6. 0 E N A R N I. DOHODKI IN IZDATKI 88 60. DENARNI DOHODKI 88 600. Celotni denarni dohodki na 1 gospodarstvo. . . .. . . . . . . . .. .. . . . 88 600. 0. . Denarni dohodki od kmetijstva 89 600. 00. Poljedelstvo. 90 600. 01. Sadjarstvo. 90 600. 02. Živinoreja 91 600. 03. Dohodki od kmetijstva 92 600. 1. Denarni dohodki izven kmetijstva 92 600. 2. Splošna sestava denarnih dohodkov .. . . 94 601. Celotni denarni dohodki na 1 družinskega člana 95 61. DENARNI IZDATKI .. . . . 96 610. Celotni denarni izdatki na 1 gospodarstvo 96 610. 0. Investicije za proizvodnjo 97 610. 1. Investicije za gospodinjstvo 98 610. 2. Izdatki za reprodukcijo .. . . . . . . 98 610. 3. Izdatki za nekmetijsko dejavnost 101 610. 4. Denarni izdatki za življenje. . 101 610. 40. Izdatki za živila 102 610. 41. Izdatki za kajenje 104 610. 42. Izdatki za obleko in obutev 104 610. 43. Denarni izdatki za stanovanje, kurjavo in razsvetljavo 104 610. 44. Izdatki za osebne potrebe . . 105 610. 5. Vsi drugi izdatki v denarju .. . . . 106 610. 6. Splošna struktura denarnih izdatkov 106 610. 7. Usluge. .. 106 611. Celotni denarni izdatki na 1 družinskega člana 107 62. SKUPNA BILANCA CELOTNIH DENARNIH DOHODKOV IN IZDATKOV 108 63. BILANCA DENARNIH DOHODKOV IN IZDATKOV PO KMETIJSKIH PANOGAH • . . . 108 7. D 0 H 0 D K I 0 0 KMETIJSTVA ' 111 8. B L A G 0 V N E BILANCE 112 1 Stran 80. PREJEMKI IN' IZDATKI V NARAVI. 112 81. BLAGOVNA BILANCA ZA NAJVAŽNEJŠE KMETIJSKE PROIZVODE . . . . 113 810. Bela žita . . 113 811. Koruza 1H 812. Krompir 114 813. Mleko. 115 814. Svinjska mast. 116 815. Jajca 117 82. NATURALNA PORABA VAŽNEJŠIH KMETIJSKIH PRIDELKOV 118 820. Bela žita 118 821. Koruza 119 822. Krompi r 120 823. Mleko . . . 121 824. Svinjska mast. 121 825. Jajca. .' . : . .V. 122 83. PORABA TEHNI ČNEGA LESA I N DRV ' . / 123 9. P 0 V Z E T E K" . . . 124 PRILOGE 125 Tablice kalorij 126 Pregled anketiranih gospodarstev po okrajih, obžinah in krajih ter šifrah (prispevek h klasifikaciji osnovnega materiala, ki je v arhivi RZS) ■ 127 LITERATURA. .. . . . . . 132 S E Z N A M T A B E L Stran 1. D V O D 1, 1. Struktura gospodarstev. . 10 1. 2. Domača obrt (skupaj). ■ • • , • ♦ ^ 1. 3. Postranske dejavnosti (skupaj). .. . 12 1. 4. Osnovni podatki o anketiranih gospodarstvih 13 1. 5. Primerjalni pregled velikosti gospodarstev, površin in živine na 1 gospodarstvo po anketi in popisu živine od 15. januarja 1953 13 2. D E M 0 G R A F S K I P 0 D A T K f ' 2. 1. Skupno število družinskih članov v anketiranih gospodarstvih 16 2. 2. Število članov po velikostnih skupinah, 17 2. 3. Število družinskih članov na 1 gospodarstvo . 17 2. 4. Struktura družinskih planov po spolu. . .. 18 2. 5. Struktura družinskih članov po starosti oziroma zaposlitvi. . . 19 2. 6. Družinski člani po aktivnosti v kmetijstvu . 19 2. 7. Družinski člani sposobni za delo . 20 2. 8. Zaposleni izven kmetijstva v primerjavi z vsemi člani kmetijskih gospodarstev 20 2. 9. Družinski člani na 1 ha obdelovalne in njivske površine 20 3. 0 S N 0 V NA' r r 0 B R' A TN' A SREDSTV A \ : . .. ' : 3. 1. Zemljiške kategorije po skupnih površinah . , . . .. . . , 23 3. 2. Struktura zemljiških kategorij .. . . . . . . . - . . .. . .. . . 23 3. 3. Struktura zemljiških kategorij po anketi i n P02. . . 24 3. 4. Zemlji ške. kategorije na, 1 gospodarstvo. , . .. . . . , 24 3. 5. Zemljiške kategorije na .1 družinskega, člana . 24 3. 6. Primerjava skupnih površin po anketi in P02 iz leta 1953 . .. . . . . . . . . . . .v . . . 25 3. 7. Obdelovalne površine. .. . . . . . .. . . . . . . . . . . 25 3. 8. Obdelovalne površine na 1 odraslega člana, ki je zaposlen samo v kmetijstvu .. . . . . . . 26 3. 9. Kmetijska površina na 1 anketirano gospodarstvo . . 26 3. 10. Rodovitna površina na 1 anketirano gospodarstvo .. . . . . . . . 26 3. 11. Število in starost stanovanjskih poslopij 27 3. 12. Stanovanjska poslopja po vrsti gradiva 27 3. 13. Število sob in njihova prostornina. .. . 28 3. 14. Gospodarska poslopja in prostori izven stanovanjskega prostora. . . 28 3. 15. Prostornost gospodarskih objektov in prostorov 28 3. 16. Število kmetijskega orodja. .. . . . . . . . 29 4. K H E T I J S K A P R 0 I Z V 0 D N J A ' 4. 1. Površine žit. 31 4. 2. Deleži žit na žitni površini 31 4. 3. Površine industrijskih rastlin. 32 4. 4. Površine vrtnin 32 4. 5. Površine krmnih rastlin 33 4. 6. Struktura važnejših posevkov na njivski površini. . . . ^ 4. 7. Setev belih žit , 34 4. 8. Poraba semena pri koruzi in krompirju 35 4. 9. Kolobarjenje . . 35 4. 10. Povprečna proizvodnja glavnih poljedelskih pridelkov na 1 gospodarstvo 36 4. 11. Hektarski pridelek žit . 36 4. 12. Hektarski pridelek žit po anketi in P04. . 37 4. 13. Hektarski pridelek industrijskih rastlin . 37 4. 14. Hektarski pridelek vrtnin . 38 4. 15. Hektarski pridelek krmnih rastlin . 39 4. 16. Števi lo sadnega drevja. . . ♦ ^ 4. 17. Sadno drevje skupaj. .. . . .. . . . 41 4. 18. Struktura sadnega drevja 41 4. 19. Rodnost sadnega drevja. ._. . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . . . . . . . 41 4. 20. Deleži rodnih dreves od vseh. . .. . .. . . . . . . . . . 41 4i21, Pridelek sadja. 42 3 V. sž&j Doi»ača predelava sadja ^2 ^. 23. Struktura vinogradnikov po površini 43 4. 24. Razpršitev vinogradnih površin okoli povprečja 44 4. 25. Vinogradne površine 44 4. 26. Število 'trt . 44 4. 27. Struktura trt po vrstah. .. . . . * 45 4. 28. Rodnost trt; 45 4. 29. Pridelek grčzdja na rodno trto 45 4. 30. Deleži pridelka po vrstah trt. . . 45 4. 31. Pridelek grozdja na ha 45 4. 32. Domača predelava grozdja 46 4. 33. Pridelek vina. ^ 4. 34. Povprečki pridelka v litrih. .. . . . . . . . . 46 4. 35. Pridelek žganja v litrih . . 46 4. 36. Konji. .. . V . ^ 4. 37. Govedo 48 4. 38. Prašiči. 48 4. 39. Ovce 48 4. 40. Koze . . . 49 4. 41. Perutnina. .. . . . .. . . 49 4. 42. Številčno stanje živine 1. januarja 1954 po velikostnih skupinah 49 4. 43. Povprečno številčno stanje živine, perutnine in čebelnih panjev na dan 15. januarja 1952, 1953 in 1954 pri anketiranih gospodarstvih 50 4. 44. Število živine in perutnine na 100 družinskih članov 50 4. 45. Število konj in prašičev na 100 govedi-. 51 4. 46. Struktura črede pri anketiranih gospodarstvih po stanju 1. januarja 1954 51 4. 47. Število "normalne" ' živine , . . i i . 52 4. 48. Indeksi "normalne živine" . . . . . 52 4. 49. Gibanje živine (sumarno) 53 4. 50. Indeksi najmanjšega in največjega stanja živine (julij 1953 « 100) . . . 54 '4. 51. Število živine v letu 1953/54 . 55 4. 52. Razpored prireje konj 55 4. 53. Razpored prireje govedi 55 4. 54. Razpored prireje prašičev. 56 4. 55. Razpored prireje ovac. . 56 4. 56. Razpored prireje koz .. . 56 4. 57. Razpored prireje perutnine . . 57 4. 58. Promet z živino . 57 4. 59. Koeficienti nakupa in prodaje živine 57 4. 60. Koeficienti tržnega presežka živine 58 4. 61. Primerjava koeficientov nakupa živine s koeficienti tržnega presežka živine. 58 4. 62. Realizacija tržnega presežka živine po mesecih 59 4. 63. Pregled skupnega prometa z živino ; 59 4. 64. Število zaklane živine in koeficienti klanja 60 4. 65. Primerjava koeficientov tržnega presežka in klanja 60 4. 66. Povprečna živa teža zaklane živine 60 4. 67. Povprečna teža, zaklane živine po mesecih . 61 4. 68. Struktura bruto - teže zaklane Živine. 62 4. 69. Letna struktura klanja po bruto - teži . 62 4. 70. Število poginule živine in koeficienti pogina , . 62 4. 71. Začetno številčno stanje živine pri anketiranih gospodarstvih in koeficienti prireje, klanja, pogina, nakupa in prodaje ter povprečna teža zaklane živine 63 4. 72. Živalska proizvodnja (skupaj). . s. . . . 63 4. 73. Povprečna živalska proizvodnja na 1 gospodarstvo . 63 4. 74» Deleži krav med govedom 64 4. 75. Primerjava deležev krav š popisom 1953 64 „4. 76. Namolzeno mleko po mesecih ". . 64 4. 77. Število krav po mesecih in količina namolzenega alcka na 1 kravo . . 65 4. 78. Povprečna dnevna mdlzndst krav . . ■ 66 4. 79. Povprečna molznost krav s teletom (v litrih) .■ 66 4. 80. Število kokoši po mesedih. . . •. 66 4. 81. Število znesenih jajc po mesecih 67 4 o i ran 4. 82. Domača predelava živalskih proizvodov (skupaj). 67 4. 83. Domača predelava živinorejskih proizvodov, na 1 gospodarstvo .. . . . . . . .. . . .. . . 68 4. 84. Poraba krme na 1 gospodarstvo .. . . . . . . . . . . . . . 68 4. 85« Škrobna vrednost za porabljeno krmo ■ 69 5. PREHRANA A O E T! R A N S H : D R U Ž S N < 5. 1. Število članov in prehrani tvene enote . , . . . . . 70 5. 2. Sestava kmečkega prebivalstva po starost! oziroma zaposlitvi. 71 5. 3. Poraba živil (na 1 gospodarstvo). 72 5. 4. Poraba živil (na 1 družinskega' člana) 73 5. 5. Poraba živil na 1 phe {količinsko). 74 5. 6. Primer ocene porabe krompirja za hrano za vse kmečko prebivalstvo . . . .. . 75 5. 7. Odstotek .gospodarstev, ki so rabila posamezna živi la (vseh 322 » 100) 76 5. 8. Kalorična vrednost dnevne porabe živil na 1 phe .. . . . . . . . . _ 83 5. 9» Poraba živi 1 v LRS i n FLRJ na 1 phe .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 ■5. 10. Dnevna poraba beljakovin na 1 phe .. . . . . . . 84 5. 11. Dnevna poraba tolšč. na 1 phe. .. . . . . f .. . . . . . . . . . . 85 5. 12. Dnevna poraba ogljikovih hidratov na 1 phe. .. . . . . . 86 5. 13. Primerjalni pregled indeksov porabe (letno povprečje « 100) . . 86 5. 14. Sestava kalorij (kalorije <■ ipO). . . 87 6. D E N A R N I D 0 H 0 0 K I I N I Z D A' T K I 6. 1. Celotni denarni dohodki na .1 gospodarstvo . . . . 88 6. 2. Denarni dohodki od kmetijstva na 1 gospodarstvo . 89 6. 3. Denarni dohodki od poljedelstva na 1 gospodarstvo . 90 6. 4. Denarni dohodki od sadjarstva na 1 gospodarstvo .. . . . . 91 6. 5. Denarni dohodki od živinoreje na 1 gospodarstvo . 91 6. 6, . Denarni dohodki od drugih kmetijskih dejavnosti na 1 gospodarstvo 92 6. 7. Denarni dohodki izven kmetijstva na 1 gospodarstvo. , 93 6. 8. Rekapitulaci ja denarnih dohodkov izven kmetijstva na 1 gospodarstvo 93 6. 9. Celotni denarni dohodki na 1 družinskega člana. .. . 95 6. 10. Primerjava denarnih dohodkov na 1 člana po anketi 1952/53 in 1953/54 96 6. 11. Celotni denarni izdatki na 1 gospodarstvo .. . 96 6. 12. Denarni izdatki za investicije za proizvodnjo na 1 gospodarstvo 97 6. 13. Denarni izdatki za investicije v gospodinjstvu na 1 gospodarstvo 98 6. 14. Denarni izdatki za reprodukcijo na 1 gospodarstvo 98 6. 15. Rekapitulaci ja denarnih izdatkov za obnovitev na 1 gospodarstvo 99 6. 16. Davek na dohodek od kmetijstva. .99 6. 17. Primerjava davkov z ostalimi izdatki za reprodukcijo (na 1 gospodarstvo). 100 6. 18. Izdatki za reprodukcijo brez davkov .. . . . . . . . 100 6. 19. Izdatki za proizvodnjo na 1 ha obdelovalne površine brez davkov 100 6. 20. Sestava izdatkov za proizvodnjo brez davkov 100 6. 21. Sestava izdatkov za proizvodnjo z davki vred. .. . . 101 6. 22. Denarni izdatki za nekmetijsko dejavnost na 1 gospodarstvo. . . 101 6. 23. Denarni izdatki za življenje na 1 gospodarstvo. .. . . . . . . 102 6. 24. Denarni izdatki za nakup živil na 1 gospodarstvo. 102 6, 25» Denarni izdatki za živila (po skupinah) na 1 gospodarstvo . . 103 6. 26. izdatki za kajenje. .. . . . . . . . . . . . . . . . . . 104 6. 27. Denarni izdatki za obleko in obutev na 1 gospodarstvo 104 6. 28. Denarni izdatki za stanovanje, kurjavo in razsvetljavo na 1 gospodarstvo 105 6. 29. Denarni izdatki za osebne potrebe na 1 gosp. odarstvo 105 6. 30. Vsi drugi denarni izdatki na 1 gospodarstvo 106 6. 31. Celotni denarni izdatki na 1 družinskega člana . 107 6. 32. Primerjava denarnih izdatkov na 1 člana po anketi 1952/53 in 1953/54 107 6. 33. Denarni izdatki za življenje na 1 družinskega člana. 107 6. 34. Primerjava denarnih dohodkov z izdatki na 1 gospodarstvo ' 108 6. 35. Primerjava denarnih dohodkov z izdatki na 1 družinskega člana .. . . . . 108 6. 36. Primerjava denarnih dohodkov in razporejenih izdatkov v poljedelstvu na 1 gospodarstvo. . . 109 6. 37. Primerjava denarnih dohodkov in razporejenih izdatkov v živinoreji na 1 gospodarstvo. .. . 109 6. 38. Nerazporejsni denarni izdatki na 1 gospodarstvo 110 6. 39. Bilanca kmetijskih denarnih dohodkov in izdatkov na 1 gospodarstvo 110 5 7. D O H O D E K CD KMETIJSTVA 7. 1, Izračun dohodka od kmetijstva po delitvi izdatkov (na 1 gospodarstvo) 111 8. B L A G 0 V NE BILA N C E 8, 1. . Brezgotovinski promet proizvodov - izdano in prejeto v naravi (na 1 gospodarstvo) 112 8. 2, Bilanca za bela žita. 113 8. 3, Bilanca za koruzo. 1H 8. 4, Bilanca krompirja 115 8. 5, Bilanca mleka • • • • 116 8. 6, Bilanca svinjske masti 117 8. 7, Bilanca jajc vse perutnine. .. . . . . 118 8. 8, Naturalna poraba belih žit. , 118 8. 9, Deleži naturalne porabe, prodaje in zaloge belih žit pri skupnem pridelku 119 8. 10, Naturalna poraba koruze 119 8. 11, Deleži naturalne porabe, prodaje in zaloge koruze na skupnem pridelku 120 8. 12, Naturalna poraba krompirja 120 8. 13, Deleži naturalne porabe, prodaje in zaloge krompirja na skupnem pridelku 120 8, H, Naturalnaporaba mteka .. . . 121 8. 15, Deleži naturalne porabe in prodaje mleka pri skupni proizvodnji 127 8. 16, Naturalna poraba svinjske masti .. . . .. . . . . . . 121 8. 17, Deleži naturalne porabe, prodaje in zaloge svinjske masti pri skupni proizvodnji 122 8. 18, Naturalna poraba jajc 122 8. 19, Deleži naturalne porabe, prodaje in zaloge jajc od skupne proizvodnje 122 8. 20, Poraba tehničnega lesa in drv na 1 gospodarstvo i 123 6 PREDGOVOR V tej dokumentaciji je obdelano gradivo drugega obdobja ankete o življenju kmetov, ki je v Sloveniji trajalo od začetka junija 1953 do konca junija 195^. Analizirani so podatki za gospodarsko leto 1953/54, t. j. od 1. julija 1953 do 30. junija 195^. Podatke smo zbrali pri 322 privatnih kmečkih gospodarstvih, Analiže v tej dokumentaciji temeljijo na izkušnjah ankete iz prvega obdobja, ki je trajalo od 15. januarja 1952 do 31. maja 1953. RezultatS smo objavili v. naši interni publikaciji štev. 21/1954 pod naslovam "Rezultati ankete o življenju kmetov od 1. junija 1952 do 31. maja Hed obdelavo tega gradiva sta izšli tudi dve zvezni analizi anketnega*gradiva, in sicer "Ishrana seoskih doaacinstava" ter "Prikaz elemenata obrta stada u seljačkira gazdinstvima" . Analize je izdelal statistik - ekonomist Vojin Goršič, šef Odseka za anketo o življenju kmetov, v Zavodu za statistiko LR Slovenije. 7 1. UVOD Pred drugo svetovno vojno so v bivši Jugoslaviji samo v Dravski banovini proučevali življenje na Vasi. Takratna Kmetijska zbornica je vodila posebno bečko knjigovodstvo pri 500 privatnih kmečki h 'gospodarstvi h. le kiaalu pO drugi svetovni vojni so mislili na podobno akci jo na vsBm področju FLRJ. S prvimi pHpravami zanjo so začeli 1. 1951 ob strokovni pomoči Organizacije združenih narodov, V januarju 1952 je Zvezni zavod za statistiko organiziral ankete v vseh ljudskih republikah. Prvo obdobje je trajalo od januarja do konca maja 1952. 0 tem glej interno publikacijo Zavoda štev. 21/1954 pod naslovom "Rezultati ankete o življenju kmetov" , ki jo bomo označevali kot - Anketa 1952/53. Junija 1953 se je začelo drugo obdobje ankete, ki je trajalo do konca jOnija 1954, torej 13 mesecev. Gospodarsko leto - julij 1953 do junij 1954 - iz tega obdobja je predmet te študije. 10. METODOLOŠKA POJASNILA Ob organizaciji ankete prvega obdobja se je Zvezni zavod za statistiko odločil za vzorčne metode slučajnega izbora in po njej izbral gospodarstva v anketo. Kmalu pa se je pokazalo, da se v taki trajni akciji načelo slučajnega izbora ne more obdržati do konca in ob organizaciji ankete" drugega obdobja je prišlo do vzorca mešanega sestava, kar bomo skušali pojasniti v naši nadaljnji obrazložitvi. 100. Vzorec Kak9 s6 gospodarstva izbrana v vzorec ankete prvega obdobja, je pojasnjeno v interni publikaciji Ankete 1952/53, str. 5. Medtem ko je Zvezni zavod za anketo prvega obdobja za svoje potrebe izbral vzorec, preporcionalen številu privatnih kmečkih gospodarstev v naši republiki (saao 55 gospodarstev!), pa je v anketi drugega obdobja odstopilod tega načela in po republikah dovolil di sproporcionalne vzorce glede na število gospodarstev po republikah in na celotni vzorec za FLRJ. Toda vzorec ankete 1953/54 je imel proti vzorcu ankete prejšnje dobe novo posebnost. Medtem ko je bilo poprej v vsake® izbranem krajevnem ljudskem odboru (KL0) izbrano iz seznama po 5 gospodarstev, ki so bila slučajno raz - lično velika, pa je bilo določeno v anketi 1953/54, da se mora v vsaki občini anketirati po 8 gospodarstev, od katerih morata 2 biti iz velikostne skupine do 3 ha, štiri gospodarstva iz velikostne skupine nad 3 do 8 ha in dve gospodarstvi iz velikostne skupine nad 8 ha. Po teh načelih je izbral Zvezni zavod za našo republiko 192 gospodarstev v 24 občinah. Ker pa je večina anketirancev iz ankete 1952/53 izjavila, da želi še naprej sodelovati v anketi, je Zvezni zavod na predlog republiškega zavoda pristal na to, da se anketiranci prejšnjega obdobja enostavno priključijo novemu vzorcu. Tako smatramo oba vzorca skupaj od 1. junija 1953 naprej kot celoto. 101. Organizacija ankete Po zamišljenem načrtu naj bi torej imela naketa 1953/54 v Sloveniji 382 gospodarjtev v 62 občinah. Toda na te - renu se je hitro pokazalo, da z organizacijo anketa v nekaterih na ftovo izbranih krajih kakor tudi v nekaterih starih sedežih ankete ne bo uspelo trdneje zasidrati te naše akcije. Da ne bi med potekom ankete prihajalo do odpovedi in s tem do spreminjanja števila gospodarstev, so v vseh teh krajih takoj odstopili od nallieravane organizacije ankete. Tako je z junijem T953 začela anketa pri 322 gospodarstvih v 52 različnih občinah. . Spodnji seznam teh krajev po okrajih pove, kam vse je segla ta naša statistična akcija v letu 1953/54. Pregledu sledi kartogram, ki podaja sliko o zemljepisni razširjenosti te anketne mreže. (Številke poleg karajevnih imen v seznamu pojasnjujejo položaj znakov na kartograau). 8 Okraji Celje okolica Črnomelj Gorica Kočevje Kranj Ljubljana mesto Ljubljana okolica Ljutomer Maribor okolica Občine - kraji Podčetrtek (i), Šmarj, e pri Jelšah (2), Pristava (3) Semič (M* Metlika (5) Ajdovščina (6), Dobrovo (7), Miren (8), Branik (9) VidemDobrepol je (10), Loški potok (11) Kranj (12), Naklo (13), Jezersko (H) Ljubljana - Kožarje (15) Medvode (16), Domžale (17), Šentvid pri Stični (18), Šaiarje Sap (19) Apače (20) Cezanjevci (21), Ljutomer (22), Radenci (23) Cerkvenjak {2k), Zgornja Polskava (25), Šmarjeta ob Pesnici (26), Selnica ob Dravi (27), Jarenina (28), Zgornja Ščavnica (29) Okraji Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje Občine - kraji Mačkovci (30), Rogaševci (31), Črenšovci (32), Turni šče (33), Prošenj akovci (34) Straža pri Novem mestu (35), Velika Loka (šentlovrenc) (36), Velika Loka (Čatel) (37) Knežak (38) Desternik (39), Središče ob Dravi (40) Begunje pri Radovljici (41), Gorje pri Bledu (42), Srednja vas v Bohinju (43), Kranjska gora (44) Dutovlje (45), Podgrad (46) Podgorje (47) Ljubno ob Savinji (48) Tolmin (Poljubinj) (49), Tolain (Vol če) (50), Kobarid (51) Trbovlje (52), Zag«rje ob Savi (53) Spodnji kartogram kaže poleg zedil jepisne razširjenosti še, po koliko gospodarstev je v posameznih krajih anketirano skozi^celo anketno obdobje. Iz raznih razlogov se v posameznih krajih ni obdržalo vseh 5 oziroma vseh 8 gospodarstev. Zato imamo občine, kjer je anketa delala le pri 4 gospodarstvih, občine s 5 gospodarstvi, s 7 oziroma 8 gospodarstvi in celo občino, ki je imela 13 gospodarstev, ker je pri dodatnem slučajnem izboru še enkfat prišla na vrsto. 31 3o 28 3o •33 32 47 39 4o 44 25 14 42 O 43 mi •i d3 52 5o 49 15 □37 19 3f 10 35 45 11 38 4 gospodarstva 5 gospodarstev 7 gospodarstev 8 gospodarstev 13 gospodarstev 9 Zealjepisna razširjenost vzorca 1953/5^ je nekoliko boljša od tiste v anket? 1952/53. Slabo je zajet zahodni del Slovenije, kjer šb; precejšnje praznine v okrajih Tolmin, Sopfea in Postojna. Slabo je zajeta tudi julna Štajerska s Koroško in še posebej južni del Sloveni je, kjer važen okraj Krško tudi v tej anketi ni bil niti enkrat izbran. V pri »ar javi s številom gospodarstev po popisu. živine iz leta 1953 nam kaže anketpi vzorec takole strukturo; Tab, 1. 1. Struktura gospodarstev Velikostne skupine Anketa števi lo Popis živina 1953 števi lo SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 322 92 127 103 100 28, 6 39, ^ 32, 0 1« 193 46 022 48 527 50 6U 100 31, 7 33, 4 34, 9 ,lz osnovne graote so izločena gospodarstva kmetijskih delavcev, gospodarstva kmetov brez lastne zemlje do 0, 05ha ter gospodarstva nekmetov z lastno zemljo in brez nje. Upoštevali pa smo gospodarstva z ohišnicami, ker so taka gospodarstva ostala v anketi še iz leta 1952/53. Anketni vzorec torej ni povsem reprezentativen, čeprav se v prvi in tretji skupini zelo približuje osnovni gmoti. Anketo je vodil poseben odsek Zavoda za statistiko LR Slovenije s pomočjo 53 dopisnikov; med njimi je bilo 12 ženpk (22, 6 ?). Dopisniki so izbrani na terenu po priporočilih občinskih ljudskih odborov pretežno iz vrst ljudi, ki imajo na vasi ugled in so razgledani v kmetijskem poslovanju. Med dopisniki je bilo 16 upokojencev, 7 ak= tivnih statistikov, 12 uslužbencev drugih aktivnih poklicev, 11 kmetov, 3 gospodinje, 3 zasebniki in 1 študent. Njihova povprečna starost je bila 45 let. Za svoje delo so prejemali dopisniki vsak mesec po 250. ° din nagrade za~vsako anketirano gospodarstvo. Dopisniki in gospodarji pa so na račun Zavoda naročeni na tednik "Kmečki glas*. Hehanizem ankete je tekel od gospodarjev po dopisnikih naposredno na naš Zavod. Vsak gospodar je dobil na začetku ankete svojo šifro, pod katero so vodili vsa svoja mesečna poročila. Tako je bila zagotovljena popolna anonimnost podatkov, kar je zelo dobro vplivalo na pripravljenost gospodarjev k dajanju podatkov. 102. Anketni obrazci Ker poseben ti p. kmečkega knjigovodstva ni prišel v poštev, so za to akcijo izdelani obrazci, kf vsebujejo vsa vprašanja iz kmetijske dejavnosti; odgovori na ta vprašanja pa dobro nadomeščajo knjigovodstvo. Medtem ko sobili obrazci v anketi 1952/53, zlasti na nj&nem začetku, še precej pomanjkljivi, pa so obrazci za tukaj obdelano anketo metodološko že precej izpopolnjeni. _ _ Anketni obrazci se dele predvsem na dve vrsti; 1) na osnovni, t; j» mesečni, glavni anketni obrazec AP, in 2) na dodatne občasne obrazce, ki so jih izpolnjevali le nekrat letno. Posameznih tabel in podtabel osnovnega obrazca tu ne naštevamo, ker so identične s tabelami, objavljenimi v tekstu študije, keder je njihova vsebina -v celoti ohranjena. Dodatni ebrazci , katerih vsebina je prav tako obdelana v tej študiji, pa so se nanašali na zemljiške kategorije, sadnodrevje, poslopja, inventar, posejane površine, pridelek, domače predelave ter jesensko in spomladansko setev. Pri obdelavi anketnega gradiva smo se trudili, da smo ohranili najprej originalno obliko in vsebino anketnih podatkov fn šele temu dodali razne analitične tabele, kar utegne koristiti predvsem poznejšim raziskovalcem tega gradiva. 103. Metoda anketiranja Namesto knjigovodske metode smo za anketiranje sprejeli metodo spraševanja (interview). Dopisnik je najmanj enkrat mesečno prišel v .hišo in tam zapisoval odgovore gospodarja na posamezna vprašanja, katere mu je zastavljal iz vprašalnih pel. Da bi bilo dopisnikom olajšano delo, je anketiranim gospodarjem priporočeno, da v posebnebe^ ležnice, ki jim jih je dopisnik v začetku anketnega leta razdelil, zapisujejo najvažnejše dogodke. Iz poročil dopisnikov sklepamo, da je vsaj pilsvica anketiranih gospodarjev to tudi delala. 10 Osnovne obrazce so izpolnjevali dopisniki vedno prve dni v mesecu za pretekli mesec. Rok za vrnitev izpolnjenih obrazcev Zavodu je bil vsakega 10. v aesecu. Po pogodbi so prejemali dopisniki od Zavoda frankirane kuverte, v katerih so vračali izpolnjene obrazce. Sami so plačevali le poštnino za popravke napak, ki so jih sani zagrešili. pri anketiranju je veljajo načelo neposrednosti, tj. , dopisniki so morali spraševati neposredno gospodarja in gospodinjo ali osebo, ki v hiši odgovarja za vse poslovanje. Anketne obrazce je^oral dopisnik zaključiti takoj pred gospodarjem in mu pokazati bilanco njegovih mesečnih dohodkov in izdatkov. Po poročilih dopisnikov so se gopsdarjl sicer vedno zanimali za bilanco, ni pa verjetno, da bi anketni rezultati vplivali na gospodarjenje anketirancev inbi ga to odaljilo od značilnosti, ki je osnovni pogoj za take statistične akcije. 11. SPLOŠNA KARAKTERISTIKA ANKETIRANIH GOSPODARSTEV Preden preidemo k razčlenjevanju anketnega gradiva in pozneje k analizi, se nam zdi potrebno predočiti glavne značilnosti anketiranih gospodarstev, ki se kažejo prav v tem, ali gre v našem vžorcu za čisto kmečka gospodarstva, ali so to morda gospodarstva mešanega tipa, tako da celo ta tip prevladuje. Zato*bomo v naslednjih dveh oddelkih prikazali kmetijsko dejavnost anketirancev ter njihove postranske dejavnosti. 110. Kmetijska dejavnost kot glavni vir dohodkov i1 JAnaliza denarnih dohodkov anketiranih gospodarste® (glej poglavje 60!) ka?e, da v skupnem povprečju 63, 7 ^ denarnih dohodkov izvira iz kmetijske dejavnosti, t. j. iz poljedelstva, sadjarstva, živinoreje in drugih kmetijskih opravil. Samo v velikostni skupini do 3 ha je ta odstotek nižji od nekmetijskih dohodkov in znaša 32, k%, medtem ko je v obeh naslednjih skupinah precej velik: 59, 2 % v skupini nad 3 do 8 ha in celo 81, 2 % v skupini nad 8 ha. Te odnose bomo sicer obravnavali podrobneje na drugem mestu, toda tukaj želimo predstaviti anketirana gospodarstva in ž njimi slovenskega kmeta kot kmetovalca, ki mu je kmetijstvo res najvažnejši, ne pa edini vir dohodkov. Povprečno pomenijo kmetijski denarni dohodki dobri dve tretjini vseh denarnih dohodkov, medtem ko pri malih kmetih padejo skoraj na tretjino, pri srednjih" (p0 naši razvrstitvi!) so komaj nad polovico, pri največjih pa znašajo že štiri petine vseh denarnih dohodkov. 111. Postranske dejavnosti Anketa 1953/5^ je med vsakomesečnimi podatki zapisovala tudi pčdatke o domači obrtni dejavnosti anketiranih gospodarstev in pa o drugih postranskih nekmetijskih dejavnostih. Ti znaki so sprejeti v anketni obrazec, ki jeenoten za vso FLRJ, predvsem zato, da bi dobili sliko o obsegu* domače proizvodnje obleke in obutve, kar je važno za računanje naturaTne porab® na vasi. Za Slovenijo to niso važni pokazatelji in jih bomo tu uporabili za dokaz, da domača obrt in domača izdelava obutve in obleke ter sploh kratko postranska proizvodnost našega povprečnega kmeta ni omembe vredna^ostavka. Važnejša je gotovo postavka, ki pomeni zaslužek z nekmetijskim delom, kar bomo vi deli v oddelku 111, 2. 111, 0, Domača obrt Naslednja tabela, ki jo je vsebovalo anketno gradivo, nam pove, kakšne količine posameznih proizvodov so anketirana" gospodarstva izdelala v gospodarskem letu 1953/54, in koliko gospodarstev se je ukvarjalo s tako domačo obrtjo. Ker je tabela enotna za vso državo, seveda ne vsebuje predmetov, značilnih za naše razmere; pokaže pa le , da na naši vasi nimamo pomembne domače obrti "in" da se v posameznih predelih Slovenije zelo ukvarjajo z izdelovanjem izdelkov, ki so za nas značilni, kot n. pr. suha roba, čipke in podobni izdelki. Seveda je sestavljalee ankete predvsem zanimala proizvodnja obleke in obutve, ki je v industrijsko manj razvitih republikah včasih zelo važna pri izračunu naturalne porabe na vasi. Tabela je vsebovala tudi volnene preproge in izdelke iz kozje dlake, ki jih pa anketirana kmečka gospodarstva niso izdelovala. 1 Tab. 1. 2. Domača obrt (skupaj) I zdelki Skupaj c? na štefi lo gospodarstev Qo 3 ha koli Si na štev? lo gospodarstev tjgd 3 do 8 ha koli či sia števi lo . gospodarstev Nad 8 ha koli či aa števi lo gospodarstev Volneno predi v o Janaao predivo Larseno platno Blago za oblek® Pleteni vokeni k I Volnene tkanine Volnene odeje Domače opanke kg s/ kg zdel kg kg kg par 2, 6 32 10 12 7, 6 2 0, 8 10. 1 0, 5 22 10 12 M 111, 1» Druge nekmetijske dejavnosti Spodnja tabela, ki jo prinašaiao iz anketnega gradiva, ponazoruje nekaj občasnih, nekaj pa tudi stalnih, rekli bi lahko obrtnih dejavnosti naših anketirancev. Tudi tu so redaktorji anketnih vprašanj upoštevali neturalne pora" be na vasi, predvsem porabo gradbenega materiala, seveda so se pri te® dotaknili tudi drugih dejavnosti našega kaeta, ki mu donašajo neposredne denarne koristi , ali pa drugače dvigajo njegovo življenjsko raven. Kot prejšnja, nam tudi ta tabela prinaša izdelke v skupnih količinah ter obenem pove, koliko gospodarstev se je ukvarjalo sto ali ono dejaraostjo, _ Tab. 1. 3. Postranske dejavnosti (skupaj) Strešniki Stavbni les Oglje Pohi štvo Orod j e Zdravilna zelišča Gozdni sadeži Divji zajci Druga divjačina Pletarski izdelki S/) kos t kos kos kg kg kos kos kos Skupaj koli či na 600 97 25, 5 19 204 84 174 17 3 87 števi lo gospodari t h v 1 12 12 3 20 13 10 5 2 11 Do 3 ha koli čina eoo 29 6 38 44 50 27 števi lo' gospodarstev 1 5 4 1 4 Nad 3 do 8 ha količina 3 94 23 110 10 števi 1 o gospodarstev Nad 8 ha količina 62 19, 5 15 72 17 14. 17 3 50 števi lo gospodarstev Izdelava strešnikov' tukaj ni obrt, temveč si jih je 1 gospodarstvo izdelalo zase. Stavbni les in oglje so izdelovali predvsem tisti gospodarji, ki imajo, večje gozdne površine. Hedtein ko je bil stavben les namenjen predvsem za domačo porabo, pa je oglje tržni artikel. Z ogl j ar j en jem se je ukvarjalo le 12 t. j. 3, 7 %. vseh anketiranih gospodarstev. Izdelajo pohištva pripisujemo tistim gospodarstvom, ki isiajo mizarsko obrt. Taka so bila samo tri, v vsaki velikostni skupini po" eno. Ročno orodje si popravljajo kmetje sami, predvsem v .zimskei času. Tu gre verjetno za lesene dele orodja. Zdravilna zelišča, gozdne sadeže (borovnice in gobe) zbirajo predvsem otroci in žena. Oboje prinaša v hi šo denar. Odstrel jeno divjačino verjetno porabijo doma, kože pa prodajo. 111, 2. Zaslužek z nekmetijskim delom Ko smo spredaj govorili o kmetijskih denarnih dohodkih, smo videli, da nekmetijski denarni dohodki povprečno presegajo eno tretjino vseh denarnih dohodkov. " f!»etje do 3 ha skupne površine so celo tako navezani na tako delo. , .da jim leto prinaša skoraj 68 % vseh dohodkev. Pri naslednji velikostni skupini ta delež pade le na 41 %, medtem ko pri velikih kmetih ne dosega niti ene~petine vseh denarnih dohodkov. Naj takoj tu povemo - čeprav bomo o tem izčrpne je govorili pozneje v glavi 600, 1. - da sta med temi denarnimi dohodki našega kmeta na prvem in drugem me 12 stu zaslužek članov v službi pridržavni h podjetjih in ustanovah ter prevozništvo. Medtem ko se prvi vir denarnih dohodkov manjša z velikostjo posestva, pa drugi raste vzporedno z njo fn kmetom nad 8 ha prinaša čez tretjino takih denarnih dohodkov in samo nekaj več kot delo članov pri podjetjih, Če pa vse denarne dohodke kraečkih gospodarstev zvrsti no po njihovih deležih v skupnih dohodkih, dobimo tole sliko; na prvem aestu z 19 % je govedore}a8 takoj za njo je zaslužek državnih uslužbencev in delavcev, ki so člani gospodarstev in ta zaslužek znaša skoraj 16 %. Tema dvema postavkama sledijo šele les in drva, ftleko, prašičereja, invalidnine, pokojnine in druge socialne dajatve države, pa prevozništvo, krompir itd, , itd. 112, Osnovni podatki o anketiranih gospodarstvih Tab. 1, 4. Osnovni podatki o anketiranih gospodarstvih Število gospodarstev Število članov Skupna površina v (ha) Orna površina v (ha) Število konj J) fl ovac 11 prašičev Skupaj Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 322 1 516 2 5H, 92 770, 85 127 1 001 242 m 92 m 1^, 42 57, 08 7 149 22 150 127 569 660, 95 164, 77 28 346 65 317 103 533 1 743, 55 249, 00 92 506 155 437 1) Število živiBe" je' podaR0 po stanju 1. januarja 1954, torej sredi anketnega leta, medtem ko je bilo na začetku ankete, t. j. 1, julija 1953 pri anketiranih gospodarstvih 136 konj, 1, 013 govedi, 235 ovac in 989 prašičev. Boljše predstave reprezentativnosti anketnega vzorca proti osnovni gmoti bomo dobili, če skupna povprečja ankete prifflerjimo. s_. p0vprečji po rezultatih popisa živine iz leta 1953. Tab. 1. 5. Primerjalni pregled velikosti gospodarstev, površin in ?lvine na 1 gospodarstvo po anketi in popisu živine od 15. januarja 19532) Anketa 4, 74 7, 90 1, 46 0, 39 3, 09 0, 76 2, 80 Popis 4, 42 7, 61 1, 55 0, 40 2, 92 0, 69 2, 42 Števi lo članov Skupna površina v ha Orna površina v ha Števi lo konj Število govedi Števi lo ovac Število prašičev 2) Za primerjavo so vzeta naslednja števila iz rezultatov popisa živine: 145. 193 gospodarstev, 641. 184 člančv, 1, 104. 545 ha skupne površine, 225, 698 ha orne površine, 58, 770 konj, 423, 419 govedi, 100. 680 ovac in 351. 489 praši čev. 12. OBDELAVA ANKETNEGA GRADIVA 120. Anketno gradivo Anketa drugega obdobja je trajala od 1. junija 1953 do 30. junija. 1954, in je torej obsegala 13 osnovnih obrazcev AP (Anketa Pol joprivredna, kakor jo je imenoval na kratko Zvezni zavod ob njeni ustanovitvi). Gradivo, ki je obdelano v tej publikaciji, se nanaša na 322 gospodarstev, anketiranih v gospodarskem letu 1953/54, in obsega torej osnovne obrazce od AP2 (julij 1953) do AP13 (junij 1954), ter pripadajoče dodatne obrazce. Potemtakem je zajelo: 13 1) popis kemljiških kategorij, sadnega drevja, poslopij, inventarja in posevka, kar je vse popisano deloaa po stanju na dan 1. julija 1953, deloma po stanju konec meseca maja (posevki), toda vse obenem z API; 2) pridelek, ki je bil anketiran postopoma od AP2 (julij 1953) do AP6 (november 1953); 3) jesenska setev, ki je popisana obenem z AP7 (december 1953); k) spomladanska setev, ki je popisana obenem z AP11 (april 1954), ter 5) celotno gibanje livega in mrtvega inventarja z vsemi denarnimi in blagovnimi izdatki in dohodki v tem času. 121. Delitev gradiva Zvezni zavod za statistiko je že v anketi 1952/53 postavil načelo, da se anketirana posestva dele po skuprrf po= vršini v tri velikostne skupine: 1) do 3 ha, 2) nad 3 do 8 ha in 3) nad 8 ha. Za Slovenijo ta delitev ustreza, ker ss tako osnovna groota kakor anketni vzorec po tem kriteriju delita nekako na tretjine in imamo tako v vsaki skupini vzorca skoraj esako število gospodarstev; Po isti delitvi je bila obdelana ?e anketa 1952/53, in sto podatke dveh obdobij tem laže primerjamo med seboj. Naslednji trije kartogrami kažejo, kako so anketirana gospodarstva glede na razdelitev v tri velikostne skupine zemljepisno razporejena po Sloveniji. Ce te kartograme primerjamo s kartogrami iz ankete 1952/53, takoj vidimo, da je zemljepisna razporeditev sedanjih 322 gospodarstev dosti boljša, kot je bila razporeditev samo 184 gospodarstev prejšnje ankete. 122. Metoda obdelave Kot je le omenjeno, smo morali pri izbiri anketnega vzorca odstopiti od načela slučajnega izbora; zato tudi podatkov ankete nismo sogli obdelati po metodah, ki veljajo za vzorce, izbrane na slučajen način. Zato smo se pri obdelavi anketnega gradiva omejili na izračunavanje aritmetičnih sredin po treh velikostiih sku= pinah. Povprečja za velikostne skupine smo množili s strukturnimi faktorji za osnovno gmoto; tako smo dobil! skupno povprečje, glede na celotno maso privatnih kmečkih gospodarstev v LR Sloveniji. To skupno povprečje daje zanesljivejšo podlago za raztegnitev na celoto. Gospodarstva do 3 ha (92 gosp. ) O o o = 1 anketirano gospodarstvo Gospodarstva nad 3, 01 do 8 ha (127 gosp. ) O 1 anketirano gospodarstvo Gospodarstva nad 8 ha (103 gosp. ) 1 anketirano gospodarstvo 15 2„ DEMOGRAFSKI PODATKI Slede zajemanja podatkov o družinskih članih na anketiranih gospodarstvih se anketi 1952/53 in 1953/54 nista mnogo razlikovali aed seboj. Novost v tej anketi je le ta, da je začela še posebej prikazovati stalnozaposleno tujo delovno aoč, ki jo je najprej štela ned družinske Slane prav tako kot anketa iz prejšnjega leta. To osogoča račune o stalno zaposleni delovni sili na anketiranih gospodarstvih. Čeprav je anketa podatke o sestavu gospodinjstva podajala za vsak mesec posebej, smo se zaradi krajše oblike obdelave enako kot leto poprej odločili, da vse račune s Slani anketiranih gospodinjstev izvedemo po povprečnem stanju oed assecena decembrom 1953 in januarje« 1954, torej sredi anketne dobe. Po sani h vsakomesečnih anketnih podatkih za otroke po letih, , za odrasle pa po zaposlitvi bi bilo težko delati razne račune o družinskih -članih, zlasti tiste o prehrani tvenih enotah. Zato je Zavod v začetku anketnega leta popisal tudi odrasle družinske člane glede na njihovo starost in je na podlagi tega dobi 1 bazo za izračun prehrani tvenih enot , ki so uporabljene pri analizah v poznejših odstavkih te publikaci je. 20. DRUŽINSKI ČLANI Članski sestav gospodi njstva je vsekakor zelo zanimiv. Važno je, da vemo kakšne osebe delajo na kseti ji; ali so to ženske, starejši ljudje, ali pa mladi delavci. Dobro je tudi vedeti, če imajo gospodarstva veliko ali malo neproduktivnih članov. Vse to vpliva na delo gospodarstev in na njihovo donosnost ter njihovo stopnjo produktivnosti . Kolikor ^nao) anketno gradivo to dopušča, bomo vse te strani osvetli li in napravili potrebne zaključke. 200. Število družinskih članov Kot že rečeno, ssito za prikaz družinskih članov vzeli povprečno številčno stanje družinskih članov v anketiranih, gospodarstvih med meseceia decembrosi fn januarjem. To stanje nam kaže naslednja tabela: Tab. 2. 1. Skupno število družinskih članov v anketi ranih gospodarstvih Sestav gospodinjstva Vsa skupaj moški ženske Do 3 ha skupaj ženske Nad 3 do 8 ha skupaj moški ženske skupajnoški žensk® SKOPAJ Otroci do 3 let Nad 3 do 7 let Nad 7 do 14 let Odrasli , stari nad 14 let. , ki delajo na gospodarstvu delajo izven gospodarstva ne delajo, a jih gospodarstvo vzdržuje di jaki , študentje, vojaki nesposobni za delo 1 516 73 1 78 5 414 1 9 7 217 569 - 770 299 53 3 2 6 4 269 97 120 50 64 184 101 47 56 83 36 51 51 19 27 25 17 24: 26 35 34 71 17 18 18 16 33 26 35 62 14 19 38 8 1 4 33 2 482 1 77 133 100 33 54 59 109 44 40 15 69 37 6 12 2 25 19 43 15 15 4 28 32 29 23 13 12 16 24 66 111 318 127 191 319 139 180 42 12 49 40 9 30 18 12 16 Stalno zaposlena tuja delovna moč 36 14 22 9 5 4 25 8 17 Prehranitvene enote 1 151, 2 309, 4 432, 0 409, V zgornji tabeli si lahko najprej ogledaao podatke o stalnih tujih delovnih močeh. Vseh 322 gospodarstev je zaposlovalo 36 kmetijskih delavcev, od katerih je bi lo 14 toških in 22 žensk. Tuje delovne moči šteje anketa naj 16 prej med člane gospodinjstev, potem jih pa natfaja še posebej. Iz tega zvemo, da tuje delovne moči na gospodarstvih skupaj tvori le 2, k% družinskih članov. Med moškiii jih je 1, 9 %, med ženskami pa 2, 8 %. Na vseh 92 gospodarstvih do 3 ha sta bila zaposlena sasno 2 kiaetijska delavca, kar je bilo le 0, 5 % od vseh družinskih članov v tej velikostni skupini. V 127 gospodarstvih prihodnje velikostne skupine je bilo 9 kmetijskih delavcev alil. S? od vseh članov, medten ko so 103 posestva nad 8 ha zaposlovala 25 kasti jskih delavcev ali 4, 7 % vseh družinskih članov. Hed moškimi jih je bilo v tej skupini 3 %, med ženskami pa celo 6, 3 %. Vidimo torej dvoje: 1} tuje delovne moči zaposlujejo pretežno velika posestva, ker jim domačih moči prisanjkujejn 2) te delovne moči so pretežno ženske (1 i 2 v skupini nad 8 ha). Ker tuje delovne moči najemajo za delo na gospodarstvu, t, j. za poljska in druga kmečka opravila, kjer predvsem ni zadosti doiačih delovnih moči, bodisi da jih sploh primanjkuje ali pa, da so le*t# zaposlene izven kmetijstva in samo deloma doma, je pravilneje, če 'stalno zaposlene tuje delovne moči primerjamo le s številom tistih članov, ki delajo samo na gospodarstvih. V skupnem povprečju odpade na družfnske člane k, ** % te delovne moči, ki delajo na gospodarstvu, in pride na skoraj 22 domačih 1 kmetijski delavec. V najmanjši velikostni skupini je potemtakem pri betijskih delih zaposleno 1, 1 % kmetijskih dslavcev ali 1 na 88 domačih članov* V velikostni skupini nad 3 do 8 ha se odstotek tujih delovnih moči dvigne na 2, 8 % in pride 1 kmetijski delavec na 34 domačinov, medtem ko posestva iz velikostne skupine nad 8 ha za kmetijska opravila zaposlujejo' 7, 8 % tuje stalne delovne moči in odpade 1 kmetijski delavec že na vsakih 12 domačih članov, ki delajo samo doma. V tej skupini je razmerje pri moških 5, 8 % ali eden na vsakih 16 domačinov, pri ženskah pa 9, 4? ali ena na vsakih 10 samo domazaposlenih žensk starejših od 14 let. Z naslednjo tabelo naj takoj podamo še primerjalen pregled ?n strukturi števila članov po velikostnih skupinah, tako kot sta jih zajela anketa in pgpis živine iz leta 1953. Tab. 2. 2. Število članov po velikostnih skupinah Velikostne skupine Anketa števi lo Popis živine 1953 števi lo % SKUPAJ Oo 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 1 516 414 569 533 100 27, 3 37, 5 35, 2 641 184 184 969 193 357 262 858 100 28, 8 30, 2 41, 0 Obe strukturi sta si precej različni, zlasti v dveh večjih velikostnih skupinah. Anketa kaže povprečno stanje m«d mesecema decembrom 1953 in januarjem 1954, medtem ko je popis živine, kateremu popisovanje družinskih članov ni bila izključna naloga, zajel stanje po 15. jan. 1953. Zaradi tega gornjih podatkov ne smemo jemati kotmerilo za reprezentativnost vzorca, ankete. Družinske člane smo preračunavali zaradi natančnejše primerjave posameznih kategorij in natančnejšega računa prehrani tvene^bi lance na t. zv. prehranitvene enote (phe). 0 tem bomo podrobneje razpravljali v poglavju o "prehrani družin" . Tukaj pripominjamo, da smo jih za vsak mesec sproti računali le za prisotne družinske člane, kajti anketno gradivo je zapisovalo kot odsotne vse tiste družinske član®, ki so bili v tekočem mesecu najmanj 20 dni zdoma. Ker družinske člane obračunavamo i različnimi faktorji glede na starost, ki so razen za delovne moške manjši od 1, 0, znašajo tudi prehranitvene enote manj kot je število članov, za katere so" računane. V zgornji tabeli smo prehranjevalne enote izračunali enako kot člane in smo za 1. 516 članov dobili 1. 151, 2 prehrani tveni h enot, kar je koaaj 76 % od števila družinskih članov. Po posamezni hveli kostnih skupinah pa so prehranitvene enote 74, 7 % oziroma 75, 9 % oziroma 76, 8 % od skupnega števila članov« Ta ključ nam pove, da na 100 kmečkih prebivalcev računamo približno 75 odraslih, "ki v prehrani pomenijo celo konzuano enoto. Tab. 2. 3. Število družinskih članov na 1 gospodarstvo Sestav gospodinjstva Skupno povprečje Oo 3 ha 3 do 8 ha skupaj|moški|ženske|skupaj|nioški |ženske|skupajffioški [ženske|skupaj|moški [ženske Nad 8 ha VSEH Otroci do 3 let Nad 3 do 7 let Nad 7 do 14 let Odrasli, stari nad 14 let, ki delajo na gospodarstvu delajo izven gospodarstva ne delajo, a jih gospod. vzdržuje dijaki, študentje, vojaki nesposobni za delo STALNO ZAPOSLENA DELOVNA MOČ PREHRANITVENE ENOTE 4, 74 0, 31 0, 38 0, 58 2, 54 0, 42 0, 19 0, 34 0, 11 3, 59 2, 29 2, 45 0, 16 0, 15 0, 20 0, 18 0, 32 0, 26 1, 04 0, 31 1, 50 0, 11 4, 50 0, 39 0, 55 0, 56 1, 93 0, 59 2, 15 0, 21 0, 29 0, 27 0, 72 0, 46 0, 14 0, 05 0, 09 0, 07 0, 13 0, 2. 1 0, 40 0, 13 0, 04 0, 07 .0, 02 0, 01 3, 36 2, 35 0, 18 0, 26 0, 28 1 ,' 21 0, 13 0, 02 0, 27 0, 01 4, 46 0, 27 0, 26 0, 56 2, 50 0, 38 0, 15 0, 34 0, 07 3. 40 2, 12 0, 13 0, 14 0, 30 1, 00 0, 31 0, 12 0, 12 0, 04 2, 34 0, 14 0, 12 0, 26 1, 50 0, 07 0, 03 0, 22 0, 03 5, 19 0, 26 0, 34 0, 60 2, 56 2, 63 0, 14 0, 12 0, 18 0, 16 0, 37 0, 23 3, 10 1, 35 1, 75 0, 29 0, 17 0, 12 0, 31 0, 29 0, 25 3, 98 0, 22 0, 09 0, 13 0, 16 0, 08 0, 17 17 Če te podatke primerjalno s povpre£ji , ki jih je dala anketa 1952/53 in vzorec popisa prebivalstva 1953, dobism naslednjo sliko, Velikostne skupi n<. Skupno povprečje Oo 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha Anketa 1952/53 1953/5% Popis prebivalstva 1953 4, 75 4, 50 4, 45 5, 80 4, 74 4, 50 4, 46 5, 19 4, 52 4, 30 4, 60 5, 21 ki za anketo 1953/54 ni nezadovoljiva. Povprečja prehrani tveni h enot iz zgornje tabele nam povedo, da po skupnem povprečju odpadejo na 1 3, 59 prehrani tvene enote ali nekaj več kot trije in pol odrasli noškt, medten ko je anketa 1952/53 za skupno povprečje dajala normo 4, 06 Phe ali nekaj več kot 4 odrasle moške osebe. Spodnji grafikon nam nazorno pokale še razmerje moških in žensk ter lete razdeljen® po starosti in zaposlitvi v skupne« povprečju na 1 gospodarstvo: števi lo 5 T Število družinskih članov na 1 gospodarstvo 0 1 ženske moški Iv/ /V/J \/////\ V////A '//////z l/V //V 7/1 sli, ki 01. Vsi Otroci Otroci nad Otroci nad Odrasli, do 3 let 3 do 7 let 7 do 14 let ki delajo delajo izštudentje, za dalo na kmetijven krasvojaki št« tijstva 201, Družinski člani po spolu Za družinske člane iz tab» 2. 1. smo izračunali strukture po spolu, ki nam jo podaja naslednja tabela 2. 4. Sestav gospodinjstva VSI Otroci do 3 let Nad 3 do 7 let Nad 7 do 14 let Odrasli, stari nad 14 let, ki delajo na gospodarstvu delajo izven gospodarstva ne delajo, a jih gospodarstvo vzdržuje dijaki , študentje, vojaki nesposobni za delo STALNO ZAPOSLENA TUJA DELOVNA H0Č Skupaj skupaj aoški; ženske Do 3. ha uoški ženske Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha kupaj soški ženskeskupajmoški žeaske 100 48, 2 51, 8 100 47, 6 52, 3 100 47, 5 52, 5 100 100 51, 6 48, 4 100 52, 8 47, 2 100 48, 6 51, 4 100 53, 8 100 53 j 3 46, 7 100 52, 9 47, 1 100 52, 9 47, 1 100 54 100 54, 9 45, 1 100 49, 0 51, 0 100 53, 3 46, 5 100 61 3 45, 7 3 38, 7 100 40, 8 59, 2 100 37, 3 62, 7 100 39, 9 60, 1 100 43, 6 56, 4 100 75, 2 24, 8 100 77, 8 22, 2 100 81, 6 18, 4 100 60, 0 40, 0 100 74, 5 25, 5 100 75, 0 25, 0 100 79, 0 21, 0 100 71, 9 28, 1 100 36, 7 6383 100 32, 4 67, 6 100 34, 9 65, 1 100 44, 8 55s2 100 38, 9 61, 1 100 50, 0 50, 0 100 55, 6 44, 4 100 32, 0 68, 0 Iz gornje tabele vidimo, da na anketi ranih gospodarstvih prevladujejo ženske (51, 8 ?) nad isolkimi (48, 2 $) in da to razmerje v noben? ad velikostnih skupin ni drugačno. Tudi delovne moči na gospodarstvih so pretežno žen-" ske, in sicer še v večjem odstotku kot pri skupnem številu družinskih članov (W88 proti 59, 2 % v korist žena), pri prvih dveh velikostnih skupinah psde soška delovfla sila na gospodarstvih celo pod .povprečje (37, 3 in 39, 9$). To raiaerje se nekoliko spremeni , če vzauieiso, da žene opravljajo na doaiu gospodinjska opravila, h kateri® se računa tudi kuha in krmljenje prašičev. Torej, če računamo na vsako gospodarstvo povprečno po~1 gospodinjstvo, dobimo na vseh gospodarstvih skupaj W2 odraslih oseb, ki opravljajo težja kieti jska opravila. Tu pa se slika obrne v prid moških, ki jih j® 322 proti 160 ženskam ali v odstotkih: 67 proti 33. Hedtem ko pri obeh večjih velikostnih skupinah ostane to razmerje v bistvu nespremenjeno (v drugi 67:33 % in v tretji 6^:36 %)■, pa v prvi i 78 proti 22 % močno prevladujejo soški. Na drugi strani pa vidimo, da med otroci prevladujejo aoški, kakor tudi, da je od zaposlenih izven gospodarstva povprečno tri četrtine soških, kar z večjimi ali manjšimi razlikami velja tudi v vseh treh velikostnih skupinah. Nesposobnih za delo je več žensk kot moških (razmerje 2 proti l). Tudi tuje, stalno zaposlene delovne moči so pretežno ženske, zlasti pri velikostni skupini nad 8 ha, ki zaposluje največ kmetijskih delavcev, je to razmerje očitno v korist ženske (2 proti 1). Verjetno zato, ker so v isto skupino, šteti dijaki, študentje in vojaki, v tej grupaciji s tri četrti nski m deležem prevladujejo moški. . V anketi 1952/53 so bili moški in ženski člani anketiranih gospodinjstev, v skoro enakemsorazmerju. Popolnoma drugače pa je bilo glede spola otrok, ker je videti, da pri otrocih prevladujejo" deklice. Podatki ankete 1953/5^ so pravi Inejši, ker kažejo, da v mlajših letih tudi na kmetih prevladujejo moški. i 202. Družinski člani po starosti oziroma zaposlitvi V anksti smo po starosti opazovali le otroke, medtem ko smo vse odrasle stare nad~H let, delili le po zaposlitvi, t. j. ali delajo v kmetijstvu ali izven njega, oziroma ali sploh še kaj delajo. Potemtakem imamo tudi osnovno delitev družinskih žlaoov. na aktivne in vzdrževane. • Tab. 2. 5. Struktura družinskih članov po starosti oziroma zaposlitvi! Sestav gospodinjstva Skupaj skupaj moški ženske Do 3 ha skupaj moški ženske Nad 3 do 8 ha skupaj moški ženskeskupaj Nad 8 ha moški ženske VSI Otroci do 3 let Nad 3 do 7 let Nad 7 do 14 let Odrasli stari nad H let, ki delajo na gospodarstvu delajo izven gospodarstva ne delajo, a jih gospodarstvo vzdržuje dijaki, študentje, vojaki nesposobni za delo 100 7, 9 12, 1 100 100 6, 8 100 100 100 100 100 100 100 100 100 13, 8 6. 0 7. 1 10, 6 8, 7 12, 3 12, 3 9, 6 7, 8 13, 7 11, 1 12, 7 12, 0 6, 2 6, 0 12, 5 6, 3 6, 7 14, 1 6, 0 4 9 5, 4 fils 11, 0 11, 6 5, 3 7, 2 14, 4 3, 9 6, 0 1, 9 1, 9 3, 1 0, 9 7, 2 5, 5 8, 8 8, 9 6, 1 11, 5 3, 3 7, 5 *. 5 5, 9 8, 9 53, 7 45, 4 61, 4 42, 8 33, 5 51, 2 55, 9 47, 0 63, 9 59, 9 52, 7 66, 9 8, 8 13, 7 4, 2 13, 1 21, 3 5, 5 8, 6 14, 7 3, 0 5, 6 6, 8 4, 5 5, 6 1, 3 6, 0 8, 7 3, 4 5, 6 9, 4: 5, 4 4, 9 5, 9 Predvsem vidimo v zgornji tabeli, da je od vseh družinskih članov samo 53, 7 % zaposleno stalno v kmetijstvu (enak odstotek podaja tudi anketa 1952/53), medtem ko je vzdrževanih članov povprečno 37, 5 %, 8, 8 % pa zaposlenih izven gospodarstva. Od vseh moških jih dela v kmetijstvu le 45, 4?, medtem ko je od skupnega števila žensk61, 4$ zaposlenih doma. Število v kmetijstvu aktivnih članov je pod povprečjem (42, 8 %} samo pri velikostni skupini do 3, ha, potem pa raste z velikostjo posestva in v skupini nad 8 ha doseže že 60 % vseh družinskih Članov, zato pa je odstotek zaposlenih izven kmetijstva tam najnižji (samo 5, 6 ?). Otrok je v povprečju 26, 4?, njih relativno število pa pada z velikostjo posestva (33, 3 - 28, 7 - 23, 1 %). S" stališča zaposlitve v kmetijstvu lahko delimo družinske .člane na aktivne (zaposlene samo na gospodarstvu), " ;f>olaktivne (stalno zaposlene izven kmetijstva, ki pa delajo tudi še doma) in na pasivne člane gospodarstev, t. j. take, ki jih ostali s svojim delom vzdržujejo, kot so otroci, dijaki, študentje, vojaki in nesposobni za delo. Tab. 2. 6, Družinski člani po aktivnosti -v kmetijstvu? Delitev Skupaj števi lo % Do 3 ha števi lo Nad 3 do 8 ha števi lo Nad 8 ha števi lo t VSi Aktivni Polaktivni Pasivni 1 515 814 133 569 100 53, 7 8, 8 37, 5 414 177 54 183 100 42, 7 13, 0 44, 3 569 318 49 202 100 55, 8 8, 6 35, 6 533 319 30 184 100 59, 8 5, 6 34, 6 19 Kakor v anketi 1952/53 tudi ta tabela potrjuje, da kmečka gospodarstvavzdržujejo povprečno čez 37 % pasivnih članov in da ta odstotek pri gospodarstvih do 3 ha skoči celo nad kk %. Delovne sile je med vsemi družinskimi člani v povprečju 62, 5 % in dele! raste z velikostjo posestva (55, 764, h65, ^). Tab. 2. 7. Družinski člani sposobni za delo Velikostna skupina Vsi sposobni , za delo Zaposleni i zven števi lo SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 947 231 367 3« 133 54 49 30 14, 0 23, 3 13, 3 8, 6 Pri aalih posestvih je dobra petina družinskih članov zaposlena izven gospodarstva. V skupnem povprečju odpade na vsakih 6 zaposlenih v kmetijstvu eden zaposlen izven^kueti jstva. Na najmanjših posestvih je to razmerje le 3 : 1 in raste z velikostjo posestva od 6 : 1 na 10 : 1. Tab, 2. 8. Zaposleai izven kmetijstva v primerjavi z vsemi člani kmetijskih gospodarstev Velikostna skupina Anketa vsi stalno zaposleni izven kmetijstva Popis živine VSI stalno zaposleni i zven kmetijstva SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 1 516 414 569 533 133 54 49 30 13, 0 8, 6 5, 6 641 184 184 969 193 357 262 858 43 672 15 250 15 022 13 400 6, 8 8, 2 7, 8 5, 1 Po anketi pride na vsakih 11 domačih eden zaposlen izven gospodarstva, po popisu pa je to razmerje skoraj 15:1. Med vsemi 1516 dru. žinskisi člani n-a anketiranih gospodarstvih je" 133 takih, ki so zaposleni v raznih poklicih izven gospodarstev in 109 takih, ki niso več sposobni za delo (t. j. preuiitkarjev, uživalcev socijalnih dajatev države in podobnih), .skupaj 2^2 ali 16 % članov nekmečkih poklicev. Tab. 2. 9. Družinski člani na 1 ha obdelovalne in njivske površine Velikostne skupine 1 ha obdelovalne površine vsi zaposleni na gospodarstvu Na 1 ha njivske površine vsi zaposleni SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 1, 36 4, 09 1, 60 0, 81 0, 73 1, 75 0, 90 0, 49 3, 33 8, 79 3, 45 2, 14 1, 73 3, 10 1, 93 1, 28 Povprečno pride 1, 4 kmečkega prebivalca na 1 ha obdelovalne in 3, 2 prebivalca na 1 ha njivske površine. Za direktno prehrano ljudi je drugi podatek še važnejši od prvega. Po popisu živine 1953 odpade povprečno 2, 8 prebivalcev s kmečkih gospodarstev na 1 ha njivske površine. Če vzamemo sredino, lahko pravimo, da mora" vsak hektar njiv pri nas prehraniti najprej 3 kmečke prebivalce, poleg tega pa dati še krmo in presežke za trg. . Število kmečkih prebivalcev na 1 ha obdelovalne oziroma njivske površine pada z velikostjo posestva. Vendar to ražmerje ni vedno enako, če upoštevamo najprej vse družinske člane, potem pa še ti. ste, ki delajo na gospodarstvu. Pri obdelovalni površini pada število vseh članov po treh velikostnih skupinah v razmerju 5:2:1, tistih, ki delajo na kmetiji, pa 3, 5 : 2 : 1, Na njivski površini pa so razmerja takale: vsi družinski člani padajo v 20 razmerju k : 1, 6 : 1, tisti, ki delajo samo na kmetijstvu, pa v razmerju 2, 4 : 1, 5 : 1. Po anketi Maša relativna gostota kmečkega prebivalstva -na 1 ha obdelovalne površine .0, 65, po predhodnih rezultatih popisa prebivalstva iz leta 1953 pa 0, 82« Tudi te številke kažejo na relativno veliko gostoto kmečkega prebivalstva, o čemur pa tukaj ne bomo posebej razpravljali, ker je to vprašanje danes v Bsrediu zanimanja in mu posvečajo posebne razprave. Poudariti pa moramo, da je v primerjavi s FLRJ treba upoštevati različno strukturo kategorij obdelovalnih površin, ker ha travnikov ali senoleti ni isto kot ha njiv. Anketirana gospodarstva so v sezoni največjih del zaposlovala tudi začasno najete delovne moči ali dninarje. Leti so delali ali' za plače v denarju ali v blagu, tam pa, kjer io domači le vračali delo za delo, pa le za hrano, po anketni cmetodologi ji so zajeti ti podatki najmanj dosledno in natančno in jih ni mogoče uvrstiti k podobnim pokazateTje®, ; bodisi da teh sploh nI, ali pa so pomanjkljiv? zajeti. Zato teh podatkov tudi nismo obdelali in naj na tem mestu povemo le toliko, da je glede prehrane dninarjev veljalo načelo, da se mora že njihova surova prehrana evidentirati in izkazovati kot blago, izdano v naravi. Te količine zajema tabela v poglavju 80. Prejemki in izdatki v naravi * - Družinski člani [jg starosti (otroci) oziroma zaposlitvi (odrasli) ter spolu (skupno povprečje) loo 9o 8o 7o 6q 5o ko 3o 2o 1o o & t mm. 2c Legenda: 1. Otroci do 3 let 2. Otroci nad 3 do 7 let 3. Otroci nad 7 do 16 let 4. Odrasli, ki delajo pri gospodarstvu 5. Odrasli, ki delajo izven gospodarstva 6. Odrasli, ki ne delajo, a jih gospodarstvo vzdržuje 7. Nesposobni za delo ženske moški 3o ko 5o 6o 7o 8o 9o loo 21. ŽIVLJENJSKO DREVO Z naslednjim življenjskim drevesom prikazujemo družinske člane anketiranih gospodarstev v absolutnih številih, in sicer za vse in za tiste, ki delajo v kmetijstvu (notranji dgl). Leta loo ženske moški . 9o 8o 7o 6o 5o 3o 2o 1o 2o ko 6o § ki delajo v kmetijstvu Življenjsko drevo kaže troje: i) da je prirastek prebivalstva tudi na kmetih že majhen, 2) da močno primanjkuje zlasti moških delavcev od 20 do 4. 0 let in 3) da kmetijsko delo opravljajo pretežno ženske. Vse to je posledica izseljevanja in vojnih let, ki so iskala žrtve med ljudmi najboljših let, kar se sedaj kaže tako v nezadostnem prirastku kot tudi v pomanjkanju najboljših, predvsem moških delovnih moči, ki razen tega odhaja še v industrijo. Tu pa je seveda upoštevati tisto, k^r smo glede delovne sile za težja kmetijska opravila rekli spredaj v oddelku 201. , ko smo od vseh doma zaposlenih žena odšteli gospodinje. Ker ne bi želeli, da prednje življenjsko drevo za družinske člane anketiranih gospodarstev jemljemo nekritično v poštev, ga bomo primerja - 21 li z življenjskim drevesom, ki so ga omogočili rezultati vzorčenja popisa prebivalstva iz leta 1953 za ksečki del prebivalstva. Za ta namen smo podatke iz prednjega drevesa preračunali in izrazili v relativnih številih (strukturnih odstotkih). Za družinske člane anketiranih gospodarstev dobimo po* tem takole sliko življenjskega drevesa; Za prebivalstvo kmečkih občin pa podaja Vzorec hodnih rezultatov popisa prebivalstva iz leta 1953 takole življenjsko drevo. ženske Leta 9o noski 80 7o 60 5o 3o 2o m io Leta ženske 12 1o 8 6 k 2 0 0 2 k S 1o 12 So moški 80 7o 60 DO ho 2o m io io 86^200 2 22 3. OSNOVNA I N OBRATNA SREDSTVA Pod to poglavje smo uvrstili »se podatke, ki se nanašajo na ženi ji šče, ter podatke o zgradbah in inventarju, ki jih je ta Raketa prvič zajela. 30. ZEMLJA Ob prehodu na obdelavo anketnega gradiva o zemljiščih, njih kategorijah, delitvi površin in podobnih podatkihse srečamo z rezultati rednih statističnih slulb, ki jih statisti čna sietodologi ja pozna pod imenoB "POslužbe11. To je sistem tabelarnih ocen iz področja kmetijstva, o setvah (jesenski in spomladanski), o stanju posejanih površin po opravljeni spomladanski setvi, o poljske® pridelku, pridelku sadja in grozdja ter s te® v zvezi o števi= lu sadnega drevja in trt in sploh o vsej kmetijski proizvodnji. 300. Zemljiške kategorije Te sfi popisane takoj na začetku ankete, istočasno z osnovnim obrazcei 4P1, t. j. v prvih dneh meseca julija 1. 1953. To j® razdelitev, ki deli kmečko zeal ji ško posest na njive in krtove. , sadovnjake, vinograde, travrnke^ašni k«, pri nas še senoleti, trstičja, ribnike in močvirja, gozdove in nerodovitno zemljišče, , Tab. 3. 1. Zemljiške kategori je po skupnih površinah v ha Zemlji ške kategorije Skupaj Do 3 Nad 3 do 8 ha 8 ha SKUPAJ Njive in vrtovi Sadovnjaki Vinogradi Tratniki Senoleti Pašniki Trstičja, ribniki in močvirja Sozdovi Nerodovitno zemljišče 2 544, 92 470, 85 38, 91 29, 11 W, 69 124, 68 284, 17 12, 66 1 082, 76 54, 09 140, 42 57, 08 6, 09 6, 73 28, 67 2, 80 9, 26 0, 58 25, 99 3, 22 660, 95 164, 77 11, 53 10, 58 131, 22 36, 72 67, 65 1, 18 222, 33 14, 97 1 743, 55 249, 00 21, 29 11, 80 287, 80 85, 16 207, 26 10, 90 834, 44 35, 90 Tab, , 3. 2. Struktura zemljiških kategorij Zemljiške kategorije Skupaj Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha SKUPAJ Njive in vrtovi Sadovnjaki Vi nogradi Travniki Senoleti Pašniki Trstičja, ribniki in močvirja Gozdovi Nerodovitno zemljišče 100 18. 5 1, 5 1, 1 17. 6 4, 9 11, 2 0, 5 42, 6 2, 1 100 40, 7 M 4, 8 20. 4 . 2, 0 6, 6 0, 4 18. 5 2, 3 100 24, 9 1, 6 19, 9 5, 6 10, 2 0, 2 33, 6 2, 3 100 14, 3 1, 2 0, 7 16, 5 M 11, 9 0, 6 47, 8 2, 1 23 Iz tabele struktur posnemamo pravilo, da deleži njiv, sadovnjakov in vinogradov padajo z velikostjo posestva, (nedtem ko deleži travnikov, pašnikov in gozdov rastejo z velikostjo posestva. Tab. 3. 3. Struktura zemljiških kategorij po anketi in PQ2 Zemljiške kategorije 1953 PO2 Anketa 195^ PO2 Anketa SKUPNA POVRŠINA Njive in vrtovi Sadovnjaki 'Vinogradi Travniki in senožeti Pašniki Trsti Sja, ribniki in močvirja Gozdovi Nerodovitno zemljišče v 100 17, 8 1. 3 M 23, 3 13, 3 0, 1 3M 3. 4 100 20, 8 2, 2 1. * 17. 3 10. 4 0, 8 43, 6 3, 5 100 17. 8 1, 3 1, 3 23. 9 13, 3 0, 2 39, 0 3, 2 100 18, 5 1, 5 1, 1 22, 5 11, 2 42, 6 2, 1 Tu moramo predvsem ugotoviti naslednje: 1} anketa v svoj izbor ni vključila gospodarstev nekmetovalc«v, ki jih PO2 šteje med privatni sektor, in 2) anketa šteje v privatni sektor ohišnice, ki jih PO2 šteje v zadružni sek tor. Mnenja smo, da te metodološke razlike za Slovenijo niso toliko pomembne, da bi mogle bistveno vplivati m rezultate primerjave. Zato jih lahko opustimo. Tab. 3. 4. Zemljiške kategorije na 1 gospodarstvo v ha Zemljiške kategorij? Skupaj Do 3 ha 3 do 8 ha Nad SKUPNA POVRŠINA Njive in vrtovi Sadovnjaki Vi nogradi Travniki Senožeti Pašniki Trstižja, ribniki in močvirja Gozdovi Nerodovitno zemljišče 7, 90 1, 46 0, 12 0, 09 1, 39 0, 39 0, 88 0, 04 3, 36 0, 17 1, 53 0, 62 0, 07 0, 07 0, 31 0, 03 0, 10 0, 01 0, 28 0, 04 5, 20 1, 30 0, 09 0, 08 1, 03 0, 29 0, 53 0, 01 1, 75 0, 12 16, 93 2, 42 0, 21 0, 11 2, 89 0, 73 2, 01 0, 11 8, 10 0. 35 Tab. 3. 5. Zameljiške kategorije na 1 družinskega člana v ha Zemljiške kategorije Skupaj Oo 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha SKUPNA POVRŠINA Njive in vrtovi Sadovnjaki Vinogradi Travniki Senožeti Pašniki Trsti čja, ribniki in močvirja Gozdovi Nerodovitno zemlji šče 1, 68 0, 31 0, 03 0, 02 0, 29 0, 08 0, 19 0, 01 0, 71 ,0, 04 0, 34 0, 14 0, 01 0, 02 0, 07 0, 01 0, 02 0, 00 0, 06 0, 01 1, 16 0, 29 0, 02 0, 02 0, 23 0, 06 0, 12 0, 00 0, 39 0, 03 3, 27 0, 47 0, 04 0, 02 0, 54 0, 16 0, 38 0, 02 1, 56 0, 08 Če primerjamo povprečno velikost 1 gospodarstva zadnjih dveh anket in popisa živine, dobimo tole podobo; 24 Leto 1951 1952 1953 V hektarih Anketa Popis živi ne 7, 22 7, 90 7, 29 7, 75 7, 60 Rezultata zadnjega leta se razlikujeta le za pičle ^ % in je rezultat ankste torej zelo blizu osnovni gmoti. Na 1 drulinškega člana odpade po anketi 31 arov 'njivske površine, kar kale prehransko osnovo povprečnega družinskega člana. Po popisu živine iz 1953 znaša ta povpreček 35 arov. 301. P o v r š i ne Tab« 3. 6. Primerjavi skupnih površin po anketi in PO2 iz 1953 Površine Po anketi ha Po PO2 iz 1953 ha SKUPNA Obdelovalna Kmeti jska Rodovitna 2 544, 92 A. 1 111, 24 1 408, 07 2 490, 83 100 43, 7 55, 3 97. 9 1 468 980 643 317 840 424 1 418 470 100 43, 8 57, 2 96, 6 Strukturi se presenetljivo dobro ujemata! Tab, 3. 7» Obdelovalne površine v ha Velikostne skupine Skupaj Njive in vrtovi Sadovnjaki Vinogradi Travniki Skupne površine SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 986, 56 98, 57 318, 10 569, 89 470, 85 57, 08 164, 77 249, 00 38, 91 6, 09 11, 53 21, 29 29, 11 6, 73 10, 58 11, 80 447, 69 28, 67 131, 22 287, 80 Na 1 gospodarstvo Skupno povprečje Oo 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 3. 06 1. 07 2, 50 5, 64 1, 46 0, 62 1, 30 2, 42 0, 12 0, 07 0, 09 0, 21 0, 09 0, 07 0, 08 0, 11 1, 39 0, 31 1, 03 2, 89 Struktura " SKUPAJ Oo 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 100 100 100 100 47. 7 57, 9 51. 8 43, 7 3, 9 6, 2 3. 6 3. 7 3, 0 6, 8 3, 3 2J 45. 4 29, 1 41, 3 50. 5 Od obdelovalne površine je v povprečju nekaj več njiv. in vrtov kot travnikov, medtem ko je v dveh. manjših velikostnih skupinah razmerje njiv proti travnikom povoljnejše od povprečja (1 i 2, oziroma 1 : 1, 3), pa je v največji velikostni skupini že več travnikov kot njiv in razmerje je že 1 : 1, 2 za travnike. 25 Tab. 3. 8. Obdelovalne površine na 1 odraslega družinskega člana, ki je zaposlen samo v kmetijstvu v ha Velikostne skupine Skupno povprečje Do 3 ha - Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha Skupaj Njive in vrtovi Sadovnjaki Vinogradi Travniki 1, 22 0, 55 1, 01 1, 78 0, 58 0, 32 0, 52 0, 78 0, 05 0, 03 0, 0* 0, 07 0, 04 0, 04 0, 03 0, 04 0, 55 0, 16 0, 41 0, 90 Skupna obdelovalna površina na 1 družinskega člana, ki jo obdeluje, raste z velikostjo posestva v razmerju 1 : 1, 8 : 3, 2, Nedteai ko njivs## povrSfna raste le v razmerju 1 : 1, 6 : 2, 4, pa raste površina travnikov v razuerju 1 : 2, 6 ; 5, 6, _ _ Tab. 3. 9. Kmetijska površina na 1 anketirano gospodarstvo . Velikostne skupine Skupno povprečje Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha Kiaeti jska površi na skupaj Njive in vrtovi Sadovnjaki Vinogradi Travniki Senožeti Pašniki Trstičje, ribniki , nočvirja 4. 47 1, 21 3, 33 8. 48 1, 46 0, 62 1, 30 2, 42 0, 12 0, 07 0, 09 0, 21 0, 09 0, 07 0, 08 0, 11 1, 39 0, 31 1, 03 2, 89 0, 39 0, 03 0, 29 0, 73 0, 88 0, 10 0, 53 2, 01 0, 04 0, 01 0, 01 0, 11 Tab, 3. 10. Rodovitna površina na 1 anketirano gospodarstvo v ha Velikostne skupine Rodovitna površina Njive in vrtovi Sadovnjaki Vinogradi Travniki Senožeti Pašniki Trsti čja, ribniki , močvirja Gozdovi Skupno povprečje Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 7, 73 1, 49 5, 08 16, 58 1, 46 0, 12 0, 62 1, 30 2, 42 0, 07 0, 09 0, 21 0, 09 0, 07 0, 08 0, 11 1, 39 0, 31 1, 03 2, 89 0, 39 0, 03 0, 29 0, 73 0, 88 0, 10 0, 53 2, 01 0, 04 0, 01 0, 01 0, 11 3, 36 0, 28 1, 75 8, 10 Medtem ko kmetijska površina po velikostnih skupinah raste v razmerju 1:3; 7, pa porast gozdov v razmerju 1 : 6 : 29 vpliva tako, da rodovitna površina po gornjih treh velikostnih grupacijah raste v razmerju 1 : 3, 4 : 11. 31. POSLOPJA Podatke o nepremičninah na anketiranih gospodarstvih je zajela anketa 1953/54 kot povsem smo dobiti splošen vpogled v število poslopij, njih velikost in starost ter ugotoviti iz bela je imela tudi vprašanje o stanju posameznih objektov. Na to vprašanje pa na splošno pa so bili negativni oziroma niso zadovoljili tako, da bi mogli to vprašanje obdelati. 310. Stanovanjska poslopja Iz tabele vidimo, da je imel vsak anketirani gospodar svojo lastno stanovanjsko poslopje. Glede na leto zidanja stanovanjskih poslopij, smo se odločili za naslednje starostne razrede; do 1800 po stoletjih, do 1900 po petdesetletjih, do 1940 po -desetletjih in do 1955 po petletjih. novo poglavje. Hoteli kakšnega gradiva. so. lani bilo odgovorov, ali 26 Tab» 3. 11. Število in starost stanovanjskih poslopij Leto Skupaj Do. 3 ha l^ad 3 do 8 ha Nad 3 ha SKUPAJ do 1400 od 1401 do 1500 od 1501 do 1600 od 1601 do 1700 ©d 1701 do 1800 od 1801 do 1850 od 1851 do 1900 od 1901 do 1910 od 1911 do 1920 od 1921 do 1930 od 1931 do 1940 od 1941 do 1945 od 1946 do 1950 od 1951 do 1955 322 1 1 1 5 ,22 67 118 25 22 20 22 2 9 7 92 1 1 2 2 16 32 127 1 1 7 31 45 7 9 9 8 1 4 4 103 2 13 20 41 9 5 2 7 Zanimiva le ugotovitev, da ie večina kmečkih stanovanjskih hiš zidanih v 19, stolstiii' , kakor tudi to, da je nad 2/3' hfš zgrajenih še pred zaEetkss. šašega stoletja, kar bi pomeni lo, da se nepremičnine naše vasi počasi obnav' 1 ja|0. 'Poinejša' anattea' ankete bo pokazala; da nai kmet le neznaten del svojih dohodkov investira v najnujnejša pb pravila' dvojih isbjektovv '-SV" -T ,f" " ' •' r; v " Naslednja tabela nam pove iz kakšnega materiala so naše kmečke stanovanjske hiše, V anketi, ki je predvidena za potrebe vse države, smo spraševali le po štirih glavnih tipih gradiva: po opeki, kamnu, lesu in ilovici, ter nismo predvidevali mešanih gradenj. Zato so imeli dopisniki nalog uvrstiti poslopje pod tisto gradivo, iz katerega je hiša pretežno zgrajena. Tab. 3. 12. Stanovanjska poslopja po vrsti gradiva Gradivo Skupaj števi lo Oo 3 ha število 3 do 8 ha števi lo Nad 8 ha števi lo % SKUPAJ Opeka Kamen Les I lovi ca 322 140 128 47 7 100 43, 6 39, 8 14, 5 2, 2 92 41 26 20 5 100 44. 6 28, 3 21. 7 5, 4 127 49 54 23 1 100 38, 6 42, 5 18, 1 0, 8 103 50 48 4 1 100 48. 5 46. 6 3, 9 1, 0 Velik vpliv na" izbiro gradbenega materiala imajo krajevni običaji, kar pri trdih materialih velja posebno za opeko ali kamen. Iz trdega materiala je pri naših kmetih povprečno nad 83 % stanovanjskih poslopij, hiše iz lesa in ilovice pa so pri kmetih, ki imajo nad 8 ha skupne površine pravzaprav izjema. Sradnja iz trdega materiala, posebno iz kamna, je trajnejša; na ta način si lahko razlagamo prejšnje ugotovitve o "globoki" starosti naše vaške stanovanjske hiše. Vse te stare hi še, so prav gotovo kamnite, ker drugačne ne bi zdržale po več stoletij in se ohranile do današnjih dni. 311. Stanovanjski prostori (sobe) Za ocene naseljenosti kmečkih hiš ter higienično prebivanje v njih je odločilno število sob. V anketi je zabeleženo tako število sob v vsaki hiši kakor njihova prostornina. 27 Tab. 3, 13, Število sob in njih prostornina Velikostna skupina SKUPAJ Oo 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha Števi lo PovpreJna prostorni na 1 sobe v Na 1 gospodinjstvo (hišo) števi lo b3 1 172 299 430 56 451 12 530 21 165 22 756 48, 2 41, 9 48, 9 52, 9 3, 6 3, 3 3, 5 M 175, 3 136, 2 166, 7 221, 9 Anketno gradivo govori o sobah, ni pa mogoč* ugotoviti , če gre pod tem nazivom izključno za spalnic® ali na splošno za v$e stanovanjski prostore skupaj. V naslednjem odstavku bomo obravnavali sobe tako, kot jih p je anketno gradivo. Zato bo gostota naseljenosti nekoliko bolj povoljna, kBt pa je dejanska zasedba spalnic, za katere v kmečkih hišah uporabljajo navadno le 1 do 2 stanovanjska prostora, 3 Povprečna prostornina sobe znaša 48 m , kar pomeni, da meri povprečna soba 4x4x3minda razmeroma niti ni tako majhna. Povprečna prostornina raste z velikostjo posestva. Tudi njih povprečno število raste z velikostjo posestva in nam anketa pove, da imajo hiše večjih posestev povprečno po k stanovanjske prostore (sobe), manjši kmetje pa nekaj manj. In kako so nastanjene te sobe? Povprečno pride na 1 sobo 1, 3 družinskih članov. Najslabše je to razmerje pri skupini do 3 ha, kjer pride na 1 sobo 1, 4 prebivalca, medtem ko je najugodnejše povprečje pri največjih kmetijah (1, 2), pri srednjih pa je enako splošnemu povprečju (1, 3). Povprečno odpade na družinskega člana 37, 2 sobne prostornine. 312. Gospodarska pos 1 o p j a in prostori Tab. 3. 14. Gospodarska poslopja in prostori izven stanovanjskega prostora Gospodarska pdslopja in prostori Skupaj števi lo Do 3 ha števi 1 o Nad 3 do 8 ha števi lo Nad 8 ha števi lo Kašče (za lito) Shrambe za koruzo Hlevi Svinjaki Kokošnjaki Lope za vozove in orodje Sušilnice Zidanice in planšari je 114 32 327 282' 70 157 4 40 35. 4 9, 9 101, 5 87. 5 21. 3 48, 7 1, 2 12. 4 23 15 84 92 19 34 25, 0 16, 3 91, 3 100, 0 20, 6 36, 9 9, 8 32 5 134 90 26 64 -1 25, 2 3, 9 105, 5 70, 9 20, 5 50, 4 0, 8 7. 1 12 109 100 25 59 3 22 57. 3 11, 6 105, 8 97, 0 24. 4 57. 3 2, 9 21. 4 Hlevov je več kot stanovanjskih poslopij, kar dokazuje higieni čno ureditev naše vasi, t. j. da hlev in stanova nje nista pod eno streho, in pa to, da ima vsaka domačija tudi hlev, nekatere pa še celo po dva« Samostojnih svinjakov je manj kot gospodarstev, ker imajo ponekod prašiče kar v hlevu pri ostali živini. Enako je s njaki; Skoraj polovica gospodarstev ima tudi lope za vozove in poljsko orodje, medtem ko so drugi objekti redki. Če število izkazanih hlevov primerjamo s številom govedi in konj, vidimo, da povprečno 3, 4 glav odpade na 1 hlev. V nomenklaturi gornje tabele ne najdemo kozolcev, ker izven naše republike niso v navadi. Zato je pri nas ta važni objekt ostal nepopisan. in ga. ne gre istovetiti s prikazanimi lopami za vozove. Tab. 3. 15. Prostornost gospodarskih objektov in prostorov Gospodarski objekti in prostori Skupno štev! lo Skupna prostornin, v Povprečna Prostornina i m3 Gospodarski objekti i n prostori Skupno števi lo Skupna prostornina prostorni fie V l!W Kašče (za žito) Shrambe za koruzo Hlevi Svinjaki 114 32 327 282 5 985 1 480 48 502 6 899 52, 5 46, 3 148, 3 24, 5 Kokošnjaki Lope Suši Inice Zidanice in planšari je 70 157 4 40 649 22 017 169 2 982 9, 3 140, 2 42, 3 74, 6 28 Sodeč po povprečni prostornini so podatki točni, čeprav so bili sicer 2a gradivo in leto zidave tako pomanjkljivi, da jih nismo mogli v celoti obdelati. Po tistem, kar anketno gradivo vsebuje o tem, lahko le na splošno poveno, da so vsi ti objekti grajeni iz manj trdnega materiala kot stanovanjska poslopja; in da so po letu zgraditve na splošno mlajši in zato tudi modernejši od nekaj sto let starih stanovanjskih hiš. 32. INVENTAR Anketa je popisala tutii ves glavni kmetijski inventar. Ob popisu je zahtevano tudi leto nabave posameznih vrst inventarja ter ocena njegovega trajanja, oboje pa je podano tako nenatančno, da s tega stališča inventarja nismo mogli obdelati. Tab. 3, 16. Število kmetijskega orodja Inventar Skupaj števi lo gdsp. Oo 3 ha števi lo gosp. Nad 3 do 8 ha števi lo qo$p. Nad 8 ha števi lo gosp. Vprežni plugi Leseni plugi Mlatil niče (do 5 t) Mlatilnice (do 10 t) Ročne mlati Inke Žetveni stroj (ročni vaz) Travniške kosilnice Sejalniki za ži to Sejalniki za koruzo i Okopalnikj za koruzo Krožne brane Leseni valjarji lelezne brane Polželezne brane Vprežne grabi je za seno Vejalniki Razbiralniki (trijerji) Robkači za koruzo Odbiralniki (selektorji) Ročni drobi ki Motorni drobile! Ročne slaiaoreznics Motorne slamorezsice Premični kotli za žganje Nepremični kotli za žganje Nahrbtne škropi lisice Prevozne škropilnice Prašikiki Mlini ia grozdje Stiskalnice za grozdje Kadi in brente Sodi Tovorni vozovi Kolesi ji in zapravi jivčki Gigi Sani Konjski konati m 65 18 3 35 4 •18 6 21 68 5 16 74 207 3 75 5 16 1 25 2 103 18 41 9 92 2 19 38 100 500 1 083 346 39 4 76 160 54. 0 20. 2 5, 6 0, 9 10. 8 1, 2 5, 6 1, 9 6. 5 21. 1 1. 6 M 23, 0 64. 2 0, 9 23. 3 1, 6 M 0, 3 7, 8 0, 6 31. 9 5, 6 12. 7 2. 8 28, 6 0, 6 5. 9 11. 8 31, 0 58. 0 68. 3 64. 5 12. 1 1, 2 23. 6 49, 6 15 12 1 2 7 2 9 27 1 16 1 21 1 1 4 19 84 233 42 4 16, 3 13, 0 1. 1 2. 2 2, 2 2, 2 7, 6 2, 2 9, 8 29 s3 7, 6 4. 3 1, 1 16, 8 1. 1 5. 4 2. 2 22, 8 1, 1 1, 1 4^3 20, 6 47, 8 66, 3 38, 0 4. 3 5, 4 8, 6 71 29 1 3 1 1 7 21 2 5 20 89 1 27 1 13 40 2 10 1 12 15 44 200 336 121 8 1 20 31 55, 9 22, 8 7, 1 2. 4 0, 8 0, 8 5. 5 16, 5 1. 6 3, 9 15, 7 70. 1 0, 8 21. 2 2, 4 0, 8 10, 2 31, 5 1, 6 7, 9 0, 8 35 27, 6 9, 4 11, 8 34. 6 59. 0 64, 5 66. 1 6, 3 0, 8 15. 7 24, 4 88 24 16 3 24 1 15 5 12 40 3 9 45 91 2 41 5 13 1 47 15 26 6 36' 1 6 19 37 216 414 183 27 3 51 121 85. 4 23, 3 15. 5 2, 9 23, 31, 0 14. 6 M 11. 7 38. 8 2, 9 v8, 7 43. 7 88. 3 19, 0 39. 8 M 12, 6 7, 8 1, 0 45, 6 14, 6 25, 2 5, 8 ; 35, 0 1, 0 5. 8 18. 4 35. 9 66, 0 74, 8 86. 4 26, 2 2. 9 49. 5 117, 4 29 Iz prednje tabele vidimo, da je bilo pri 322 anketiranih gospodarstvih vsega skupaj le 239 plugov ali 74 ?. Hed t en ko iaa v velikostni skupini do 3 ha le 30 % kmetov lastni plug, v naslednji velikostni skupini pa ži kiaetov, pa imajo 103 gospodarstva nad 8 ha skupne površine 112 plugov ali kritje s skoraj 108 %. Po anketi pride na 100 ha njivske površine skoraj 51 plugov. 4. KMETIJSKA PROIZVODNJA Poljedelsko proizvodnjo, sadjarstvo in vinogradništvo je zajemala anketa s posebnimi dodatnimi obrazci, isedteia ko podatki za živinorejo izvirajo vsi Iz vsakomesečnih osnovnih obrazcev. M). POLJEDELSTVO 400. Posejane p o, v r šine W tm V Pri 322 anketiranih gospodarstvih: je bilo od 2. 5W, 92 ha skupne površine 470, 85 ha ali 18, 5 % njiv in vrtov, t. j. površine, ki jo vsake jeseni in spomladi zasejejo z žiti, industrijskimi rastlinami, vrtninami in krmnimi rastlinami. V tem odstavku obravnavamo posejane površine tako, kakor jih je anketa po končani spomladanski setvi popisala na kritični dan 13. junija 1954. Kritični dan za ta popis je bil navadno 31. maj vsakega leta, leta 1954 pa ga je Zvezni zavod s posebno odločbo zaradi zapoznele spomladanske setve premaknil na 13. junij. Od skupnih 470, 85 ha njivske površine je našla anketna akcija pod posevki 461, 64 ha površine in 9, 21 ha trznine. Te posejane površine bomo obravnavali v naslednjih odstavkih. 400, 0. Žita Nadpolovico njivske površine zavzemajo žita. . .. Tab. 4. 1. Površine žit Velikostne skupine Žitna površi na Pšenica Rž Oves Koruza Ostala žita Površi na t ha SKUPAJ Do 3 ha Had 3 do 8 ha Nad 8 ha 265, 77 33, 40 93, 64 138, 73 101, 40 11, 23 36, 83 53, 34 41, 76 6, 28 15, 47 20, 01 21, 99 1S55 6, 06 14, 38 22, 35 1, 21 6, 11 15, 53 67, 25 12, 33 24, 85 30, 07 10, 52 0, 80 4, 32 5, 40 Struktura v % SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 100 100 100 100 38. 3 33, 6 39. 4 38. 5 15. 7 18. 8 16, 5 14, 4 8, 3 M 6, 5 10, 4 3, 6 6, 5 11, 1 25, 3 36, 9 26, 5 21, 7 M 2, 4 4, 6 3, 9 Kakor po rezultatih ankete 1952/53 kaže tudi gornja tabela, da zavzema pšenica med liti dobro tretjino površine, koruza pa četrtino žitnih površin. Delež koruze pada z rastjo posestva od dobre tretjine skoraj na petino žitne površine. Posestva do 3 ha skupne površine se je j o celo več koruze kot pšenice. Ob teh rezultatih ankete se ponovno srečamo z rezultati v obrazcih P02, ki jih zaradi boljše ponazoritve primerjamo v naslednji tabeli. " " " l Tab. 4. 2. Deleži žit na žitni površini Žita 1953 anketa P02 1954 anketa P02 Pšenica Koruza R! Ječmen Oves Ostala žita 36, 9 27, 2 14, 9 7, 6 8, 6 5, 0 33, 4 27, 1 16, 9 8, 6 9, 4 4, 6 38. 25, 15, 33, 8 27, 1 16, 7 8, 4 9J 4, 9 31 400, 1. Industrijske rastline Anketa kaže industrijske rastline le na površini 4, 72 ha, kar je razmeroma zelo malo, ražen tega pa tudi ta an keta, kot leta prej, ni zajela za Slovenijo najzanimivejše industrijske kulture - hiaelja. Tab. 4, 3. Površine industrijskih rastlin Velikostne skupine Skupna površi na Lan Konoplja Sladkorna pesa Sončnice Oljna repi ca Ostale industrijske rastline Površina v ha SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha M2 0, 24 1, 31 3, 17 0, 93 0, 03 0, 22 0, 68 0, 08 0, 02 0, 04 0, 02 0, 01 0, 01 0*91 0, 14 0, 43 0, 34 2, 27 0, 05 0, 54 1, 68 0, 52 0, 07 0, 45 Struktura v % SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 100 100 100 100 19. 7 12, 6 16. 8 21, 5 1, 7 8, 3 3, 1 0, 6 0, 2 0, 8 19, 3 58, 3 32, 8 10, 7 48. 1 20, 8 41. 2 53, 0 11, 0 5, 3 14, 2 Če ne računamo hmelja, ki ga - kot ?e omenjeno - anketa ni zajela, kaže tabela , da so anketirana gospodarstva najbol gojila oljno repibo, saj v povprečju zavzema skoraj polovico površine teh kultur in njena površina: raste z velikostjo posestva, I 400, 2. Vrtnine Površina vrtnin, ki jo je zajela anketa, je zngšala 96, 32 ha ali dobro petino njivskih in vrtnih površin. Tab, 4, 4. Površine vrtnin Velikostne skupine Vrtnine skupaj Krompir Čebul« Fižol Grah Zelje in ohrovt Paradi žoik Ostale vrtni ne Površine v ha SKUPAJ Oo 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 96, 32 13, 94 33, 85 48, 53 82, 05 11, 57 29, 21 41, 27 0, 46 0, 05 0, 14 0, 27 2, 75 0, 38 0, 85 1, 52 0, 08 0, 04 0, 04 M? 0, 65 1, 51 2, 01 0, 15 0, 01 0, 10 0, 04 6, 49 1, 28 1, 92 3, 28 Struktura v % SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 100 100 100 100 85. 3 83. 0 86. 4 85. 1 0, 5 0, 4 0, 4 0, 6 2, 9 2, 7 2, 5 3, 1 0, 1 0, 1 0, 1 4, 3 M 4, 5 4, 1 0, 2 0, 1 0, 3 0, 1 6. 7 9, 2 5. 8 6. 9 Najvažnejša kultura med vrtninami je krompir, ki zavzema sam nad 4/5 površine vrtnin. Deleži krompirja po anketi in PO2 so bili v 1953 in 1954 tile; 1953 1954 Anketa 83, 3 85, 3 PO2 82, 1 82, 5 32 'tOO. S. Krmne rastline Skoraj prav toliko njivske površine. kot vrtnine zavzemajo tudi krmne rastline, , » s Tab„ ^. 5. Površinekrmnih rastlin Velikostna skupina Krmne rastline skupaj Stara detelja Stara lucerna Grašiea Koruza za krmo Krmna pesa Ostale krane rastline Površine v ha SKUPAJ Oo 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 94, 83 8, 60 33, 72 52, 51 48, 25 3, 78 19, 16 25, 31 17, 23 1, 69 5, 16 10, 38 1, 33 0, 05 0, 65 0, 63 4, 31 0, 19 1, 33 2, 79 6, 68 1, 02 1, 30 4, 36 17, 03 1, 87 6, 12 9, 04 Struktura v % SKUPAJ Oo 3 ha Nad 3 do 8 Nad 8 ha 100 100 100 100 50, 9 43, 9 56, 8 48, 2 18. 2 19, 9 15. 3 19, 8 1, 4 0, 6 1, 9 1, 2 4, 5 2. 2 3, 9 5. 3 •7, 0 11, 8 3, 9 8, 3 18, 0 21, 6 18, 2 17, 2 Okoli polovice površin krmnih rastlin zavzesa Srna detelja; lucerna pa je posejana komaj na petini teh površin. Zelo gojijo tudi krmilno peso, vse ostale kulture pa gojijo le v manjši meri. Spodnja primerjava nam pokaže strukturo važnejših posevkov na njivski površini po anketi in PO2. Tab. 4. 6. Struktura važnejših posevkov na njivski površini Posevek Pšenica Koruza Detelja in lucerna RI Oves Ječmen Anketa PO2 iz 1954 21, 5 17, 4 14, 3 13, 9 8, 9 4, 8 4, 7 19, 2 17, 4 15. 4 12. 5 9, 5 5, 2 4, 8 Anketa je obravnavala kot glavne le njivske površine, Na obdelavo ter pospravljanje pridelka s travnikov, senožeti ali pašnikov nismo pazili* Prav tako so nas na njivskih površinah zanimali le glavni posevki in zato o strniščnih posevkih, raedsevkih in podsevkih v anketnem gradivu ni še nobenih podatkov. Vse to je zajela šele aflketa za obdobje 1954/55 in prevzela v anketo celotno metodologijo POslužb, zlasti glede poljedelske proizvodnje. 401. Jesenska in spomladanska setev Razen njivskih površin pod posevki na kritični dan 13. junija 1954, kar smo obravnavali v prejšnjem odstavkuje anketa" posebej opazovala tudt setvi, tako jesenske ob koncu decembra 1953 kot spomladansko do istega kritičnega dne, t. j. do 13. junija 1954. Gradivo, ki ga tako imamo, nam omogoča, dasi na glavnih posevkih ogledamo čas sejanja pri nas. 33 401, -0. Žita in drugo Tab, 4, 7. Setev belih žit Velikostne skupine vsa Zasejana površina v ha jeseni ha spomladi ha Porabljeno seme v kg vse na 1 ha Pšenica SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 104, 84 12, 51 37, 60 54, 73 103, 33 12, 36 37, 28 53, 69 98, 6 98, 8 99, 1 98, 1 1, 15 0, 15 0, 32 1, 04 M 1, 2 0, 9 1, 9 25 265 3 275 9 263 12 745 241, 0 261. 8 246, 4 232. 9 Rž SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 40, 17 •5, 68 15, 48 19, 01 38, 83 5, 68 15, 35 17, 80 96, 7 100 99, 2 93, 6 1, 34 0, 13 1, 21 3. 3 0, 8 6. 4 9 677 1 497 3 596 4 584 240, 9 263, 6 232, 3 241, 1 Ječmen SKUPAJ Oo 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 22, 05 1, 93 6, 41 13, 71 16, 00 1, 29 4, 47 10, 24 72. 6 66, 8 69. 7 74, 7 6, 05 0, 64 1, 94 3, 47 27, 4 33. 2 30. 3 25, 3 5 044 495 1 517 3 032 228, 8 256, 5 236, 7 221, 2 Oves SKUPAJ Oo 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 21, 01 1, 59 5, 97 13, 45 0, 18 0, 18 0, 9 3, 0 20, 83 1, 59 5, 79 13, 45 99, 1 100 97, 0 100 4 477 308 1 287 2 882 213, 1 193, 7 215, 6 214, 3 Druga bela žita SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 -ha Nad 8 ha 9, 40 0, 66 3, 67 5, 07 5, 80 0, 20 2, 73 2, 87 61, 7 30. 3 74. 4 56, 6 3, 60 0, 46 0, 94 2, 20 38. 3 69, 7 25, 6 43. 4 1 725 77 718 930 183. 5 166, 7 195. 6 183, 4 Pšenico in rž sejejo pri nas v veliki večini jeseni, medtem ko nekaj manj kot tretjino ječmena sejejo feot jarino. Oves je skoraj ves jarina, drugih žit pa posejejo okoli dve tretjini že jeseni, ostale pa spomladi. Površine industrijskih vrtnin in krmnih rastlin, ki jih je opazovala anketa, sokot smo videli že spredaj v odstavku" 400 - relativno tako majhne, da bi podrobnejši podatki ne bili zanesljivi. Zato naj omenimo la sumarne deleže. Tako industrijskih rastlin posejejo po anketi 54, 8 % jeseni (lan, oljna repica), 45, 2 % pa spomladi (sladkorna pesa, sončnice, konoplja in drugo). Vrtnin sejejo 99, 9 % spomladi in pozneje. Krmnih rastlin pa posejejo 67, 7 % spomladi in samo 32, 3 % jeseni. Na ta način jeseni zasejejo 45, 1 % njivskih površin, za spomladansko setev pa preostane 54, 9 % njiv. 401, 1. Koruza in krompir Koruza spada agrotehnično med okopavine, in je zato obravnavano skupaj s krompirjem, ki je obenem pri nas med vrtninami najbolj razširjen. Obe kulturi sta glede na setev spomladanski in v tem oziru ni razlike med njima. 34 Tab. Poraba semena pri koruzi in krompirju v kg Velikostne skupine ,. ha Koruza skupaj na 1 ha ha Krorapi r skupaj na 1 ha SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Had 8 ha 63, 30 12, 56, 23, 25 27, 49 3 350 701 1 3« 1 306 52, 9 55, 8 57, 8 47, 5 82, 03 11, 59. 29, 16 41, 28 172 806 " 23 936 60 348 88 522 2 106, 6 2 065, 2 2 069, 5 2 194, 4 Anketa 1953/54 nai glede porabi semena krompirja in koruze kakor tudi pšenice potrjuje norae, ki so navadno v rab!. . Anke, tno gradivo izkazuje nekoliko previsoko porabo semena pri rži, ovsu in ječmenu, kar pa je verjetno pripisati manjši razširjenosti teh kultur v' anketnem vzorcu, kot je to primer pri vseh drugih kulturah. 402. Kolobarjenje Kolobarjenje nam pove, po kakšnem vrstnem redu kultur izkorišča kmet iz leta v leto svoje njivske površine, to se pravi, da bi morala anketa ugotoviti sistem, po katerem so se pri posameznih kmetih oziroma po posameznih predelih vrstile kulture na Sni in isti njivski površini. Odgovor na to vprašanje bi bil zelo zanimiv, toda presegel bi okvir ankete, ki je pri istih kmetih komaj enoletna akcija. Zato se pod sestavki, ki nosijo naslov kolobarjenje navadno objavljajo le strukturni deleži skupin kultur na njivski površini in primerjajo taki podatki v seriji nekoliko let. To storimo tudi mi v spodnji .tabeli: Jat). ,4, 9. Kolobarjenje likostne skupine Njive in vrtovi skupaj Žita 'ovršina v ha (po anketi) I ndustri jske rastline Vrtnine rastline Trzni na SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 470, 85 57, 08 164, 77 249 , 00 265, 77 33, 40 93, 64 138, 73 Struktura v % (po anketi) SKUPAJ D@ 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 100 100 100 100 56, 5 58, 5 56, 8 55, 7 Struktura v % (po P0»2) Pofprečj® od leta 1948 do 1951 1. 1952 1, 1953 1. 1954 100 100 100 100 56, 3 56. 2 55, 7 56. 3 4, 72 0, 24 1, 31 3, 17 1, 0 0, 4 0, 8 1, 3 2, 1 2, 3 1. 8 1. 9 96, 32 13, 94 33, 85 48, 53 20, 5 24. 4 20. 5 19, 5 19. 7 20, 1 21, 3 20. 8 94, 83 8, 60 33, 72 52, 51 20, 1 15, 1 20, 5 21, 1 20, 8 20, 4 20, 3 20, 1 9, 21 0, 90 2, 25 6, 06 1, 9 1, 6 1, 4 2, 4 1, 1 1, 1 0, 9 0, 9 Če primerjamo rezultate ankete z rezultati P0=2 iz 1954, vidimo, da se razen pri industrijskih rastlinah in tr~ zninah prav povsod presenetljivo natančno ujemajo. Razliko pri industrijskih rastlinah pripisujemo temu, da te rastline niso zemljepisno tako enakomerno" razporejene kot druge kulture, da so zajete površine relativno majhne in da hmeljarsko področje sploh ni zajeto. Pri trznini, ki zavzema majhen odstotek, je lahko variabilnost vzorca pri posameznih gospodarstvih večja, lahko pa je tudi pojem trzni ne nepravilno tolmačen. 35 403. Hektarski pridelek Za presojo stopnje agrarne tehnike je hektarski pridelek eden izmed najvalnejših pokazateljev. V anketne® gradivu najdemo o tem precej podatkov. Za uvod naj navedemo še, koliko kakega artikla se pridela pri nas na 1 povprečno anketi rano gospodarstvo. Tab. 4. 10. Povprečna proizvodnja glavnih poljedelskih pridelkov na 1 gospodarstvo v q Proizvod Skupno $ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha Pšenica R! Ječien Oves Koruza Krompii; M i, * 0, 9 0, 8 M 27, 9 2, 1 0, 7 0, 2 0, 1 3, 5 12, 6 4, 6 1, 2 0, 6 0, 6 M 24, 6 7, 6 2, 2 2, 0 1, 8 6, 0 45, 6 403, 0. Žita Tab. 4. 11. Hektarski pridelek žit Velikostna skupina Požsta (pobrana) površina v ha Pridelek v q ves na 1 ha Pšenica SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 101, 40 11, 23 36, 83 53, 34 1 556 197 580 779 15, 3 17. 5 15, 7 14. 6 R! SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 41, 76 6, 28 15, 47 20, 01 449 68 157 224 10, 7 10, 7 10, 2 11, 2 Ječmen SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 219, 90 1, 55 6, 06 14, 8 299 22 75 202 13, 6 14, 0 12, 4 14, 0 Oves SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha • 22, 70 1, 21 6, 11 15, 38 264 8 76 180 11. 6 6, 9 12, 54 11. 7 Koruza SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 67, 13 12, 33 24, 73 30, 07 1 471 323 528 620 21, 9 26, 2 21, 4 20, 6 36 Tab. 4. 11. . Hektarski pridelek žit (nadaljevanje) Velikostne skupine Požeta ' (pobrana) površina v ha Pridelek v q ves na 1 ha Drugaži ta SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 10, 12 0, 80 3, 92 5, 40 142 14 56 72 14, 0 T?. , 5 14. 2 13. 3 Primerjava med podatki o hektarskem pridelku po anketi in PO4 iz 1953 leta nam podaja naslednjo sliko: Tab. 4. 12. Hektarski pridelek lit po anketi in PO4 v q na ha ji ta Pšenica Rž Ječmen Oves Koruza Anketa PO4 1:5, 3 10, 7 13, 6 11, 6 2. 1, 9, 12. 7 7, * 10. 8 8, 8 16, 1 403, 1, Industrijske rastline Tab. 4. 13. Hektarski pridelek industrijskih rastlin Velikostne skupine Požeta (pobrana) površina v ha Pridelek v q ves na 1 Lan SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do Nad 8 ha ha 0, 91 0, 03 0, 22 0, 66 19, 3 0, 6 0, 8 15, 9 21, 2 20, 0 12, 7 24/1 Konoplja SKUPAJ Oo 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad. 8 ha 0, 06 0, 02 0, 04 0, 02 3, 5 0, 9 1, 5 1. 1 43, 8 45. 0 37, 5 55. 1 Sladkorna pesa SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do Nad 8 ha ha 0, 01 0, 01 1, 8 1, £ 180, 0 180, 0 Sončni ce SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 0, 91 0, 14 0, 43 0, 43 16, 0 2, 3 7, 7 6, 0 17, 6 16, 4 17, 9 17, 6 T Tab. it. 13. Hektarski pridelek industrijskih rastlin (nadaljevanje) Velikostne skupine Polila (pobrana) površina v ha Pridelek v q ves na 1 ha Oljna repi ca SKOPAJ Oo 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 2, 27 0, 05 0, 54 1, 68 16, 3 0, 7 4, 3 11, 3 7, 2 n, o 8, 0 6, 7 Druge industrijske rastline SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 0, 50 0, 05 0, 45 6, 3 1, 2 5, 1 12, 6 24, 0 11, 3 Po P04 izMeta 1953 znašata, hektarska pridelka oljne repice 7, 7 q, sončnic pa 23, 1 q in so njuni anketni podatki zelo približni, Riedtem ko za ostale kulture precej odstopajo. Pri lanu in konoplji podatki niso ločeni, kdaj gre za seme in kdaj za vlakno ter zato rezultati niso zanesljivi. Med "drugimi industrijskimi rastlinima" ni hmelja, ker anketa ni segala v hmeljarska področja, torej gre tam za kakršne koli druge kulture, vendar določeno tudi ne vemo za katere. 403, 2. Vrtnine Tab. 4. 14. Hektarski pridelek vrtnin Velikostne skupine Pobrana površina v ha Kfompir Pridelek v q ves na 1 ha SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 81, 89 U45 29, 21 41, 23 8 972 1 156 3 123 4 693 109, 6 101, 0 106, 9 113, 8 Čebula SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do Nad 8 ha ha 0, 46 0, 05 0, 14 0, 27 Fižol 23, 3 1, 6 9, 6 12, 1 50. 7 32, 0 68, 6 44. 8 SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 2, 75 0, 38 0, 85 1, 52 67, 5 10, 3 21, 2 36, 0 14, 5 17, 1 24, 9 23, 7 Grah SKUPAJ Oo 3 ha Nad 3 do Nad 8 ha ha 0, 08 0, 04 0, 04 3, 8 2, 8 1, 0 47, 5 70, 0 75, 0 Zelje in ohrovt SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 4, 17 0, 65 .1, 51 2, 01 606, 2 96, 5 214, 6 295, 1 145. 4 148. 5 142, 1 146, 8 38 Tab0 ^. 14. Hektarski' pridelek vrtnin (nadaljevanje) Velikostne skupine površina v ha Pridelek v q ves na 1 ha aradf!niki SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 0S15 0, 01 0, 10 0, 04 15, 1 2, 0 10, * 2, 7 100, 7 200, 0 104, 0 67, 5 Druge vrtnine SKOPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 6, 48 1, 28 1, 92 3, 28 416, 271, 7 135, 4 209, 1 64, 2 56, 0 70, 5 63. 8 Prav gotovo so dobri rezultati ankete za krompirčki je pri nas najbolj in enakomerno razširjen po vsej deželi in tudi najmočnejša kultura aed vrtninami. Povprečni hektarski pridelek 109, 6 ni pretiran in tudi ne odstopa mnogo od povprečnega pridelka, ki ga kale P07 iz 1953» leta (105, 3 q na ha). Od ostalih podatkov ankete se zdi še najbolj verjeten hektarski pridelek zelja in ohrfivta, ker je približno enak v vseh tretfvelikostnih skupinah in ne presega običajnega srednjega pridelka pri nas„ Nenavadno visok je bil hektarski pridelek fižola in graha. Očitno gre za skupni pridelek, v čisti in mešani kulturi, površine pa so čiste, „403, 3„ Krmne rastline Tab. 4, 15. Hektarski pridelek krmnih rastlin Velikostne skupine Požeta (pobrana) površina v ha Pridelek v q ves na 1 ha Črna detelja (stara) SKOPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 48, 13 3, 78' 19, 16 25, 19 2 628 263 978 1 387 54, 6 69, 6 51, 1 55, 1 Lucerna (stara) SKOPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 17, 23 1, 69 5, 16 10, 38 1 041 101 385 555 60, 4 60, 0 74, 6 53, 4 Grašica SKUPAJ 7 Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 1, 33 0, 05 0, 65 0, 63 199 19 128 52 149, 6 380, 0 196, 9 82, 7 Koruza za krmo SKUPAJ Do 3 ha Od 3 do Nad 8 ha ha 4, 28 0, 19 1, 30 2, 79 733 49 214 470 170, 9 255, 3 164, 2 168 s3 39 Tab. 4. 1-5. Hektarski pritlelek krmnih rastlin (nadaljevanje) Velikotne skupine Požeta (pobrana) površina v ha Pridelek v q ves Krmna pesa na 1 ha SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 6, 68 1, 02 1, 30 4, 36 1 124 195 163 766 168, 2 191, 2 125, 6 175, 6 Druge krmne rastline SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 16, 95 1, 84 6, 12 8, 99 2 466 272 963 1 231 145, 4 147. 8 157, 3 136. 9 Po PO7 iz 1953. leta so povprečni hektarski pridelki za v gornji tabeli zajete kulture kraških rastlin tile: Črna detelja (seno) 37, 5 q Lucerna (seno) 45, 8 q Grašica (seno) 26, 5 q Koruza za krmo (pi tnik)182, 3 q" Krmna pesa 197, 7 q. Pri grašici in koruzi za krrao gre v anketi očitno le za zeleno krmo; pri detelji in lucerni pa za seno. 41. SADJARSTVO Vsa anketirana gospodarstva imajo skupaj 38, 91 ha strnjenih nasadov sadnega drevja, če to površino primerjano z njivsko površino, potem vidimo, da so sadovnjaki proti njivam, ki jih je 470, 85 ha, v razmerju 1 : 12 (po PO2 iz 1954Jeta 1 s 14), ali pa po posameznih velikostnih skupinah 1 i 9 ezir. 14 ozir. 12. Povprečni delež sadovnjakov na skupni površini znaša 1, 5? in pada z velikostjo posestva od 4, 3? preko 1, 7? na 1, 2?. 410. Sadno drevje Anketa je popisala sadno drevje dvakrat v anketnem letu. Prvič je popisano na začetku ankete, t»j. v juliju 1953, drugič pa vsakokrat tedaj, ko je bil anketiran sadni pridelek. 410, 0 Število sadnega drevja Tab. 4. 16. Števtlo sadnega drevja Velikostne skupine "Jablane Hruške Češplje Češnje in višnje Marelice in breskve Orehi Sinokve Limone SKUPAJ VSE DREVJE Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 7 088 1 755 1 047 2 225 3 816 279 456 1 020 2 559 528 859 1 172 701 144 312 245 270 85 107 78 591 87 195 309 72 21 30 21 Na 1 anketirano gospodarstvo SKUPAJ De 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 22; 0 11. 4 17. 5 37, 0 5. 5 3, 0 3. 6 9, 9 7, 9 2, 2 5. 7 6. 8 11, 4 1, 6 2, 5 2, 4 0, 8 0, 9 0, 8 0, 8 1, 8 0, 9 1, 5 3, 0 0, 2 0, 2 0, 2 0, 2 0, 0 0, 0 Tab« 4. 17» Sadno drevje skupaj Velikostne skupine Skapno število Struktura Povprečno na 1 gospodarstvo SKUPAJ De 3 ha Nad 3 do ,8 ha Nad 8 ha 13 039 2 m •4 184 6 661 100 16, 8 32, 1 51, 1 Wf5 23. 8 32. 9 64, 7 Na 1 ha izkazane površine pod sadovnjaki odpade povprečno 335 sadnih dreves, kar je precej in potrjuje dosmevo, da so v število dreves zajeta po veji ni sadna drevesa izven strnjenih nasadov. V primerjavi s strukturo drevja po P08 Iz leta 1953. nam podaja anketno gradivo naslednjo sliko; Tab. 4. 18, Struktura sadnega drevja Sadno drevje Jablane Hruške češplje Češnje in višnje Marelice in breskve Orehi Smokve Anketa 54. 4 13. 5 19. 6 5. 4 2, 1 4. 5 0, 5 PO - B 55, 6 12, 8 17, 0 5, 6 4, 0 4, 4 0, 5 410, 2. Rodnost sadnega drevja Tab. 4. 19. Rodnost sadnega drevja Sadno drevje Vse Rodno število % od vseh Drevje, ki je rodilo leta 1953 število % od vseh % od rodnih Češnje Višnje Marelice in breskve Zgodnje jablane Pozne jablane Hruške Cešplje Oreh? 686 15 270 114 6 974 1 755 2 559 591 542 9 244 112 412 235 ■ 844 416 79, 0 60. 0 90, 4 98. 2 63. 3 70. 4 72. 1 70. 4 273 5 70 49 309 517 085 72 39. 8 33, 3 25. 9 43, 0 18fB 29, 5 42, 4" 12, 2 50, 4 55. 6 28. 7 43. 8 29. 7 41. 9 58. 8 17, 3 Medte« ko PO8 nima podatkov o številu rodnih dreves, ki so rodila v te« letu, pa nam gradivo ankete podaja tudi te nadvse zanimive številke, iz katerih lahko natančneje sklepamo o sadni letini. Tako vidimo, da je komaj polovica vseh rodnih češenj, višenj in Sešpelj dala leta 1953 pridelek, medtem ko niti tretjina marelic, breskev in poznih jablan ni obrodila. Zgodnje jablane in hruške so dale pridelek za nad 40? rednih dreves, orehov pa komaj petino od vseh, ki bi lahko rodila. Da bi primerjali rodnost sadnega drevja, podajamo v naslednji tabeli deleže rodnih dreves po anketi in po P08s Tab. 4, 20. Dele?i rodnih dreves od vseh Sadno drevje Češnje Višnje Marelice in breskve Pozne jablane Hruške Cešplje Orehi Anketa .79, 0 60. 0 90, 4 63 3 170, 4 72. 1 70, 4 PO - 8 1* 1953. leta 82, 5 82, 1 85, 0 66 7 69, 5 69, 0 68, 7 41 V10, 2. Pridelek sadja Tab. 4. 21. Pridelek sadja Sadje Ves Na eno gospodarstvo po anketi Na eno rodno drevo po anketi Na 1 rodno drevo so PO8 Češnje Višnje Marelice Jabolka Hruške Cešplje Orehi 6 394 13 964 74 769 21 926 27 206 689 19, 9 0, 0 3. 0 231, 2 68, 1 84, 5 4. 1 11, 8 4, 0 16, 6 17, 8 14, 8 1, 7 14. 2 8. 5 11. 3 8, 1 9. 6 10, 7 2, 0 Dobljena povpreEja na 1 gospodarstvo so dokaj verjetna, čeprav se mnogo razlikujejo od povpreSij v anketi iz 1. 1952/53. Razen pri Sešnjah, žešpljah in orehih, vidimo, da se povprečja na 1 rodno drevo precej razlikujejo. Na splošno je bila sadna letina leta 1953 zelo slaba, kar opravičuje tudi nizek odstotek rodnosti. 411. Predelava sadja Anketna metodologija v tem vprašanju zanemarja količine, ki jih kmet dokupi za predelavo. Zato ni mogoče z natančnostjo govoriti o količin? doma pridelanega sadja, ki gre v predelavo. Zato smo ta račun raje opustili in izračunali izkoristek. 4. 22. Domača predelava sadja Vrsta izdelka Predelano sveže sadje v kg Izdelano I izkoriščenia na 1 gospodarstvo Suhe češplje Drugo suho sadje Sešpljeva mezga Mezga iz drugega sadja Slivovka, enkrat žgana Slivovka, dvakrat žgana Drugo sadno žganje Sadni sokovi (sadjevec) 2 746 2 992 946 245 5 147 8 502' 11 755 39 987 739 524 296 72 498 660 573 20 747 27, 0 17, 5 31, 3 29, 3 9. 7 7. 8 4. 9 51, 9 2, 3 1, 6 0, 9 0, 2 1, 5 2, 0 1, 8 64, 4 Nad dve tretjini vsega sadnega žganja je slivovka. . , Hed sadnimi sokovi p' a je treba predvsem omeniti jabolčnik, česar anketna metodologija sicer ne loči, toda nam je znano iz napovedi gospodarstva. Zaradi slabe letine ja - bolk, so gospodarstva pridelala tudi znatno manj jabolčnika kot preteklo leto. Leta 1953 je prišlo na 1 gospo - darstvo le dobrih 64 litrov, medtem ko je leto prej odpadlo na 1 gospodarstvo nad 270 litrovsadnih sokov, med njimi seveda največ jabolčnika. Drugi izdelki so manj pomembni za naše razmere in so tudi izdelane količine na 1 gospodarstvo pravzaprav neznatne. 42. VINOGRADNIŠTVO Vseh 322 anketiranih gospodarstev je imelo skupaj 29, 11 ha vinogradov. Potemtakem so vinogradi z njivami in vrtovi v razmerju 1t16. Povprečni delež vinogradov na skupni površini anketiranih gospodarstev znaša 1, 1Ž in je zelo približen deležu, ki ga kaže P02 iz 1954. leta za privatni sektor (1, 3?). 1) Halo je verjetno, da bi naši kmetje pripravljali le enkrat žgano slivovko ingre tudi v tem primeru najbrže za dvakrat žgano; to kaže tudi odstotek izkoriščenja. 42 Kakor vidimo, je skupna vinogradniška površina vseh anketiranih gospodarstev relativno majhna ia napačno bi bilo delati kakršnekoli sklepe saiso na podlagi povpreSkov' za vseh 322 anketiranih gospodarstev. Zato je neobhodno potrebno, , da si na tem sestu ogledamo podatke o tem, koliko gospodarstev od vseh anketiranih je itaelo vinograde in v kakšni površini, ter to primerjamo i rezultati drugih naših statističnih virov. Predvsem pa naj nam naslednji kartogra® predoži zemljepisno lego gospodarjev, ki ss imeli tudi vinograd, in ki jih bomo v nadaljevanju obravnavali tudi s tega vidika. Zemljepisna lega anketiranih vinogradnikov d o Legenda: 1 gospodarstvo vinogradnika Tab. 4. 23. Struktura vinogradnikov po površini Velikostna skupina Število anketiranih gospodarstev Gospodarstva z vinogradom številp % Skupna površina vinsgra dov v ha Povprečna površina vi nogradov na 1 gospodarstvo z vi-, nogradom v ha SKUPAJ Do 3 ha Od 3 ha do 8 ha Nad 8 ha 322 92 12? 103 118 32 47 39 36, 5 37, 0 37, 9 29, 11 6, 73 10, 58 11, 80 '0, 25 0, 21 0, 23 0, 30 43 Po podatkih kmetijske statistike je bilo leta 1951 v privatnem sektorju kmetijstva 40? vinogradnikov, s povprečno velikostjo vinograda 2^ arov (po kategorijah? do 3 ha 18 arov, od 3 do 8 ha 22 arov in nad 8 ha 35 arov). Iz prednje tabele zvemo, da so pri anketiranih gospodarstvih znašale povprečne velikosti vinogradov po kategorijah 0, 21 ha, 0, 23 ha in 0, 30 ha oziroma v skupnem povprečju 0, 25 ha. Ker so pri posameznih posestvih površine lahko zelo različne, i. j. -' da je v posamezni kategoriji le nekaj posestev z veliko površino vinograda, največ pa takih, ki imajo zelo majhne površine, nastane vprašanje, v kakšni meri so ti povprečki tipični . Odgovor na to vprašanje nara da naslednja tabela, ki nam pove, kakšna je razpršitev vinogradnih površin okoli povprečij. Tab, 4. 24» Razpršitev vinogradnih površin okoli povprečja a z r e d i Skupaj število gospodarstev Do 3 ha število gospodarstev Nad 3 do 8 ha število gospodarstev Nad 8 ha število gospodarstev Do 10 a nad 10 do 20 a nad 20 do 30 a nad 30 do 40 a nad 40 do 50 a nad 50 a 42 28 v16 14 5 13 35. 6 23. 7 13, 6 11, 9 11, 0 15 7 3 4 -j 2 46. 8 21. 9 9, 4 12, 5 3, 1 6, 3 19 9 4 7 2 6 40, 5 19, 2 8, 5 14, 8 4, 3 12, 7 12 9 3 2 5 20, 5 30, 8 23, 1 7, 7 5, 1 12, 8 Razen pri največji kategoriji kaže tabela največjo gostoto v najnižjem razredu (do 10 arov), na kateri odpade v povprečju čez, 35t vinogradov. Tudi drugi razred je zelo gost (23, 7^ v povprečju), medlem ko je v tretje® razredu, kamor pada aritmetična sredina vseh kategorij in skupnega povprečja, znaša povprečna gostota 13, 6$. Pod splošnim povprečjem je torej čez 59$ vseh vinogradov (po kategorijah 69 do 60 do 51$), kar pomeni, da aritmetični povprečki vinogradnih površin niso tipični niti za posamezne velikostne skupine niti v skupnem povprečju. ' 420. Vinegradne površine in trte Trte je anketa popisovala dvakrat. Prvič jih je popisala le pe skupnem številu na začetku ankete (julija 1953) obenem s sadnim drevjem, drugič pa še ločeno po vrstah, ko je jeseni istega leta popisan pridelek grozdja. Tedaj so popisali edinokrat tudi površino vinograda pod posamezniai vrstami trt, ki je bila poprej znana le v skupni površini med zemljiškimi kategorijami. 420, 0. Površine Tab. 4. 25. Vinogradne površine Trte SKUPAJ Na ameriški podlagi Domače Sanorodnice Površina v ha 29, 11 21, 42 1, 19 6, 50 Struktura po anketi 100 73, 6 M 22, 3 po PO9 100 77. 4 0, 1 22. 5 420, 1. Število trt „ Tab. 4, 26. v Število trt Trte Vse Redne t vseh na 1 ha SKOPAJ Na ameriški podlagi Domače Samorodnice 193 538 130 413 10 017 53 108 174 477 118 875 9 695 45 907 6 649 6 088 8 418 8 170 44 Tab. 4. 27» Struktura trt po vrstah Trt® Anketa ' PO9 iz 1953 SKUPAJ . Na ameriški podlagi Oo»aSe Samorodnice 100 67, 4 5, 2 27, 4 100 77, 8 0, 1 22, 1 420, 2« Rodnost trt Tab. 4. 28. Rodnost trt Trte SKUPNO POVPREČJE Na ameriški podlagi Domače Saoorodnice Anketa PO9 92, 2 91, 2 96, 8 86, 4 96, 4 96, 0 100, 0 97, 6 420, 3. Pridelek grozdja Tab. 4. 29. Pridelek grozdja na rodno trto Trte SKUPAJ Na ameriški podlagi Domače Samorodnice Vas pridelek v kg Pridelek na rodno trto v kg po anketi po PO9 58 508 40 433 2 222 15 853 0, 34 0, 34 0, 23 0, 35 0, 19 0, 22 1, 05 0, 19 Drugačen rezultat ankete merasio pripisati premalo reprezentati vnema vzorcu (samo 118 vinogradnikov!). Tab. 4. 30. DeleSfi pridelka po vrstah trt Trte SKOPAJ Na ameriški podlagi Domače Sasorodnfce Po anketi Po PO9 100 69, 1 3, 8 27. 1 100 85, 7 0, 3 1M Tab* 4. 31. Pridelek grozdja na ha v q Trte Po anketi Po PO - 9 SKUPNO POVPREČJE Na ameriški podlagi Domače Samorodnice 10, 1 18, 9 18, 7 24, 4 11, 9 13, 2 44, 8 7, 4 45 421. O o m a J a predelava grozdja Anketa je sicer zapisala količine grozdja, ki so ga posamezna gospodarstva predelala, ni pa zapisala, od kad je bilo to predelano grozdje, t. j. , ali gre v posameznih primerih le za domači pridelek ali tudi za kupljeno grozdje^O. nakupu grozdja za predelavo pa anketa ni vodila posebne evidence, ker je zapisovala le nakup vsega svežega sadja skupaj. Ker se je pri obračunu predelanih in pridelanih količin grozdja pokazalo, ponekod večje od do»ačega pridelka, smo morali v nekaj primerih dokupljene količine grozdja, ki je šlo v predelavo, oceniti • Tab. 4, 32. Domača predelava grozdja Velikostna skupina SKOPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha Dosači pridelek in nakup grozdja Predelana kg 62 3« 20 663 23 822 17 862 61 056 20 393 23 534 17 129 97, 9 98. 7 98. 8 95. 9 Gornji podatki potrjujejo, da gre velika večina grozdja v predelavo in da komaj 2? vsega pridelka ne predelava■jo. 421, 0. Pridelek vina Tab .4. 33. Pridelek vina Velikostna skupina SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha Predelana količina grozdja v kg Vse vino izkoriščen j a 61 056 20 393 23 534 17 129 45 470 15 105 17 436 12 929 74, 5 74, 1 74, 1 75, 5 1 gospodarstvo vi 141, 2 164, 2 13. 7, 3 125, 5 Po P09 iz leta 1953 znaša izkoristek povprečno 68, 1$ in se smatra kot precej visok, če upoštevano deževno leto 1953 ker je imelo tedaj grozdje več soka kot v sušnih letih. Izkoristek po anketi pa je še nekaj višji' . Zelo slaba letina se pozna tudi v tem, da je povpreček pridelanega vina na 1 anketirano gospodarstvo znašal leta 1953 le 141 litrov, medtem ko je po anketi 1952/53 znašal skoraj 200 litrov na gospodarstvo, čeprav se obe anketi ne moreta strogo primerjati (različni masi!). Tab. 4. 34. Pov|jrečki pridelka vina v litrih Vir podatkov Anketa 1952/53 " 1953/53 P09 iz leta 1952 P09 iz leta 1953 Na 1 ha vinogradne površine Na 1 rodno trto 1 939 1 562 1 550 790 0. 32 0, 26 0, 25 0, 12 Medtem ko P09 beleži porazno nizek hektarski pridelek vina v leta 1953 (7, 9 hI) in to pripisuje Izredno slabi letini, ki je ne pomnijo zadnjih 50 let, pa je anketa zabeležila še enkrat tolikšen hektarski pridelek. 421, 2. Pridelek žganja Tab. 4. 35. Pridelek žganja v litrih 46 Velikostna skupina SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha Vse Na 1 gospodarstvo 543 187 190 166 V 2, 0 15 16 Pridelek žganja na 1 gospodarstvo je bil leta 1953 Ertatno manjši kot leto poprej, ko, je anketa pokazala povprečje 3, 8 1 na gospodarstvo. Po PO9 je bilo v Sloveniji na 1 hI vina pridelanega leta 1953 povprečno 1, 4 1 tropinovca, anketa pa ka?e povprečje 1, 2 1 (po posameznih velikostnih skupinah 0, § ozir. 0, 9 oziro. 1, 3 1). Več nas o teis povedo številke o gospodarstvih*, ki s' © isiela vinograde. Teh je bilo 118 in jih je 32 kuhalo vinjak (po kategorijah 50$ do 13$ (?) - 39 t - v povprečja 25$). Na vinogradniško gospodarstvo je odpadlo povprečno 4, 6 1 tropi novca, na gospodarstvo, ki se je po teh podatkih ukvarjalo s kuho, pa nekaj čez 16 1. Variabilnost sed gospodarstvi je zelo velika (od 1 do 40 1). 43. ŽIVINOREJA Anketna metodologija je posvetila živinoreji posebno pozornost. V vsakomesečnesi esnovnen obrazcu je bila cela stran posvečena livinl vseh vrst. Vsak mesec so zapisoval! začetno in končno stanje, vses pa celotno gibanje, t. j. prirejo, nakup in prodajo ter zakol in pogin. Razen tega so posamezne vrste živine opazovali še po starosti ozir. po -spola. - * Pomanjkljivost pa je v tem, da niso zapisovali števila molznih krav ter števila kokoši bile odpravljene šele v metodologiji za anketo 1954/55. nesnic. Te napake so 430*. , Številčno stanje živine Številčno stanje živine je opazovala anketa zelo natančno. Anketno leto se je začelo s popisora stanja živine na dan 1. julija 1953. Konec meseca julija so temu začetnemu stanju prišteli prirejo in nakup, odšteli pa prodajo, zakol in pogin, , ter so tako dobili končno stanje na dan 31. julija 1953, ki je bilo istočasno že začetno stanje za mesec avgust, in tako naprej skozi vseh 12 mesecev. Ker nam bo to gradivo koristilo za vse poznejše račune, bomo v naslednjih tabelah podali te osnovne podatke za konjes govedo, prašiče, ovce, koze in perutnino. Tab. 4. 36. Konji Leto in mesec Stanje 1. v mesecu Prireja Nakup Prodaja Pogin Stanje zadnjega v mesecu 1953 1954 VII VIII IX X XI XII IV v VI Spremembe med letom 136 135 132 130 125 124 127 124 123 125 129 132 136 21 1 4 3 6 1 3 3 5 ? 1 1 2 32 135 132 130 125 124 127 124 123 125 129 132 131 131 Na začetku ankete (l. juli ja 1953) je bilo 51 kobil»šredi leta (1. januarja 1954) pa jih je bilo 47. 47 Tab. 4. 37. Goveda Leto in mesec 1953 Vit VIII IX X XI XII 1954 III IV V Stanje 1. v mesecu 1 013 1 012 1 010 994 994 1 000 1 001 1 015 1 017 023 1 034 1 042 1 Spremembe ised leten 1 013 Prireja 37 20 23 29 33 31 35 29 33 39 38 44 391 6 10 11 15 9 13 16 11 14 9 13 10 137 Prodaja Zakol Pogin število kg 35 40 48 40 34 39 36 33 38 31 42 39 455 63 629 500 1 192 1 2 4 1 1 1 5 3 2 1 4 25 Stanje zadnjega v mesecu 1 012 1 010 994 . 994 1 000 1 001 1 015 1 017 1 023 1 034 1 042 1 053 1 053 Začetno število krav je 546, sredi leta pa 519. Kravmolznic anketa ni zapisovala. Tab. 4. 38. Prašiči Leto in mesec 1953 1954 VII VIII IX X XI XII I II III IV v VI Stanje 1. v mesecu 9891 - 975 1 082 1 092 1 138 1 139 904 778 772 848 907 890 Prireja Spremembe med letom 989 „33. 111 42 72 36 9 52 89 149 96 32 58 779 Nakup 13 29 35 47 60 42 44 16 40 74 56 36 492 Prodaja 22 59' 60 52 60 42 30 61 93 97 32 653 Zakol število kg 3 2 9 39 217 180 69 26 11 3 2 562 120 60 174 525 4 454 27 247 24 042 8 165 2 826 1 022 215 84 69 021 Pogin .12. 10 6 k k 9 12 26 7 5 17 112 Stanje zad< njega v mesecu 975 082 092 138 139 904 778 772 848 907 890 933 933 Svinj je bilo v začetku anketnega leta 90, sredi anketnega leta pa 81. Tab. 4. 39. Ovce Leto in mesec 1953 VII VIII IX X XI XII 1954 II IV V VI Stanje 1, v mesecu Zakol Prireja Nakup 235 230 232 234 249 250 242 244 243 248 244 247 Spremembe med leto« 235 4 . 4 a T ii 28 15 11 9 10 13 8 5 3 121 2 7 1 22 Prodaja 1 2 1 7 12 7 3 1 3 4 6 49 število 4 2 5 10 6 10 3 6 3 3 60 kg 120 50 142 298 165 291 95 140 68 195 1 652 Pogin 3 3 1 5 2 2 3 3 23 Stanje zadnjega v mesecu 230 232 234 249 250 242 244 243 248 244 247 245 245 Plemenskih ovc je bilo na začetku ankete 117, sredi anketnega leta pa 112. 48 Tab. -^AO Koze Leto i n mesec Stanje 1. v mesecu Prireja Naktip Prodaja Zakol števi lo kg Pogin Stanje zadnjega M BI secu 1953 VI! VI ! I IX , X XI XII 1954 I II III IV V VI Spreaembe med letom 28 26 25 28 21 24 25 24 24 35 41 26 28 1 1 11 12 3 28 1 1 5 11 3 23 1 6 11 12 14 40 49 115 26 25 28 27 24 25 24 24 35 41 26 23 23 Anketa koz n? opazovala po spolu in starosti, zato nisaBo številčnega stanja plemenskih koz. Tab. 4»41. Perutnina Leto in mesec Stanje 1« v mesecu Zakol Prireja Nakup Prodaja število kg Pogin Stanje zad* njega v m secu 1953 VII Vili IX X XI XII 1954 I IV V VI Spremembe med letom 4 175 4 248 4 348 4 198 3 958 3 709 3 443 3 320 3 223 3 170 3 673 4 978 4 175 391 507 140 56 27 16 11 13 30 628 1 411 1 027 4 257 13 20 4 12 13 15 17 4 6 20 37 39 200 25 44 24 74 76 37 26 27 12 15 5 33 398 185 258 186 176 162 229 102 60 57 96 73 102 1 686 251 354 253 292 256 461 189 129 116 233 140 156 2 830 121 125 84 58 51 31 23 17 30 34 65 154 793 4 248 4 348 4 198 3 958 3 709 3 443 3 320 3 223 3 170 3 673 4 978 5 755 5 755 Od perutnine je anketa zajela kokoši, race, gosi in purane. Kokoši je bilo sredi anketnega leta (1. januarja 1954) 3. 362. Tab. 4. 42. Številčno stanje živine 1. januarja 1954 po velikostnih skupinah •' . i Velikostna skupina Konji Govedo Prašiči Ovce Koze Perutnina Cebelni panji Številc SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 127 7 28 92 1 001 149 346 506 904 150 317 437 242 22 65 155 25 9 9 5 3 443 842 1 188 1 413 107 25 31 51 Struktura SKOPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 100 6, 6 22, 0 72, 4 100 14, 9 34. 5 50. 6 100 16, 6 35, 1 48, 3 100 9, 1 26, 9 64, 0 100 36, 0 36, 0 20, 0 100 24, 5 34, 5 41, 0 100 23, 4 29, 0 47, 6 49 Struktura nam kaže naslednjei Skoraj tri četrtine konj je pri kmetih nad 8 ha, ena petina pri kmetih srednje kategorije. Nad polovico goved inajo kmetje tretje kategorije in skoraj toliko prašičev. Razmerje pri goveji živini in prašiEih po velikostnih skupinah je domala enako. Skoraj dve tretjini ovac iaajo kmetje nad 8 hat rasdteis ko imajo koze le manjši posestniki. Perutnine je pri najmanjši velikostni skupini skoraj Setrtina, iu pri kiietih nad 8 ha nad dve petini. Skoraj Jetrtina vseh panjev je v posesti ®alih kmetov, a nekaj sanj kot polovica pri kmetih nad 8 ha. Po popisih živine zadnjih let je bil kritičen dan 15. januar. Ta dan sbd tudi v anketi izbrali za kritičen dan, in odkar že deluje anketa, t. j. od 15. januarja 1952, na posebnih vprašalnikih popisujemo stanje živine, perutnine in čebelnih kanjev. Po teh popisih izračunana povprečja na 1 anketirano gospodarstvo nam podaja naslednja tabela. Tab. 4. 43. Povprečno številčno stanje živine, perutnine in čebelnih panjev na dan 15. januarja 1952, 1953 in 1954 pri anketiranih gospodarstvih Živina, perutnina in čebel ni panji Anketa 1952 (190 gospodarstev) Anketa 1953 (190 gospodarstev) Anketa 1954 (322 gospodarstev) Konji Govedo Prašiči Ovce Koze Perutnina Čebelnl panji 0, 4185 3, 2174 2, 5272 0, 7011 0, 1033 8, 6849 0, 3696 0, 4278 3, 3424 2, 3750 0, 7283 0, 0870 9, 4076 0, 4185 0, 3882 3, 0870 2, 8012 0, 7578 0, 0745 10, 6460 0, 3323 Leta 1954 ni bilo popisa živine na dan 15. januarja, in zato anketnega povprečja ne morems primerjati z rezaltatoisi popisa, - da bi videli, v kakšni meri je anketa zadela številčno stanje v LR Sloveniji. Iz primerjave prejš - njih dveh anketnih popisov s popisi živine smo videli namreč, da je anketa dala v splošnem previsoka povprečja na 1 gospodarstvo, kar je posledica premajhnega vzorca in zemljepisno neenakomerno porazdeljenih pojavov. Za ilustracijo teh izvajanj naj povemo, da je popis živine za leto 1, 953 dobil naslednje splošne povprečke na 1 gospodarstvo! konji 0, 40 govedo 2, 84 prašiči 2, 43 ovce 0, 69 Tab. 4. 44. Število živine in perutnine na 100 družinskih članov ikostna skupina Konji Govedo Prašiči Perutnina SKOPAJ Oo 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 8, 4 1, 7 4, 9 17, 3 66, 0 36, 0 60. 8 94. 9 59. 6 26, 2 55. 7 82, 0 227, 1 203, 4 208, 8 265, 1 Po popisu živine iz 1953. leta je odpadlo v privatnem sektorju lastništva na 100 kmečkih prebivalcev 9, 1 konj, 65, 6 govedi in 55, 7 prašičev. 50 Tab. 4. 45. Štev! To konj In prašičev na 100 govedi Velikostna skupina Vse govedo Pia 100 govedi odpade konj praš?£ev Anketa (jamiarja 1954) SKUPAJ' De 3 hi 3 do 8 ha ha 1 001 149 346 506 12, 7 V 18, 2 90. 3 100, 7 91, 6 86. 4 Popis živine 1953 SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 418 444 58 971 129 813 229 660 13, 9 5, 0 9, 5 18, 7 84, 0 96, 6 88, 3 78, 3 Tab. 4. 46. Struktura črede pri anketiranih gospodarstvih po stanju 1. januarja 1954 Živina Anketa 1. jan= 1954 število struktura Popis živine 1953 Stevi 1o struktura Koeficienti KONJI SKUPAJ žrebci do 2 let Hladi konji nad 2 leti Kobile in breje ?rebice ter ostali konji delovni konji GOVEDA SKUPAJ Teleta do 1 leta Junci do 2 let Junci nad 2 leti Krave Biki in voli ■■' PRAŠIČI SKUPAJ Prašički do 6 mesecev Prašički nad 6 mesecev Svinje Merjasci Svinje v pitanju PERUTNINA SKUPAJ Kokoši Race Gosi Purani OVCE SKUPAJ KOZE SKUPAJ 127 66 53 62 1 001 183 141 61 521 95 904 390 228 101 4 181 3 443 3 362 34 10 37 242 25 100 6, 3 52, 0 41. 7 48. 8 100 18, 3 14. 1 6, 1 52. 0 9, 5 100 43. 2 25. 3 11. 1 0, 4 20, 0 100 '97, 6 1. 0 0, 3 1. 1 58 298 5 650 7 404 45 244 418 444 75 496 56 149 22 114 220 397 44 283 351 469 208 438 53 706 39 106 1 733 48 478 ,1:115 948 1 016 233 17 461 14 949 ■ 22 305 99 243 9 201 100 9, 7 12, 7 77, 6 100 18. 0 13, 4 5, 3 52. 7 10, 6 100 59, 3 15, 3 11. 1 0, 5 13. 8 100 95, 1 1, 6 1, 3 2, 0 0, 8 1, 0 1, 3 0, 5 0, 7 OJ 1, 0 1, 2 0, 12 0, 25 0, 40 0, 40 0, 40 0, 1 0, 1 V zadnjem stolpcu zgornje tabele so navedeni koeficienti, po katerih sbo preračunavali živino na "normalno" . 51 Po številčnem stanju sredi anketnega leta (t*]« 1. januarja' 195^] in prednjih koeficientih smo izračunali število "normalne živine«. Istočasno smo tudi fivino privatnega sektorja po popisu livine 1953 prevedli na "normalno. " Tabo 4. 47. števi lo "normalne livine" Vrsta livine e t absolutno norplna živina struktura Popis živine absolutno normalna živina struktura SKOPAJ Govedo Konji Prašiči 2 03? 1 001 127 904 1 227 868 141 218 100 71 11 833 678 423 419 58 770 351 489 510 994 366 084 70 741 74 169 100 72 13 15 Sled® na starostni sestav črede iti ustrezajoče koeficiente se število govedi in prašičev zmanjša, število konj pa poveča, če absolutna števila živine vzamemo kot 100, potem dobimo po anketi in popisu živine naslednja raz - merja "normalne" živine, v Tab. 4. 48. Indeksi "normalne živine" na SKUPAJ Govedo Konji Prašiči Absolutno n d e k s i anketa popis 100 188 100 120 60 88 111 24 61 87 120 21 Pri preračunavanju Števila živine na število "normalne" živine se torej absolutno število povprečno zmanjša za okoli 40t. Pri goveji živini znaša to zmanjšanje okoli 121, pri prašičih pa od 76 do 79$. Število konj se ; pri tem računu zviša za 11 do 20$, ker uporabljajo za delo pretežno starejše konje, ki porabijo precej krme. 431. Gibanje (obračan j. e). živine Vsakokratni popis živine je velika statistična akcija, ki v seriji enakih podatkov predhodnih let pove, ali je število živine v enem letu in' na isti kritični dan absolutno naraslo ali padlo. Toda popisi ne morejo dati nobenih elementov za računanje obračanja flvine. Zaradi tega se razni gospodarstveniki poslužujejo nor«, ki so jih postavili agronomi po izkušnjah, dobljenih na posa®ezrsih kmetijskih posestvih. Vzeti moramo, da so ti normativi lahko pristranski, ki izvirajo Iz izkušenj bolje organiziranih podjetij kot pa so privatna kmečka gospodarstva. Zato moramo planske normative, ki se uporab - Ijajo za celotni živinski sklad, preveriti pri večjem številu privatnih kmečkih gospodarstev. In prav to je bil eden izmed ciljev te ankete. V naslednjih oddelkih se bomo posebej seznanili s prirejo, nakupom in prodajo, klanjem in poginom pri posameznih vrstah živine. Posebej opozarjamo na koeficiente, ki smo jih izračunali na podlagi tega gradiva, ker je to; pri nas prvi poizkus te vrste po vojni. 52' Tab. ^„49. Gi banj 6' = ži vi ne (sumarno) Živina in perutnina Stanje . 1. VII. 1953 Letno povečanje skupaj prireja nakup ali dar Letno zmanjšanje skupaj prodaja ali dar zakol pogin Stanje 30. VI. 1954 Števi lo Konji Govedo Praši či Ovce Koze Perutnina 136 1 013 989 235 28 h 175 28 528 1271 143 35 4 457 7 391 779 121 28 4 257 21 137 492 22 7 200 33 488 1 327 133 40 2 877 32 455 653 49 23 398 562 60 11 1 686 1 25 112 24 6 793 131 1 053 933 245 23 5 755 Konji Govedo Praši Si Ovce Koze Perutnina Odstotki povečanja oziroma zmanjšanja in strukture ter indeks 100 100 100 100 100 100 21 100 52 100 129 100 61 100 125 100 107 100 25 74 61 85 80 96 75 26 39 15 20 4 24 100 48 100 134 100 57 100 143 100 69 100 97 93 49 37 58 14 2 42 45 28 59 3 5 9 18 14 27 iT 96 104^ 941) 1041) 821) 138 D 1) Indeks: Stanje 1. VIL 1953 - 100. Bolj zanimiv kot zgornji je spodnji del tabele. V njem smo na začetno stanje (1. VII. 1953) izračunali najprej odstotke letnega povečanja in zmanjšanja, nato pa še notranje strukture letnega povečanja oziroma zmanjšanja. V zadnji koloni dobimo indeks končnega stanja, že je začetno =100. Pri konjih je letno povečanje na začetno stanje 21 %, zmanjšanje pa 24 %, tako da je stanje čez leto dni za 3? nižje od začetnega stanja. Vzrok povečanju je samo po eni četrtini prireja, po treh četrtinah pa nakup oziroma prejem v dar. Prejem v dar je neznatna postavka, ki bi jo lahko tudi opustili. Isto velja pri zmanjšanju, vzrok je skoraj vedno prodaja oziroma podaritev. Zaradi pogina se je zmanjšalo število konj, le za 3 %. Pri govedih znaša absolutno letno povečanje 4 % (po anketi 1952/53 samo 1 ,&■?). Začetno število se med letom poveča za 52, zmanjša pa za 48 l. Za 3/4 se poveča zaradi prireje in za 1/4 zaradi nakupa, zmanjšanje pa povzroči večinoma prodaja. Zaklano je bilo le 2 %, pogini lo pa je 5 $ govedi. "Pri zakolu gre tu le za prisilni zakol in zakol telet, kajti klanje goveje živine izven klavnic je že tako prepovedano. Kar se tiče odstotkov povečanja in zmanjšanja v enem letu, kaže anketa 1952/53 nekako enako tendenco (54, 2 : 52, 6 %) Sn tudi pri strukturi obeh postavk dobimo domala enaka razmerja, z izjemo, da je zakol leto prej znašal dobre 4 %, in je bil zato delež prodaj za 2 % nižji. Pozneje bomo videli, da prodajajoin nakupujejo v glavnem sami kmetje med seboj. Pri prašičih znaša letno povečanje 129 %, zmanjšanje pa 134$ na osnovno stanje, tako da se začetno stanje po enem letu absolutno zmanjša za okoli 6 %. Povečanju je po treh petinah vzrok prireja, po dveh petinah pa nakup. Skoraj za polovico se je znižalo število zaradi prodaje, za dve petini zaradi zakola in za eno desetino zaradi ■ pogi na. Pri ovcah kaže anketa absolutno povečanje za 4 %, glavni vzrok povečanju je prireja (85 %), medtem ko se zaradi zakola ovac zmanjša število za 3/4. Precej ovac tudi pogine, skoraj petina, medtem ko prodajo le dobro tretjino ovac. Pri kozah je slika nekoliko drugačna. Začetno število se zmanjša absolutno za 18 %. Za štiri petine se zviša zaradi prireje in le za 1/5 pri nakupu, medtem ko skoraj dve tretjini koz na leto prodajo, nekaj več kot petino zakoljejo, pogine pa jih 14?« 53 Pri perutnini še poveča v teku enega leta začetno število za 107 zmanjša pa za 69 %t tako da znaša absolutno povečanje 38 %, Anketa/zgovorno kaže, da redi kmet perutnino predvsem zaradi jajc in za svojo prehrano, kajti skoraj dve tretji ni perutnine pokol je doma, domala tretjina mu pogine, medtem ko proda le 14$ perutnine. Tab. 4, 50. indeksi najmanjšega in največjega stanja živine (julij 1953 - 100) Gospodarsko leto Konji Goveda Prašiči Ovce Koze Perutnina 1953 VII VIII IX X XI XII 1954 I V VI 100 99 97 96 92 91 93 91 90 92 95 97 100 101 100 99 99 100 100 101 102 103 100 99 109 110 115 115 91 79 78 86 92 90 100 98 99 100 106 106 103 104 103 106 104 105 100 93 89 100 96 86 8986 86 125 146 93 100 102 104 101 95 89 92 80 77 75 88 119 Ponazorimo gornje indekse še v naslednjem grafikonu! 12ot 11O loo 9o 8o 7o / N, > V. I N, J* «?•••• \v. j i i i VII VIII IX X 1953 XI XII I II III IV V VI 1954 perutnina ovce goveda konji prašiči 54 Tsb. 4. 5lV' Štev1 To Sivine .v letu 1953/5^. Živina in perutnina Najmanjše Največje Konji Goveda Prašiči Ovce Perutnina januar = marec september - oktober januar = februar - julij - avgust februar = marec julij - avgust april ~ junij oktobernoveraber-v. - oktobernoveraber maj - junij Nasproti zveznim izsledkom ankete kažejo naši rezultati precejšnje razlike zlasti pri govedu, kjer Zvezni zavod ugotavlja najmanjše število v januarju, po naših podatkih pa naf bi bil ta čas septemberoktober. Največje število ooved na je po naših podatkih tudi premaknjene naprej, t, j, v dobo apri 1 - jutifj, medtasr Is® ga ZZS ugotavlja za dobo junij - avgust. Tudi prašiči po našim doselijo največja št^ilo ssstc dni pozneje, kot to kaž« povprečja za FLRJ. Glej zvezno publikacijo z naslovom "Prikaz elemenla obrta stada u seljačkim gazdinstvima u 1952 i 1953 godi ni" , stran 21. 1 431, 0 Prireja Naše analize prireje usmerimo predvsem na sezonski značaj prireje in pa ns rodnost ženskih plesenskih livali. «1, 00 Konji Tab. 4. 52. Razpored prireje konj Skupna prireja in prireja*100 7 100 Merska enota število i 19 5 3 9 5 4 Vili IX X X! XII III 2 29 IV 2 29 2 29 VI 1 13 Tabela kale, da je prireja konj padla v prvo polovico leta. Glede skupnega števila kobil in brejih žrebic (53) in skupnega števila prirejenih konj vidimo, da je prirastek dalo le, dobrih 13? kobil, to je komaj vsaka sedma kobila. Zvezni zavod je za isto leto dobil, rezultat, da je vsaka tretja kobila dala Irebe, medtem ko je pretežno število žrebet povrženih prav tako v prvi polovici leta 1953 (skupaj 86?). Tudi po njihovem računu je prireja. žrebet najbolj pogosta v marcu, aprilu, maju In juniju. ^ 431, 01. Govedo Med 1013 glavami goveje živine na začetku anketnega leta (julija 1953) je bilo 546 krav ali 53, 9?. Čeprav se pri nas za delo uporablja komaj 25? krav (rezultati popisa), se usmerja prireja telet v prvo polovico leta. Tab. 4. 53. Razpored prireje govedi Skupna prireja "in prireja=100 391 100 Merska enota 19 5 3 VII VI! IX X XI Xl. l 19 5 4 IV VI število 37 20 t 10 5 23 • : 29 33 6 7 8 31 35 8 9 29 7 33 39 8 11 38 10 44 11 "Tabela kaže, da je pri nas telitev najbolj. pogosta aprila, maja, junija in julija in je torej intenzivnost pri nas pomaknjena za mesec dni proti sredi leta, medtem ko se po zveznem povprečju intenzivna prireja govedi začne že marca in traja do junija. To premaknitev si moremo razlagati z vplivom naše hladnejše klime. Število prirejenih telet na 100 krav znaša 71, 6? in je torej koeficient telitve pri nas znatno višji kot po zveznem povprečju(59)f ki opravičuje to z večjim številom jalovih krav kot pri nas. 1)Po popisih živine od leta 1949 do 1953 je število žrebet nasproti vsem kobilam znašalo od 20, 2(fflaksiiiialno) do 12, 8?(mininialno) .kar pomeni, da se v Sloveniji ožrebi največ petina vseh kobil. Minimum od 12, d^ je ravno iz leta 1953 in skoraj ustreza rezultatu anketesvenriar pa majhno število prireje^samo /Jietemu jemlje n»*aun vo 1 1 avn » 55 «1, 02. Prašiči Prireja prašičev ni emejena saiso rta1 eno glavno periodo, kakor smo to videli pri konjih in govedih, tenveč iia dve sezoni, spoialadansko, ki iiaa svoj višek v marcu, in pa poletnojesensko, ki traja od avgusta do oktobra. Neka j podobnega je ugotovil za vso državo tudi ZZS. Tab. 4, 54. Razpored prireje prašičev Skapna prireja in prirejaIOO 779 100 Merska enota števjlo i 19 5 3 VI! VII IX X XI XII 19 5 4 IV 33 4 111 14' 42 5 72 9 36 5 9 . 1 52 7 89 149 12 19 96 12 32 4 58 Sredi anketnega leta je bil^a med 904 prašiči 101 svinja aH 11$ od vseh prašičev# če je prireja znašala skupaj 779 pujskov, bi to pomenilo, da je pri anketiranih gospodarstvih koeficient prireje prašičev znašal 779, kar je precej več od zveznega povprečja, ki je 692. 431, 03. Ovce Anketa je sredi leta zabeležila 242 ovac; ne glede na njihovo starost in spol. Tab. 4. 55. Razpored prireje ovac Skupna prireja in prireja100 Merska enota 19 5 3 19 5 4 VI! VII IX XI XII IV 121 100 število t 11 9 28 23 15 12 11 9 10 13 11 Tu ss naši in zvezni izsledki med sabo precej razlikujejo. Po naši anketi naj bi bil največji prirastek v ok - tcbranovembru, prirastek sam pa naj bi se neenakomerno razvijal skozi vse leto. Zvezni zavod je za vso državo ugotovil, da dobimo pretežno število jagnet v dobj januar - april. Naš rezultat ni preveč zanesljiv, ker smo opazovali le razmeroma majhno število livali. 431, 04. Koze Tab. 4. 56. Razpored prireje koz Skupna prireja in prireja*1Q0 28 100 Plerska enota . število VIII 19 5 3 IX X XI XII 1 4 n 19 5 4 II v IV V 11 12 3 39 43 10 Vseh koz je bilo pri anketiranih gospodarstvih na začetku ankete le 28. To število se je med letom s prirejo podvojilo, kar ka?e na to, da so imela gospodarstva same plemenske koze in da je prav vsaka dala prirastek. 431, 05. Perutnina Spodnja tabela nam pokaže, da je valjenje žiščet najbolj številno spomladi in poleti, t. j. od marca do avgustaValjenje v ostalih mesecih je maloštevilno in od decembra do februarja skoraj preneha. Tako se v prvi polovici leta izvali skoraj tri četrtine piščet. 1) Prireja prašičev po letih je zelo različna, zato teh rezultatov ne moremo posplošiti. 56 Tab. 4. 57. Razpored prireje perutnine Skupna prireja in prireja =100 4 257 100 Merska enota število 1 9 5 3 19 5 4 VII VII! 391 9 Š07 12 IX 140 3 56 1 XI 27 1 XII . 16 0 11 0 II 13 0 IV IV 30 1 628 1 411 1 027 15 33 25 Po podatkih ankete je bilo pri anketiranih gospodarstvih na začetku ankete 4 112» na koncu ankete pa 5 595 kokošij kar pomeni, , da je končno stanje za 36$ višje od začetnega. Težko si razlagamo ta pojaVj in prav zato v anketnem gradivu za gospodarsko leto nimamo pravih prijemov za nastavitev računa o koeficientu prireje pri kokoših ozir. perutnini skupaj. Vsi računi na podlagi anketnih podatkov bi namreč morali vsebovati toliko hipotez, da dobljeni rezultati ne bi bili povsem zanesljivi in uporabljivi. 431, 1. Nakup in prodaja živine Drugi in tretji element obračanja živine, ki je več ali manj neznanka, sta nakup in prodaja živine. Pri obeh pa moramo ločiti dve vrsti prometa. Prvič, vaški promet, - t. j. promet med kmeti samimi ter kmeti in zadrugami, in drugič, promet med vasjo in mestom, t. j. promet kmetov z mestnimi podjetji in privatniki. Vzamemo, da obseg prodaje v višini nakupa pomeni vaški promet. Promet čez to pa je promet med vasjo in mestom. 431, 10 Promet z živino Promet z živino na vasi je zelo razvit in pri nekaterih vrstah živine prav zajeten. Tab. 4. 58. Promet z živino glav Bi lanca Prodaja Nakup Presežek prodaje nad nakupom Konji 32 21 11 Goveda 455 137 318 Prašiči 653 492 161 Ovce 49 22 27 Koze Perutnina 23 398 7 200 16 198 Presežki prodaje nad nakupom so relativno največji pri goveji živini, saj je govedoreja v naši živinoreji pravzaprav glavna panoga. 431, 11 Koeficienti nakupa in prodaje Če rezultate iz prejšnje tabele preračunamo na 100 glav živine vsake vrste, dobimo koeficiente prodaje in nakupa živine. Zaradi boljše preglednosti in primerjave smo koeficiente izračunali najprej na začetno stanje, potem pa še na srednje letno številčno stanje živine pri anketiranih gospodarstvih. Tab. 4. 59. Koeficienti nakupa in prodaje živine Bilanca Konji Goveda Prašiči Ovce Koze Perutnina Na 100 živali na dan 1. VI 1. 1953 Na 100 živali srednjega letnega stanja 1 je prodano je kupljeno je: prodano je kupljeno1 24 15 25 16 45 K 45 13 66 50 68 52 ' '21 9 20 9 82 25 85 26 10 5 10 5 57 Kakor vidimo, razlike obračuna koeficientov po obeh stanjih niso velike. )i. ' Zanin Tudi tu vidimo, da se več govedi proda kot pa kupi. 1' Zanimiva je slika, ki jo tabela podaja za koze. Leteh gre nad 4/5 v prodaj. Presanetljiva je slika za perutnino. Le 10$ perutnine gre v prodaj, kar pomeni, da jo kmet dandanes redi le radi jajc in za svojo prehrano. Tr!ni presežek pri perutnini znaša torej komaj 5?, računano na obe številčni stanji. 431, 12. Koeficienti tržnega presežka Presežek prodaje nad nakupom je na splošno tržni presežek kmečkih gospodarstev; namenjen je v glavnem prehrani mestnega prebivalstva in za izvoz, vse to seveda po odkupnih podjetjih in kmečkem trgu v mestih. Če v tabeli 4. 59 odštejemo koeficiente nakupa od koeficientov prodaje, dobimo koeficiente tržnega presežka. Tab. 4. 60. Koeficienti tržnega presežka živine Živina in perutnina Konji Goveda Prašiči Ovce Koze Perutnina Skupni tržni presežek Tržni presežek na 100 živali po stanju 1. VII. 1953 srednjes letnem 11 318 161 27 16 198 9 31 16 12 57 5 9 32 16 11 59 5 Tržni presežek goveje živine privatnih kmečkih gospodarstev, računan na 100 glav, znaša torej 31 do 32 glav, kar je dvakrat več, kot je ugotovil ZZS za vso državo. Nasprotno pa je tržni presežek prašičev po naši anketi znatno manjši kot po zveznih ugotovitvah, po katerih naj bi znašal za leto 1953 23£ od začetnega stanja in 19? od srednjega letnega stanja. Isto velja tudi za perutnino. Če vzamemo, da prodaja v višini nakupa živine pomeni medkmečki promet, tedaj nam primerjava koeficientov nakupa s koeficienti tržnega presežka pove, kateri promet je večji, t. j. ali promet med kmeti samimi ali promet med vasjo in mestom. Ker med kosficienti, izračunanimi po obeh številčnih stanjih živine, ni skoraj nobene razlike, zaradi preglednosti primerjamo med seboj le koeficiente, izračunane na začetno stanje živine. Tab. 4. 61. Primerjava koeficientov nakupa živine s koeficienti tržnega presežka živine Živina in perutnina Konji Goveda Prašiči Ovce Koze Perutnina Koeficienti nakupa 15 14 50 9 25 5 Koeficienti tržnega presežka 9 31 15 12 57 . 5 Primerjava nazorno kaže, da se promet s konji in prašiči vrši v glavnem med kmeti, medtem ko je promet med vasjo in mestom za govejo živino, ovce in koze skoraj še enkrat večji kot medkmečki promet s tako ?ivino. Pri perutnini pa gotovo ni razlike v obeh smereh tega prometa. Gornje številk® o tržnih presežkih živine bodo nekoliko razjasnile to vprašanje v zvezi s trgovinskim prometom na naši vasi. Vemo namreč, da bi le študija, ki bi zajela tudi druge vire, kot so odkup, izvoz in klanje v 1) Pri prašičih (glej tab. 4. 58. )znaša tržni presežek 161 prašičev pri vseh gospodarstvih, ali 0, 5 prašičev na gospodarstvo. 58 klavnicah v kombinaci ji s podatki o prometu živin« pe starosti in temini, , povedala kaj več koristnega za izdelavo proračunov o skupnih tr?nih presežkih kiseti jstvaJ) 431, 13« Gibanj« tržnega presežka Tabo 4. 62. Rsalizacija tržnega presežka živine po isesecih Živina in perutni na 19 5 3 VII VII IX XI XII 19 5 4 VI Konji Goveda Prašiči Ovce Koze Perutnina . 1 29 32 3 30 2 37 24 1 5 25 13 3 12 22 20 62 25 8 1 63 26 18 7 22 3 20 2 3 1 22 24 14 21 3 23 6 22, 29 19 41 2 5 10 2 29 K tabeli morasto predvsem pripomniti } da se navedeni letni seštevki tržnega presežka, razen pri govedu, ne ujemajo s števili iz tabele 4. 60^azlike so nastale zato, ker je tam podana letna razlika, ki upošteva tudi mesece, ko je nakup večji od prodaje, v tej tabeli pa so izkazani le meseci, ko je prodaja večja od nakupa. Ker je pri goveji živini vseh 12 uesecev večja prodaja kakor nakup, ni med obema stanjema nobene razlike. Sicer pa to pri ostali živini ne 'bo kazilo splošnega pregleda o realizaciji tržnega presežka v anketnem letu. Tabela nam pove, da so konji v prodaji bolj v drugi polovici leta, goveda pa skoraj enakomerno skozi vse leto. Tržni presežek prašičev, ki gredo iz vasi, ima nekako sezonski značaj prodaje. V jesenskih in zimskih mesecih gredo v promet po večini rejeni prašiči, spomladi pa pujski, katere kupujejo za pitanje. Perutnine prodajo iz vasi, kot smo že videli, zelo malo, in to največ v oktobru in noveabru, kar ugotavlja tudi ZZS. Na podlagi anketnega gradiva je ugotovil Zvezni zavod, da je medkmečki promet z živino v naši državi precej velik in da je zelo veliko manjših trgov. Ta ugotovitev za naše razmer® povsem ne veljap zlasti ne za naše glavne veje živinoreje - govedorejo« To nam pokaže naslednja tabela o deležih prometa živine, ki odpadejo na promet med kmeti in na promet ised vasjo in mestom S Tab. 4. 63. Pregled skupnega prometa z živino Živina in Konji Goveda Prašiči Ovce Koze Perutnina na Promet med kmeti 66 30 75 45 30 50 Promet med vasjo in 34 70 25 55 70 50 Če pustimo' vnemar ovce in koze. , ki jih je pri nas relativno malo, vidimo, da skoraj 3/4 goveje živine, ki je pri kmetu naprodaj, odkupi trgovska mreža in samo, nekaj nad 1/4 kmetje med seboj. ZZS je dobil tu razmerje nekako 50j50. Naša ugotovitev tudi dokazuje veliko število govedoreje pri nas. Pri prašičih pa se naše ugotovitve z zveznimi deloma ujemajo. Po obeh ugotovitvah gre 3/4 prašičev v medkmečki promet, medtem ko gre le četrtina prašičev v prodaj iz vasi. 2/3 konj prodajajo pri nas le ®ed kmeti in 1/3 iz vasi v mesto. Promet s perutnino se odvija na obeh trgih ravno po polovici, kar je ugotovil tudi Zvezni zavod za vso državo. 1) Ta pa moramo enako ket ZZS ugotoviti, d® iz anketnega gradiva tega obdobja ni bilo mogoče obračtinati goveje živine po njeni strukturi. 59 ^31, 2. Klanje ?ivine in perutnine 431, 20. Število zaklane živine in koeficient klanja Tab, 4. 64» Število zaklane živine in koeficient klanja Živina in ptrutnina Goveda Prašiči Ovce Koze Perutnina Skupno število Zaklano na 100 živali po stanju 1. VII. 1953 srednje® letnem 562 60 11 1 686 57 26 39 40 1 59 25 41 42 Na vsakih 100 živali na začetku anketnega leta zakol je jo na naši vasi po anketi v enem letu 1 govedo, 57 prašičev, 26 ovac, 39 koz ter 40 kokoši in druge perutnine. Razultat za perutnino ni povsem zanesljiv, ker vsi računi, ki smo jih izvršili na podlagi ankete, ne dajejo zanesljivih rezultatov. 0 tem sme govorili že spredaj pri izračunavanju koeficientov prirastka. Zanimivo sliko podaja primerjava koeficientov tržnega presežka s koeficienti klanja: Tab. 4. 65. Primerjava koeficientov tržnega presežka in klanja Živi na i n perutni na Goveda Prašiči Koze Perutnina Koeficienti tržnega presežka klanja 31 16 12 57 5 1 57 26 39 40 Pri govedu gre prav gotovo le za prisilni zakol; iz vasi odhaja pretežno kot tržni presežek. Ovce, prašiče in perutnino koljejo na vasi t mnogo večji meri kot jih predajajo v mesto. Posebno to velja za prašiče. in še bolj za perutnino. , 431, 21. Teža zaklane živine Pri obravnavi klanja je važna teža zaklane živine. Tab. 4*66. Povprečna živa teža zaklane živine Živina in perutnina Goveda Prašiči Ovce Koze Perutnina Po anketi # klavnicah 149 123 28 10 1, 7 228 108 34 31 1, 2 D 1) Podatek samo za dobo januar - junij 1954. 60 Glede na to, da je pri anketiranih kmetih zaklano v snem letu le 8 govedi ali komaj 1 % od skupnega števila goveje živine, kakor tudi glede na to, da gre pri tem predvsem za prisilni zakol ponesrečene (v večjem delu mlade živine, kot to kale navedena teža), , povprečje ankete ne nore biti reprezentativno. Enak rezultat je tudi pri ov^ cah in kozah. Prašičev so anketirani kmetje zaklali vsega skupaj 562. Sarao od (noverabra 1953 do februarja 195*0 je zaklano 515 prašičev v skupni živi teži 64. 008 kg, kar da povprečno težo 12V kg na prašiča. Izven tega časa je zaklano torej le 47 prašičev ali komaj dobrih 8 %. Razlika na* teli kaže, da je šlo pri tem predvsem za prisilni zakol ali pa za zakol zelo mladih živali od raznih praznovanjih v hiši. Sicer pa kažerfjedatek na prejšnji strani, da kmet kolje povprečno bolj rejene svinje kot pa klamice, katerim rejene prašiče dobavljajo tako kmetje kot pitališča« Ker kmetje, kot smo videli, zelo veliko perutnine pokol je jo sami, je anketno povprečje kar točno. ZZS je dobil po anketi za vso državo dosti nižje povprečne žive teže, razen za perutnino, kjer je povprečna teža le za 10 dkg višja. Tab. 4. 67. Povprečna teža zaklane živine po mesecih kg Anketno leto in vir podatkov Goveda Prašiči Ovce Koze Perutnina D 1953 VII VIII IX X XI XII 1954 I IV V VI anketa • klavnice anketa klavnice anketa klavnice anketa klavnice anketa klavnice anketa klavnice anketa k 1 avn i ce anketa klavnice anketa klavnice anketa klavnice anketa klavnice anketa klavnice 156 201 233 244 63 277 210 242 246 242 233 125 225 218 203 40 109 60 95 87 93 58 109 114 115 126 114 134 130 118 124 109 108 93 102 72 107 42 90 30 31 25 42 28 38 30 45 28 48 29 32 31 37 23 43 23 28 24 22 13 29 32 : 6 37 33 39 41 7 42 46 42 35 25 40 14 8 10 10 1, 4 1, 4 1, 4 1, 7 1. 6 2, 0 1, 9 1, 0 2, 2 1, 0 2, 0 1. 7 2. 4 1, 9 1. 5 1, 0 Zgornji pregled kaže, da mlado živino koljejo spomladi in poleti, a odraslo na jesen in pozimi, piščance koljejo v mesecih junij ^ september, kokoši od oktobra do maja. Pri nas po navadi ne koljejo pujskov, prašiče izven glavne sezone pa koljejo predvsem zaradi poškodb ali bolezni, kar kaže tudi povprečna teža zaklanif) prašičev izven sezone. Govedo so anketirani kmetje klali le v treh mesecih, kar še bolj ugotavlja vzrok prisilnega zakola. Zvezni zavod je za vse države ugotovil pri prašičih - tudi v sezoni - precej nižje mesečne povprečne brutoteže, kakor tudi to, da najtežje prašiče koljejo v decembru. Na to vplivajo južni deli države, kjer je glavno klanje pred božičem (7. januarja), razen tega pa povprečno težo zaklanih prašičev zelo znižuje veliko število zaklanih pujskov, ki so tam glavna in obvezna jed ob raznih praznikih. Za naše razmere daje naša anketa v tem pogledu resnično sliko. . 1) Za zakol perutnine v klavnicah za leto 1953 še ni podatkov. 61 Tab. 4. 68. Struktura brutotefe zaklane živine SkupM bnatoteza v kg Goveda Prašigi Ovce Koze kg kg kg Perutnina kg % 74 810 1, 192 1, 6 69 021 92, 3 1 652 2, 2 115 0, 1 2 830 3, Od skupne tele na vasi zaklane živine odpade po anketi Ssz 92 t na prašiče, kar potrjuje tudi kmečka prehrana z mesom. Zvezno pevpreSje znaša le 80 %, ker nekaj večji dele! odpade na govejo ?1vino (3 t) in precej večji od našega na ovce (9 t\ . Tab. 4. 69. Letna struktura klanja po brutote?i i 19 5 3 9 5 4 VI! IX XI XII IV VI 0, 7 0, 6 0, 8 1, 5 6, 6 38, 2 32, 5 11, 3 4, 1 2, 0, 5 0, 4 Od skupne bruto teža na vasi zaklane živine odpade čez 9/10 na prašiče, ki jih koljejo od novembra do februarja, zato nam tudi zgornja razpredelnica kale tako sliko. To pomeni, da je glavni zakol v nevegetaci jski dobi leta, kajti v tem časa je nad 88 t vsega klanja, gledanega povprečno s stališča brutote?e zaklane živine. V času najtežjih poljskih del uživajo prekajenosvinjsko meso, -. toda poraba Svežega mesa katere koli vrste je takrat majhna. To bomo videli tudi pozneje, ko bomo obravnavali prehrano na vasi. Ker je klanje živine na vasi izrazito sezonsko, je raiuml jivo, da tudi kmečka prehrana z živalskimi beljakovlnani oi. uravnovešena v teku leta. 431, 3. Pogin Koefi cient pogina je eden izmed najbolj važnih elementov pri proučevanju gibanja številčnega stanja živine. Pravzaprav bi ffiorali koeficient pogina računati za »sako .starostno kategorijo živine posebej, kajti popolnoma gotovo je, da je pri prirastku odstotek pogina dosti večji kot pri odrasli živini. Anketno gradivo nam je sicer dalotu= dl to mefnčstj toda iz #0s:&ca v mesec se ti podatki nanašajo le na skupno število živine posameznih vrst. zato bi naknadna obdelala lahtevala razmeroma jeli ko časa. Tab. 4, 70. Število poginule živine in koeficienti pogina Zi vi na in perutnina Skupno število poginule živine Pogi ni lo na 100 živali po stanju 1. VIL 1953 srednjem letnep Konji Goveda Prašiči Ovee Koze Perutnina 1 25 112 24 6 793 3 11 10 21 19 3 12 10 22 20 Naši izsledki so pfroij drugačni od zveznih. Konj ne bomo primerjali, ksr število 127 prav gotovo še ne more biti reprezentativno. Isto velja tudi za koze in ovce, čeprav se pri slednjih naš in zvezni koeficient precej ujemata. Tudi pri goveji živini smo si z izsledki še dokaj blizu, toda pri prašičih in perutnini so razlike občutne. Medtem ko smo po naši anketi ugotovili, da pogine komaj vsako deseto prase, pa Zvezni zavod ugotavlja, da je celo vsako tretje prass poginilo leta 1953. Naš koeficient pogina je precej *elik predvsem zaradi bolezni. Za perutnino smo ugotovili, da" je petina pogine, Zvezni zavod pa ugotavlja koeficient 42 na začetno letno stanje In 29 na povprečno letno stanj®, 62 Na koncu ponavljamo v skupni tabeli koeficiente, ki smo jih v posameznih oddelkih tega poglavja izražunali za posai8§zne vrste živine in perutnino. Tab. k, 71. Začetno številčno stanje živi ne pri anketiranih gospodarstvih in koeficienti prireje, klanja, pogina, nakupa in prodaje ter povprečna teža Zaklane živine Živina in perutnina Števi leno ~ staRje 1. Vil. 1953 Koeficienti pri reje klanja pogi na nakupa prodaje Povprečna živa teža zaklane živine (kg) Konji Goveda Prašiči Ovce Perutnina 136 1 013 989 235 K 175 5, 1 38, 6 78, 8 51, 5 102, 0 0, 8 56, 8 25, 5 M), 4 0, 7 2, 5 11, 3 10, 5 19, 0 15. 4 13. 5 49, 7 9, 4 4, 8 23, 5 44, 9 66, 0 20, 9 9, 5 149, 0 122, 8 27, 5 1, 7 432, Ž f v a 1 s k a proizvodnja 432, 0. Obseg živalske proizvodnje Naslednja tabela nas seznani s celotno" živalsko - proizvodnjo na 322 anketiranih gospodarstvih in to skupno ter po posameznih velikostnih skupinah. Iz lestvice predmetov, ki jih je vseboval anketni obrazec, smo izpustili ovčje mleko in pa grive, ščetine in dlake, ker te proizvodnje pri anketiranih kmetih ni bilo in - vsaj kar se ovčjega sleka tiče - pri nas sploh ni v. navadi. , kar je pokazala že anketa 1952/53. Tab. 4. , 72. Živalska proizvodnja (skupaj) Proizvodi Herskfr enote Skupaj Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha Kravje mleko Kozje mleko Kurja jajca Jajca druge perutnine Neoprana volna Perje Med Kokoni sviloprejke Sveže goveje meso Sveže svinjsko meso Sveže ovčje meso Meso perutnine 1 n kos kg n H n tt n ■. n H 551 335 2 762 229 477 1 230 275 25 116 30 551 3 666 355 2 114 99 692 893 54 930 325 17 1 15 175 640 15 557 191 348 1 485 78 768 403 39 7 24 30 376 1 629 121 683 260 295 385 95 780 502 219 17 77 1 597 128 874 Zaradi boljšega pregleda dajemo v spodnji tabeli za štiri najvažnejše proizvode še povprečno proizvodnjo na 1 anketirano gospodarstvo: * Tab. 4, 73. Povprečna živalska proizvodnja na 1 gospodarstvo Proizvodi Kravje mleko Kurja jajca Sveže svinjsko meso Meso perutnine -Merske enote 1 kos kg Skupno povprečje 1 712 713 11 7 3 ha Nad 3 do 8 ha 084 597 7 6 1 507 620 13 5 Nad 8 ha 527 930 14 8 K številkam o proizvodnji svežega mesa naj pripomnimo, da gre tu le za tiste količine svežega mesa, ki so po za^ kolu kot take porabljene, bodisi za prehrano družine alt pa so jih prodali oziroma podarili. 0stalo" meso, ki ga dobimo pri zakolu, je izkazano pozneje kot predelano, t. j. kot prekajeno ali pa med mesnimi izdelki. 63 Kakor iz tabela 4, 72. vidimo, so na anketiranih gospodarstvih poleg kravjega mleka dobivali tudi kozje s leko, V primeri l kravjim so količine kozjega mleka zelo majhne in znašajo v povprečju komaj pol odstotka vsega kravjega mleka. Ce «asies!0 vse mleko, ki ga je 554, 097 j, " odpade na 1 družinskega člana 365, 5 1 na leto ali povprečno liter aa dan. To j® neznatno več, kot je' 'pokazala anketa 1952/53. (0, 92 1). 0 jajcih bomo govorili v odstavku 432, 2. ^ naj omenimo le toliko, da je poleg kurjih le 0, 54$ jajc druge psrutni .. . Medu odpade 1, 1 kg na panj, volne pa 1, 14 kg na ovco. _ 432J„ Molznost krav Tab, 4, 74. Oeleli krav med govedom Velikostne skupina Stanje 1. VII. 1953 števi lo goved števi lo vseh krav V času julij 1853 do iuni 1954 števi lo krav, ki so dala teleta od vseh krav SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 3 ha Nad 8 ha 1 013 145 348 520 546 102 195 249 53, 9 70, 3 56, 0 47, 9 391 67 135 189 71. 6 65. 7 69, 2 75, 9 Priierjali feomo š® deleže -krav na goveji Jivtni po anketi z deleži po popisu živine 1953: Tab. 4. 75. Primerjava deležev krav s popisom 1953 Velikostne skupine Po anketi Po popisu SKUPAJ Oo 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 53, 9 70, 3 56, 0 47, 9 52, 7 71, 5 58, 9 44, 3 Primerjava kale, da so deleži prav malo različni, kar je samo v pri d" anketnemu vzorcu goveje živine. Precej ši vzorec ankete 1952/53 je dal v tem pogledu manj zadovoljive izide. Pripomniti pa moramo, da je med stanjema, katerih dele!e primerjamo ned seboj, šest mesecev, razlike, in da bi številčno stanje krav tudi po anketi v janu arju 1953 bilo nižje kot v juliju. ŽaT za januar 1953 nimamo, ustreznega podatka za ista gospodarstva, tod« po številčnem staraju goveje živine na dan 1. januarja 1954 » torej pol leta pozneje - izhaja (glej tabel o 4 ,<1)6), da je znašal takrat delež krav med govejo živino 52, 0 %. Iz tega lahko sklepamo, dabi nekako tolikšen dele! bil tudi januarja 1953 in bi bil stanju popisa še bolj približen. _ ' : Aaketa na« pravi, da ima stotni delež takih krav. 9@d vsemi kravami v 1 letu 71, 6 % krav teleta. Leto prej je anketa ugotovila le 61 od= Tab. 4. 76. Namolženo mleko po mesecih Letna količina 1953 VII IX XI XII' 1954 II III VI 551. 335 49 304 52 278 50 326 49 017 43 032 41 148 40 440 41 608 41 912 43 138 48 282 50 850 Struktura 100 5, 9 9, 5 9, 1 7, 5 7, 3 7, 6 7, 6 7, 8 Indeks 12>esečno povprečje =100 107 114 110 107 94 . 90 88 91 91 94 105 110 64 £a st^furt) ponazorimo še s krivuljo, dobimo takle grafikon; ur 1o I I I I 1 1 Kaže nam to, kar smo od podatkov tudi priJakovali, namreč da s spoiladanskiisi meseci mlečnost raste do svojega vrhunca v avgustu in da z" jesenskimi meseci pada do najnižjega stanja v januarju. To je razveseljiva ugotovitev, Se pOraislimo, kako je v tem pogledu anketa 1952/ 53 zataji la. VII VIII IX X XI XII I II' III IV v w Tab. 4, 77. Število krav po mesecih in količina nanolženega mlaka na 1 kravo (v litrih) Gospodarsko leto Skupno povprečje Do 3 ha 3 do 8 ha Nad 8 ha 12>iiiesečno povprečno števi lo vseh krav Letna količina namolženega mleka na 1 kravo 1953 VII VIII IX X XI * XII 1954 I lil IV V VI krave mleko krave mleko krave mleko krave mleko krave mleko krave mleko krave mleko krave mleko krave mleko krave mleko krave mleko krave mleko 529 1 042 546 90 538 97 530 95 529 93 512 84 515 80 519 78 523 80 527 80 527 82 539 90 541 94 98 1 017 102 92 ^ 101 105 98 104 100 104 97 92 94 80 94 80 92 72 98 66 97 65 102 71 101 87 194 986 195 91 197 94 197 95 193 92 185 78 180 77 189 72 195 69 198 69 200 75 201 82 200 92 237 1 089 249 89 240 96 235 91 236 89 230 86 241 82 236 82 237 91 231 95 230 95 236 104 240 89 65 Tab, 4. 78. Povprečna dnevna aolznost krav (v litrih) Velikostne skupine Rjvpngčna dnevna iolzaast m leto 1953 »II VII IX XI XII 1954 III IV VI SKUPAJ D§ 3 ha ' Nad 3 (ta 8 fca Nad 8 ha• 2J 2J 2, 8 ■2, 7 3, 0 3, 0 2, 9 2 J . 3, 1 3, % 3, 2 3S0 2, 8 2, 6 2, 5 2, 9 3, 5 3. 0 <3, 2 3. 1 3. 0 3^ 3, 0 2 „9 3, 1 2, 6 2, 9 2. 6 2' , 5 2. 7 2. 6 2, 3 2. 7 2, 6 2, 5 3, 3 2, 6 2. 1 2. 2 ■3, 1 2, 7 2, 9 2, 2 2, 5 3, 2 2. 3 2, 6 3. 4 3, 1 2, 9 3, T 3, 3 RažuMia na 1 psvprgčuo kriro po številčnem stanju krav med vsemi govedi pri anketiranih gospodarstvibje dnevoa molžHOst precej »ajhna. I z tabele 4. 77. razberemo, da znaša količina pri 1 povprečni kravi nemollenega mleka le" 1. 042 L To je manj, kot nam je dala anketa za leto 1952/53 (1. 231 1), ker je ta« računano na T molzno kravo. Zato se na® zdi pravilneje, če količino med letom namolženega mleka, delifflo s številom krav, ki so teleti le, a to je - kot smo videli v tabeli 4, 74 za vsa gospodarstva skupaj 391 krav. S te® smo se izognili vses kravaffl, ki iz kakršnega ko3i razlaga niso dajale mleka (jalovke, bolezen in podobno), a rezultat sam bo realnejši. ' Tab. 4. 79. Povprečna molznost krav s teletos(v litrih) Velikostne skupine Števi Ip krav Količina namol lenega mleka letna dnevna SKUPAJ Oo 3 ha Nad 3 do 8 ha Kad 8 ha 391 67 135 189 % 410 1 488 1 417 1 377 3, 9 u 3, 9 3, 8 Ha »elzno kraM odpade povprečnfi letdo 1. 410 1 mleka ali 3, 9 1 na dan. Računa se, da v Sloveniji daje molzna krava .okoli 1. 500 1 mleka letu©. Potefiitakem rezultat celo prekaša to oceno. , kajti v količino 1500 litrov je vračunano že mleko, ki ga posesa tele, 1410 litrov pa je le namolženp mleko. 432, 2. tiesnost kur Število opazovanih kokešj se jes skozi anketno leto gibalo od 4. 112 v juliju 1953 do 5. 595 v junija 1954. V to število $0 vračunani ■ tudi petelini in piščeta, medtem ko adketa ni posebej zapisovala števila nesnic, kot je to delala afiketa 1152/53. V praksi število nesnic dobimo tako, da se1 decembrsko številčno stanje kokoši zmanjša za 20-? in dobljMG število v2a«eio kot letno povprečno število aesfiic. Pri anketiranih gospolafstvih je bilo d®cetbra 1953 vsega skupaj 3. 372 kokoši, kar bi pe tem ključu dalo 2. 698 nesnic skozi vse leto. Tab. 4, 80. Število kokoši po mesecih Kokoši ^-mesečno povprečje 1953 VII IX XI XII 1954 II III IV VI Število, . 3 894 4 112 4 214 4 3 8 1 4 3 6 0 5 3 3 7 2 3 2 46 3 1 56 3 090 . 3 621 4 836 5 595 Indeks - 100 106 108 104 98 93 87 83 81 79 93 124 144 Najni žje številčno stanje kokoši je v marcu, najvišje pa v juniju. Ta ugotovitev se glede najni žjegi stanja popolnoaia sijema z ugotofitvijo ZZS, toda glede najvišjega stanja ugotavlja le - ta, da to nastopi v zveznem povprečju šele septembra. Pri nas se začne množično valjenje piščancev v drugi polovici apfila in traja ves naj do konca junija, ko je najvišje stanje v letu, ki potem pada - z majhno izjedo v avgustu - skoraj bi rekli pošto-' pona .vse do najnižjega stanja v »arcu. Gornja ugotovitev se ujema, če jo primerjamo s številom "v istem razdobju znesenih jajc. 66 Tab. 4, 814 Število znesenih jajc po mesecih Jajca 12siesečno povprečje 1953 VII VIII IX XI XII 195* IV VI Stavilo 19 123 21 906 18 789 14 298 9 727 7 273 6 958 7 803 13 906 32 320 35 110 32 983 28 405 Indeks • 100 115 98 75 51 38 36 41 73 169 184 172 149 Če obe seriji indeksov ponazorimo še v grafikonu, vidimo rsatorno, kako je pred naraščanjem števila kokoši naraščalo število mesenih jajc. 290 18o 16o 14o 12o loo ' 7o ■ 6o ■ 4o ■ ^ -v kokoši sv jajca _J J i I l_ _j | L. VII VII IX XI XII I, II III IV v VI Ker j# anketa zapisala, da so kure znesle v anketnem letu 229. 478 jajc, a nesnic je - kot siso izračunali na podlagi decembrskega stanja * bilo povprečno 2. 698 letno, odpade na 1 kuro 85 jajc na leto, kar je povsem zadovoljivo povprečje za naše povprečne kure. Enako povprečje ja ugotovila tudi anketa 1952/53, ki je posebej zapisovala tudi število kur - nesnic. 433. Predelava živinorejskih proizvodov Metodologija te ankete je brTa bolj natančna od metodologije prejšnje in je v posebni tabeli zapisovala količine doma predelanih živalskih proizvodov. Glede mesa naj tu pripoanimo, da sveže meso, dobljeno pri zakolu, predelaje in je v tej tabeli izkazano kot prekajeno ali sicer predelano, torej po odbitku kala, ki je nastal pri sušenju. Tab. 4, 82. Oomača predelava živinorejskih proizvodov (skupaj) kg Predelani proizvodi Skupaj . Anketirana gospodarstva do 3 ha nad 3 do 8 ha nad 8 ha Prekajeno goveje meso Prekajano svinjsko meso Prekajeno ovčje meso Hešni izdelki Prek a j ena slanina Hast in salo Loj in iaslo Trdf sir Mehki sir Surovo maslo Smetana prekuhanega mleka Sladka in kisla smetana Surova koža Strojenj koža Česana volna Pralno milo Čebel ni vosek 115 17 705 142 4 183 2 257 15 487 189 321 1 535 612 156 1 253 2 251 18 23 284 1, 5 3 632 15 600 346 3 048 4 97 270 189 31 326 835 81 115 6 546 52 1 720 875 5 603 68 50 475 143 ' 54 478 631 5 1 87 7 527 75 863 036 836 117 174 790 280 71 449 785 13 22 116 1, 5 67 Za nekaj najvažnejših proizvodov domače predelave smo izračunali še povprečja na 1 anketirano gospodarstvo Tab. 4. 83. Ooaača predelavaživinorejskih proizvodov na 1 gospodarstvo 3 - kg Predelani proizvodi Skupno povprečje Anketirana gospodarstva do 3 ha nad 3 do 8 ha nad 8 ha Prekajeno svinjsko meso Prekajeno ovčje aeso Mesni izdelki Prekajena slavna Mast in salo Loj in maslo Trdi sir Mehki sir Surovo maslo Sladka in kisla smetana Surova koža Pralno mi lo 55, 4 0, * 12, 9 7, 1 47, 2 0, 6 1, 1 M 2, 0 3, 9 5, 0 1*0 39, 5 0, 2 6. 5 3. 8 33, 1 0, 0 1, 1 2. 9 2, 1 3. 6 2, 6 0, 9 51, 5 0, 4 13^5 6, 9 39, 9 0, 5 0, 4 3. 7 1, 1 3. 8 5, 0 0, 9 73, 1 0, 7 18, 1 10, 1 66, 4 1. 1 1. 7 7. 8 2, 7 7, 0 1. 2 V poglavju 8 (Blagovne bilance) vidimo, da sp predelali 22. 088 l aleka ali 4 $ od vsega nanolzenega, t. j. pride« lanega mlaka. Če količine sira in surovega ®ašla iz tabele 4. 82 seštejeio, .dobimo 2. 467 kg mlečnih izdelkov, pri katerih je mleko skoraj popolnosa Izkoriščeno, Če sedaj s to količino delimo količino mleka, ki j« predelana, dobimo rezultat, da so anketirana gospodarstva za izdelavo 1 kg teh proizvodov potrebovala povprečno 8, 95 l mleka, kar se nam zdt premalo, če računamo, da se za kologram surovega masla porabi povprečno 23 1 mleka, za 1 kg sira pa 10 1 mleka. Najvažnejša in največja pbsta^ka v domači predelavi živalskih proizvsdov je' sviBjsko meso. Spredaj smo videli (tab. ^^B), da je bruto (t. j. živa) teža zaklanih prašičev znašala 69. 021 kg. Računamo, da kalo pri zakolu znaša okel! 30 J in je potemtakem od zaklanih prašičev bilo okoli 50. 000 kg koristnega mesa in~slanine z nogami in glavo vred. Če sedaj seštejemo porabljeno sveže svinjsko meso (3. 666 kg) ter iz tabele 4, 82. količine prekajenega mesa, mesnih izdelkov, ftatopljene masti, sala in prekajene slanine, pa dobimo količino 43. 298 kg izdelkov, že . brez kala pri predelavi. Če za prekajene izdelke računamo samo 25 % izgube, pri mesnih izdelkih In masti pa 10^, da 'to skupaj okoli 6„90O" kg fjgube na teži svežega mesa in slanine. Če za toliko povečano prej dobljene količine predelanih izdelkm, t. j. 43, 298 kg, dobimo zgoraj izračunano začetno težo, kar pomeni, da je anketa precej natančno zajela to psslovanje anketiranih gospodarstev^ Anketirana gospodarstva so dobila skupaj 15 . 487 kg masti, kar je 22, 4 % od žive teže zaklanih prašičev. Pri naših prašičih računajo, da odpade od žive teže približno 25 % na" s!anino in salo. Če računamo še kalo, ki nastane pri topljenju, je zgornja količina dobljene masti zelo verjetna. 434, Poraba krme Tab„ 4. 84. Poraba krme na 1 gospodarstvo Vrsta krme Koruza Oves Ječmen Otrobi Seno Krompi r Mleko Druga krma Merske enote kg kg kg kg kg kg 1 kg Skupno povprečje 230, 1 53, 3 42, 6 233, 9 7 594, 5 694, 9 158, 9 6 571, 7 Do 3 ha 135, 7 9, 3 11, 8 195, 6 3 412, 6 352, 3 110, 6 4 037, 7 Nad 3 do 8 ha 238, 3 34. 5 45. 6 203, 0 6 449, 6 658, 2 147, 9 5 207, 3 Nad 8 ha 306, 0 109. 7 67, 1 296, 2 12 354, 0 1 032, 1 211. 8 10 073, 0 Seno je prej ko slej najvažnejše krmilo. Sledi zelena krma s pašo vred, ki je sicer v tabeli ni, je pa zapopadena v njeni zadnji postafki (druga krma). Krme skorajda ni mogoče natančne ločiti po vrstah živine, ki jo je porabi la, toda približno se lahko opredeli, 68 da so oves porabili konji , koruzo pa prašiči in perutnina skupaj. Skoraj gotovo je, da so večji del kroapi rja porabi 1 i prašiči. Na prašiča je odpadlo, že računamo po povprečne® letnem stanj. «, okoli 232 k§, Plleko so prav gotovo popili pujski do 6 sesecev. Teh je bilo med letom 779 in je na vsakega odpadlo povprečno 65 litrov ileka. 435. Kretska bilanca Krnska bi latica nam pove, ali je bila živina v določene® razdobju zadostno hranjena ali ne. Za izračun krnske bi lance pa tam je potrebno predvses dvoje: 1) živino, za katero hočsio to ugotoviti, morarao prevesti na "normalno Ji vi no* in 2) krao; ki jo. jt v določanei razdobju ta živina porabila, moramo izraziti v skupnes imenovalca - škrobni vrednosti" . Prvo operacija šibo že storili spredaj v tabeli 4, 47. , ko smo dobili pri vseh 322 anketiranih privatnih kmečkih gospodarstvih 1. 227 glav "nomalne živine" , Tab. 4. 85. Škrobna vrednost za porabljeno krmo Vrsta krme Merske enote Vsa krma, porabi jenav 322 anketiranih gospodarstvih škrobni h vrednosti Škrobna vrednost SKUPAJ Koruza Oves Ječmen Otrobi Seno Ostala kraa Krompi r Mleko Paša Pomije kg kg kg kg kg kg kg 1 kg 74 266 16 530 13 785 74 283 2 405 523 2 070 323 222 297 50 782 886 600 80, 0 60, 0 72, 0 40, 0 28, 0 10, 8 20, 0 17, 0 10, 0 T 180 062 59 413 9 918 9 925 29 713 673, 546 223 595 44 459 8 633 88 660 32 200 Pod postavko "ostala krma" je vsa kma, M ni posebej imenovana, torej slasa, koruznica, zelena krma, pesa, repa, korenje, buče in drugo. Količinsko ta postavka še precej ustreza, toda zanjo je bilo težko določiti povprečen odstotek škrobsih enot. Odstotek 10, 8 srn izfačutali-' na:. p®dlagi ponderiranja količin, ki jih je za te artikle fiaela obširnejša nomenklatura ankete 1952/53. Končiri rezultat, ki smo ga dobili, potrjuje pravilnost tega računa. Prav tako smo morali oceniti tudi pašo. Na podlagi skupne površine 284, 2 ha pašnikov sto izračunali , da bi pašniki dali okoli 600 kg sena na hektar, ali štirikrat toliko sveže knie, kar znese 682. 000 kg. Če to povečamo za 30 % za pašo s travnikov in senožeti , dobimo" skupaj 886. 600 kg popasene sveže trave, in to smo uporabili v zgornji tabeli-. In končno smo oceni li še pomije. Po "Krmski bilanci" (posebna publikacija našega Zavoda), smo pa vzeli, da odpade na gospodarstvo povprečno 1 q SV pomij, kar za naših 322 gospodarstev pomeni vsega skupaj32200 škrobni h enot. Če sedaj zgoraj dobljenih 1, 180. 062 škrobni h vrednosti delimo s 1. 227 glavami "normalne živine" , dobimo 962 škrobni h vrednosti na leto, ali - to deljeno s 365 - 2, 6 kg SV na dan na normalno živinče, kar je tudi za naše razmere nekoliko prenizko. 69 5. PREHRANA ANKETIRANIH DRUŽIN V naturalni porabi kseti jskih pridelkov je pomsaben" faktor tudi prehrana kiaeSkih družin. Zato je anketna uetedslogija posvetila tesiu vprašaaju pesebao pozornost. Dopisniki so vsak mesec sproti zapisovati količine uporabl jenih prebranskf h pradtetov, ne glede na to ali se pridelani doma ali pa so kupljeni za porabo doma ali so posamezni ra družinskim članom podapjerii oziroma ali so jih posaiezni družinski člani z delom zasluži li . Skratka fse bruto količine prehranskih proizvodov, ki so jih družinski člani predelane ali surove použili. Zajeoalo se je količine tiste hrane, ki je bila porabljena za prisotne člane gospodinjstva in se je moralo strogo paziti na to, da smo hrane, ki so jo porabili razni med mesecem najeti dninarji, prikazali posebej v surovem stanju. ^ 50. SPLOŠNI VIDIKI - Važno je vedeti, da so med člane računani tudi tisti, ki so med nesecem bi li odsotni, toda da jih nismo vzeliv poštev pri obračunu prehrarttvenih' enot za tisti mesec, ko so bi li več kot 20 dni zdoma. Potrebno je, da takoj pojasnijo, kako smo pri obdelavi tega anketnega gradiva računali prehranjtveno enoto, ker to je za pravilno uporabljanje rezultatov ankete zelo važno. V znanosti uporabljajo več metod obračunavanja prebivalstva na skupni imenovalec, tako imenovano "prehrati tveno: enoto* ali kratko phe, ki omogoča povprečne račune aa enoto določene velikosti, in medsebojno pri Ste rjavo serij, kajti tak izračun na, pogojno enoto zabriše vse strukturne razlike, ki nastanejo v opazovani masi. Koeficiente za preračunavanje družinskih članov na prehranitvene enote je izdelal Zvezni zavod na podlagi mednarodne skale higienske sekcije Organizacije združenih narodov« Osnova za to skalo je odrasel moški, ki velja 1, 0, medtem ko ženske osebe in otroci veljajo nekaj desetin točke manj. Skala, po kateri smo računali, je tales fltroei do 1 leta 0, 2 1 » 3 let 0, 3 • " 5 let 0, J* " ■ 7 let 0, 5 B " 9 let 0, 6 9 ■ 11 let 0, 7 » 13 let 0, 8 Osebe stare nad 14 let (moški) 1, 0 n ' " (ženske) 0, 8 Osebe stare nad 60 let 0, 8 Ker so koeficienti : za obračun prehrani tveni h enot razporejeni od 1, 0 navzdol, je tudi prehrani tveni h enot manj kot je vseh članov. ; Tab, 5. 1, Število članov in prehrani tvene enote Število, članov Prehrani tvene enote Odstotek od števila članov Skupaj Do 3 h a l^ad 3 do 8 ha Nad 8 ha 1 516 1 151, 2 75, 9 414 309, 4 74. 7 569 432, 0 75, 9 533 409, 8 76, 9 Število družinskih članov se torej pri preračunu na prehranitvene enote zmanjša približno za 1/4 oziroma za24, l£. Vso porabljeno hrano pri anketiranih gospodarstvih smo skrčili v poznejših računiii na 1 prehrauitveno enoto (1 phc), kar pomeni, .da tam izkazane količine porabljenih artiklov odpadejo na 1 odraslo osebo na anketiranih kmečkih gospodarstvih, t. j. po prej objavljeni skali koeficientov moški star med 14 do 60 let. Ženske iste starosti porabijo potemtakem le 80 % objavi jenfh količin in pravtoliko starci, medtem ko na otroke odpade po starosti od 20 - 80 % norme za odraslega moškega« 70 Na prisier; Če na 1 phe odpade 138 kg pšenižne moke letno, pomeni, da na otroka, starega 9 let, odpade le 60 % te količine ali le 82, 8 kg letno. Če hočemo norme izračunane za 1 phe uporabiti za vse nase, v naše« primeru za vse privatno kinečko prebivalstvo, potem isoraao nujno vedeti vsaj približno starostno sestavo tega prebivalstva. . Tako sestavo na« sorejo dati le rezultati popisa prebivalstva. Dobre orientacijske odstotke pa najdeso tudi v naši anketi in sicer v tabeli 2, 5. Tu jih bomo še enkrat ponovili: Tab. 5. 2. Sestava kmečkega prebivalstva po starosti oziroma zaposlitvi Sestava gospodi njstva Skupaj Oo 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha VSI Otroci do 3 let Nad 3 do 7 let Nad 7 do H lat Odrasli sposobni za dele Starci 100 ■M 7, 9 12, 1 66, ^ 7, 2 100 12, 3 12, 3 57, 8 8, 9 100 6, 2 6, 0 12, 5 67, 8 7, 5 100 M 6, 6 11, 6 71, 5 5, 4 Ker je pri odraslih, sposobnih za delo, važno vedeti koliko je moških in koliko žensk, kajti od tega je odvisen koeficient, nas tudi o tera pouči anketa v tabeli 2, 4. Pontafati pa si moramo še s tabelo 2, 1. , ki na® pove absolutna števila moških in ženskih članov gospodinjstev, ki delajo na kraetiji, izven kmetijstva ali pa so dijaki, študentje in vojaki. Če vzamemo iz tabele 2, 1». šaiao rezultate za vseh 322 gospodarstev skupaj vi dimo, da je med 1, 006 takimi člani bilo 476 isških in 530 žensk. Razmerje j® torej 47, 3 proti 52, 7 % za ženske. Kakšen naj bi bil ključ za preračunavanje rezultatov ankete na maso kmečkega prebivalstva? Skušali ga bomo povzeti iz doslej rečanega takole: - . 1) Otrok do 3 let starosti nam kaže anketa povprečno 6, 4 % in zanje bomo vzeli koeficient 0, 25. 2) Otrok nad 3 do 7 let je povprečno 7, 9 % in zanje naj velja koeficient 0, 45. 3) Otrok nad 7 do 14 let je povprečno 12, 1 % in zanje bi vzeli povprečni koeficient 0, 70. 4) Odraslih in sposobnih za delo je na kmetih - po anketi seveda - povprečno 66, 4 Moških je od tega 47, 3 % in zanje velja koeficient 1, 0, za 52, 7 % žensk pa koeficinet 0, 8. 5) Starcev, ozi roma nesposobnih za težja dela je po anketi povprečno 7, 2 % in zanje velja ne glede na spol koeficient 0, 8. Če ima - kot smo videli v tabeli 2, 2. - po popisu živine iz 1953 leta masa privatnih kmečkih prebivalcev 641184 članov, si boiao po uporabi zgornjih norm na rezultatih o porabi hrane na 1 phe lahko ustvarili sliko o obsegu porabe poljubnega proizvoda na naši vasi, s predpostavko, da je anketa reprezentativna za celotno kmečko prebivalstvo, kar pa je treba vzeti z veliko rezervo. Izračun bo torej le hipotetičen. 51. PORABA ŽIVIL Poraba hrane se navadno preračuna na tri načine; na 1 gospodarstvo, na 1 povprečnega člana in še na 1 71 Tab. 5, 3, Poraba živil Živi la Merska enota Skupno povprečje Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha Na 1 gospodarstvo Pšenična in rlena .neka in zdrob Ječmenova stoka KoPtizaa *oka in zdrob Moka in zrno dragih ži t Testenine. fli! Fižol, grah in bob Zelje in ohrovt Čebula ii česen Sveži paradižnik Sveže paprike Druge sveže vrtnine Vkisane vrtnine Sveže sadje Sveže grozdje Sadni izdelki Sadni sokovi Žganje Sladkor Goveje in telečje meso Svinjsko meso Ovčje meso Kozje »eso Meso perutnine Ribe Meso kuncev iti divjačine P rek a j e na s l an ina Prekajeire meso in gnjat Resni izdelki Mast, , sale in slanina' Loj in maslo Olje Mleko Trdi sir Mehki sir Surovo siaslo Jajca Med kg n H R H ti n B tt d ti n n n it ■nt. n n kg kg n tt n lit. n kg n m tt kos kg 49. 0, 6 . 21, 9 121, 2 ■n, 6 13, 5 1, 3 600, 9 45, 9 56. 8 18. 5 9, 9 2. 8 58. 4 19, 1 56, 3 8. 3 4, 7 70. 6 10. 6 67. 7 46, 6 24. 9 14, 1 2. 4 0, 5 7, 3 0, 4 0, 6 4. 3 21. 8 6. 6 49. 5 0, 9 17, 0 721, 5 2. 4 5. 9 1. 7 4, 4 414 0, 5 384, 1 15, 8 99. 5 9, 0 10. 6 1. 0 463, 3 45. 0 48. 4 13. 5 9. 1 2, 5 49, 3 17, 8 46. 1 M 1. 7 37. 0 5. 8 63. 1 39. 6 31. 2 9, 8 0, 3 1. 0 7. 1 0, 6 0, 5 2, 1 17, 6 5, 4 41, 2 1, 1 18, 1 654, 6 2, 1 M 1, 3 4, 0 362 0, 2 457, 4 15. 7 111, 8 20. 2 14, 4 1, 1 558, 2 39. 8 52. 6 16. 0 9, 9 2. 0 50. 3 17, 2 49. 2 7, 6 3. 1 72. 7 8, 1 65, 7 43. 4 20. 1 14. 3 1. 4 0, 4 6, 3 0, 2 0, 4 4. 8 19. 4 5. 5 43. 5 0, 7 14, 5 642, 0 1. 9 3, 9 1, 5 4, 0 354 0, 3 618, 4 33. 0 149, 0 14, 5 15. 1 1. 7 762, 2 51, 5 68, 1 25. 1 10, 5 3. 8 73, 8 21, 8 71, 8 8. 2 8, 7 98. 5 17. 2 73, 7 55, 7 23. 7 17. 6 5. 3 0, 1 8, 5 0, 3 0, 8 5, 7 27. 8 8, 7 62, 4 0, 9 17, 8 854, 2 3, 2 9, 2 2. 1 5. 2 515 1, 0 72 Tab. 5, 4. Poraba živil Živi la Merska anota Skupno pevprečje De 3 ha' Nad 3 do 8 ha lilad 8 ha Na 1 družinskega člana Pšenična in ržeoa moka in zdrob Ježnenova moka Koruzna toka tn zdrob Moka i n zrno drugih lit Testenine Ril Kro#pi r Fi žol j grah in bob Zelje in ohrovt Čebula in česen Sveži paradižnik Sveže paprike Druge sveže vrtnine Vkisane vrtnine Sveže sadje Sveže grozdje Sadni izdelki Sadni sokovi Žganje Vino Sladkor Seveje in telečja leso Svinjsko meso Ovčje aeso Kozje mesa Meso perutnine Ribe Meso kuncev in divjačine Prekajena slanina Prekajeno meso in gnjat Mesni izdelki Mast, salo in slanina Loj in aaslo Olje Hlek@ Trd? sir Mehki sir Surovo maslo Smetana Jajca Med kg g n n n it n n a it « o « 8 It - lit. n n kg n H n s « it n it 8 lit. « kg n it 8 kos kg 104, 8 4. 7 25, 7 3, 1 2. 8 0, 3 128, 1 9, 7 (2, 1 M 2, 1 0, 6 12, 4 4, 0 12, 0 1, 7 1, 0 15. 2 2. 3 14. 3 9. 9 4, 6 3, 0 0, 7 0, 0 1, 5 0, 0 0, 1 1, 0 3, 9 1. 4 10, 6 0, 2 3. 5 153, 0 0, 5 1, 3 0, 2 0, 9 0, 1 85, 4 3, 5 22, 1 2, 0 2, 3 0, 2 102, 9 10. 1 10. 8 3, 0 2, 0 0, 5 10. 9 3, 9 10. 2 2, 0 0, 4 9. 2 1. 3 14, 0 4. 5 2, 2 0, 8 0, 0 1. 6 0, 1 0, 1 0, 5 3, 9 1, 2 9, 2 0, 2 145, 0 0, 5 0, 9 0, 3 0, 9 81 0, 0 102, 1 3, 5 24, 8 4. 5 3, 2 0, 3 124, 6 8, 9 11, 7 3. 6 2, 2 0, 4 11, 2 3, 8 11, 0 1. 7 0, 7 16, 2 'i, 8 14, 7 9, 7 4, 5 3, 2 0, 3 0, 1 1, 4 0, 0 0, 1 1. 1 M 1. 2 9, 7 0, 2 3, 2 143, 3 0, 4 0, 9 0, 1 0^9 79 0, 1 119, 5 6, 4 28. 8 2. 8 2. 9 0, 3 147, 3 9, 9 13. 2 4, 9 2, 0 0, 7 14. 3 4. 2 13. 9 1. 6 1. 7 19. 0 3. 3 14, 2 10, 8 4, 6. 3. 4 1. 0 0, 0 1, 6 0, 0 0, 1 1. 1 3. 6 1. 7 12. 1 0, 2 3, 4 165, 1 0, 6 1. 8 0, 4 1, 0 100 0, 2 Medtem k® psvpreckov iz tabel 5, 3, in 5, 4. nisao naprej obdelovali, pa je naslednja tabela, ki narc pokaže količine na 1 prehrani tveno enota, podlaga vsesi poznejši« obračun«« prehrane, tak® glede na gibanje porabe nekaterih važnejših prehranskih predmetov, kakor tudi glede na vrednost prebrane. Za razliko od prejšnjih d veh, smo v tej tabeli spustili razdelitev na velikostne skupine, pač pa podajamo porabo živil na 1 phe po mesecih in v skupni letni količini. 73 Tab. 5, 5. Poraba živil na 1 phe (ksličinska) Ži w ' enota Leine 1, 9 5 3 VII IX XI XII 19 5 4 Pšeidžua in rze naMka in isJftt Ječw#ira*arncka Komisa »sfea In zdrsb Htka dfaiih žit, T«stetine Ril Kroapi r Fižol in grah Zslje i a ehrevt Čfiimla ia Sesan Paradi lai k Paprika .. Druge sveže' vrtni1 ne Vkisane »rtriine Sadje Grozdje Sadni izdelki Sadni sokovi žganje Vi no Sladkor Sovej® "intaleč* j 8 fflSSO Svinjsko meso 0«žj@' i@so Heso perutnine Prekajena. - slani na PrskajeiO' »esoin gnjat - Hišni iidelki ' flast' , ! salo in slanina Olje Hleko Trdi sir »stiki si r Surova maslo Saetana Jajca Msd ki K kg kg kos kg 138, 0 5, 6 34. 7 6. 7 3. 5 0, 4 174, 1 13. 0 T4S9 5, 3 2. 6 0, 6 16. 8 5, 3 15, 2 2, 2 0, 6 19, 6 2. 8 18. 1 6, 2 3, 9 0, 1 2, 5 0, 7 6, 5 2, 4 13, 6 V 210, 0 0, 2 1, 4 0, 5 1, 0 11, 3 12, 3 0, 6 0, 7 2, 6 0, 4 0, 4 0, 05 12, 2 ■T, 1 0, 5 ■0, 8 0, 3 3. 5 0, 1 1. 6 1, 8 0, 2 2, 1 13, 5 1, 0 0, 7 0, 6 0, 1 0, 2 0, 2 0, 1 0, 1 0, 5 0, 4 0, 1 0, 0 1, 1 1, 0 0, 3 11, 6 10, 8 0, 5 1. 7 0, 4 0, 3 0, 02 15, 2 1, 9 0, 9 0, 4 0, 9 ' 0, 3 2, 7 0, 2 2, 9 0, 2 2, 9 0, 2 1, 8' 1, 1 0, 5: 1, 7 0, 4 0, 3 0. 02 15, 3 1, 7 1, ^ 0, 4 .1, 0 0, 3 1, 9 0, 2 3, 4 1, 1 0, 1 3, 1 0, 2 1, 1 1, 1 0, 4 0, 02 16, 4 1. 1 2. 2 0, 4 0, 4 1, 5 0, 2 2, 1 0, 8 0, 2 2, 1 0, 3 1, 4 0, 6 0, 6 - 0, 1 0, 1 0, 2 0, 1 0, 0 0, 2 0, 2 0, 0 0, 0 1, 1 0, 4 1, 1 0, 3 11, 2 12, 6 0, 4 0, 5 2, 3 3, 3 0, 6 3, 7 0, 7 0, 3 0, 3 0, 3 0, 03 15, 9 1, 0 1, 9 0, 4 0, 9 0, 5 1. 5 0, 1 0, 2 1. 6 0, 3 1, 5 0, 03 16, 6 0, 9 2, 1 0, 5 0, 4 0, 7 1, 2 1, 4 0, 4 1, 6 1, 1 1, 0 1, 2 10, 8 0, 4 3, 6 0, 6 0, 2 0, 03 14, 5 1, 0 1, 6 0, 5 0, 2 0, 9 0, 6 1, 1 0, 2 1, 5 1, 0 10, 3 0, 3 3, 5 0, 7 0, 3 0, 03 14, 5 0, 9 1, 0 0, 4 0, 1 0, 8 0, 5 0, 8 0, 4 1, 2 1, 0 0, 6 0, 5 0, 2 1, 2 0, 3 0, 3 0, 6 1, 1 0, 2 0, 3 0, 1 0, 0 0, 0 0, 0 0, 0 0, 0 0, 1 0, 0 0, 3 .0, 5 1, 1. 0, 4 1, 1 0, 3 1, 3 0, 3 1, 1 0, 2 18, 9 20, 2 24, 3 18, 5 16, 3 16, 5 14, 6 14, 6 0, 1 - - - 0, 1 0, 1 0, 4 0, 2 0, 04 0, 03 0, 05 0, 06 0, 1 0, 1 0, 1 0, 04 0, 05 11, 4 12, 1 11, 7 0j4 0, . 3, 3 0, 6 0, 2 3, 2 0, 6 0, 3 0, 04 0, 03 0, 4 0, 1 117 12 11 0, 2 ' - 5 5 0, 2 5 7 0, 03 0, 04 14, 9 14, 5 0, 9 0, 8 1, 4 1, 0 0, 5 0, 4 0, 5 3, 0 0, 6 0, 3 0, 03 12, 8 098 0, 6 0, 8 1, 6 0, 2 0, 4 0, 7 0, 6 0, 3 1. 1 0, 1 1. 2 .0, 1 1, 1 0, 2 1, 5 0, 1 0, 1 0, 9 1, 7 0, 8 0, 0 0, 9 0, 3 0, 2 0, 2 0, 2 1, 1 0, 3 1, 2 0, 3 14, 9 15, 1 - 0, 1 0, 1 0, 1 0, 03 0, 04 - 0, 1 13 16 15 0, 4 2, 8 0, 03 11, 3 0, 6 3, 2 0, 1 0, 2 0, 1 0, 1 1, 0 1, 2 1, 4 0, 1 0, 2 1, 7 2, 0 1, 3 1, 2 1, 2 1, 3 0, 5 0, 5 0, 5 0, 5 0, 4 0, 2 0, 1 0, 0' 0, 2 0, 9 0, 1' ,1 0, 1 0, <2 1, 2 0, 4 17, 0 0, 2 0, 03 0, 1 .1, 2 0, 5 19, 1 0, 1 0, 03 ■osi 14 Na .padlago zgerajih, 'nvpr. 'letnih količin lahko z uporabo spredaj objavi jenegl ključa izračunano hipotetično letne perabb vsakega .. . proizvoda za vse privatno knečko. prebivalstvo. . Vzeti ao. n, pr. krompir. NajpPej mpsm sfivid® na pedlagl strukturnih odstotkov izračunati število kmečkih prebivalcev v vsaki kategoriji. Nato izračusano na podlagi letne nora« za 1 phe ki znaša 174, 1 kg krospirja, in koeficientov S§ nor«« poraba za vsako kategorijo prebivalstva. In ča oboje pomnožinio med seboj, dobimo hipotetične količine, ki so jih porabile posamezne kategorije^ oziroma skupno količino krompirja, ki jo je porabilo vse kmečko prebivalstvo. Tab. 5, 6. Ocena porabe krompirja za: hrano za vse kmečko prebivalstvo Kategorije prebivalstva Struktura v % Števi Is Koeficient Letna količina, izračunana po 1 phe v kg Ocena letne porabljene količine v kg SKUPAJ Otroci do 3 let Otroci nad 3 do 7 let Otroci nad 7 do 14 let Odrasli moški ženske Nesposobni za delo 100 7, 9 12, 1 66, 4 Al, 3 52, 7 7, 2 641 m 41 036 50 036 77 583 201 378 22^ 368 46 165 0, 25 0, 45 0, 70 1, 0 0, 8 0, 8 43, 5 78, 3 121, 9 174, 1 139, 3 139, 3 87 953 799 1 785 066 3 966 208 9 457 368 35 059 910 31 254 462 6 430 785 Ocena nam torej pove, da so v gospoiacskemlstu 1953/54 kraetje porabi li samo za lastno prehrane 8. 795 vagonov krompirja* Č® je ves pridslek krompirja po PO7 znašal kta 1953, računajoč vss sektorje, pri čemer so imali nekmečki nekaj nad 8 % njiv posajenih s krasrpir j«m, skupno 50. 838 vagonov, tedaj so od tega porabili kmetje za svojo prehrano dobrih 17 %, Ta delež predstavlja le del naturalne porabe. Za popolno oceno naturalne . porabe krompirja pri kmetu, p je treba upoštevati že za vso reprodukcijo, t. j. - količine, ki se porabijo za setevMn pa količine, ki jih porabi živina. Toda o tem še pozneje v oddelku 82. , ki bo obravnaval bjagov no bilanco. Za izračunavanje ocen o porabi poljubnega prehranskega predaeta imamo pravzaprav tri načine. Zgoraj smo pri oceni porabe krompirja vzeli ti stega^. ki-. upošteva razlike v sestavi prebivalstva. Drug način je, če povprečno porabo krompirja na 1 gospodarstvo, ki je znašala 600, 9 kg (glej tabelo 5, 3, ) pomnožimo z maso privatnih kmečkih gospodarstev (145. 193 po številu). Tako doMmo porafcO8, 725 vagonov. Tretji način je, , da števi lo kmečkih prebivalcev, ki jih je bilo po popisu živine 1. 1953 641*184, pomnožimo s povprečno porabo krompirja na 1 družinskega člana, ki jo podaja tabela 5, 4. Tako dobimo oceno porabe, v našem primeru 8. 214 vagonov. Razlike, ki so nastale v izračunavanju. teh treh. rezultatov, je pripisati zaokroževanju povprečkov o porabi krompirja. Bistveno je to, da smo v vseh treh priaerih. 4obi li oceno čez 8 tisoč vagonov. Anketno gradivo nam je omogočilo izračunavanje deležev ti sti h gospodarstev , ki so v posameznih mesecih rabila posamezne prehranske predneta. To naj pefcaže naslednja tabela, v kateri naj demo v prvem stolpcu, predvsem podatek" Q maksimalnem deležu gospodarstev, ki so m#d 322 ank*ti rani mi gospodarstvi rabila določeni prehranski prSdmet; Iz teh pokazateljev bomo lahko sklepali o majhni ali veliki porabi tega ali Ofiefa" predmeta na naši vasi. Naslednji stolpci nam povedo kakšne sp sezonske variacije porabe posaaezaih živil, t. j. kdaj jih rabi največ in kdaj najmanj gospodinjstev. Glej tabelo 5, 7. na strani 76. Brez moke oziroma kruha, "ki smo ga preračunali v moko, ni prav gotovo nobeno gospodinjstvo, čeprav tabela n* kaže nikjer 100 % porabo. Upoštevati je treba, da se razne vrste moke med ssboj dopolnjujejo. Poraba raznih mok pri nas je v glavnem takšna, kot jo je izračuna! Zvezni zavod za jugaslovansko povprečje. Če primerjamo med seboj največje deleže za vso državo z deleži v prver stolpcu naslednje tab« le, lahko ugotovimo, da je poraba koruznih izdelkov, kroupi rja, fižola, čebule in: česna, ter vrtnin sploh, dalje sadja, sadnih sokov (pri nas jabolčnika), svežega~sviBjskega Msa, prek a j enega mesa (zlasti p jati ), mesnih izdelkov, in olja precej večja od zveznega povprečja* Zato se pri nas porabi manj grozdja, zlasti govejega in telečjega mesa, pa ovčjega in kozjega mesa, mesa perutnine, , prekajene slanine ter vseh vrst sirov. Tabela kaže enakomerno porabo standardnih predmetov med letom ter večji ali manjši delež gospodinjstev, ki so rabila izrazito sezonska živila kot n. pr. sadje, grozdje, paradižnik, papriko, svinjsko meso in drugo. 75 Tab. 5. 7, Odstotek gospodarstev, ki so rabil a. posamezna živila (vseh 322 « 100) Živila aaksi ■ 1953 VII Vili IX XI XII 1954 III IV VI Pšeiicaa in rlersa moka Inzdrob Ječmenova soka ■Koruzna moka in zdrob Mska in zrno drugih lit JO j® i j> ohrovt Čebula i a češem Sadje Sadai izdelki Sadni sokovi Ovčje siise meso in Prekajeno mso in grjjat Mesni izdelki Hasi9 sala is Le j in. maslo sir 99, 7 97, 5 12, 1 11, 8 79, 1 45, 0 26, 4 14, 9 42, 9 33, 2 12, 7 8, 1 99. 7 95, 0 77. 6 51, 2 79. 8 31, 7 92, 4 86, 5 62. 7 22, 0 28. 6 11, 4 85, 4 85, 4 39, 4 10, 2 3, 4 2, 5 62. 7 40, 4 29. 8 0, 9 97, 2 97, 8 99, 1 12, 1 10, 2 8, 7 33, 5 26, 4 37, 8 13, 9 14, 9 .9 38, 5 42, 9 99. 1 11. 2 50, 9 19, 9 36, 9 99, 7 9, 9 67, 1 34 [5 5, 3 6, 8 8, 4 9, 3 99, 1 99, 4 99, 7 71, 7 73, 9 76, 1 50. 3 65, 5 79, 8 88. 4 90, 3 91, 2 55. 5 62, 7 27, 3 99, 4 76, 4 64, 6 91, 8 3, 1 99, 7 75, 5 79, 5 92, 4 0, 9 99. 7 99, 4 99, 1 8, 1 . 7, 4 7, 4 72, 0 79, 1 78, 6 24. 8 26, 4 21, 4 35, 4 37, 2 37, 6 8, 4 11, 2 11, 8 98. 7 98, 7 98, 4 77, 6 76, 1 74, 2 71. 8 65, 1 60, 2 92, 4 86, 2 88, 4 0, 3 0, 6 1, 6 99, 1 8, 1 72, 4 23, 9 98, 4 10, 2 74, 8 25, 8 98, 1 40, 4 33, 2 12, 7 98. 1 73, 9 50. 2 ■81, 9 2, 2 10, 9 95, 9 73. 6 35. 7 78, 2 0, 9 41 [fi 12, 7 92, 5 28, 6 27, 9 12, 1 1, 6 0, 8 0, 9 0, 3 80, 4 ,1 49, 7 30, 1 13, 4 13, 4 13, 4 2, 8 3, 4 2, 8 59, 9 62, 7 52, 5 6, 8 29, 8 24, 2 18, 9 8, 1 7, 1 10, 30, 5 18, 9 22, 7 26, 57, 4 38, 8 49, 7 J 98, 4 96, 3 64, 9 64, 9 65. 8 7, 1 5, 9 3, 1 1, 6 0, 3 33, 2 24, 2 9, 0 1, 6 5. 0 1, 2 30. 1 26, 1 86. 9 56, 8 47. 2 27, 6 97. 8 93, 5 6, 2 6, 2 92. 2 72, 6 95, 7 92, 9 8. 1 7, 5 10. 9 10, 2 13, 9 7, 8 18. 3 12, 7 93 6. 2 10, 5 23, 0 36. 3 42, 2 45, § 38, 2 28, 9 31, 7 94. 4 94, 7 96, 6 21. 7 3, 1 46, 9 M 11. 8 24, 8 49, 1 36. 6 95. 7 32, 6 42, 9 2, 2 14, 6' 22, 7 57. 4 47. 5 97, 2 16, 8 13, 0 22, 3 39, 4 37, 9 35, 4 33, 2 59, 6 33, 2 18, 3 75, 0 9 »6 64, 6 62, 4 mt, 2. 8 4, 7 10, 2 1. 9 3, 5 5, 9 ,1 93, 8 28, 9 22, 9 2. 8 2, 2 1. 9 5, 0 21, 7 17, 4 42. 5 31, 2 19. 6 17, 1 94, 4 97, 2 3, 7 3, 5 65, 2 74, 2. 95, 0 95, 0 7, 1 8, 1 10, 9 13, 7 8, 7 11, 2 14, 6 18, 3 92, 9 88, 5 1, 9 3, 7 26, 4 1. 6 4. 7 13, 4 22, 4 17. 7 97. 8 ■ 4, 7 82. 9 95, 7 7, 5 10, 9 10, 6. 13. 0 81. 1 56. 5 55, 0 19. 6 65, 8 5, 0 3, 1 0, 3 = 16. 3 .33, 2 0, 3 1, 2 I, 2 3, 5 II, 5 8, 4 16. 4 12, 7 13, 9 24, 8 77, 9 97, 2 2, 5 2, 5 67, 4 77, 6 78, 3 92, 3 4, 9 8, 4 9, 1 10, 9 77, 5 2, 8 6, 5 6, 2 13, 7 11, 2 77, 6 6, 2 29, 5 24, 2 0, 3 0, 9 12. 4 13, 7 21. 7 22, 4 49, 1 45, 0 42. 5 40, 6 94, 1 94, 4 38. 8 40, 7 64. 9 38, 5 0, 6 2, 5 0, 6. - 16, 1 11, 2 2, 5 0, 6 0, 3 0, 3 9. 1 18, 0 27. 6 50, 9 33, 5 40, 6 97; 5 95, 9 2, 8 4, 9 70, 5 69, 5 92, 9 93, 5 3, 7 3, 1 6, 5 5, 6 11, 5 8, 1 8, 7 7, 1 89, 8 89, 8 2. 2 3, 4 18. 3 9, 6 0, 3 - 18. 6 18, 9 30. 5 22, 0 44. 4 44, 1 38, 8 43, 2 96. 6 97, 5 49, 4 6 4, 6 17, 3 10, 9 1, 2 3, 1 0, 6 11, 2 19, 9 0, 9 2, 5 0, 9 0, 6 26. 7 24, 5 74. 8 86, 9 45. 6 47, 2 95. 0 95, 9 3, 5 4, 3 74, 8 64, 0 90. 1 90, 4 4, 9 7, 8 5, 9 8, 4 8, 1 11, 2 7. 8 11, 2 94. 7 98, 1 1. 9 4, 7 11, 2 18, 9 14. 9 21, 4 40, 0 20, 5 42, 9 98. 4 57. 5 6. 8 2, 2 1, 6 13, 4 2, 2 0, 9 28. 6 81. 4 40, 0 97. 5 3. 5 90, 4 91, 9 5. 9 9. 6 13, 9 12, 4 95. 7 44, 7 98, 4 0, 3 17, 4 '30, gA 4, 3 .92, 2 93. 5 5, 9 9, 1 8, 7 11, 8 96. 6 3, 7 52, GIBANJE PORABE NEKATERIH ŽIVIL Z? podlago, analiie, ki raičlenjuje porabo živi 1 v fospodafskei (in anketnem) letu 1953/54, srao vzeli povprečja za 1 prehrani tveno enoto, ki jih kaže tabela 5, 5. Tu pa ne bomo obravnavali porabe vseh 42 prehranskih predmetov, teeveč sao izbrali le najglavnejše i n še te ponekod združi li v skupine. 76 520. M s !c a Moka je osnovno hranilo našega kmeta, Na 1 pbe odpade skupaj 185, 0 kg vseh vrst raoke letno ali na dan 506 gra« aov moke oziroma 634 graao? kruha. ' Na 1 gospodarstvo odpade: povprečno 648, 3 kg moke mh vrst letno, na 1 družinskega člana k§. Ta povpreček je dosti manjši od zmznaqai ki znaša 202 kg moke vseh vrst na druži nsksga člana letno. Manjša poraba moke ss zato pri nas nadomešča z večjo porabo krompirja. Kljub manjši "porabi moke pri nas, pa je Ista vseeno - kar bomo videli poznej« - glavni vir kalorij v naši kmečki prehrani. Poraba na 1 phe; Pšeničtta in ržena »oka Ječsinova aoka Koruzna toka Moka drugih žit Skupaj 138, 0 kg ali 74, 6 5. 6 ■ ali 3, 0 34, 7 » ali 18, 8. 6. 7 » ali 3, 6 185, 0 kg ali 100 % Kakor vidimo, se v naših anketiranih (^isečkih družinah z 3/4 večino uporabljata pšenična in ržena soka, medteis ko se koruznih izdelkov porabi komaj petina količine moke vseh vrst. Gibanje porabe glavnih vrst moke kaže naslednji grafikon; < Gibanje porabe moke (v kg na 1 phe) 13 12 11 1o - psemcna in ržena / koruzna i / \ / \ / \ / moka drugih žit ^ej^ieriima — - Pšenična in ržsno moko uporablja skoraj nespremenjeno število gospodarstev, vendar pa skozi leto dni količinska poraba ni enaka. Poraba pšenične in ržene moke naraste takoj po žetvi (julij -avgust), dalje ko že prioraajkuje stare koruze in potem s pridelkom nove koruze nekoliko upade, in je največja v decembru. V januarju in februarju, ko se še zelo uporablja nova koruzaj, se. porabi najmanj pšenične in ržene moke, nato se pa ob manjšanju zalog koruznih izdelkov poraba začne zopet dvigati in se do nove žetve nič več ne spreminja. Koruzne izdelke uporablja 4/5 gospodarstev, kar seveda tudi vpliva na večjo porabo moke drugih žit. Poraba ječmenove moke in toke drugih žit je v primeri s pšenično oziroma koruzno moko prav neznatna, tako po povprečnih količinah kakor tudi po številu gospodarstev. Ječmenovo moko rabi komaj dobra desetina gospodarstev, moko drugih žit (pri nas največ sorži ca) pa le dobra četrtina gospodarstev. VII Vili IX X XI XII I Ite Ml IV V VI 521. Vrtni ne Od vrtnin si bomo tu ogledali najprej gibanje porabe krompirja in fižola poiesr pa kapusnic in drugih vrtnin, Tako smo jih razdelili zato, ker imajo glede na količine, porabljene med letom, prve stalen karakter, druge pa. sezonskega. Krompir je poleg kruha glavna hrana naših kmečkih druži n* Zato je tudi poraba krompirja na člana ali po 1 phe povprečno trikrat tolikšna kot v zveznem merilu. Iz anketnih podatkov posnemamo, da §8 uporablja 99, 7 % anketiranih gaspodarstev, torej z malimi izjemami skoraj vsako gospodarstvo. Na povprečno gospodarstvo odpade letno samo za prehrano okrog 600 kg krompirja, na 1 člana pa čez 128 kg, kar je znatno več kot znaša zvezno povprečje za gospodarsko leto 1952/53 (na člana 46 k§}, , Fižol je tudi zelo cenjen na naši vasi. Uživa ga nad 3/4 fospodarstev. Povprečna poraba na člana znaša 9, 7 kg letno, kar je skofaj še enkrat toliko kot zvezno povprečje, čeprav je po pripombah ZZS te okoliščine pripisati suši' v letu 1952» izven vegetacijske dobe. Zelje uporablja Med druge vrtnine smo šteli sem izrazito sezonske, zlasti čebulo, česen, paradižnike, paprike, razne salate in Kapusnice imajo izrazito sezonski karakter; le kislo zelje se rabi skoraj 4/5 vseh gospodarstev. 77 dnifo. Uporablja. jih čez 92 % vsSh knečkih gospodarstev, , Odstotek gospodarstev, ki rabijo posamezne vrsta M vrtnin je razviden iz tabele 5, 7, Gibanje porabe vrtnin med anketnim letom kaže nazorno še naslednji grafikon; Poraba krompirja se dvigne s prvim pri delkois z$odr:jc° ga krompirja in doseže najvišjo točko v decsabruipto pa pade In se do spomladi drli na isti ravni in sad«°-. ž® v raaju in posebnp v juniju ob drugih vrtninah »»o j. mi ni mM. Poraba fižola pa je skozi vse leto bolj eaa= koaerna in se dvipe nekoliko nad povprečje Is v času od avgusta do septembra, ko dobimo filol v strsčjtJo Največ kapusni c se porabi v jesensko - ziaskera čas«, druge vrtnine pa pridejo na vrsto od maja do novtsbra, nakar. se poraba manj šu je vse do apri 1a, ko dobias bbve vrtnine. Iste sezonske spremeisbe ugotavlja tudi ZZS za zvezna povprečja porabe vrtnin, 522. Sadje Sad j e uporab 1 j a skoraj 2/ 3. gospodarstev, , LstRo ps^prscje na 1 gospodarstvo znaša 56, 3, na 1 člana pa 12 k§. Na 1 phe odpade 15}2 kg svežega sadja vseh vrst. Čeprav je poraba sadja v prehrani pravzaprav le ssioaska, se vendar svela sadje zlasti jabolka troši jo skozi vs® l«to. Če so zgoraj navedene količine povseia točne, je težko reči, ker nihče ne zapisuje količin sadja, ki ga obere z drevesa, zato. lahko računato, . da. predvsea kaečki otroci pojedo precej več sadja, kot bi pa t® ptokaza, 1 abraian na .p. od" lafi parai® na i ph, e. ■. ' Sadnih izdelkov tu w omenjafflo posebej, ker jih kmetje ne uporabljajo skozi vse leto in ker porabi relativno 1« aajhno žtevi lo gospodinjstev (niti 19 £) nekaj teh izdelkov. Več pozornosti zaslužijo le sadni sokovi, v naših krajih predvsl«; jabolčnik, kar pa. botozaradi .boljše primerjave. z alkoholnisi pijačaai, obravnavali v nasladnjem odstavku. Grozdja nanenoBra ne štejemo k ostalemu. svezftBiu. sadju, ker je vinogradništvo posebna veja kmetijstva in js pridelek pomraben le za tista gospodarstva, ki Imajo račje vinogradne površine. Gospodarstva porabijo sorazinmn) malo svežega grozdja za hrano; te nam kažejo že povprečki iz prejšnjih tabel: na gospodarstvo odpade keiaj dobrih 8 kg na leto, na člana pa" samo 1, 7 kg. Na 1 phe pride nekaj nad 2 kg, a porabo izkazuje le pičlih 30 % gsspodarstev, raedtBiB ko smo spredaj r oddelku, 42, "Vinogradni štvo" ugotovi 11 , da je bilo med anketiranimi gospodarstvi 36, 6 % vi nagradni iki h«, Poraba svežega, grozdja je predvsem sezonska, kar ponazoruje lepo tudi naslednji grafi ksit. Gledl porabljenih količin lahko trdimo, da v anketi niso vnešene količine, ki jih obiralci pojedo med trgatvijo, kajti v tem primeru bi izkazala porabo grozdja vsaj vsa vinogradniška gospodarstva. Obe krivulji kažeta prav lepo sezonski značaj por ste svežegasadja oziroma grozdja. Medtem ko se grozdja uporablja za hrano v glavnem od avgusta do novaisfara, se hranimo s sadjem skozi vse leto. Največ svežega sadja se porabi v septembru, najmanj pa v apri lu, Maju vse do junija, kp dozorijo češnje. Med Iste® ss porabi največ jabolk in dfeloma hrušk. v 523, Sadni sokovi, vino in žganje Za našo vas so značilni sadni sokovi, posebno jabolčni k (sadjevec), ki v družini, posebno ob težkih dolih nadomešča vijio. "Poraba jabolčnika ima še prav posebno -sezonski značaj. Največja poraba jev času poljsfdtiepravi 1, ko jabolčnik nadomešča vino. Če ne upoStevaiio drugih sadnih sokov, ki jih v primerjavi z jabolčnjkffi na naši vasi porabijo zelo malo, - odpade letno nj anketirano gospodarstvo nekaj nad 70 litrov jabolčnika, na člana pa nekaj čez 15 litrov (na 1 phe 19, 6 litra), labi ga skoraj tretjina vseh gospodarstev (čez 30 ^ Gibanje porab® svežih vrtnin (v kg na 1 phe) 16 krompir 15 H 13 s druge vrtnine zelje v. fižol 1—i vls vm ix x xi xii i ii m iv v vi Gibanj' «' porabe svežega sadja in grozdja (kg na 1 2 - 1 - sveže gcozdje s ✓ / X ✓ sveže sad] i i i Vil VIII IX X XI XII 1(1 III IV V VI 78 Vina popijejo Mno na 1 gospodarstvo nanj kot pa jabelčnika - saso pičlih 68 litrov, kar je na člana malo čez H litrov, na 1 phe pa 18, 1 litra. Porabo vina je napovadala komaj polovica vseh gospodarstev, iz česar se ®ore sklepati, da so gospodarstva napovedala le doma porabljeno vi nos ne pa tudi pijače v gostilni, , Normo zalphe smo v tabeli 5, 5. računali enako kot za vse druge prednete. To pa za vino in žganje p ovseni ne drži, kajti prav gotovo alkohola ne uživajo otroci do 1k leta, ali vsaj starejši (13 do 14 let) v taki meri, da bi se to poznalo pri porabi celotne količine. Računamo, da vino oiiroia žganje ulivajo samo adrasls osebe obeh spolov in teh je bilo pri anketiranih gospodarstvih 1. 115. PotemtakM odpade, na 1 £ lana letno 19, 5 litrov vina. Ker da V76 odraslih noških ter 639 odraslih iensk in starcev obeh. spolov skupaj ,987 phe, pa odpade na 1 phe okroglo 22 litrov vina letno. Žganja se porabi na 1 gospodarstvo le dobrih 10 in pol litrov letno, če raču natno zopet sarao domačo porabo. Ce porabo žganja obračuiraisopo istih načelih kot smo to storili za vino, potsr dobimo za 1 odraslega družinskega člana povprečno porabo. 3 litre žganja na leto; na 1 phe pa 3, 4 litra žganja. Porabo žganja je napovedalo sanso pičlih 58 % vseh gospodarstev, kar tudi kaže na to, da uživanje žganja' zunaj doma v tem ni zajeto. Gibanje porabe sadnih sokov (predvsem jabolčnika) ter vina in žganja (litri na 1 phe) i l t | | l J t i I vino sadni sokovi (sadjevec) žganje vin ix x xi xri I II lil IV V VI Poraba žganja je bolj enakomerna skozi vseh 12 mesecev kot pa poraba vina ali sadnih sokov, 524, Mleko Poleg kruha~spada mleko k vsakdanji prehrani naše vasi. Povprečno gospodarstvo porabi za .hrano nad 721 litrov mleka letno. Na 1 člana odpade tako povprečno 153 litrov mleka, a na 1 phe 210 litrov mleka letno, ali dobrega pol litra mleka na dan. Gibanje porabe mleka (v litrih na 1 phe) 25 24 23 22 21 2o 19 17 ' 6 15 i i i i i i i i 14 VII VIII IX X XI XII I II III 79 Poraba ileka v ksečkih gospodinjstvih se ujema z laktacijsko krivuljo« Najvišja poraba je v razdobju juli joktober, lato pada vse de spomladanske dobe, ko se livina vedi na pašo„ 525, Hlačni izdelki jajca Od mlečnih 1 zdelkov je ločila anketa predvsem trdi in mehki sir, ter surovo maslo in smetano. Količine teb Izdelkov, ki odpardejo na gospodarstva ali člana so relativno majhne, so pa koristen prispevek knečki prebrim »Poraba teh pridelkov ji v tesni zvezi s količino a)leka8 kar jasno kale tudi krivulja na spodnjem grafikonu. Jaj&a so pravtako važen del kmečke prehran«' , bogat predvsem na beljakovinah in nam zato nadamestujejo. mesc. Povprečno gospodarstvo porabi 414 jajc na leto, povprečen član pa 88 jajc, kar pooseni 1 jajce vsak četrti dan. Na 1 phe odpade 117 jajc letno ali 1 jajce vsak. tretjt dan, kar spričo sorazmerno naj h ne porabe svežega mesa na naši vasi s ni fflBogs, Jajea rabi nai98 % gospodarstev, . Krivulja porabe jajc, ki jo kaže spodnji grafikon se ujena s krivuljo znesenih jajc, ki smo jo videli spredaj v oddelku 432» Gibanje porabe jajc in mlečnih izdelkov (kosi oziroma kg na 1 phe) ! ^ Vili jajca mlečni izdelki 526. Maščobe Maščobe delieso v glavnem na živalske - svinjsko mast - in na rastlinske - olje. Sintetičnih maščob, ki so bile zadnja leta v prodaji , v anketi nisao upoštevali in jih kmetje, ker so imeli domačo mast, verjetno tudi niso kupovali . Svinjske masti porabi povprečno gospodarstvo ^9, 5 kg, 1 član pa 1086 kg letno. Na 1 phe odpade 13, 6 kg Istna, Nast rabi blizu 98 % vseh gospodarstev. Nekaj nad 2 % je bi lo torej takih gospodinjstev, ki so za zabelo troši - la le druge artikla, kakor prekajeno slanino, maslo, surovo maslo: ali olje. Vzporedno z aastjo rablja naša kaečka gospodinjstva (92 V) tudi jedi Ino olje in sicer povprečno 17, 0 litrov na leto. Na člana je to 3, 5 litra letno a na 1 phe 4, 1 litra. Nekaj več olja se porabi v poletnih mesecih, predvsem zaradi solate. Enakoaerno gibanje porabe obeh predmetov v 12 anketnih mesecih nazorno kaže naslednji grafikon: Gibanje porabesvinjske masti in olja (v kg oziroma litrih na 1 phe) mast olje Vil VIII. IX X XI XII i I! lil IV V VI 80 527. Sveže meso Anketirana gospodarstva sg porabila relativnomajhne količine svežega mesa, , če izvzamemo mesD perutnine, ki gakot smo videli - kmetje porabijo za lastno prehrano nesorazmerno več, . kot pa ga pride na trg. V povprečju patudi te količine rdso velike. Govejega in telečjega raesa ne porabi povprečno gospodarstvo niti celih 25 kg na leto, kar je na člana komaj ^, 6 kg. Kakor sbo spredaj videli, kolje kmet govejo žtvino samo v sili in je zato primoran meso kupovati. To dela le pičlo 2/3 gospodarstev kot nara kale tabela 5, 7, 'Zanimiva je ugotovitev, da porabijo kmetje še manj svežega svinjskega mesa kakor pa govejega ali telečjega, ki ga uživajo le bolj v sezoni. Svežega svinjskega ®esa porabi povprečno gospodarstvo komaj dobrih H kg na leto, kar znese na^lana okroglo 3 kg letno, a na 1 pbe je to samo 3, 9 kg letno. Tudi sveže svinjsko meso uživa komaj 2/3 gospodinjstev. Težko je trditi, da je ta delež povsem točen, toda: lahko, rečeso, da gospodarstva težijo za tem, da čiraveč svinjskega mesa predelajo in potem prede lenega uživajo. Na povprečno gospodarstvo odpade 7, 3 kg mesa perutnine letno, a na člana le poldrugi kilogram letno, medtes ko na 1 phe pride 2, 5 kg na leto. Porabo. perutninskega eesa je napovedala komaj dobra tretjina gospodarstev, kar je nanj kot ugotavlja ZZS za zvezno povprečje (42 %). t * Gibanje porabe mesa (v kg na 1 phe) svi njsko goveje in telečje meso perutnine Medtem ko je pri govejem oziroma telečjem mesu poraba do^aj enakoserna, pa se pri svinjskem mesu naglo zviša v zimskem" času, ko koljejo prašiče in se do junija zmanjša za povsem neznatne količine, kar traja potem vse do oktobra. Tudi meso perutnine uživajo dokaj enakomerno skozi vse poletne in zimske mesece ter se poraba zviša šele v maju, ko doraste za zakol mlada perutnina. 528» Mesni izdelki Prekajeno meso, prekajena slanina in mesni izdelki so pri nas pretežni del mesne prehrane. Ha povprečno gospodarstvo odpade letno nad '+ kg prekajene slanine, skoraj 22 kg prekajenega mesa in gnjati ter dobrih 6 in pol kg mesnih izdelkov. Vsega skupaj je to skoraj 33 kg mesnih izdelkov, kar je v primeri s porabo svežega mesa (vsega skupaj nad 50 kg) precej in daje letno skupaj. 83 kg mesa" i n izdelkov na gospodarstvo, ali 17, 5 kg na člana, kar pa je znatno manj kot pride na prebivalca v LR Sloveniji, Gibanje porabe prekajenega mesa in gnjati ter prekajene slanine in mesnih izdelkov (v kg na 1 phe) tr XI XII i VII VI prekajeno meso in gnjat mesni izdelki prekajena slanina Največ mesnih izdelkov se porabi v času klanja, nato je poraba zmernejša in precej enakomerna, Prekajeno meso sicer uživajo precej skozi vse leto malo manj le v decembru, ko najbolj uživajo mesne izdelke. Aprila, ko se pričnejo poljska opravila, je poraba večja. Prekajena slanina se nekako enakomerno rabi skozi vse mesece po klanju, deloma kot dopolnilo h kruhu, deloma pa tudi kot zabela. Med klavno sezoso pa prekajene slanine ne rabijo. 81 529, Sladkor Sladkor je važna sestavina tudi v kiasčki prehrani, , Povprečno anketirano gospodarstvo ga porabi 46, 6 kg na Isto, kar je skoraj 10 kg m člana gospodinjstva, "Na 1 phe pride 13, 5 kg letno. Sladkor rabi 98, 4$ vseh .gospodinjstev, t. j. praktično sleherno gospodinjstvo. Gibanje mesečne porabe sladkorja (v kg na 1 phe) 1, 5 1, 0 0, 5 VI! VIII IX X XI XII I II III IV V VI 1953 195' + 53. KALORIČNA IN KAKOVOSTNA VREDNOST PREHRANE S kakršnisii koli povprečji porabljene hrane si ne moreno veliko pomagati pri ocenjevanju njene vsebinske vrednosti. Porabljene količine nam osogočajo le nadaljnje račune. Če hočemo spoznati energetsko vrednost porabljenih količin, jih aoraiso izraziti v njihovi kalorijski vrednosti, ki nam v enotnem jeziku pove koliko zaležejo posamezna živila pri vidrževanju in obnavljanju človeškega organ? zota. Njihovo kakovostno vrednost pa dobimo, ko jih preraSunaroo po posebnih tablicah na beljakovine, tolšče in ogljikove hidrate ter te razdelimo še na živalski in rastlinski del. 530, Kalorična vrednost hrane I Za izračunavanje kalorične vrednosti posameznih živil je izdelal Zvezni zavod za statistiko na podlagi Tablic FAO posebne tablice, po katerih smo tudi si izračunali kalorično vrednost porabljenih količin. Tablice objav1 jaao esd pri legami » na koncu publikacije. Zaradi enostavnosti, sm se odločili, da vse analitično gradivo o vrednosti prehrane anketiranih kmečkih gospodarstev podamo samo preračunano na 1 prehranitveno enoto. S pomočjo preje omenjenega ključa, za izračunavanje, si bo vsak sasi lahko i zračunaT koliko odpade na posatezae kategorije kmečkega prebivalstva (n. pr. otroke, ženske, starce), če objavljena norma pomeni normo za odraslega. moškega, . ki je računan z 1, 0. Vs® podatke o kalorični vrednosti prehrane, kakor tudi vse poznejše preračune o beljakovinah, tolščah. in ogljikovih hidratih, podajamo v d n e v n i h količinah. Tudi nam prevajanje raznih živil na isti imenovalec (zdaj kalorije, pozneje še beljakovine, tolšče in ogljikovi hidrati) dovoljuje in obenem omogoča, da liste 42 vrst živi 1 skrajšamo na 11 postavk. To nam tudi olajšuje medsebojno primerjavo. Naslednja tabela nam poda najprej pregled dnevne kalorične vrednosti porabljene hrane v anketnem letu s povprečno mesečno vrednostjo v vseh 12 mesecih. Če to povprečje vzamemo kot = 100, potem vidimo, da je bilo največ kalorij porabljenih v decembru 1953, ko je najvišja sezona klanja, nato pa skoraj toliko tudi v apri lu. Drugače pa je kalorična vrednost dnevne prehrane skoraj enakomerna iz meseca Vmesec. Poleg sestave kalorij, podaja tabela na koncu indekse, ki jih bomo pozneje ponazorili tudi v grafikonua 82 Tab«, 5, 8. . Kalorična vrednost dnevne porabe živil na 1 phe Živi h 1953 VII Vili IX XI 195^ II lil | IV 1 V VI Dnevne kalorija SKUPAJ Moke Krompir Fižol Druge vrtnine Sadje In izdelki Meso in izdelki H asi Olje Mleko in izdelki Jajca Sladkor 3 511 3 367 3 479 3 6. 55 3 260 3 480 3 785 3 389 3 504 3 419 3 710 3 463 3 638 1 814 1 736 1 741 1 695 1 619 1 862 2 007 1 769 1 89 T 1 802 1 946 1 824 1 885 334 123 30 46 190 336 99 370 24 145 275 122 42 45 159 320 114 400 29 125 343 211 4(3 80 112 291 86 411 26 138 357 195 40 115 90 331 118 552 20 142 370 122 36 85 80 320 86 391 14 137 371 116 30 61 §9 331 118 342 12 148 375 100 30 34 340 320 86 331 12 150 327 111 27 22 240 378 86 292 12 125 363 111 22 18 199 354 63 321 18 138 336 110 24 16 231 320 86 301 31 162 338 92 21 24 30§ 360 88 338 39 155 289 89 22 15 220 349 114 355 36 150 264 104 30 32 210 361 147 402 35 168 Struktura SKUPAJ Moke Krompir Fižol Druge vrtnine in izdelki in izdelki Rast Olje Mleko in izdelki Jajca Sladkor 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 51, 7 9, 5 3. 5 0, 9 1, 3 -5, 4 9. 6 2, 8 10, 5 0, 7 4, 1 51, 6 8, 2 3. 6 1. 2 1. 3 4. 7 9, 5 3. 4 11*9 0, 9 3»7 50, 0 9, 9 6, 1 1. 1 2. 3 3. 2 8. 4 2, 4 11, 8 0, 8 4, 0 46, 4 9. 8 5, 6 1. 1 3. 2 2, 5 9, 0 3, 2 15, 1 0, 5 3. 9 49, 7 11, 4 3, 8 1, 1 2, 6 2, 4 9, 8 2, 6 12, 0 0, 4 M 53, 5 10, 7 3. 3 0, 9 1, 8 2, 6 9, 5 3. 4 9, 8 0, 3 4, 2 53, 0 52, 2 9, 7 3, 3 9, 9 2, 7 0, 8 0, 9 9, 0 8, 5 2, 2 0, 3 0, 6 7, 1 11, 2 2. 5 8. 6 0, 3 3. 7 54, 1 10, 4 3, 2 0, 6 0, 5 5. 7 10, 1 1. 8 9, 2 0, 5 3. 9 52, 7 9, 8 3, 2 0, 7 0, 5 6, 8 9. 4 2. 5 8, 8 0, 9 M 52, 4 9, 1 2, 5 0, 6 0, 6 8, 3 9, 7 2, 5 9, 1 1. 1 4. 2 52, 7 8, 4 2, 6 0, 6 0, 5 6, 3 10, 1 3, 3 0, 2 1, 0 4, 3 51, 8 7, 3 2, 8 0, 8 0, 9 5. 8 9. 9 4, 1 11, 1 0, 9 4, 6 I ndeks 100 96 99 104 93 99 108 97 100 97 107 99 104 tla začetku tega poglavja sao videli, da se pri preračunavanju člasov anketiranih družin na prehrani tvene enote, njih število znanj ša za 24, 1 %, Če na podlagi tega zgornje dnevno povprečje 3. 511 kalorij na 1 phe zmanjšaino za 24, 1 %, dobimo dnevno povprečje 2<, 665 kalorij na člana, kar pa je izpod povprečja evropskih drža«, razen Grčije, Italije in Portugalske. Seveda velja ta ugotovitev le za anketirana gospodarstva in v povprečju. Že v tabelah 5, 3. in 5, 4. smo videli , da so razne vrste moke tudi v knečki prehrani najpomembnejše. Ugotovi ti pa ■orano, da je glede tega naša anketa precej pod povprečje® zvezne ankete. Po naši anketi se nas reč v veliko večji meri rabi krompir, ki se tako z moko oziroma kruhom skladno dopolnjuje. I Tab. 5. 9. Poraba živi 1 v LR Sloveniji in FLR Jugoslaviji na 1 phe Živih Merska enota Anketa LR Slovenije količine letno kalori jske vrednosti Anketa FLRJ količine letno kalori jske vrednosti Vsa Moka Mleko Meso Krompir Vsa druga kg liter kg kg 185, 0 13, 6. 210. 0 22, 3 174. 1 100 51, 7 9, 6 10, 5 5, 4. 9, 5 13, 3 263, 4 8, 7 96. 8 22, 4 59. 9 100 72, 9 hI 5. 8 3. 9 3, 2 6, 5 Moka daje v enem in drugem primeru največ kalorij, toda v slovenski anketi j® njen delež za dobrih 21 % manjši kot v zveznem merilu. Zato pa slovenski anketirani kmečki prebivalec porabi skoraj še enkrat več mleka, skoraj 83 trikrat toliko krompirja in po oekaj več mastiin aiesa ter dvakrat toliko kalorij dobi iz vseh drugih živi 1. Pri vsem tem pa komaj Ih % kalorij iivira iz rastlinske prehrane in le 26 % je živalskega porekla. - . Po zveznih tablicah pa je čei 82 % kalorij rastlinskega porekla in je razliko pripisati predvsem večji porabi žit pri an, ketiranih kastih ¥ drugih 'republikah. Moka, krosipir, fižol, mast In sladkor se uporabljajo precej enakoaarrio skozi vse mesece, drugi pridelki, pa več ali iauj sezonska. Tabela lepo ponazoruje n„pr„ «£jo porabo mleka v dobi laktaci je, večjo porabo jajc v" času sezone nesenja, večjo poraba olja v poletnih nesecih, večjo porabo aesa v šasu klanja in obpraznovanjih. Dnevna preskrba s kalorijasi j® precej enakomerna. Giblje se med 3. 550 - 3, 650 kalori jasni na phe, to pa je -kot smo videli »največ 2. 770 kalorij poiprečno na osebo. 531. Beljakovine Vsebinsko vrednost prehrane Btoremo ugotoviti 1«, če na podlagi porabljenih količin izračunaiao beljakovine, tel« šče in ogljikove hidrate ter priuerjaao koliko od tega dajejo živi la rastlinskega in koliko živila živalskega porekla. Beljakovine, tolšče in ogljikovi hidrat? se izračunajo za vsako živilo v gramih, tako dobimo skupna težo teh treh sestavin v hrani. Kakor kalori je se bodo. v naši obdelavi tudi ti trije obračuni glasili na d n e vn s porabo beljakovin; tolšč in ogljikovih hidratov, na 1 phe, kar ponenl odraslega saškega, sposabnep za. dalo. Na podlagi prej podanih koeficientov je na isti način kot pri porabljenih količinah; lahko izračunati (koliko granov teh hranljivih sestavin odpgde na. posamezne kategorije na dan, iesec ali leto, Tab. 5, 10. Dnevna poraba beljakovin na 1 phe Živila Letno (8 1953 VII VIII IX XI XII 1954 III IV VI Beljakovine na dan v grarafi SKUPAJ Nota Krompir Fižol Drage vrtnine Sadje in izdelki Reso i n izdelki Mleko in izdelki Jajca 108, 8 103, 1 110, 58, 3 8, 4 0, 5 11, 2 20, 2 0. 4 56, 0 M 7, 9 2, 3 0, 5 8, 7 20, 9 0, 4 56, 13, 6 2, 5 1, 0 5, 8 22, 4 0, 4 108, 4 47, 8 8, 7 12, 6 2, 6 1, 4 4, 6 30, 4 0, 3 99. 2 52. 3 9, 0 7, 9 2, 4 0, 9 5, 0 21, 5 0, 2 102, 133, 1 101, 7 105, 9 103, 3 113, 9 107, 6 112, 1 59, 6 64, 2 9, 0 9, 1 56, 3 60, 4 57, 7 62, 5 58, 7 60, 8, 0 8, 8 8, 2. 8, 2 7, 0 6, 7, 4 6, 5 1, 9 0, 6 4, 9 18, 8 0, 2 1, 9 0, 4 24, 8 26, 0 0, 2 7, 2 1, 6 0, 3 12, 6 15, 5 0, 2 7, 1 1, 3 0, 2 10, 6 17, 2 0, 3 6, 5 1, 4 0, 2 12, 1 16, 7 0, 5 5, 9 1, 3 0, 2 16, 7 18, 4 0, 7 5, 7 1, 3 0, 2 14, 3 19, 8 0, 6 ■6, 7 1, 8 0, 4 13, 6 21, 9 0, 5 Struktura SKUPAJ Fižol Druge Meso i Hleko r vrtni in ii n i in iz ne delki 100 53, 8 7, 5 7, 3 1, 7 0, 5 10, 3 18, 6 0, 3 100 53, 6, 7, 2 0, 100 100 100 20 0 51, 3 7, 5 12, 3 2, 3 0, 9 5, 3 20, 2 47, 7 7, 5 10, 9 2, 2 1, 2 4, 0 26, 2 0, 2 0, 3 52, 8 9. 0 7, 9 2, 4 0, 9 5. 1 21, 7. 0, 2 100 58, 1 8. 8 7, 2 1. 9 0, 6 4, 8 18, 4 0, 2 100 100 51, 5 7, 3 5, 2 1, 5 0, 3 19, 9 14, 1 0, 2 55, 4 7, 8 7, 0 1, 6 0, 3 12, 4 15, 3 0, 2 100 57, 0 8, 3 6, 7 1, 2 0, 2 10, 0 16, 3 0, 3 100 100 100 100 55, 9 7, 9 6, 3 I, 3 0, 2 II, 8 16, 2 0, 4 54, 9 7, 2 5, 2 1, 1 0, 2 14, 7 16, 2 0, 5 54, 5 6, 6 5, 3 1, 2 0, 2 13. 3 18. 4 0, 5 54. 2 5, 7 6, 0 1, 6 0, 3 12. 3 19, 6 0, 4 100 95 102 91 94 122 93 97 95 107 99 103 Povprečna dnevna poraba beljakovin je znašala 108, 8 gramov na 1 phe, kar je manj kot je ugotovil ZZS za zvezno povprečje v gospodarske® letu 1952/53 (110, 4 gr). Od tega je 77 gramov beljakovin rastlinskega porekla in pri - blilno 32 gramov beljakovin živalskega porekla ali v odstotkih 71 proti 29 za rasti i nske beljakovine. To raz = merje je v zveznem povprečju še bolj neugodno (81 proti 19) in zaradi tam izkazane večje porabe moke, še bolj poudarja manjšo porabo živinorejskih pridelkov, kot je to primer v naši anketi . Čeprav so podatki i z dveh različnih gospodarskih let, vendar je vseeno zanimiva medsebojna primerjava, saj se navade v prehrani na kmetih prav malo spreminjajo i n bodo proporci , ki jih podaja zvezno povprečje za leto 1952/ 53 z malimi spremembami bržčas veljali tudi za leto pozneje. 84 Struktura porabe beljakovin na 1 phe na povprečen dan: Živi 1 a Moke Fižol Meso In izdelki Mleko in izdelki Vse drugo Anketa LR Slovenije 1953/54 Anketa FLRJ 1952/53 53, 8 7, 5 7, 3 10, 3 18, 6 2, 5 72, 9 2, 6 3. 8 6. 9 10, 9 2, 9 Vidimo torej, da se manjša poraba beljakovin žitnega pofekla pri nas nadoaešča s porabo beljakovin v kroapirju in fižolu ter mesu in sleku ozi raasa njihovih izdelkih, T Rastlinske beljakovine se rabijo precej enakoserno skozi vse lete, nedteu ko je poraba živalskih beljakovin odvisna največ od porab® nilska in .mlečnih Izdelkov, ki daje prehrani povprečno okoli 2/3 -Vseh živalskih teljakovifl* Največ aesnih beljakovin s® porabi že v začetku klavne sezone. Ta poraba presega za precej odstotkov celo mleko, nato pa se giblje na približno enaki toda znatno višji ravni kot jeseni , vse do poletja. 532. T o 1 š č e Tab. 5, 11. Dnevna poraba tolšč na 1 phe 1953 VI! V!!! IX XI XH 1954 M IV VI To Išče na dan v gramih SKUPAJ Moke Krompir Fi žol Druge vrtnine Sadje in izdelk Meso in izdelki Mast Olje Mleko in izdelk Jajca 95, 8 93, 8 10. 5 0, 5 0, 8 0, 3 0, 2 15, 7' 37, 3 11, 2 17. 6 1, 7 9, 8 0, 4 0, 7 0, 3 0, 2 13, 3 35. 5 12, 9 18. 6 2, 1 84, 8 9, 1 0, 5 1, 3 0, 3 0, 3 9. 6 32, 3 9. 7 19, 8 1, 9 96, 0 8, 9 0, 5 1, 2 0, 3 0, 5 7, 8 36, 7 13. 3 25. 4 1, 4 81, 8 87, 5 101, 7 99, 3 93, 4 93, 8 107, 2 100, 0 107, 1 9, 1 0, 5 0, 7 0, 3 0, 3 6, 5 35, 5 9, 7 ii, r 0, 5 0, 7 0, 2 0, 2 7, 5 36, 7 13. 3 16. 4 0, 9 11, 9 0, 6 0, 6 0, 3 0, 1 26. 0 35, 5 9, 7 16. 1 0, 9 10, 8 0, 5 0, 7 0, 2 0, 1 11, 6 0, 5 0, 7 0, 2 0, 0 10, 7 0, 5 0, 6 0, 2 0, 0 11, 3 0, 5 0, 6 0, 2 0, 0 20, 6 17, 0 41, 9 39, 3 7, 1 15, 7 1, 3 9, 7 14, 2 0, 8 19, 9 26, 3 35, 5 40, 0 9, 7 10, 0 14, 5 15, 5 2, 2 2, 8 10, 5 0, 4 0, 5 0, 2 0, 0 17, 4 38. 7 12, 9 16. 8 2, 6 10. 3 0, 4 , 0, 6 0, 3 0, 1 16, 8 40, 0 16, 7 19. 4 2, 5 Struktura SKOPAJ Moke Krompir Fižol Druge frtnine Sadje in izdelk Meso in izdelki Mast Olje Mleko in izdelki Jajca I 10, 9 0, 5 0, 8 0, 3 0, 2 16, 4 39, 0 11, 8 18, 3 10, 5 0, 4 0, 8 0, 3 0, 2 14, 1 37, 8 13. 8 19. 9 2, 2 10, 7 0, 6 1, 5 0, 4 0, 3 11, 4 38, 1 11, 4 23, 4 2, 2 9, 3 0, 5 1, 2 0, 4 0, 5 8, 1 38, 2 13, 9 26, 4 1, 5 11, 1 0, 6 0, 9 0, 4 0, 4 7, 9 43, 3 11, 8 22, 3 1, 5 12. 7 0, 6 0, 8 0, 3 0, 2 8, 5 41, 9 15, 2 18. 8 1, 5 11. 8 0, 5 0, 6 0, 3 0, 1 25, 6 34. 9 9, 5 15, 8 0, 09 10, 9 0, 5 0, 7 0, 2 0, 1 20, 7 42, 1 9, 7 14, 3 12, 4 0, 6 0, 7 0, 2 0, 1 18, 2 42, 0 7, 6 16, 8 0, 4 11, 5 0, 5 0, 6 0, 2 0, 1 21. 2 37, 8 10. 3 15, 5 2, 4 10, 6 0, 4 0, 5 0, 2 0, 0 24, 5 37. 4 9, 3 14. 5 2, 6 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 10, 5 0, 4 0, 5 0, 2 0, 0 17, 4 38. 7 12, 9 16. 8 2, 6 10. 0 0, 3 0, 6 0, 3 0, 1 15, 6' 37, 2 15, 5 18. 1 2, 3 Indeks 100 89 100 85 91 106 1054 97 98 112 104 112 Odrasel moški , sposoben za vaja kot zvezno povprečje delo (t. j. 1 phe), je porabil povprečno 95, 8 gramov talšč na dan (ZZS za 1952/53 nale 74, 6 gramov). Od te količine je 23, 5 gramov ali 1/4 tolšč rastlinskega izvora in 72, 3 grama tolšč (čez 75 Ž) živalskega porekla. (Po ZZS je to razmerje 32 proti 68 % la živalski tolščs). Glavni vir tolšc sta svinjska mast in olje, ki dasta skupaj pavprečno čez polovico fseh tolšč. (ZZS za 1952/53 ugotavlja ki %). Mleko in mlečni izdelki dajejo 18, 3 % tolšč (ZZS samo 11, 3 ?), meso in laesni izdelki po^prežno 15, 4 i (ZZS - 16 Vi a eoke 1C»9 % (ZZS - 24 %). Struktura porabe tolšč je najboljša ¥ decembru zaradi klanja i h kasneje, ko se trošijo mesni izdelki, zlasti v aprilu«, 533. Ogljikovi hidrati Zaradi pretežao rastlinskega značaja ksečke prehrane so med sestavi naai tirane ogljikovi hidrati glavni vir lorij. _ Tab. 5, 12. Dnevni poraba ogljikovih hidratov na 1 phe h\ 1953 195*t Letno 0 III X] XH il I? VI Q. gljikovi hidrati, na da® SKUPAJ Roke Krompir. ' Filol Druge vrtiine Sadje in Izdelki Mleko in izdelki Sladkor 526 k% 539 550 §24 551 586 500 538 3« 77 22 29 37 331 64 22 31 32 331 79 38 8 H 33 36 323 83 35 10 21 hI 37 320 89 23 7 17 31 37 357 86 21 5 17 27 398 90 19 5 6 28 3« 76 20 5 3 2h 32 365 84 20 k 3 26 36 513 346 78 18 k 1 24 42 539 504 525 373 78 16 4 3 25 40 349 67 16 4 1 28 39 351 61 19 32 SKUPAJ Moke Krompir Fižol Druge vrtnine Sadje in izdelki Hlsko in izdelki Sladkor 100 100 100 66, 1 14, 7 4, 2 1. 0 1. 4 5. 5 7. 1 66, 9 12, 9 4. 4 ' 1, 6 1. 5 6, 2 61, 6 14, 8 7. 0 1. 4 2. 5 6. 1 6. 6 100 59, 2 15, 1 6. 4 1, 3 3, 8 7. 5 6, 7 100 100 100 100 100 100. 100 61, 2 17, 0 4, 3 1, 2 3, 2 6, 0 7, 0 65, 3 15, 7 3, 8 1, 0 2, 2 5, 0 7, 0 68, 1 15, 3 3, 2 0, 9 1, 0 M, 6, 9 68. 1 15. 2 4, 0 0, 9 0, 6 4, 7 6, 5 67, 9 15, 5 3, 7 0, 7 0, 5 4, 9 6, 7 67, 4 15, 2 3, 5 0, 8 0, 2 69, 1 14, 5 3, 1 0, 6 0, 6 100 69 4, 7 4, 7 8, 2 7, 4 100 13, 3 3, 2 0, 8 § 6, 1 7 8, 2 I ndeks 100 96 104 102 102 110 97 94 99 101 Povprečno je odpadlo v ekonomskem letu 1953/54 na 1 phe 526 gramov ogljikovih hidratov na dan«. Zaradi večji po» rabe iske j' e naštel ZZS v zveznem, povprečju 573 gramov na dan v letu 1952/53. Večinoma vpliva na višino parate obljikovih hidratov aoka, ki daje v povprečja 2/3 vseh ogljikovih hidratov pri nas (ZZS ugotavlja čez 85 ^). Vrtnine, zlasti krempir s 14, 7 i, " pmp8Mjo pri nas 21, 3 jg, . ne. dtem ko ZZS ugotavlja vsega" skupaj 8, 7 % ogljikovih hidratov iz tega vira živil, Sladkor -daje prehrani nekaj čez 7 % .ogljikovih hidratov. Mleko in elečm iz= delki so edina živila živalskega porekla, ki prispevajo ogljikove hidrate in sicer povprečno 5, 5 %, take, da ji rastlinska proizvodnja v tea. pogledu udeležena kar s 94, 5 %, Tab. 5, 13« Primerjalni preglec indeksov porabe (letno 0 « 100) Gospodarsko leto 1953 VII VII \l l 1954 XII II! 86 Količine Kalori j® Beljakovine Tolšče Ogljikovi hidrati 104 113 115 100 93 99 86 85 97 104 101 104 96 99 104 93 99 108 97 100 §7 101 99 104 95 102 100 91 94 122 93 97 95 107. 99 103 98 89 100 85 91 106 104 97 98 112 104 112 96 104 102 98 102 110 9? 94 §§ 101 98 §9 Indeks količin je najvišji v času relativno največje potrošnje sadja in zelenjave, ki imajo majhno kalorično vrednost. Indeksa tolšč in beljakovin sta najvišja v času klanja oziroma porabe mesnih izdelkov, medtem ko na indeks kalorij predvsem vpliva poraba ogljikovih hidratov, kar potrjujeta seriji indeksov v zgornji tablici. Ilo kalorije 1o5 95 - ogljikovi hidrati VII VIII IX X XI XII I 1953 534. Sestava kalorij II III IV V 1954 Rekli smo že, da je prehrana anketiranih gospodarstev odvisna predvsem od porabe ogljikovih hidratov, zdaj bomo podali še rekapitulaci jo, za katere smo beljakovine, tolšče in ogljikove hidrate preračunali v kalorije in izračunali v naslednji tablici njihovo strukturo. Računali smo, da nam da gram beljakovin in ogljikovih hidratov 4, 1 kalorijo, gram tolšč pa 9, 3 kalorije. TaK 5. 14. Sestava kalorij (kalorije ■ 100) Kalorije iz beljakovin tolšč ogljikovih hidratov VI! VII 13 13 26 23 61 64 19 5 3 IX 12 25 63 12 23 65 XI 12 23 65 XII 14 24 62 13 27 60 12 25 63 19 5 4 III 12 .26 62 IV 13 27 60 V VI 13 13 27 28 60 59 Pravzaprav se struktura skozi vse leto zelo malo spreminja. Neznatno se spremeni le v decembru, ko je sezona klanja na višku. Po tem času* zlasti spomladi, ko se troši dosti več mesnih izdelkov, se spremeni struktura kalorij v prid tolščam. Medtem ko beljakovine prispevajo kalorijam povprečno 13? in odstotek tolšč varira predvsem j zaradi ogljikovih hidratov med 23 in 28?, pa odpade v kalorični vrednosti od 59 do 65? na ogljikove hidrate. Zvezni zavod je za gospodarsko leto 1952/53 ugotovil za zvezno povprečje približno isti rezultat, le da poraba ogljikovih hidratov celo presega 2/3 dele? v prehrani in se leta giblje od 65 do 69?, medtem ko tolšče prispevajo h kalorijam le 18 do 22?. 87 6. DENARNI DOHODKI I H IZDATKI Zaradi gin popolnejšega zajetja »sega flnangnega poslovanja anketiranih gospodarstev - vedeli soo, da boda gospodarji raja napovedovali izdatke kot dohodke - so redaktorji ankete uvrstili izdatke v obrazec pred dohodki » V praksi se je pokazal©, , da so storili prav, kajti, če so bili enkrat napovedani izdatki, so bili za njihove kritje potrebi odgovarjajoči, dohodki. Da je bil tak vrstni red uspešen je dokaz aktiven saldo v končni bilanci ne le za vseh 322 gospodarstev skupaj, temveč tudi za gospodarstva po velikostnih skupinah« Če je bilo pri posameznem gospodarstvu kakšen sesee več izdatkov kot dohodkov, so izdatke navadno krili iz presežka gotovine Iz preteklega ali prejšnjih mesecev. Končna bilanca je tudi pokazala, da posamezna gospodarstva niso prikrivala svojih denarnih dohodkov. Zato so navedeni podatki bolj ali manj verjetni. V naši publikaciji bomo pojrstnem redu najprej obdelali denarne dohodke, za njimi pa denarne izdatke. V possbnem oddelku se boio pomudilf tudi pri gotovinski bilanci anketiranih gospodarstev. Vse podatke ssio obdelali po treh velikostnih skupinah; z uporabo ponderaci jskega faktorja celotne mase pri vat«nih kmečkih gospodarstev smo izračunali tudi skupno povprečje za vseh 322 anketiranih gospodarstev. 60. DENARNI DOHODKI Osnovni obrazec je delil vprašanja o denarnih dohodkih na pet tabel in sicers 1) na denarne dohodke od prodaje poljskih pridelkov, 2) m denarne dohodke od prodaje sadja in sadnih izdelkov, kamor smo tokrat šteli tudi grozdje in izdelke h grozdja, 3) na denarne dohodke od prodaje ?iv1 ne in živalskih proizvodov ter živinorejskih izdelkov, h) na denarne dohodke od prodaje drugih knetijskih pridelkov in sploh dohodke, ki izvirajo iz kakršnekoli dre ge kmetijske dejavnosti, in • t 5) na denarne dohodke, katerih vir je nekmetijska dejavnost anketiranih gospodarstev. Denarni dohodki od 1) do k) so vsi od kmetijstva, oni pod 5) pa so denarni dohodki izven kmetijstva. Taka razporeditev vprašanj se le malenkostno razlikuje od razporeditve v anketi 1952/53, sicer pa sta ofce vsebini domala enaki. Anketno gradivo' nam na večino vprašanj odgovarja s količinskimi in z' vrednostnimi odgovori. 600. Celotni denarni dohodki na 1 gospodarstvo Tabo 6, 1. Celotni denarni dohodki na 1 gospodarstvo Denarni dohodki CELOTNI Od kmetijstva poljedelstvo sadjarstvo živinoreja drugo Izven Rmati jstva Skupno povprečje din 190 666 121 454 9 800 7 957 73 688 30 009 69 212 Do 3 ha din Nad 3 do 8 ha din 100 63, 7 5, 2 4. 2 38. 6 15. 7 36. 3 145 424 47 176 1 896 6 336 30 082 5 862 98 248 100 ' 32, 4 1, 3 M 22, 7 4, 0 67, 6 152 525 90 262 7 641 8 228 56 687 17 706 62 263 100 59, 2 5, 0 5, 4 37, 2 11. 6 Nad 8 ha din 265 999 216 092 18 773 9 161 125 324 62 834 40, 8 49 907 U ip*. 7, 1 3, 4 47, 1 23, 6 18, 8 88 predvsem naj pnposnino, da pri obračunu dohodkov ne gre za vso vrednost dohodkov anketiranih gospodarstev, teisve2 le za njihove denarne dohodke, ki izvirajo od prodaj raznih kmetijskih pridelkov ali drugih dejavnosti članov anketiranih gospodarstev. Skupno oovprečje celotnih dohodkov na® pove, da je povprečno anketirano kmečko gospodarstvo v gospodarskem letu imelo v rokah povprečno 190. 666 dinarjev, s katerimi je krilo tako osebne izdatke za reprodukcijo, davek in investicije ter podobno« Tabela nam pove, da izvira povprečno 2/3 denarnih dohodkov iz kmetijstva in le dobra tretjina izven kmetijstva. Kakor rastejo denarni dohodki od kmetijstva z velikostjo posestva v razmerja 1s285, tako z velikostjo posestva v obratnem razmerju dohodki izven kmetijstva padajo. ^ V skupnem povprečju so msd denarnimi dohodki na prve« mestu denarni dohodki od živinoreje, ki prispevajo celot* niš dohodkois skoraj 39t. Takoj za njimi pa se denarni dohodki izven ksetijstva, ki znašajo v povprečju dobrih 36$. Dohodki od fivinoreje rastejo z velikostjo posestva v razmerju l!l, 7ž3}8. Denarni dohodki od poljedelstva so na videz zelo nepomembni, saj pomenijo v povprečju kosaj 5t vseh dohodkov in celo v velikostni skupini nad 8 ha ne dajo več kot 1%. V primeri z najni?jo skupino rastejo z velikostjo posestva v razmerju 1:4:10, .kar pomeni, da edino gospodarstva nad 8 ha dajejo nekaj več poljedelskih pridelkov za tržišče, ostala pa so v tem pogledu dokaj nepomembna. Med dohodki od kaetijstva je omeniti ijohodke. ed sadjarstva z vinogradništvom vred, ki so še manjši od poljedelskih ter "drugih" dohodkov, ki v skupnem povprečju dajejo skoraj 16$ denarnih dohodkov in med katere šteje anketa tudi dohodke od prodaje lesa in drv, posojila za kmetijsko proizvodnjo in podobno, kar ima še vse kmetija ski značaj. Pozneje bomo videli, da so dohodki od prodaje lesa in drv med temi dohodki najpomembnejša postavka. 600, 0. Denarni dohodki od kmetijstva Tab. 6, 2. Denarni dohodki od kmetijstva na 1 gospodarstvo Denarni dohodki od kmetijstva Skupno povprečje din Do 3 ha din Nad 3 do 8 ha din Nad 8 ha din SKUPAJ Poljedelstvo Sadjarstvo Živinoreja Drugo 121 454 100 9 800 7 957 73 688 30 009 8, 1 6, 6 60, 7 24, 6 47 176 1 896 6 336 33 082 5 862 100 M 13, 4 70, 1 12, 4 90 262 7 641 8 228 56 687 17 706 100 8, 5 9, 1 62, 8 19, 6 216 092 18 773 9 161 125 324 62 834 100 8, 7 4, 2 58. 0 29. 1 Med denarnimi dohodki od kmetijske proizvodnje je v povprečju živinoreja s skoraj 61$niffl deležem na prvem mestu. Relativno vzeto je denarni dohodek največji pri velikostni skupini do 3 ha in potem z velikostjo posestva pada (70$ - 63$ - 58$). Takoj za njim je s skoraj 25$nii!i deležem v povprečju denarni dohodek od drugih kmetijskih dejavnosti (največ od prodaje lesa). Ta pa raste z velikostjo posestva (12$ - 20$ - 29$). Dohodek od po - Ijedelstva je šele na tretjem mestu in znaša povprečno nekaj čez 8$, sicer pa raste z velikostjo posestva (4$8, 5$8„7$). Sadjarstvo je s 6, 6$ na zadnjem mestu. Ta vrsta denarnih dohodkov je še najpomembnejša v velikostni skupini do 3 ha, kjer znaša 13, 4$t nato pa pada z velikostjo posestva (13, 4$ - 9$ - 4$). Približno enako stanje, seveda z nekaj drugačnimi deleži, je ugotovila tudi anketa 1952/53. 1) Gospodarstva do 3 ha dobivajo nad 2/3 denarnih dohodkov izven kmetijstva. Pozneje bomo videli, da leti izvirajo pretežno od zaposlitve družinskih članov izven gospodarstva. 89 BOOtOO. Poljedelstvo Tabo 6, 3. Dsnarni dohodki od poljedelstva na 1 gospodarstvo Pridelki kg kg 3 ha Nad 3 do 8 ha kg din flad 8 ha kg din SKUPAJ Pšenica in rž PšeniSna iti r?@na moke Oves Koruza v zrnju Zrnje drugih !it Seno in slama Konoplja in lan Sončnice in oljna rep i ca Druge industrijske rastline Krompir Oruge vrtnine Vkisane vrtnine Travniško seno Drage krmske rastline Seme vrtnin in drugih rastlin 4, 9 0, 3 0, 7 5, 8 3. 3 9M 1, 0 1 1 ' s 1 2, 8 652, 1 ^1, 3 1, * 33, 0 13, 5 9 800 146 7 17 149 120 * 639 33 35 721 6 444 907 5 354 109 100 1, 5 0, 1 0, 2 1, 5 1, 2 6, 5 0, 3 0, 4 7, 4 65, 8 9, 2 <" ■1 & 3 .b 109, 4 7, 3 0, 1 27, 2 1, 2 1, 0 1 896 100 799 631 4 173 46 54 7 641 3, 5 78 0, 8 0, 4 12, 0 4, 6 31, 2 189 10, 0 75, 0, 7 0, 2 507, 5 94, 1 2, 7 32, 6 20, 6 42, 2 33, 4 0, 1 9, 1 2, 4 2, 8 20 8 313 183 465 25 48 5 047 911 26 407 97 13 100 - 18 773 1, 0 10, 4 338 0, 3 0, 1 4, 1 2, 4 0, 3 0, 6 0, 3 3, 3 0, 2 1, 7 5, 2 39 127 5, 0 169 6, 1 166, 3 1 197 2, 7 66 2, 4 74 66, 1 1 265, 9 12 729 11, 9 21, 9 1 144 1, 4 9 35, 7 465 1, 3 11, 5 189 245 0, 2 0, 6 0, 9 6, 4 0, 4 0, 4 7, 6 1 982 10, 6 67, 7 6, 1 0, 1 2, 5 1, 0 1, 3 \i podatkov ankete sledi, da kmetje niso prodajali presežkov ječmena in koruzne moke. Zato smo to dvoje Izpustili iz tabelso Prarhko siso izpustili tudi sladkorns peso in tobak. Povprežno daje najveS denarnih dohodkov iz poljedelstva krompir - skoraj 66$; vsi drugi pridelki dajejo le eno tretjino dohodkov. Relativni dele? je pri tem najmanjši pri kmetih do 3 ha (samo 42?) , medtem ko sta delefa ostalih dfeh velikostnih skupin sad povprečjem. Po anketi 1952/53 je znašal delež od prodaje krompirja v povpreSju celi llfi to pa laradi takratme višje odkupne cene krompirja, ki je leto pozneje znatno padla. Leta 1953/54 je znašala po anketnih podatkih povprečna prodajna cena 9, 88 dinarjev za kilogram« Leto prej pa so anketirani kmetje prodajali krompir povprečno po 16, 08 dinarjev za kg, kar se je takoj poznalo tudi na deležu, ki ga je ime! krompir med fsemi denarnimi dohodki poljskih pridelkov. . 600, 01 • Sadjarstvo Na denarne dohodke ed sadjarstva, kamor tu štejemo tudi vinogradništvo, je zelo vplivala izredno slaba letina 1953. Zlasti se te pozna pri povprečnih količinah prodanih jabolk, ki so med svežim sadjem glavni vir dohodkov te vrste. Sveža jabolka ter vino in vinsko žganje so v sadjarstvu glavni vir denarnih dohodkov. Zaradi slabe sadne letine se je razmerje sočno nagnilo v korist vina in žganja. Hedtes! ko je leto prej znašal delež prodanih jabolk (povprečno 408 kg na gospodarstvo) skoraj 38t, pa je v letu 1953/54 padel pod petino dohodkov te vrste; eno gospodar* stvo je prodalo povprečno komaj 81 kg jabolk. Šeprav tudi sveže grozdje kaže precej slabši iztržek na gospodarstvo kot leto poprej ( 9 proti 75, 54 dinarjev ali v kg 0, 2 proti 1, 64), sta dosegla vino in vinsko žganje relativno večji delež med temi dohodki, kot leto poprej (62 nasproti 43?). Absolutno odpade v letu 1953/54 na gospo darstvo le 4 935 dinarjev iztržka, nasproti 5 776 dinarjem iz anketnega leta 1952/53« Pri dobri letini jabolk, bi bili dslell ostalih sadjarskih pridelkov sploh komaj omembe vredni, tako pa vsaj sadno žganje doseže calo 6, 7^nl delež (leto prej 3, 5?) med denarnimi dohodki od sadjarstva. Povprečna prodajna cena jabolk je bila po anketi 17, 85 dinarjev za kg, ki je pravzaprav tudi vplivala na višji delež, zakaj pri povprečni ceni 12, 27 iz leta 1952/53 bi bil njihov delež med temi dohodki še nižji kot je sicer. 90 .Tatu 6„4. Denarni dohodki od sadjarstva na 1 gospodarstvo Pridelki Merska enota Skupno povprečje kol !!!. din 3 ha koliž« din Nad 3 do 8 ha kol iS« din Nad 8 ha kolig, din SKUPAJ Jabolka Češpl je Drugo sadje Južno sadje Suho sadje' in izdelki . Sadne sadike Sadno žganje Grozdje Vino in vinsko žganje Trsne sadike in cepiči 7 957 100 6 336 100 kg ' K 80, 7 7, 0 22, 2 0, 9 1 437 113 «9 20 18, 1 U 5, 5 0, 2 26. 2 3, 7 20. 3 2, 3 10, 2 k2h 5, 3 1, 1 kos 1 kg I kos 0, 6 3, 8 0, 2 kk 536' 9 0, 6 - 6, 7 1, 5 0, 1 0, 5 446 84 398 53 54 279 22 7, 0 1, 3 6, 3 55, 0 7, 3 24, 8 0, 5 8 228 1 134 128 528 11 100 13« 9 161 100 1, 6 6, 4 0, 1 152, 7 9, 5 21, 5 2 594 124 397 4, 4 0, 3 •1, 6 1, 5 130 490 61, 8 4 935 62, 0 63, 8 5 000 79, 0 73, 2 5 237 0, 2 0, 1 0, 6 19 1, 6 6, 0 63, 6 0, 2 0, 1 7, 9 0, 0 28, 3 V M 0, 9 11, 1 551 6, 7 17, 3 633 6, 9 4 806 6 0, 0 8, 8 0, 1 49, 6 4 597 50, 2 600, 02. Živinoreja Živinoreja je - kot smo že videli - najdonosnejša veja kmetijske proizvodnje pri nas. Med celotnimi denarnimi dohodki znaša njen delež v povprečju skoraj 39Ž, med denarnimi dohodki od kmetijske proizvodnje pa skoraj 6tž. Tab. 6, 5. Denarni dohodki od živinoreje na 1 gospodarstvo Predmeti Merska enota Skupno povprečje 336 3if 287 64 313 883 93 9 661 K 553 1, 5, 1, 9 36, 1 7, 1 7, 1 11, 8 9, 6 1, 9 0, 0 0, 4 0, 1 0, 4 1, 3 0, 1 6, 7 98 248 100 1 568 1 240 7 361 1 408 9 416 1 973 109 159 130 1 192 103 14, 0 ' 16 832 067 1, 6 1, 3 11 363 11, 5 7, 5 M 9, 9 2, 0 0, 1 0, 2 0, 1 1, 2 0, 1 17, 0 8, 2 62 263 100 1 098 1 558 1, 7 2, 5 560 1 107 2 461 5 349 5 804 5 731 1 146 165 55 573 1 169 181 4, 0 9, 0 9. 3 9, 2 1, 8 0, 3 0, 1 0, 9 1, 8 0, 3 1 560 2 405 16 114 4 742 947 514 13 350 344 2 782 1 4, 0 4 127 4 276 6, 8 1 982 49 907 100 1, 2 2, 2 37 327 37, 9 23 915 38, 3 15 140 30, 3 3, 1 M 32, 3 9, 5 1, 8 1, 1 0, 0 0, 7 0, 7 0, 0 8, 3 M Tab, 6. 8. Rekapitulaci ja denarnih dohodkov izven kmetijstva na 1 gospodarstvo Denarni dohodki Skupno povprečje din t . Do 3 ha din % Nad 3 do 8 ha din % Nad 8 ha din SKUPAJ Zaslužek članov na državnih posestvih in podjetjih Zaslužek članov pri zadrugah z delom za plačo Zaslužek članov pri privatnikih Prodaja obrtniških izdelkov Prevozništvo Socijalne dajatve države Posojilo za nekmiti jsko pro« izvodnjo Vsi drugi denarni dohodki izven kmetijstva 69 212 100 98 248 100 62 263 100 25 016 4 944 2 352 4 935 8 091 9 661 1 336 12 877 36. 1 7, 1 3, 4 7, 1 11, 8 14, 0 1, 9 18, 6 37 327 11 363 2 808 7 361 1 408 16 832 1 973 19 176 37, 9 11, 5 2, 9 7, 5 1, 4 17, 0 2, 0 19, 8 23 915 2 461 2 656 5 349 5 804 8 782 1 146 12 150 38, 3 4, 0 4. 2 9, 0 9. 3 14, 0 1, 8 19, 4 49 907 100 15 140 1 560 1 667 2 405 16 114 4 127 947 7 947 30, 3 3, 1 3, 4 4, 8 32, 3 8, 3 1, 8 16, 0 Med denarnimi dohodki izven kmetijstva je najmočnejša postavka dohodek od zaslužka članov anketiranih gospodinjstev z delom pri državnih kmetijskih posestvih ali državnih podjetjih in ustanovah, V povprečju znaša ta dohodek nad 36 % in je pri dveh manjših velikostnih skupinah večji od povprečja, pri največji pa manjši, ker je z manjših gospodarstev zaposlenih izven kmetije več članov kakor pa z večjih gospodarstev. 1) Zaslužek z delom za plačo pri zadrugah je relativno majhen in znaša povprečno nekaj nad 7 %, pada pa z velikostjo posestva. Na zaslužek z delom pri privatnikih odpade povprečno 3, 4?. Po velikostnih skupinah je ta delež skoro enak temu povprečju. Delež denarja, zasluženega z delom, znaša v povprečju skoraj 47 %, pri posestvih do 3 ha pa presega polovico nekmetijskih denarnih dohodkov (52; 3 %), medtem ko je pri srednji velikostni skupini enak povprečju, pri skupini nad 8 ha pa je pod njim (36, 8 %), 1) Iz anketiranega gradiva zvemo, da je Bilo med anketiranimi gospodarstvi 105 ali 32 % takih, katerih družinski člani so hodili na delo izven kmetije. Po velikostnih skupinah pada ta odstotek od 44, 6 preko 29, 9 na 25, 2. 93 Naslednja važnajša postavka nad .denarni mi dohodki izven kmetijstva je prevozništvo, s katerim se anketirana kmetijska gospodarstva zlasti v gozdnih krajih zelo ukvarjajo. Med 322 gospodarstvi je bilo 56 ali 17, 4? takih, ki so imela dohodek od prevozništva. Najmanj jih j® bilo ssvsda med gospodarstvi de 3 ha, ki so imela tudi najeanj konj (samo k al! 4, 3 £). V srednji kategoriji jih je bilo 11 ali 8, 7 %, v največji pa 41 ali celo 39, 8 /t?V pov^ prečju daj® premništvo skoraj 12 % nekmeti jskih dohodkov, najmanj pri milih kmetih (1, 4?), zato pa znaša relativni delež pri velikih kaetih celo 32, 3 % od dohodkov izven kmetijstva. Z velikostjo posestva rastejo ti denarni dohodki v razmerju 1 : 4 : 11. Socijalne dajatve države, ta so pokojnine, invalidnine, otroške doklade in podobno so prav tako važen faktor aed nekmeti jskiial dohodki. V povprečju znašajo 14 % in padajo z velikostjo posestva v razmerju 4 : 2:1. Največji je njih relativni delež pri posestvih do 3 ha (17, 7 ?)naj»anjši pa pri večjih kaetih(68, 3 %), medte« ko je pri srednjih knetih skoraj enak povprečju, Med anketiranimi gospodarstvi smo našteli 65 ali 20, 2 % takih, ki so prsjemala socijalne dajatve drla«, V tem dohodku prednjači seveda" naj»anjša velikostna skupina, ki kaže tudi sedaj največ zaposlenih izven kmetijstva (26 gospodarstev ali 28, 3 ?). Število v srednji kategoriji se giblje okoli povphečja (26 -gospodarstev ali 20, 5 %), medtem ko je bilo v največji kategoriji le 13 ali 12, 6 % takih gospodarstev. Iz celotne lestvice denarnih dohodkov i zven kmetijstva, ki jih obravnava anketa smo namenoma izločili še posojilo, ki ni namenjeno kmetijski proizvodnji, torej je posoji lo za kritje kakršnih koli drugih gospodarskih ali g©spodi njskih (tudi osebnih) potreb v hiši. Njegov dslež na skupnih dohodkih izven kmetijstva sicer ni pomemben (v povprečju in po skupi nah okoli 2 %), vendar je zanimiv pokazatelj v kmetijskem poslovanju. Dohodek od prodaje obrtniških izdelkov znaša v povprečju 7, 5 % in je relativno največji pri srednjih kmetih, absolutno pa pri manjših. Med vsemi 322 gospodarstvi je bilo le 25 ali 7, 8 % takih, ki so izkazovala dohodek od obrtništva. V velikostni skupini do 3 ha jih je bilo 8 ali 8, 7 %, v srednji kategoriji jih je bilo tudi 8 ali 6, 3 %, v kategoriji nad 8 ha pa celo 9 ali 8, 7 %, Vsi drugi denarni dohodki izven kmetijstva znašajo skupaj v povprečju 12, 877 dinarjev na gospodarstvo, kar je 18, 6? dohodkov te vrste; Z velikostjo posestva padajo v razmerju 2, 5 : 1, 5 : 1, Težko pa je povedati, kaj vse spada v to zbirno skupino. Poleg nekaj manj pomembnih postavk, ki smo jih združili vanje, ostaneta še vedno dve postavki in sicer "drugi nekmetijski prejemki11 ter "vsi drugje neimenovani denarni dohodki6, katerih deleža sta v povprečju kar pomembna in znaša prvi 9, 6 %, drugi pa 6, 7 ? (glej tabelo 6, 7. = , skupaj torej 16, 3 ?, in za nji ni nikjer nič zapisanega v anketnem gradivu, kar naj bi vanji spadalo. Upoštevati moramo, da so dopisniki pod ta dva znaka vpisovali vse, za kar nikjer drugje niso našli odgovora. 600, 2, Splošna sestava denarnih dohodkov V prejšnjih oddelkih oziroma tabelah smo analizirali sestavo dohodkov bodisi po njihovih glavnih skupinah, bodisi po viru dohodkov v vsaki odvskupin. Tu bomo uvrstili posamezne vire dohodkov ne glede na stroko iz katere izhajajo. Najprej bomo to napravili za denarne dohodke od kmetijstva, nato pa še za celotne denarne dohodke. Če denarne dohodke od kmetijstva zvrstimo iz posameznih strok kmetijske proizvodnje po njihovih deležih, dobimo naslednje lestvice, ki nam kaže važnost posameznih pridelkov ali izdelkov glede na denarne dohodke. > Denarni dohodki od kmetijstva Vsi dohodki od kmetijstva t 100, 0 Govedo 29, 8 ? Les in drva .. . . . . . . . . . . . . . . . . . 16, 2 ? Mleko 13, 6 ? Prašiči .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9, 0 ? Krompir 5, 3 ? Posojilo za kmetijsko proizvodnjo 4, 6 ? Vino in žganje. 4, 1 % Drugi poljski pridelki, .. . . . . . . . . . . 2, 8 ? Drnjga živina in proizvodi .. . . . . . . . . . 2, 6 ? Jajca 2, 3 ? Konji .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2, 0 ? Delo živine 1, 3 ?. Jabolka 1, 2 ? Drugo sadje . .. . . . . . . . . . . . . . . ^ 1, 3 ? Vse drugo .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3, 9 ? Če živemu govedu dodamo še mleko, potem prednjači govedoreja s 43 ? denarnih dohodkov od kmetijstva, na drugem mestu so les in. drva in šele nato prašiči in krompir. Tudi po anketi 1952/53 je bil dohodek od govedoreje na pr 94 vem mestu, sicer z manjšim deleže® (3^, 6 %), na kar pa je vplival predvsem večji dele! krompirja (14, 2 %), ki je medtem zaradi znatne r1 je prodajne eene padel z drugega na četrto mesto, če priračunamo raleko govedu. Les s« je zaradi zvišanja prodajnih cen povzpel za eno aesto vi šje; isto velja tudi za prašiči. Prej je bil vrstni red v lestvici takle; govedo (z mlekom), krompir, les, prašiči. . . . . . . . sedaj pa: govedo, les, prašiči, krompir, itd. Zanimivo je, da je sedaj že na petam mestu posojilo za kmetijsko proizvodnjo, sicer z enakim delelem, toda zaradi slabe letine so ostali za njim vino z Iganjem ter jabolka. Drugi vi ri dohodkov so ostali skoraj isti. Če sedaj napravi no še lestvico dohodkov od kmetijstva skupaj z dohodkr izven kmetijstva, pa se zaporedje precej spremeni. V celotnih denarnih dohodkih sodelujejo: Celotni denapni dohodki .. . . . . . . . . . . . . 100, 0 Govedo .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19, 0 % Zaslužek pri državnih posestvih, podjetjih in zadrugah .. . . . . . . . . . . . . . . . . . 15, 7 % Les in drva; .. . . . . . . . . . . . . . . . . 10, 2 % Hleko .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8, 7 % Prašiči. '5, 7 i K. Socijalne dajatve države 5, 1 % Prevozništvo btZ % Krompir. 3, 4 % Posojilo za kmetijsko proizvodnjo. 3, 0 % Vino in žganje 2, 6 % Obrtniški izdelki. .. . . . . . . . . . . . . . 2, 6 % Drugi poljski pridelki 1, 8 % Druga živina . 1, 7 % Jajea . . . . ; .. . . . . . . . . . . . . . . 1, 5 % Konji .. . . . . . . . . . . . . . , 1, 3 % Zaslužek pri privatnikih 1, 2 % Jabolka. 0, 8 % Drugo sadje. 0, 8 % Delo živine. .. . . . . . . . . . . . . . . . . 0, 8 ^ Nekmetijsko posojilo 0, 7 % Drugi dohodki iz kmetijstva. .. . . . . . . . . 2, 5 % Drugi dohodki izven kmetijstva .. . . . . . . . 6, 7 % Če tudi tu govedu prištejemo še mleko, znaša skupni delež govedoreje pri celotnih denarnih dohodkih 27, 7 % in je močno na prvem mestu "ned celotnimi denarnimi dohodki, kar poudarja pomen govedoreje. Po anketi iz leta 1952/53, je imela govedoreja le za nekaj ni žji .dele! (21, 7 %}, Dohodek od zaslužka družinskih članov z delom izven kmetijstva je ostal prejkoslej na dhjgea mastu, kar kaže na to, da so anketirana gospodarstva v znatni meri polproi letarska i n ne čisto kmečka, t. j. taka, ki ne bi i zven kmetijstva zaposlovala prav nobenega svojega člana. Hleko j samo z izdelki vred je važen proizvod našega kmetijstva in v obeh anketah drži četrto mesto, med tem. pa so les I in drva padla s petega na tretje mesto, krompir pa je s tretjega celo na osmo aesto; pred njim so prašiči , socijalne dajatve države ter prevozni štvo, ki so bili leto poprej še daleč za njim. Dohodki od prfevozov so večji od i onih za vino i n žganje ter jabolka, ki so utrpela to škodo zaradi izredno slabe letine 1953. Vsi drugi predmeti so obdržali tudi tu precej ista mesta kot leto poprej. ! 601. Celotni denarni dohodki na 1 družinskega člana lab. b. 9. Celotni denarni dohodki na 1 družinskega člana i Denarni dohodki Skupno povprečje din Do 3 ha din tod 3 do 8 ha din % Nad 8 ha din %. Celotni Od kmetijstva poljedelstvo sadjarstvo živi noreja drugo I zven kmetijstva 42 057 26 778 2 154 1 691 16 018 6 915 15 279 100 63, 7 5, 1 4, 0 38, 1 15, 4 36, 3 32 316 10 483 422 1 408 7 350 1 303 21 833 100 32, 4 1. 3 4. 4 22, 7 4, 0 67, 6 34 042 20 145 1 705 1 836 12 652 3 952 13 897 100 59, 2 5, 0 5, 4 37, 2 11, 6 40, 8 51 404 41 760 3 627 1 770 24 221 12 142 9 644 100 81, 2 7, 1 3, 4 47, 1 23, 6 18, 8 95 Tabela kaže nekolike višja. povprečja na družinskega člana, kot anketa 1952/53. Tab. 6. 10. Prirasrjava denarnih dohodkov na 1 člana po anketi 1952/53 in 1953/54 Denarni dohodki Po anketi 1953/54 v dir? Po anketi 1952/53 v din Indeks anketa 1952/53 * 100 Celotni Od kBi®tljstw poljedelstvo sadjarstvo livifioreja drugo Izven kmetijstva ki 057 26 778 2 154 1 691 16 018 6 915 15 279 35 406 22 187 4 084 2 809 11 095 4 199 13 220 119 121 53 60 144 165 116 Celotni denarni dohodki na člana so narasli v enem letu za 19 Skupni denarni dohodki od kmetijstva pa so narasli za 21 %, predvsem zaradi živinoreje, ki je dala 44 £ več, tn drugih kmetijskih dohodkov (predvsem Isse), ki so narasli za 65 % basproti prejšnjemu letu. Dohodki od poljedelstva in sadjarstvo so se zaradi nižje cene krompirja in slabe letine zmanjšali, prvi za 47 %, "drugi pa za 40 %, Tudi denarni dohodki izven kmetijstva so bili v letu 1953/54 za 16 % višji kot leta 1952/53. 6 V DENARNI IZDATKI Anketiranje gospodarstev o dsnarnih izdatkih je delilo denarne izdatke na: !] izdatke za investicije za proizvodnjo, kamor smo šteli tudi nakup žive živine; 2) izdatke za investicije v gospodinjstvu, kamor smo šteli izdatke za zidavo stanovanjskih prostorov in večje nabavke za domj 3) izdatke za reprodukci joj 4) izdatke .za .nekmeti jsko dejavnost, predvsem za obrt in domačo obrt; 5) izdatke za nakup tistih živil, ki jih kmetijstvo premalo pridela ali pa sploh ne ter 6) vse ostale osebne izdatki, kamor spadajo predvsem a) izdatki za kajenje, b) izdatki za stanovanje, kurjavo in razsvetljavo, e) izdatki za osebne potrebe, in d j vsi drugi, drugod neimenovani izdatki. 610. Celotni den^arni izdatki na 1 gospodarstvo Tab. 6. 11. Motni denarni izdatki na 1 gospodarstvo Denarni izdatki Skupno povprečje din % Oo 3 ha din % Nad 3 do 8 ha din Nad1 8 ha din % Celotii za investicije za kmetijsko proizvodnjo za investicije za gospodinjstvo za reprodukcijo za nekmetijsko dejavnost za življenja živila kajenje obleka in obutev stanovanje itd. drugo za vse ©stalo 180 177 100 129 273 100 150 586 100 258 717 100 26 784 3 526 48 660 2 876 90 398 39 320 4 873 26 209 7 880 12 116 7 933 14, 9 2, 0 27. 0 1, 6. 50. 1 21, 8 2, 7 14, 5 M 6, 7 4, 4 16 169 5 191 : 15 044 2 538 83 679 40 3 28 4 105 22 124 7 203 9 919 6 652 12. 5 4, 0 11. 6 2. 0 64, 8 31, 2 3, 2 17, 1 5. 6 7. 7 5. 1 23 733 2 115 34 126 4 724 80 872 37 853 4 675 21 637 6 379 10 328 4 976 15, 8 1, 4 22, 7 3, 1 53, 7 25, 1 3, 1 14, 4 *, 2 6, 9 3, 3 41 961 3 354 91 806 1 465 108 332 42 929 5 736 34 047 9 866 15 754 11 799 16, 2 1, 3 35. 5 0, 5 41 s9 16. 6 2, 2 13, 2 3, 8 6, 1 96 V povprečju je odpadlo na 1 gospodarstvo čez 180, 000 dinarjev izdatkov. V priusri z Anketo 1952/53, ko jih je bilo le 158. 400 dinarjev, je te za H % več. Okroglo polovico izdatkov v povprečju sestavljajo izdatki z@ življenje. Napačno bi storili, če bi jih imenovali kratko življenjski stroški, Če bi jih imenovali tako, bi morali upoštevati tudi naturalno porabo živil, tj. vračunati bi morali vrednost vseh tistih pridelkov, ki jih pridelajo in porabijo doma (živila in drugo), Šele take podatke bi lahko primerjali s podatki o življenjskih stroških n. pr. delavskih ali nasešČenskih družin. Prav za to smo se odločili za nov termin * denarni izdatki za življenje" , kar pomeni , da ta postavka vsebuje samo vse tisto, kar so morala gospodarstva dokupiti za hrano oziroma izdati za osebno ugodje svojih družinskih članov. Denarni izdatki za življenje padajo sorazaerno z velikostjo posestva in znašajo pri kmetih do 3 ha skoraj 2/3 vseh izdatkov, pri sredaji kategori ji posestev tudi še čez polovico (54 >), pri največji pa padejo na hI %. Po anketi 1952/53 so i zdatki za življenje znašali čez 55 % vseh izdatkov povprečnega gospodarstva, ker so bi li med nje šteti tudi i zdatki za investici jeza gospodinjstvo, ki se sedaj izkazujejo posebej in znašajo v povprečju 2, 0 % vseh izdatkov. Izdatkom za življenje slede po važnosti izdatki za reprodukcijo, ki v povprečju znašajo 27 % in rastejo z velikostjo posestva v razmerju 1:2:6. Med te izdatke šteje anketa tudi i zdatke za davek na kmetijsko proizvodnjo, ki bi pravzaprav spadal v posebno skupino dajatev državi . Če izdatkom za reprodukci jo prištejemo še i zdatke za investicije za kaeti jsko proizvodnjo, kot je to bilo v anketi 1952/53, zveno, da delež obeh na skupnih izdatkih znaša 41, 5 % (leto prej pa tudi' skoraj 42 %). Denarni i zdatki za nekmetijsko dejavnost znašajo 1, 5 % od vseh i zdatkov (leto prej 2 %) in so relativno najvišji v velikostni skupini od 3 do 8 ha (3, 1 %), kjer je domača obrt ali obrt najbolj razširjena. Isto težnjo kaže tudi anketa 1952/53. Oisenisto naj še denarne izdatke, ki jih ni mogoče opredeliti v nobeno prejšnjih skupin. Ti znašajo v povprečju 4, 4 % in je njihov relativni delež po velikostnih skupinah različen, kakor je različno tudi njihovo pojavljanje. cT 610, 0. Investicije za proizvodnjo Ta vrsta izdatkov sestavlja med vsemi izdatki skoraj 15 ?-ni delež in je v tem pogledu dokaj pomembna postavka med izdatki kmečkih gospodarstev. Njihov relativni delež raste z velikostjo posestva in se v vseh treh velikostnih skupinah blila povprečju (12, 5 - 15, 8 - 16, 2 ?). P5ed izdatke za investicije smo šteli tudi izdatke za nabavo žive živine. V povprečju znašajo izdatki za nakup živine 21. 898 dinarjev in se izdatki za investicije zmanjšajo na 6, 395. dtnarjev za gospodarstvo, kar je le 3S5 od vseh izdatkov. To je relativno zelo majhen znesek. Če vzamemb vs@ te izdatke skupaj , potem je v povprečju s skoraj 53 % izdatek za nakup goveje živine daleč na prvem mestu. Sledi mu s skoraj 19 % izdatek za nakup praši čev, to pa je že domala 72 % vseh izdatkov te vrste in za vse drugo skupaj preostane še 28 %. Hed temi so pomembnejše postavke za nabavo poljskih strojev, orodja in njih delov (8, 8 %)t za. nabavg poljskih voz (5, 6 %) ter še postavka za zidave gospodarskih objektov z deležem 6^. Tab. 6, 12, Denarni izdatki za investicije za proizvodnjo na 1 gospodarstvo Denarni izdatki Skupno povprečje lav din Do 3 glav 3 do 8 ha glav m Nad 8 ha din % SKUPAJ Nakup zemlje in posevkov Zidava gospodarskih objektov Orodje za domačo obrt Orodje za obrt Poljski stroji , orodje in deli Poljski vozovi Konji Govedo Ovce Koze Prašiči 26 784 100 633 2, 0, 05 0, 4 0, 03 0, 02 1, 5 1 633 244 6 2 370 1 509 985 14 176 43 156 5 029 6, 1 0, 9 0*0 osc 16 169 100 750 4, 1 837 11, 4 7 0, 229 1, 4 140 546 345 0, 9 51, 6 3, 7 52, 9 0, 2 - . - 0, 6 - - 18, 8 1, 3 4 315 26, 7 23 773 100 787 3, 4 0, 02 0, 06 0, 02 1, 4 1 146 357 1 035 384 591 14 587 69 358 4 481 3, 3 1, 5 0, 0 1, 6 2, 5 61, 4 0, 3 1, 5 18, 7 41 961 100 388 0, 9 1 903 355 4 0, 1 0, 5 0, 03 0, 04 U M 0, 8 0, 0 5 498 13, 1 3 760 4 738 18 956 58 107 6 194 9, 0 11, 3 45, 2 0, 1 0, 3 14, 8 Če v skupnem povprečju zgornje tabel® seštejemo prvo, drugo, peto in šesto postavko, dobimo izdatke za investicije za kmetijstvo oziroma" za kmetijsko proizvodnjo. Na povprečno gospodarstvo odpade 6. 145 di narjev letno ali 3, 4 % od celotnih izdatkov. 97 610, 1. Investicije za gospodinjstvo "Druge imfestidje1 so praviaprav investicije v gospodinjstvu, bolj natančno - razen izdatkov za zidanje stanovanjskih objektov - večji izdatki v gospodinjstvu (nakup radijskega sprejemnika, pohištva, koles in podobnega) in zato lahko vplivajo na strukturo izdatkov sploh. Zato smo jih preimenovali v investicije za gospodinjstvo. Anket a 1952/53 t® skupine izdatkov še ni poinala in so bili razdeljeni aed razne postavke. Zato bo letošnje rezultate zelo težko primerjati z rezultati ankete 1952/53. Tab„ 8. 13» Denarni izdatki za Investicij® v gospodinjstvu na 1 gospodarstvo Denarni izdatki Skupno povprečje % Do 3 ha din % Nad 3 do 8 ha din Nad 8 ha din % SKUPAJ 3 526 100 5 191 100 2 115 100 3 354 100 Zidava stanovanjskih objektov Osebna vozi la Pohi štvo Radi jski sprejeauik 1 642 110 1 370 404 46, 6 3, 1 38, 9 11, 4 2 520 119 2 259 293 2, 3 43, 5 5, 6 653 181 927 354 30, 9 8, 6 43, 8 16, 7 1 780 35 992 547 53, 1 1, 0 29, 6 16, 3 V povprečju je najmočnejša postavka izdatek za zidavo, ki predstavlja pravzaprav tudi prave investicije v privatnih kmečkih gospodarstvih. Naslednja večja postavka naj bi bi 1 izdatek za nakup in popravi lo pohi štva in še« le na tretjem ustu je i zdatek za radijski sprejeanik, prav nazadnje pa izdatek za osebna vozila. Razen povprečij za vsa gospodarstva, bodisi za vseh 322 skupaj alf pa za vsako velikostno skupino posebej, na® ta tabela pove prav malo, kajti tu gn za izdatke, ki jih ni imelo vsako anketirano gospodarstvo in tudi ne vsak nesec. Več bi nam povedala števila gospodarstev, ki so te izdatke imela med anketnim letom; tako bi lahko sklepali tudi o pogostnosti teh izdatkov. Anketno gradivo smo obdelali za vsak mesec, posSbej le po reonih in velikostnih skupinah, sii pa napravljen za vsako anketirano gospodarstvo tudi letni sumar. 610, 2. Izdatki za reprodukcijo Tab. 6, 14. Denarni i zdatki za reprodukcijo na 1 gospodarstvo Denarni izdatki Skupno povprečje kg di n Do 3 ha kg din Nad 3 do 8 ha kg din Nad 8 ha kg din SKUPAJ Pšenica, rž, oves, ječmen za seme Koruza za seme Krompir za seme Seme vrtnin Seme i ndystri jski h rastlin Seme krmnih rastlin Sadike Ječmen in oves za krmo Koruza za knao Otrobi Seno, koruzni ca in slama za krmo Sol za livino Druga krma Perutnina in kunci Panji in čebele Veterinar in ždravila za živino Podkovanje Umetna gnoji la Hlevski gnoj Sredstva za zaščito rastlin Drobno orodje Benci n, kolomaz in podobno 2, 7 0, 5 65, 0 5, 6 16, 8 73. 6 174, 3 14. 7 48 660 92 15 865 145 89 414 156 160 367 1 185 776 305 309 ' 34 37 2, 1 1, 1 45, 5 3, 6 17, 2 68, 0 173, 1 4, 9 464 181 401 455 765 771 158 15 044 58 33 441 145 27 293 46 98 154 991 631 93 329 . 42 24 • 173 100 590 ^ 19 375 370 33 1, 5 0, 04 36, 3 6, 8 9, 1 68, 1 195, 8 9, 0 34 126 55 2 551 111 32 249 191 191 196 1 088 1 033 203 384 9 28 264 674 1 606 300 812 657 161 4, 2 0, 4 108, 8 6, 2 23, 6 84. 6 155, 4 28. 7 91 806 155 12 1 530 175 195 674 221 185 713 1 445 668 586 222 51 58 906 2 607 2 184 985 1 066 1 230 266 98 Tab. 6. H. Denarni izdatki za reprodukcijo na 1 gospodarstvo (nadaljevanje) Denarni izdatki Skupno povprečje kg Do 3 ha Nad 3 do 8 ha din kg din kg 8 ha din Popravila orodja in strojev Popravila gospodarskih objektov Zakupnina za zemljo Zakupnina za gospodarske objekte Zavarovalnina za posevek in objekte Davek na dohodek od kmetijstva Trošarine, takse in podobno Mezde poljskih delavcev in dninarjev Najemnina za delovno živino Najemnina za stroje Drugi neimenovani izdatki za reprodukcijo 1 084 2 596 m 93 1 205 23 052 761 5 272 1 108 351 2 «0 215 939 «5 95 536 082 205 Ml 1 012 93 947 1 911 1 615 847 86 951 13 389 874 3 110 1 212 497 1 837 2 013 4 969 161 100 2 031 48 766 1 151 10 687 1 089 444 4 261 Zaradi lažje analize in vežje preglednosti, podajamo gornjo tabelo še po važnejših skupinah. Glej tab. 6, 15. Anketa 1952/53 je v to vrsto denarnih izdatkov računala tudi izdatke za investicije v kmetijstvu, ki so v tej anketi izločeni v posebno tabelo. Tab. 6, 15» Rekapitulaci ja denarnih izdatkov za reprodukcijo na 1 gospodarstvo Denarni izdatki 'SKUPAJ Semena in sadike Krma Perutnina, kunci ter čebele in panji Veterinar, zdravila in podkovanje Gnoji la Sredstva za zaščito rastlin Orodj® in popravila Popravila gospsdafskih objektov Zakupnina za zemljo in objekte Zavarovalni na Mezde delavcem Najemnina za delovno živino flajemnina za stroje Drugi izdatki za reprodukcijo Davek na dohodek od kmetijstva Skupno povprečje di n Do 3 ha din 3 do 8 din Nad 8 ha din 1 776 3 102 71 1 645 1 946 765 2 013 2 596 577 1 205 5 272 1 108 , 351 3 181 23 052 3, 6 6, 4 0, 2 3. 4 M 1, 6 4. 1 5, 3 1. 2 2. 5 10, 8 2. 3 0J 6, 5 47, 4 1 043 2 296 66 273 609 375 618 939 . 530 536 1 411 1 021 93 152 4 082 1 7. 0 15, 4 0, 4 1, 8 M 2. 4 4. 1 6. 2 3. 5 3. 6 9, 4 6, 8 0, 6 7. 7 27, 1 1 191 3 095 37 938 1 906 812 1 729 1 615 933 951 3 110 1 212 497 2 711 13 389 3. 5 9, 1 0, 1 2, 7 5. 6 2. 4 5, 1 4. 7 2. 7 2. 8 9, 1 3, 6 1. 5 7. 9 39, 2 48 660 100 15 044 100 34 126 100 91 806 100 2 962 3 819 109 3 513 3 169 1 066 3 509 4 969 261 2 031 10 687 1 089 444 5 412 48 766 3, 2 M 0, 1 3, 8 3, 5 1, 2 3. 8 5, * 0, 3 2, 2 11, 6 1, 2 0, 5 5. 9 53, 1 Največja postavka med izdatki za reprodukcijo so davki na dohodek od kmetijstva, ki v povprečju znesejo 23. 052 dinarjev na gospodarstvo ali čez 47 % izdatkov za reprodukci jo. Skoraj enako povprečje na gospodarstvo je ugotovi la tudi anketa 1952/53 (23. 167 dinarjev), vendar z nižjim deležem med izdatki za reprodukci jo (35, 2 Ž), ker so v te i zdatke všteti tudi izdatki za investici je v kmetijstvo, računajoč sem tudi izdatke za nakup živine. Ker obe anketni ietodolsgiji različno zajemata podatke, si borne pomagali s spodnjo tabelo, v kateri bomo priterjalf deleže davka po sedanji anketi z deleži davka po anketi 1952/53, ki smo jo prilagodili sedanji metodologiji. Tab. 6. 16. Davek na dohodek od kmetijstva Velikostne skupine Skupno povprečje Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha Davek na 1 gospodarstvo din Davek na 1 ha obdelovalne površine v din 1953/54 ež davkov med izdatki za reprodukci io 1952/53 23 052 4 082 13 389 48 766 6 881 3 710 4 799 7 656 47, 4 27. 1 39. 2 53, 1 45 34 43 51 99 Vidimo torej, da so v povprečju davki dosegli celo višji dele! kot leto poprej, pa čeprav na 1. ha obdelovalna površine sedaj dobimo nekaj nilja povprečja kot po anketi 1952/53. Tab. 6, 17. . Primerjava davkov z ostalimi izdatki za reprodukcijo (na 1 gospodarstvo) Velikostna skupine Anketa 1953/54 I zdatki za reprodukcijo skupaj datki ostalo % davkov od ostalega skupaj Anketa 1952/53 zdatki za reprodukcijo davki ostalo % davkov od ostalega Skupno povprečje Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 48 660 15 OH 34 126 91 806 23 052 4 082 13 389 48 766 25 608 10 962 20. 737 43 040 37 65 113 51 828 16 880 44 598 90 739 23 167 8 446 18 364 46 0 40 28 661 8 434 26 234 44 699 ■81 50 70 103 Za leto 1953/54 pomeni to linearno zvišanje davkov nasproti ostalim stroškom za reprodukcijo. Davek se je zvišal gospodarstvom nad 8 ha, nedtem ko anketa kaže, da se je v primeri s prejšnjim letom manjšim posestvom davek žni» žal. Tab. 6, 18. Izdatki za reprodukcijo brez davkov Velikostne skupine Na 1 gospodarstvo v din Na 1 ha obdelovalne površine v din 1953/54 1952/53 Skupno povprečje Do 3 ha . Nad. 3 do 8 ha Nad 8 lia 25 608 10 962 20 734 43 040 7 644 9 965 7 431 6 756 9 480 13 520 8 827 8 223 Povprečno je odpadlo na 1 gospodarstvo 25. 608 dinarjev za izdatke za reprodukcijo. Absolutno so izdatki rasli po velikostnih skupinah v razmerju 1:2:4. a Denarai izdatki za reprodukcijo iz tabele 6, 17. sestoji jo iz izdatkov za reprodukcijo v ožjem smislu, iz izdat= kov za srldstva za proizvodnjo in izdatkov za delovne moči. Če jih tako grupiramo, dobimo v naslednji tabeli njih povprečja. Tab, 6. 19, Izdatki za proizvodnjo na 1 ha obdelovalne površine brez davkov Velikostne skupine Izdatki za OŽJO reprodukcijo Izdatki za sredstva za proizvodnjo Izdatki za dninarje Skupno povprečje Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha Povprečje 1952/53 5 276 7 579 5 351 4 470 ■ 3 870 794 1 103 967 609 2 847 1 574 1 283 1 115 1 578 1 230 Izdatki za proizvodnjo so sorazmerno vi šji na gospodarstvih, ki imajo majhno površinoj pri gospodarstva soražmereio višje izdatke za najete dninarje. Tab. 6, 20. Sestava izdatkov za proizvodnjo brez davkov pa imajo večja Velikostne skupine Skupaj Izdatki za ožjo reprodukei jo Izdatki za sredstva za proizvodnjo Izdatki za dninarje Skupno povprečje Oo 3 ha Nad 3 do Nad 8 ha ha 100 100 100 100 69. 0 76. 1 72, 0 66. 2 10, 4 11, 1 13, 0 9, 0 20, 6 12, 8 15, 0 24, 8 100 Kar tu niso všteti , izdatki za nakup živine in investicija za proizvodnjo = kot v anketi 1952/53 - inašajo izdatki za reprodukcijo čez 2/3, izdatki za sredstva za proizvodnjo komaj 1/10, a izdatki za dninarje nekaj' nad 1/5 vseh izdatkov. Imenovali smo jih sicer izdatki za reprodukcijo, pravilneje bi bilo izdatki za kmetijsko proizvodnje. Če sedaj v prednjo tabelo vključimo še. izdatke za davek na kmetijsko proizvodnjo, se sestava spremeni takole: Tab, 6, 21„ Sestava izdatkov za proi zvodnjo z davki vred Velikostne skupine Skupaj Za ožjo reprodukci jo Za sredstva za proizvodnjo Za Davek Skupno povprečje Do 3 ha Nad 3 do 3 ha Nad 8 ha 100 100 100 100 36. 3 55. 4 «, 8 31, 0 5j5 8, 1 7, 9 KI 10, 8 9, 4 9, 1 11, 47, 4 27. 1 39. 2 53, 1 Slika se je bistveno spremenila. Med izdatki , ki jih vsebuje sprednja tabela 6. 17. in ki smo jih po namenu grupirali v zgornji tabeli , je v povpre&ju davek na prvem mestu in celo presega dele? i zdatkov za reprodukci jo. Izdatek za dninarje je padel na polovico prejšnjega deleža in prav tako izdatke za sredstva za proizvodnjo, ki ne bi presegla davkov v svoji pomembnosti niti , če b. i upoštevali vse izdatke za investicije, ki jih vsebuje tabela 6. H. Relativno so zelo nizki deleži izdatkov, ki odpadejo na gnojila (4 t), sredstva za zašlito rastlin(1~, 6£), popravi la gospodarskih objektov (5, 3 %) in drugo. Več od vsega tega odpade na mezde za dninarje (okoli 11 £). 610, 3. Izdatki za nekmetijsko dejavnost Tako imenujemo denarne izdatke, ki so jih imela anketi rana gospodarstva neposredno za opravljanje obrti ali domače obrti ali pa v zvezi s to svsjo dejavnostjo. Tab. 6. 22. Denarni i zdatki za nekmetijsko dejavnost na 1 gospodarstvo Denarni i zdatki Skupno povprečje din Do 3 ha Nad 3 do 8 ha din Nad 8 ha din SKUPAJ Popravi lo orodja za domačo obrt Material in stroški za domačo obrt Popravilo obrtniškega orodja Material in stroški za obrtniško dejavnost Drugi i zdatki za obrtniško dejavnost I zdatki za dodelavo in izdelavo Drugi izdatki za nekmetijsko dejavnost Davek na dohodek od nekmetijske dejavnosti 2 876 T00 37 159 45 753 625 54 689 514 1, 3 5. 5 1. 6 26, 2 21, 7 1, 9 23, 9 17. 9 2 538 100 13 366 2 139 282 62 548 126 0, 5 14. 4 0, 1 5, 5 50. 5 2, 4 21. 6 5, 0 4 724 99 134 2 155 671 106 47B 1 081 100 2J 2, 8 45, 6 14, 2 2, 2 10, 2 22, 9 1 465 1 00 123 8, 3 1 008 332 68, 22, V tej tabeli ni več i zdatkov za nakup novih strojev i rs orodja za domačo obrt i n obrtni ško dejavnost, kakor jih je imela anketa 1952/53. Le~te najdemo sedaj med izdatki za investicije za proizvodnjo (glej tabelo 6, 1^. 1 zdatki so ravno tako neravnomerni glede na velikostne skupine, kakor tudi dohodki od obrtniške dejavnosti. 0 številu gospodarstev, ki so se ukvarjala z obrtni ško dejavnostjo, glej v oddelku 600, 1 "Denarni dohodki izven kmeti jstva" . 610, 4. Denarni izdatki za življenje V povprečju znašajo izdatki za življenje nekaj čez 90. 000 di narjev ali 7. 533 dinarjev na mesec. Povprečje je približno enako povprečju ankete 1952/53 (87. 800 dinarjev). Glavna postavka med temi izdatki so izdatki za nakup živil, ki znašajo v povprečju 43, 5 % od vseh i zdatkov za življenje i n padajo z velikostjo posestva. Po anketi 1952/53 so zabeleži li ti izdatki le 33 #=ni delež. Druga postavka so i zdatki za obleko in obutev, v povprečju ravno 29 V absolutnem meri lu ti izdatki niso veliki. S 13, 4 % so na tretjem mestu izdatki za razne 101 osebne potrebe, kot so higiena, zdravljenje, prosveta, zabava in drugi izdatki za ugodje posameznika. Nasproti prejšnjemu letu so sedaj ti izdatki nekaj nižji (prej 15 %). Za stanovanje, kurjavo in razsvetljavo je šlo 8, 7^ izdatkov za življenje, kar se pa iz sumarne tabele ne da dobro primerjati z rezultati ankete 1952/53, ki je k izdatkom za stanovanje štela tudi izdatke za nakup pohištva In gradnje stanovanj, ki jih ta anketa" sedaj šteje med investicije za gospodinjstvo. Zato tudi temu primeren večji odstotek (10, 6 %) v anketi 1952/53. Izdatki za kajenje se v absolutnih zneskih niso spremenili in so tudi leto prej v povprečju znašali okoli 5 % vseh izdatkov za življenje. Tab. 6, 23. Denarni izdatki za življenje na 1 gospodarstvo Denarni izdatki Skupno povprečje din Do 3 ha din Nad 3 do 8 ha din Nad 8 ha din SKUPAJ 90 398 100 83 679 100 80 872 100 108 332 100 Nakup živi 1 Kajenje Obleka in obutev Stanovanje, kurjava in razsvetljava Izdatki za osebne potrebe 39 320 h 873 26 209 7 880 12 116 43, 5 5, 4 29, 0 8, 7 13, 4 40 328 4 105 22 124 7 203 9 919 48, 2 4, 9 26, 4 8, 6 11, 9 37 853 4 675 21 637 6 379 10 328 46, 8 5, 8 26, 8 7, 8 12, 8 42 929 5 736 34 047 9 866 15 754 39, 6 5, 4 31. 4 9, 1 14. 5 Na mesec znašajo povprečno 7 533 6 973 6 739 9 028 610, 40. I zdatki za živi la Izdatki za živila so s 43 ^-nim deležem najpomembnejša postavka med izdatki za življenje. V absolutnem znesku znašajo 39. 320 dinarjev na gospodarstvo letno v povprečju in zelo blizu okoli tega tudi po velikostnih skupinah. Na mesec je to skoraj 3. 300 dinarjev. Tab. 6, 24. Denarni izdatki za nakup živil na 1 gospodarstvo Živi la ■w» G3 e O o> Skupno povprečje količina din Do 3 ha količina din Nad 3 do 8 ha količina din Nad 8 ha količina din SKUPAJ Kruh Pšenica in rž Pšeni čna in ržena moka Ječmen Ječmenova moka Koruza Koruzna moka Izdatek za mletje Krompir Fižol Druge vrtnine Sveže sadje Suho sadje in sadni izdelki Goveje in telečje meso Svinjsko meso Ovčje meso Kozje meso Meso perutnine Ribe Divjačina Prekajena slanina, meso in izdelki Mast, salo in slanina kg n « n n kg n 51, 3 9. 5 147, 6 2. 3 8, 0 4. 6 14, 3 14, 5 1, 2 2. 4 22, 7 1, 4 23, 0 0, 5 0, 3 0, 1 0, 1 0, 3 0, 2 1, 2 6, 5 39 320 1 940 152 5 994 73 303 129 525 373 148 106 74 719 167 4 269 102 39 4 20 24 384 1 502 69, 9 26, 1 189, 7 3, 9 11, 8 6, 9 14. 4 32, 1 1, 0 2. 0 12. 5 1. 1 18, 5 0, 6 0, 2 0, 1 0, 4 0, 6 1. 7 9. 8 40 328 2 501 597 7 408 104 432 174 509 155 281 80 69 274 164 3 918 121 26 35 43 503 2 275 53, 0 3, 5 150, 8 1, 3 8, 2 2. 7 15, 9 10, 7 2, 1 2. 8 14, 4 1, 0 20, 7 0, 4 0, 2 0, 02 0, 1 0, 1 0, 1 1, 4 6, 9 37 853 2 018 144 6 258 46 323 84 582 451 125 198 82 467 92 4 147 87 31 3 13 476 1 587 33, 2 1, 3 107, 4 1, 8 4. 3 4. 2 12, 7 2. 4 0, 5 2. 3 39, 4 2, 1 29, 2 0, 5 0, 4 0, 1 0, 1 0, 3 0, 6 3, 2 42 929 1 372 47 4 500 69 169 128 487 493 50 45 1 70 346 211 4 692 100 59 7 19 21 193 739 102 Tab. 6, 24. Denarni izdatki^za nakup živil na 1 gospodarstvo (nadaljevanje) Živi 1< ^ "S k ^ Loj in maslo < t Olje Mleko Sir Surovo maslo Jajca Sol Sladkor Med Druga Živila Jed in pijača v gostilni Pijača, kupljena za doma kg lit. » kg !t kos kg n n Skupno povprečje koli či na I, 5 II, 2 «, 2 1, 3 0, 5 10 37, 2 47, 7 0, 2 din 2 569 842 381 149 118 1 117 6 956 55 5 500 2 171 2 339 Do 3 ha količina din 0, 1 9, 7 96, 7 0, 8 0S3 17 31, 3 40, 3 0, 2 2 159 1 868 261 121 202 950 5 954 56 4 555 2 389 2 105 Nad 3 do 8 ha količina din 3, 6 10, 7 26, 3 1, 2 0, 5 9 33, 9 45, 6 0, 3 63 2 504 523 336 178 114 1 008 6 651 52 4 651 2 602 1 941 Nad 8 ha količina din OJ 12, 9 11, 5 1, 9 0, 7 4 45, 4 56, 3 0, 2 104 2 991 228 529 243 46 1 364 8 125 58 7 122 4 389 2 913 Opaziti je precejšnje količine pšenične in ržene moke in sploh sorazmerno visoke izdatke za žito tn moko. Nato vidimo, da kmetje kupujejo največ govejega in telečjega svežega mesa a zelo malo mesa drugih vrst. Krompirja, mleka in jajc kupijo zelo malo* Seveda pa so vezani popolnoma na nakup špecerijskih predmetov kot so olje, sol in sladkor, S V naslednji tabeli je rekapitulaci ja po važnejših skupinah živil. Tab. 6. 25. Denarni izdatki za živila (po skupinah) na 1 gospodarstvo Živi Skupno povprečje .din Do 3 ha Nad 3 do 8 ha 8 ha din SKUPAJ Kruh Žita, moke in mletje Vrtnine Sadje in izdelki Sveže ®eso Prekajeno meso, slanina in izdelki Mast, salo, slanina, loj in maslo Olje Mleko in mlečni izdelki Jajca Sol Sladkor Med Druga živila Jed in pijača v gostilni Pijača, kupljena za 39 320 1 940 7 549 328 886 4 466 384 1 570 2 569 1 372 118 1 117 6 956 55 5 500 2 171 2 339 100 4, 9 19. 3 0, 8 2, 3 11. 4 1, 0 M 6, 5 3, 5 0, 3 2. 8 17, 7 0, 1 14, 0 5. 9 40 328 2 501 9 379 430 438 4. 151 . 503 2 306 2 159 2 250 202 950 5 954 56 4 555 2 389 2 105 100 6, 2 23, 3 1, 1 1, 1 10, 2 1, 2 5, 7 5. 4 5, 6 6. 5 2, 4 14, 8 0, 1 11, 3 5, 9 5, 2 37 853 2 018 7 888 405 559 4 297 476 1 650 2 504 1 037 114 1 008 6 651 52 4 651 2 602 1 941 100 5, 3 20, 8 1, 1 1, 5 11, 4 1, 3 4, 4 6. 6 2. 7 0, 3 2. 7 17, 6 0, 1 12, 3 6. 8 5, 1 42 929 1 372 5 893 165 1 557 4 898 193 843 2 991 1 000 k6 1 364 8 125 58 712 4 389 2 913 100 3. 2 13. 8 0, 4 3, 6 11, 4 0, 4 2, 0 7, 0 2. 3 0, 1 3, 2 18. 9 0, 1 16, 6 10, 2 6, 8 Skoraj četrtina izdatkov za živila gre v povprečju za kruh, žita in moke. Ta izdatek pada z velikostjo posestva in znaša pri kmetijah nad 8 ha le še 17 % od vseh teh izdatkov, medtem ko pri najmanjši kategoriji doseže skoraj 30 % in pri srednji kategoriji pade na 26 %. Tudi absolutno vzeto izdatek za kruh in krušna žita pada z velikostjo posestva (11. 800 - 9. 800 - 7. 200 dinarjev) in je samo pri največji velikostni skupini pod absolutnim povprečjem. Od tega izdatka odpade v povprečju 85 % na pšeni čno in ržsno moko, pšenico oziroma kruh, Naslednja, samo nekaj nižja postavka je izdatek za sladkor (v povprečju skoraj 18 %), Tega kupijo povprečno 47, 7 kg letno na gospodarstvo. 103 Za sveže meso vseh vrst - kot smo videli največkrat ža goveje meso - izdajo gospodarstva povprečno nad 11 % denarja za živila in to v vseh kategorijah domala enak znesek oziroma delež. Pomembnejši je še izdatek za olje (6, 5 $), jedila in pijačo v gostilni (5, 5 $) ter za pijačo, nabavljeno za doaov (5, 9 %), Ne smemo pa prezreti izdatka za vsa druga živila, ki jih sicer obširna lista ni posebej imenovala. Sem spadajo izdatki za razne začimbe kot so kis, kvas in podobno ter kolonialne pridelke, katere rabijo ob praznovanjih ali pa za nedoletne^otroke in znašajo v povprečju 14, 0 % od izdatkov za živila ali absolutno 5^500 dinarjev za gospodarstvo letno. Te vrste izdatki rastejo z velikostjo gospodarstva relativno in absolutno, 610, 41. izdatki za kajenje Izdatki za kajenje so v priiaerjavi z drugimi postavkami relativno nizki. V povprečju znašajo 2, 7 % celotnih izdatkov; med izdatki za življenje pa sestavljajo 5, 4$ delež. Na gospodarstvo odpade absolutno letno manj kot 4, 900 dinarjev. Kolikšni so denarni izdatki v povprečjih na 1 gospodarftvo nam pokale naslednja lestvica: Skupno povprečje din 4. 873 Do 3 ha ■ 4 105 Nad 3 do 8 ha ' * 4 675 Nad 8 ha 5 5, 736 Tab„ 6, 26. Denarni izdatki za kajenje v din Po članu Skupno povprečje Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha Brez razlike na starost Nad 14 let 1 034 1 403 912 1 368 1 043 1 384 1 108 1 440 Na podlagi skupnega povprečja za člana, starega nad 14 let izračunamo lahko povprečni mesečni izdatek za kajenje. Leta znaša okoli 117 dinarjev in je na prvi pogled zelo nizek. Če pa računamo, da kadi dejansko samo vsak četrtf odrasli prebivalec, povečini ženske ne kadijo, pa to znese okoli 470 dinarjev mesečno na povprečnega kadi Ica, 610, 42, Izdatki za obleko in obutev Poleg hrane so izdatki za obleko in obutev za življenje najpomembnejša postavka. V celotnih izdatkih anketiranih gospodarstev kažejo v povprečju delež 14, 5 %, med izdatki za življenje pa celo 29 % oziroma v absolutnem povprečnem znesku 26. 209 dinarjev letno na gospodarstvo, Tab. 6. 27. Denarni izdatki za obleko in obutev na 1 gospodarstvo Denarni izdatki Skupno povprečje di n Do 3 ha din Nad 3 do 8 ha di n % Nad 8 ha din SKUPAJ Obleka in perilo Obutev 26 209 100 22 124 100 21 637 100 34 047 100 17 927 8 282 68, 4 31, 6 14 998 7 126 67, 8 32, 2 14 972 6 665 69, 2 30, 8 23 248 10 799 68, 3 31, 7 Na izdatke za obleko odpade 2/3, na izdatke za obutev pa 1/3 skupnih izdatkov za oblačenje. Isto je ugotovila tudi anketa 1952/53, čeprav so bili skupni izdatki v povprečju za okoli - 1. 800 dinarjev na gospodarstvo nižji. V zgornje številke so vračunani tako izdatki za material, kakor tudi izdatki za usluge. Iz rezultatov prejšnjega leta zvemo, da so krojaške ubluge znesle teuaj povprečno 5, 6 J, čevljarske pa 8, 6 % od vseh izdatkov za obleko in obutev. Med samimi izdatki za obleko so izdatki za krojaška oziroma šiviljo znesli okoli 9 %, izdatki za čevljarja pa okrog 42 % od vseh izdatkov za obutev. Pri poznejšem računanju ocen izdatkov za usluge bomo uporabili kar ta xljuč z neznatno zaokrožitvijo navzgor zaradi kasnejše podražitve uslug pri vseh obrtnikih. 610, 43, Denarni izdatki za stanovanje, kurjavo in razsvetljavo To je zopet skupina izdatkov, ki na kmetih niso zelo pomembni. Od celotnih izdatkov sestavljajo 4, 4 %t med izdatki ža življenje pa 8, 7 %, 104 Tab. 6, 28, Denarni izdatki za stanovanje, kurjavo in razsvetljavo na 1 gospodarstvo Denarni izdatki Skupno povprečje Do 3 ha din din Nad 3 do 8 ha din Nad 8 ha di n SKUPAJ Najemnina za stanovanje Čiščenje stanovanja in drobna popravi la Čiščenje in popravila pohištva Drva Električni tek in izdatki za inštalacijo Petrolej Vžigalice, sveče in podobno Drugi izdatki 7 880 79 534 9 981 707 767 1 Ikl 100 1, 0 6, 8 0, 1 12, 5 9, 7 15, 8 7 203 85 529 3 i m 100 1, 2 7, 3 0, 0 22, 9 6 379 100 < 9 866 100 88 1, 4 64 0, 6 479 18 1 155 677 659 1 188 9, 4 9, 1 16, 5 743 756 919 7, 5 0, 3 18, 1 11, 6 11, 9 14, 4 590 5 233 3 561 45, 2 2 416 33, 5 2 221 34, 8 5 812 699 874 1 589 6. 0 0, 0 2, 4 58, 9 7. 1 8, 9 16, 1 Kakor že tabela sama pove, gre tu bolj za vzdrževanje stanovanja kot pa za najemnino. Prav tako so tu evidentirani le izdatki za popravila in čiščenje pohištva. Med temi izdatki je najpomembnejši izdatek za električni tok in inštalacijo, ki pomeni v povprečju 45 % vseh teh izdatkov. Ne vemo sicer, koliko so gospodarstva izdala za inštalacijo elektrike, vendar s precejšnjo gotovostjo lahko trdimo, da odpade na ta izdatek prav malo od zgornjega povprečja in da je pretežni del plačilo za perabIjeni električni tok. V primeri z izdatkom za petrolej, vidimo, da so gospodarstva pretežno elektrificirana. Iz anketnega gradiva zvemo, da je med 322 gospodarstvi 227 gospodarstev napovedovalci zdatek za porabo električnega toka. Potemtakem je 70, 5 % vseh anketiranih gospodarstev bilo elektrificiranih. Po velikostnih skupinah znaša odstotek elektrificiranih 64 oziroma 63 oziroma 85. Zanimiv je podatek o izdatkih za drva, ki jih seveda kupujejo le gospodarstva, ki nimajo lastnih gozdov, kar dokazuje tudi delež v korelaciji z rastjo velikosti gospodarstva. 610, 44. Izdatki za osebne potrebe Pod to skupino Izdatkov se skrivajo pravzaprav vsi drugi življenjsko važni izdatki, ki jih nobena druga tablica še ni vsebovala. To so predvsem izdatki za osebno higieno, za zdravljenje, za prosveto in razvedrilo, potem plače delavcem za hišna opravila ter drugi izdatki v zvezi s člani gospodarstev. V povprečju znesejo 6, 7 % od celotnih izdatkov, med izdatki za življenje pa je njih delež dobrih 13 %. Na povprečno gospodarstvo odpade za te izdatke 12. 126 dinarjev letno ali malo čez 1. 000 dinarjev na mesec. Tab. 6, 29. Denarni izdatki za osebne potrebe na 1 gospodarstvo Denarni izdatki Skupno povprečje din % Do 3 ha di n Nad 3 do 8 ha din Nad 8 ha din % SKUPAJ Hi lo za pranje in umivanje Pribor za britje Brivec in frizer Zdravnik in zdravila Bolnica in zdravi lišče Knjige, časopisi in listi Naročnina za radio Gledališče, kino, tekme Obiski sorodnikov Popravilo osebnih vozil Osebni prevoz (vlak, avtobus ipd. ) Članarine in prispevki Delavci za hi štsa opravi la Odvetnik Cerkev in duhovnik Poroka, krst, pogreb ipd. Izgubljen denar Darovi in svatba Odplačilo dolgov za osebne potrebe 1 12 116 2 029 135 415 1 088 356 008 442 429 454 565 737 338 1 021 252 129 592 22 430 674 1 100 16, 7 1, 1 3. 4 9, 1 2, 9 8. 3 3. 6 3. 5 3. 7 4. 7 14, 3 2. 8 8. 4 2, 1 1, 1 4. 9 0, 2 3. 6 5, 6 9 919 1 859 110 361 937 151 864 402 343 201 511 1 538 332 191 543 71 425 3 148 929 100 18, 7 1, 1 3, 6 9. 4 1. 6 8. 7 4. 1 3. 5 2, 0 5. 2 15, 5 3. 3 1, 9 5, 5 0, 7 4. 3 0, 0 1, 5 9. 4 10 328 2 060 131 327 938 374 928 306 376 407 476 416 371 887 69 116 141 296 509 1 100 19, 9 1, 3 3. 2 9, 1 3, 6 9, 0 3. 0 3, 6 3, 9 4, 6 13, 7 3, 6 8, 6 0, 7 1. 1 3. 3 2, 9 M 1 1 15 754 2 152 160 544 392 520 208 604 570 721 694 2 209 311 1 878 164 193 972 58 802 602 100 13, 7 1, 0 3, 4 8, 8 3. 3 7. 7 3. 8 3, 6 4, 6 4. 4 14, 1 2, 0 11, 9 1. 0 1, 2 6, 2 0, 4 5. 1 3, 8 105 Razen izdatka za milo (16, 7 %) ter za osebni prevoz (14, -3 %) ter morda še za zdravljenje (skupaj 12 %) in izdatkov za prosveto (15, 4' ?) ter izplačil za domača opravi la (8, 4 %), so vsi drugi izdatki pravzaprav kritje drobnih potreb. Ti šele skupaj nanesejo toliko, da je o njih vredno spregovoriti, saj vendarle nanesejo polovico izdatkov za osebne potrebe ali čez 6. 000 dinarjev letno. na 1 gospodarstvo. 610, 5, Vsi drugi izdatki v denarju Tab. 6. 30. Vsi drugi denarni izdatki na 1 gospodarstvo Denarni izdatki Skupno povprečje di n Do 3 din Nad 3 do 8 ha din Nad 8 ha din 1 SKUPAJ Odplači lo dolgov Lokalni davek Posoji la drugim Dota Drugi izdatki 7 933 4 448 208 490 345 2 442 100 56, 1 2, 6 6. 2 5. 3 30, 8 6 652 3 505 2 397 44 2 704 100 52. 6 0, 0 6, 0 0, 740. 7 4 976 2 191 255 411 414 1 705 100 44, 0 5, 1 8, 3 8, 3 34, 3 11 799 7 368 348 646 547 2 890 100 62, 5 2, 9 5. 5 4. 6 24, 5 Vsa ta postavka s svojimi povprečnimi 8, 000 dinarji na leto ni posebno pomembna in v celotnih izdatkih predstavlja le 4, 4$ dele!. Zanimiva pa je, ker vsebuje postavke codplači lu dolgov, ki niso storjeni samo za osebne potrebe, temveč za kakršnekoli druge potrebe v gospodinjstvu, 610, 6, Splošna struktura denarnih izdatkov Če posamezne skupine denarnih izdatkov ali izdatke zvrstimo v enotno lestvico, dobimo takole zaporedje izdatkov: Izdatki za živi la. ; 21, 8 % investicije za proizvodnjo .. . . . . . 14, 9 % Obleka in obutev .. . . . . . . . . . . 14, 5 % Kmetijska proizvodnja (reprodukcija) : . 14, 2 % Davek. . . 0 . . . , * . a . . . * , « M 12, 8$ Drugi osebni izdatki 6, 7 % Stanovanje, kurjava, razsvetljava. . . . 4, 4 % Kajenje. 2, 7 % Investicije za gospodinjstvo 2, 0 $ Nekmetijska dejavpost, , '1, 6 % Vsi drugi izdatki. . .. . . . 4, 4 $ SKUPAJ ~~~™~ 610, 7, Usluge Ob analizi gradiva posameznih denarnih izdatkov smo. se srečali s postavkami za usluge, ali pa s postavkami , ki so vsebovale poleg materijala tudi izdatke za usluge. Priznati moramo, da je ta anketa v tem pogledu slabša od vcktte 1952/53 in da tu obdelano gradivo ni vsebovalo toliko samoniklih podatkov o izdatkih za usluge kot anketa iz leta prej* To nas je primoralo k ocenam, vendar pa ne odvrnilo od tega, da tudi tu izračunamo, koliko so 'anketi* rana gospodarstva v povprečju med svojimi raznimi izdatki plačala tudi za usluge. Usluge Skupno letno povprečje Mlinarske Krojaške Čevljarske Zidarske Bri vske Zdravniške Prevozne (osebni prevoz) Poštne Odvetni ške Veterinarske 2 373 000 (ocena) 3 500 (ocena) 1 600 (ocena) 415 300 (ocena) 1 737 300 (ocena) 252 300 (ocena) 106 Usluge Podkovske Kolarske Mehani carske Hi zarske Elektri čarske SKUPAJ I —m — —— Od skupnih izdatkov je to ravna 7 %, kolikor je narjev na gospodarstvo za us1' " 1® Skupno latno povprečje 600 (ocena) 400 (ocena) 238 100 (ocena) 500 (ocena) 12 669 dinarjev ugotovila tudi anketa 1952/53, Na mesec pride nekaj čez 1, 000 di 611« Celotni denarni izdatki na 1 družinskega člana Tab. 6, 31. Celotni denarni izdatki na 1 družinskega člana Denarni izdatki Skupno povprečje din Oo 3 ha din Nad 3 do 8 ha din Nad 8 ha CELOTNI Za investicije za proizvodnjo Za investicije za gospodinjstvo Za reprodukcijo Za nekmetijsko dejavnost Za življenje Živi 1 a Kajenje Obleka in obutev Stanovanje itd. Drugo Za vse ostalo 39 064 100 28 724 100 33 601 100 49 993 100 6 003 733 10 621 598 19 404 8 527 1 034 5 583 1 674 2 586 1 699 15, 9 2, 0 27, 0 1. 6 50, 1' 21, 8 2. 7 14, 5 4, 4 6, 7 4, 4 3 592 1 154 3 343 563 18 594 8 961 912 4 916 . 1 501 2 204 1 478 12. 5 4, 0 11. 6 2. 0 64, 8 31, 2 382 17, 1 5. 6 7. 7 5. 1 5 305 472 7 610 1 054 18 049 8 448 1 043 4 829 1 424 2 305 1 111 15, 8 1, 4 22, 7 3, 1 53, 7 25, 1 3. 1 14, 4 4. 2 6, 9 3. 3 8 109 648 17 740 283 20 933 8 296 1 108 6 579 1 906 3 044 2 280 16, 2 1, 3 35. 5 0, 5 41, 9 16. 6 2, 2 13, 2 3, 8 6, 1 4, 6 Povprečja so višja kot v letu 1952/53. Tab. 6, 32. . Primerjava denarnih izdatkov na 1 člana po anketi 1952/53 in 1953/54 Denarni izdatki Po anketi 1953/54 v din Po anketi 1952/53 v din anketa 1952/53 - 100 CELOTNI Za kmetijsko proizvodnjo Za življenje Živi la Obleka in obutev Druge osebne potrebe 39 064 16 624 19 904 8 527 5 583 2 586 33 353 15 859 18 476 6 908 5 896 2 767 117 120 108 123 95 93 Povprečni izdatki so torej za 17 % višji kot leto poprej. Msd izdatki za življenje so se najbolj zvišali izdatki" za živila, verjetno zaradi porasta cen, , a v škodo izdatkov za obleko in obutev ter drugi) osebnih potreb, ki kažejo v letu 1953/54 nižji indeks. Tab. 6, 33. Denarni izdatki za življenje na 1 družinskega člana Denarni izdatki SKUPAJ Nakup živi 1 Kajenje Obleka in obutev Stanovanje itd. Drugi osebni izdatki Skupno povprečje din Do 3 ha din Nad 3 do 8 ha din Nad 8 ha din 19 081 8 527 1 034 5 583 1 674 2 263 100 44, 7 5, 4 29, 3 11, 18 595 8 962 912 4 916 1 601 2 204 100 48, 2 4, 9 26, 4 8, 6 11, 9 18 053 8 451 1 044 4 829 1 424 2 305 100 46, 8 5. 8 26, 7 7. 9 12, -8 20 161 8 296 1 108 6 579 1 907 2 271 100 41, 1 5, 5 32, 6 9, 5 11, 3 Na mesec odpade povprečno na člana 1 590 1 550 1 504 1 680 107 SKUPNA BILANCA DENARNIH DOHODKOV IN IZDATKOV Če celotne denarne dohodke primerjamo s celotnimi denarnimi izdatki, dobimo sledečš obračune: Tab„ 6. 34, Primerjava denarnih dohodkov z izdatki na 1 gospodarstvo ^ Denarni dohodki in izdatki Skupno povprečje 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha Celotni denarni dohodki Celotni denarni izdatki Pozitivna razlika 190 666 180 177 10 489 145 424 129 273 16 151 152 525 150 586 1 941 265 999 258 717 7 282 Tab0 6, 35. Primerjava denarnih dohodkov z izdatki na 1 družinskega člana v din Denarni dohodki i o izdatki Skupno povprečje Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha Celotni denarni dohodki Celotni denarni izdatki Pozitivna razlika 42 057 39 064 2 993 32 316 28 724 3 592 34 042 33 601 441 51 404 49 993 1 411 Primerjavi denarnih dohodkov z izdatki kažeta predvsem pozitiven saldo, kar nam razodeva: 1) aktivnost denarnega poslovanja in sploh .poslovanja anketiranih gospodarstev in 2) da so anketirana gospodarstva verjetno pravilno napovedovala tudi svoje denarne dohodke, kajti pričakovali bi, da bodo denarne dohodke prikrivala. Zanimiva je ugotovitev, da je bilo precej gospodarstev od meseca do meseca pasivnih, t. j. da so imela v posameznih mesecih manj dohodkov kot izdatkov, da pa se je na koncu zaradi jesenskih prodaj vendarle pojavil aktivni saldo. Negativen saldo pri anketiranih gospodarstvih smo ugotavljali zlasti v spomladanskih mesecih in v prvil poletnih mesecih, ko še ni pridelkov (zlasti krompirja). Tedaj so gospodarstva napovedovala, da so rabila gotovino iz presežkov salda aktivnih mesecev (jesen - zima), ter tako 12 mesecev gospodarskega leta kaže končno aktiven povprečen saldo. Ob koncu gospodarskega leta se izkazuje pozitiven denarni saldo od 10. 489 dinarjev na gospodarstvo ali 2. 993dinarje na družinskega člana. A Če pa pogledamo samo denarne dohodke od kmetijske dejavnosti, ki naj bi bili zadostni za kritje vseh potreb kmečkega posestva, pa vidimo povsem drugačno podobo. Denarni dohodek od kmetijske dejavnosti zmore le deloma pokriti potrebe anketiranih gospodarstev. V povprečju pokriva le 66 % celotnih izdatkov (po kategorijah 36 -60 - 84 %). Čisto kmečki primanjkljaj znaša torej povprečno 34 % oziroma po kategorijah 64 - 40 - 16 %. Anketirani kmet ga je moral poravnati ž različnimi dohodki izven kmetijstva, da bi na koncu anketnega (in gospodarskega) leta izkazal v povprečju 4$ presežka dohodkov nad izdatki. Od dohodkov kmetijske proizvodnje so porabila anketirana gospodarstva povprečno 72 % (po kategorijah 86 % -79$ - 68 %) za kritje potreb kmetijske proizvodnje z davki vred. V primerjavi z dohodki od kmetijstva kaže davek v povprečju 19 % delež, ki raste z velikostjo posestva (9 - 19 - 23 %). 63. BILANCA DENARNIH DOHODKOV IN IZDATKOV PO KMETIJSKIH PANOGAH Anketa je denarne izdatke in dohodke beležila precej podrobno, pa vendar ne toliko, da bi mogli napraviti popolno bilanco posameznih kmetijskih panog. Iz anketnega gradiva je mogoče prav dobro izluščiti dohodke, ki jih je dala vsaka kmetijska panoga posebej, ne moremo pa postaviti nasproti ustreznih zneskov denarnih izdatkov. Lete moramo nujno ločiti na take, ki se lahko razporede na vsako panogo in take, ki jih ni mogoče razporediti. Te bomo imenovali nerazporejeni denarni izdatki, ker ne vemo, koliko jih odpade" na poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, živinorejo in druge kmetijske dejavnosti, za katere Imamo podatke o denarnih dohodkih. Čeprav je anketno gradivo v tem pogledu nepopolno, smo se odločili, da v naslednjih tabelah napravimo bilance po razporedi jivih izdatkih, ki kažejo katere panoge dajejo pri anketiranih kmetijskih gospodarstvih denarne pre 108 selke. Tabele vsebujejo povprečja na 1 anketirano gospodarstvo. Tab„ 6, 36. Primerjava denarnih dohodkov in razporejenih izdatkov v poljedelstvu na 1 gospodarstvo v din Velikostne skupine Denarni dohodki Razporejeni denarni izdatki Razlika Skupno povprečje Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 9 800 1 896 7 6 VI 18 773 11 173 * 473 8 740 19 529 =1 373 -2 577 =1 099 -756 Med razporejeni mi izdatki so denarni izdatki za nakup zemlje in posevka, poljskih strojev, orodja in delov, semena, gnojil, drobnega orodja in izdatkov za zakupnino zemlje in posevka. Spodaj med nerazporejenimi izdatki pa je nekaj postavk, predvsem za poljedelsko proizvodnjo, toda njih del odpade pravtako lahko na druge panoge kmetijstva. Računamo lahko s tem, da večji del nerazporejenih denarnih izdatkov odpade še na pol jedelstvo. Ze iz gornje primerjave dohodkov z razporejenimi izdatki izhaja negativen saldo, ki kaze, da je poljedelstvo anketiranih gospodarstev bilo usmerjeno k proizvodnji za domačo preskrbo, razen krompirja, ki daje 2/3 dohodkov v poljedelstvu. . ' Še teže kot pri poljedelstvu ločimo pri izdatkih tiste, ki so namenjeni vinogradništvu ali sadjarštvu. Anketno gradivo ne vsebuje niti ene postavke, ki bi jp mogli razporediti samo na ti dve panogi kmetijstva. Za to je izdatke za ti dve panogi iskati med nerazporejenimi denarnimi izdatki. Zaradi popolnosti naj navedemo tu še denarne dohodke vinogradništva in sadjarstva, ki odpadejo na 1 gospodarstvo: Velikostna skupina Vinogradni štvo Sadjarstvo Skupno povprečje Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 4 944 5 022 5 237 4 603 3 013 1314 2 991 4 558 Tab„ 6, 37. Primerjava denarnih dohodkov in razporejenih izdatkov v živinoreji na 1 gospodarstvo v din Velikostna skupina Denarni dohodki jem denarni izdatki Razlika Živinoreja skupaj Skupno povprečje Oo 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha V tem; Govedoreja Skupno povprečje Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha Prašičereja Skupno povprečje Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 1 73 688 33 082 56 687 125 324 55 101 24 552 44 471 91 951 11 431 3 429 7 639 22 042 25 207 15 801 24 096 37 494 15 798 9 488 16 339 20 885 6 813 5 543 5 897 8 805 +48 481 +17 281 +32 591 +87 970 +39 303 +151)64 +28 232 +71 066 + 4 618 - 2 114 + 1 742 +13 237 Tako živinoreja v celoti kot obe njeni glavni veji sta aktivni postavki v bi lanci . To ne velja za prašičerejo v kategoriji do 3 ha, ki kale pasiven saldo le samo pri razporejenih izdatkih in to predvsem zaradi nakupa prašičev (4. 315 di narjev od skupnih razporejenih izdatkov), ki jih rede predvsem zaradi lastnega zakola. 109 Seveda pa moramo računati, da iudl na živinorejo odpade doberšen del spodaj navedenih nerazporejenih izdatkov, zlasti davkov, zavarovanja, mezd ter izdatkov za zidavo ali popravilo gospodarskih objektov, hlevov in svinjakov, Poleg tega je treba upoštevati, da pregled denarnih dohodkov in izdatkov ne daje še prave bilance, iz katere bi mogli spoznati rentabilnost posameznih panog, ker medsebojne dajatve ene panoge drugi niso zaračunane. V kmetijstvu imamo razen tega še denarne dohodke od drugih kmetijskih dejavnosti, kamor spada predvsem gozdarstvo in dohodki dejavnosti v zvezi s kmetijskim poslovanjem, kot so razne zakupnine ali posojnine za zemljo ali inventar ter naposled posojilo, najeto za kmetijsko proizvodnjo. Tudi tej postavki ne moremo najti v anketnem gradivu ustreznih postavk za izdatkg in tu navajamo le dohodke v povprečju na 1 gospodarstvo: Velikostna skupina Skupno povprečje Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha Denarni dohodki od drugih kmetijskih dejavnosti v din 30 009 5 862 17 706 62 m Ostali so še nerazporejeni denarni izdatki, ki jih kaže naslednja tabela: Tab. 6, 38. Nerazporejeni denarni izdatki na 1 gospodarstvo v din Izdatki Skupno povprečje Oo 3 ha 3 do 8 ha Nad 8 ha SKUPAJ Sadike " / , Zaščitna sredstva Orodje Zidava gospodarskih objektov Popravila gospodarskih objektov Zakupnina gospodarskih objektov Mezde poljskih delavcev Zavarovaojg Davek. na dohodek od kmetijstva Trošarina in takse Neimenovafni izdatki 38 72^ 156 765 771 1 683 2 596 93 5 272 1 205 23 052 761 2 420 10 843 46 375 370 1 837 939 95 1 411 536 4 082 205 947 24 668 191 812 657 1 146 1 615 3 110 951 13 389 874 1 837 76 385 221 066 230 903 969 100 10 687 2 031 48 766 1 151 4 261 Kot zaključek vsega zgoraj omenjenega moremo napraviti skupno bilanco kmetijskih denarnih dohodkov in izdatkov, ki jo kaže naslednja tabela; Tab. 6, 33. Bilanca kmetijskih denarnih dohodkov in izdatkov na 1 gospodarstvo v din Denarni izdatki za kmetijsko dejavnost Prebitek denarnih dohodkov nad i zdatki Velikostne skupine Denarni dohodki od kmetijstva Skupno povprečje Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 121 454 47 176 90 262 216 092 75 104 31 117 57 504 133 408 45 350 16 059 32 758 82 684 Prebitek denarnih dohodkov od kmetijstva nad denarnimi izdatki za kmetijsko proizvodnjo je relativno zelo majhen in zato nezadosten, da bi anketirana kmetijska gospodarstva mogla obstajati kot Zaključene proizvodne enote čisto kmečkega tipa. Povprečni "mesečni prebitek dohodkov nad izdatki znaša samo 3. 863 dinarjev (po kategori jah 1. 338 oziroma 2. 730 oziroma 6. 890 dfftafjevjin je v stanju pokriti v povprečju le 44 % vseh ostalih izdatkov gospodarstev (po kategori jah. 16 = 35 - 66 %), 110 7. D O H O D E. K 0 0 KMETIJSTVA Dohodek od kmetijstva j« del narodnega dohodka. Dohodke od kmetijstva izračunamo lahko na tri načine; 1) na podlagi bruto in neto produkta, 2) na podlagi tržnega presežka in naturalne porabe, ter 3) na podlagi delitve dohodka. - ^ - Anketno gradivo naši omogoča tudi te račune. Po drugem načinu smo izračunali dohodek od kmetijstva po podatkih ankete za gospodarsko leto 1952/53, za to anketo pa bomo uporabili tretji način, ki je najkrajši in najnanj zapleten. Tab. 7, 1. Izračun dohodka od kmetijstva na podlagi delitve izdatkov (na 1 gospodarstvo), . i - v din 1. Investicije 2. Izdatki za: enje 1. 1 proizvodne 4 1. 2 neproizvodne 2. 1 živila 2. 2 kajenje ' 2. 3 stanovanje itd, 2. 4 drugi osebni izdatki (tudi obleka in 3. Natural na poraba k. Oavek 3. 1 hrana 3. 2 obleka in obutev 3. 3 kurjava 3. 4 gradbeni material 4. 1 davek na dohodek od kmetijstva 4. 2 davek na nekmetijsko dejavnost 4. 3 trošarine Skupni denarni dohodek povprečnega anketiranega gospodarstva Nekmetijski denarni dohodek DOHODEK 00 KMETIJSTVA 6 953 3 526 39 320 4 873 7 880 38 325 66 679 1 500 11 520 3 600 23 052 514 208 207 950 69 212 138 738 Pri obračunu nismo upoštevali zalog na začetku in na koncu anketnega leta, ker takih podatkov anketa nima in tudi neH bili zanesljivi« Naturalno; porabo hrane smo izračunali na podlagi podatkov o porabljeni hrani v gospodinjstvih, od katerih smo odšteli kupljene količine ter tako dobljene količine obračunali po povprečni h" tržni h dnevnih cenah. Drva smo obračunali po din 800. - za pm, tehnični les pa po din 3. 000, - za kubični meter. Davščine znašajo 16, 6 % od dohodka od kmetijstva in 11, 4? od celotnih dohodkov kmečkega prebivalstva po tem računu. 111 8. B L A G O V N E BILANCE Opozoriti moramo na to, da smo mogli ob anketnem gradivu izračunati blagovne bilance samo za praejeno število proizvodov, kajti anketa pesaMzrjih predmetov ni sledila od proizvodnje do porabe^ temveč jih je ponekod združila v skupen znak, ki ne dovoljuje več razlikovanja na prvotne dele. Tako imasio n. pr. vino in vinsko žganje zajeto ločeno v proizvodnji; pri prodaji pa je to združeno. 80, PREJEMKI IN IZDATKI V NARAVI Metodologija ankete je delila brezgotovinski promet najprej na" izdano in prejeto v naravi" , potem pa ali je blago prejeto oziroma izdano kot plačilo za opravljeno delo; in še ali je blago posojeno ali podarjeno. Nas tu ne bo zariimalo kolikšen je bil promet v obe smeri po omenjenih treh vidikih, ker je to za blagovno bilanco vseeno. Omejili se bomo le na prikazovanje glavnih smeri tega blagovnega prometa, torej na količino posameznih vrst blaga, ki ga je v gospodarskem letu 1953/54 povprečno anketirano gospodarstvo prejelo oziroma izdalo v brezgotovinskem prometu. , Tab. 8, 1. Brezgotovinski promet predmetov - izdano in prejeto v naravi (na 1 gospodarstvo) Predmeti Merska enota Skupno povprečje dano ■" prejeto Do 3 ha dano prejeto Nad 3 do 8 ha dano prejeto Nad 8 ha dano prejeto Pšenica in rž Koruza Druga žita Seno, slama Krompir Fi žol Vi no Žganje Perutnina Meso in izdelki Mast in slanina Loj in maslo Hleko Sir Surovo maslo Olje Sladkor in med -Kože Les in drva kg n ii 1 b kos kg kg kg kg 5, 82 1, 10 1, 12 10, 70 16, 25 1, 17 1, 90 0, 24 0, 64 1, 78 0, 49 0, 37 10, 99 0, 03 0, 03 0, 03 0, 08 0, 06 0, 05 2, 79 1, 31 1, 79 0, 35 2, 60 1, 92 0, 28 0, 48 0, 17 1, 37 0, 07 0, 04 5, 21 0, 0 0, 04 0, 09 0, 07 0, 10 1, 85 0, 44 1, 30 3, 26 1, 78 1, 03 0, 45 0, 16 1, 14 1, 17 0, 03 0, 05 0, 13 0, 03 3, 33 3, 50 3, 97 7, 11 0, 02 0, 05 0, 21 0, 17 3, 75 0, 30 0, 11 2, 15 7, 78 0, 13 0, 13 0, 22 0, 22 8. 11 2, 56 0, 39 11, 42 11, 56 1, 75 1, 58 0, 23 0, 69 2. 12 0, 37 14, 93 0, 01 0, 05 0, 03 0, 12 0, 06 0, 02 1, 89 0, 01 1, 10 0, 80 0, 86 0, 31 0, 35 0, 09 0, 13 5, 41 0, 01 0, 01 0, 03 0, 08 7, 23 0, 35 1, 63 16, 60 33, 41 0, 75 3, 48 0, 30 0, 14 1, 98 0, 79 1, 03 15, 16 0, 07 0, 01 0, 09 0, 10 0, 08 3, 06 0, 58 1, 51 0, 97 5, 35 0, 36 0, 06 0, 19 0, 00 0, 01 2, 75 0, 12 Volne v tem prometu ni bilo in smo jo zato izpustili iz gornjega seznama. Tabela kaže, da v tem prometu ne gre za pomembne količine kmetijskih pridelkov, rezultate pa bomo vseeno uporabili pri nadaljnih izvajanjih blagovnih bilanc. Zanimivo je, da je metodologija izpustila iz liste predmetov jajca, ki so najpogosteje predmet brezgotovinskega prometa. 112 81. BLAGOVNE BILANCE ZA VAŽNEJŠE KMETIJSKE PROIZVODE 810. B e 1 a ž i t a Bilanco za pšenico, rž, ječmen, oves in druga žita smo združili pod enotno skupino "bela žita" , ker za vsata žita ntsao imeli posamezni h postavk skozi vse faze od proizvodnje do porabe. Za pšenico, rž, ječmen in oves imarap n. pr. ločene podatke o proizvodnji , toda prt porabi za prehrano in prodaji najdemo že pšenico in rž skupaj:, pri nakupu za seme pa celo vse štiri skupaj. Tab. 8. 2. Bilanca za bela žita (za vseh 322 gospodarstev) Velikostne skupine Prejem SKUPAJ pridelek nakup za hrano za za seme Prejeto v naravi ki lograuiT SKUPAJ Do 3 ha' Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 3^2 131 60 254 120 549 '161 528 270 900 30 830 94 400 145 670 67 214 28 232 24 858 14 124 1 808 329 845 634 812 190 193 429 1 397 673 253 471 Struktura SKUPAJ Oo 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 100 100 100 100 79, 2 51. 2 78. 3 90, 3 19, 7 46, 9 20, 5 8, 7 0, 5 0, 5 0, 7 0, 4 0, 2 0, 3 0, 2 0, 3 0, 4 1, 1 0, 2 0, 3 Velikostne skupine skupaj Potrošnja poraba za hrano za krmo za seme izdano v naravi prodano Zal&ga ~ 30. VI. 1954 in % od prejemka SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha ki logrami 285 586 . 54 028 104 005 127 553 202 822 45 146. 75 174 82 502 31 315 2 939. 10 168 18 208 46 206 5 652 16 381 24 173 2 283 291 1 079 913 2 960 1 203 1 757 56 545 6 226 16 544 33 775 Struktura SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 100. 100 100 100 71, 0 .83, 6 72, 2 64, 7 1-1, 0 5, 4 9, 8 14. 3 16, 2 10, 5 15, 8 19, 0 0, 8 0, 5 1, 0 0, 7 1, 0 1. 2 1. 3 16, 5 10, 3 13, 7 20, 9 Iz gornjih podatkov razberemo, da so anketirana gospodarstva okoli 20 % svojih potreb po belih žitih krila z nakupom, 79 $ pa s pridelkom. V povprečju se 71 % belih žit porabi za prehrano, 11 % za krmo (v glavnem oves), 16$ pa za seme. Ob koncu .anketnega. leta šo znašale: povprečne' zaloge belih žit 16, 5 % od prejemka belih žit. Na dan 30. junija 1954 je znašala povprečna zaloga belih žit 176 kg na gospodarstvo (po kategorijah 68 = 130 - 328 kg). 113 811. Koruza Za koruzo so v anketnem gradivu povsod ločeni podatki in smo lahko v naslednji tabeli izdelali posebno bilanco zanjo. _ . 4 ■■ Tab. 8. 3. Bilanca za koruzo (količine za vseh 322 gospodarstev) Velikostne skupine Prejem skupaj pridelek nakup za hrano za krmo za seme prejeto v naravi ki logrami SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 159 726 36 535 56 632 66 559 Struktura .147 130 "32 310 52 800 62 020 6 897 2 224 2 668 2 005 5 171 1 578 1 159 2 434 145 100 5 40 383 323 60 SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 100 100 100 100 92, 2 88, 5 93, 2 93, 2 4, 3 6, 1 M 3, 0 3. 2 4. 3 2, 0 3, 6 0, 1 0, 3 0, 1 0, 1 0, 2 0, 8 0, 1 Velikostne skupine skupaj Potrošnja poraba za hrano za krmo za seme i zdano v naravi prodano žal&ga 30. V1. 1954 i n % od prejemka ki logrami SKUPAJ Oo 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 126 412 . 24 210 50 399 51 803 46 338 10 948 16 944 18 410 74 266 12 484 30 266 31 516 3 350 701 1 343 1 306 403 41 326 36 2 055 1 520 535 33 314 12 325 6 233 14 756 Struktura SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 100 100 100 100 36, 7 45. 5 33. 6 35, 6 58. 7 51, 6 50, 1 60. 8 2. 7 2. 8 2, 7 2, 5 0, 3 0, 2 0, 6 0, 1 1, 6 3, 0 1, 0 20, 9 33, 7 11, 0 22, 2 Povprečno krijejo z nakupom okoli 11 % potreb po koruzi, .. vse ostalo pa z lastnim pridelkom. Nekaj več kot tretjino vge koruze porabijo za hrano, precej nad polovico za krmo, medtem ko dobra petina ostane v zalogi do nove žetve. Na 1 gospodarstvo je znašala zaloga ob koncu gospodarskega leta 103 kg v povprečju. 5 812. Krompir Krompir je med vsemi vrtninami pri nas najbolj razširjen in je pomemben pM dohodku, Pridelek pokriva vse domače potrebe in ga celo izvažamo v druge republike. S tega stališča je bilanca krompirja, ki nam jo je omogočilo anketno gradivo, posebno zanimiva, 114 Tab, , 8, 4» Bilanca ■. krompi rja (koli ži ne za vseh 322 gospodarstev) Velikostne skupine skupaj pridelik nakup za hrano za za krmo prejeto v naravi ki logrami SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do Nad 8 ha ha 922 600 123 333 318 387 m 779 897 240 115 630 312 280 469 330 k 559 2 959 1 357 2« 20 006 4 190 h 610 11 206 795 655 140 Struktura SKUPAJ Oo 3 ha Nad 3 do 3 ha. Nad 8 ha 100 too 100 100 97, 3 93, 7 98, 1 97, 6 0. 5 2, * 0, 4 0, 1 2, 1 3, 4 2, 3 OJ 0, 5 0, 0 0, 0 Velikostne skupine skupaj Potrošnja Poraba za hrano za krmo za seme izdano v naravi prodano Zaloga 30. V 1. 1954 in % od prejemka ki logrami SKUPAJ Oo 3 ha Nad 5 do 8 ha Nad 8 ha 797 092 192 018 222 297 172 806 5 073 204 898 125 508 109 194 280 734 407 164 42 626 70 885 78 507 32 40? 83 585 106 305 23 136 60 348 164 1 468 3 441 10 061 64 448 130 389 14 240" 37 653 73 615 Struktura SKUPAJ Oo 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 100 100 100 100 24. 1 39, 0 25. 2 19. 3 27, 9 30. 0 29, 8 26. 1 21. 7 21. 8 21, 5 21, 7 0, 6 0, 1 0, 5 0, 8 25, 7 9, 1 23, 0 32, 0 13, 6 11, 5 11, 8 15, 3 Gospodarstva krijejo v povprečju nad 97 % svojih potreb -z lastnim pridelkom krompirja. Skoraj 25 % krompirja porabijo pbvprečno za hrano (po kategori jah 39 - 25 - 19 %), okoli 28 % za krmo, 22 % pa za seme. Okoli 26 % potroška odpade na prodajo, 13, 6 % od celotnega prejemka pa znaša zaloga ob koncu anketnega in gospodarskega leta. Zaloga na povprečno gospodarstvo znaša 390 kg ob koncu gospodarskega leta (po kategorijah 155 « 296 - 715 kg). Zaloga je računana od prejemka. Ker prodajajo -samo pridelam krompir, odpade v povprečju na prodajo le dobrih 22 % od pridelka, Po treh kategorijah znaša odstotek prodaje o, d pridelka 8, 7 %, 20, 6 % in 27, 8 %, kar nakazuje, da pridelujejo mali kmetje krompir predvsem zase in da pošiljajo na trg glavne presežke krompirja šele kmetje z nad 8 ha skupne površine. 813 ., M 1 e k o V naslednji tabeli bomo prikazali bi lanco. mleka, pri kateri smo upoštevali tudi kozjS mleko, zato so količine mleka v tej tabeli nekoliko večje od tistih, ki smo jih obravnavali v odstavku 432, 1» 115 Tab, 8. 5. . Bilanca mleka (kravje in kozje skupaj) (za vseh 322 gospodarstev) Velikostne skupine skupaj Prejem proizvodnja nakup prejeto v naravi litri SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad. 8 ha 569 309 110 311 196 854 262 Itt 554 208 100 696 192 832 260 680 13 416 8 900 3 335 1 181 1 685 715 687 283 SKUPAJ Oo 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha Struktura 100 100 100 100 97, 3 91. 3 98, 0 99. 4 2, 4 8, 1 1, 7 0, 5 0, 3 0, 6 0, 3 0, 1 Velikostne skupine skupaj Potrošnja poraba za hrano za krmo za predelavo izdano v naravi prodano litri SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do Nad 8 ha ha 569 309 110 311 196 854 262 144 229 734 60 221 81 531 87 982 50 782 10 179 18 783 21 820 22 088 5 237 6 477 10 374 5 543 1 986 1 896 1 661 261 162 32 688 88 167 140 307 Struktura SKUPAJ Oo 3 ha Nad 3 do Nad 8 ha ha 100 100 100 roo «, 4 54, 6 41, 4 33, 6 8, 9 9. 2 9, 5 8. 3 3, 9 4, 7 3, 3 0, 9 1, 8 1, 0 0, 6 45, 9 29. 7 44. 8 53, 3 V povprečju krije proizvodnja lez 97 % potreb po mleku in le 2, 4 % mleka kmetje kupujejo. Odstotek kupljenega mleka je zlasti visok pri kmetih prve kategorije (8, 1 %), ki so primorani mleko kupovati. Mleko kupujejo celo leto ali pa le ob visoki brejosti edine krave, če si ga takrat ne izposojajo pri sosedu, kar povzroča brezgotovinski promet, o katerem smo govorili v odstavku pod 80. Relativni odstotek nakupa mleka ali pa mkka, prejetega v naravi, pada z velikostjo posestva. Videli smo, da porabi jci povprečno nekaj čez 40 % pridelanega mleka za hrano, skoraj 46 % pa ga prodajo. Skoraj 9 % čistega mleka, poleg posnetega in sirotke, pokrmijo, le okoli 4 % ®leka pa doma predelajo. Anketa 1952/53 je imela o bilanci mleka nekoliko drugačne proporce. Tam zvemo, da so v povprečju 46 % mleka porabili za hrano, 43 % pa so predali in le 6, 5 % da so ga predelali ter 3 % pokrmili. 814. Svinjska mast Bilanca masti je bolj tvegan račun kakor vsi prejšnji, kajti v anketi smo zapisovali proizvodnjo, nakup in potrošnjo masti, šala ter slanine za topljenje v eni sami postavki, ne da bi zapisali koliko je bilo vsakega teh sestavnih delos. Zato je bilo tudi zelo težko pravilno oceniti kalo pri topljenju in objavljamo tabelo le bolj za orientacijo. 116 Tab, 8. 6» Bilanca svinjske rcasti (količine za vseh 322 gospodarstev) Velikostne skupir Prejem SKupaj proi zvodnja nakup prejeto v naravi ki logrami SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 17 616 3 960 6 492 7 164 15 487 3 048 5 603 6 836 2 106 901 878 327 23 11 11 1 Struktura SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 100 100 100 100 87, 9 77, 0 86. 3 95. 4 12, 0 22, 8 13, 5 4, 6 0, 10, 2 0, 2 0, 0 Velikostne skupine Potrošnja skupaj za hrano izdano v naravi prodano Zahga 30. VI. 1954 i n % od prejemka kilogrami SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 16 013 3 818 5 616 6 579 15 745 3 789 5 527 6 429 157 28 48 81 111 1 41 69 1 603 142 876 585 Struktura SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 100 100 100 100 99, 2 98, 4 97, 7 1, 0 0, 8 0, 8 1. 2 0, 7 0, 0 0, 8 1, 1 9. 1 3, 6 13, 5 8. 2 Skoraj 88 ^" potreb po svinjski masti krije povprečno domača mast in le 12 % masti, porabljene v gospodinjstvu, je kupljene. Čez, 98 % masti porabijo za hrano in komaj 0, 7 % prodajo, medtem ko znaša zaloga ob koncu gospodarskega leta malo čez 9 % od prejemka, kar pomeni le 5 kg rta gospodarstvo. 815. Jajca Bilanco jajc podajamo v spodnji tabeli i. n sicer skupaj za jajca vse perutnine, zato se tu obravnavane količine razlikujejo od tistih, ki smo jih analizirali spredaj v oddelku 432, 2. V povprečju kupujejo le 1, 3$ jajc, sicer jih je za vse potrebe anketiranih kmečkih gospodarstev doma dovolj. Skoraj 61 % jajc porabi jo pri prehrani , 3. 9 % jih prodajo, medtem ko znaša zaloga malo čez 7 % od prejemka. Zaloga je znašala 53 kosov jajc na gospodarstvo. 117 Tab„ 8, 7. Bilanca jajc vse perutnine (količine za vseh 322 gospodarstev) Velikostne skupine Prejem skupaj proizvodnja' Potrošnja ' nakup skupaj hrana prodaja Zaloga 30. V 1. 1954 in % od prejemka kosi SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 233 767 56 833 80 288 96 646 230 708 55 254 79 171 96 283 3 059 1 579 1 117 363 218 579 54 794 72 763 89 022 131 323 33 324 44 945 53 054 85 256 21 470 27 818 35 968 17 188 2 039 7 525 7 624 Struktura SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 100 100 100 100 98, 7 97, 2 98, 6 99, 4 1. 3 2, 8 1. 4 0, 6 100 100 100 100 60, 6 60, 8 61, 8 .59, 6 39, 4 39, 2 38, 2 40, 4 7, 4 3, 6 9, 4 7, 9 82. NATURALNA PORABA VAŽNEJŠIH KMETIJSKIH PRIDELKOV, Če od količin, ki so porabljene za hrano, za*reprodukci jo in podobno, odštejemo tiste, ki so nakupljene ali drugače pridobljene, dobimo naturalno porabo, t. j. tiste količine posameznega pridelka, kijthkmečko gospodarstvo porabi od svojega pridelka. Izhodišče za izračunavanje naturalne porabe v kmetijstvu so podatki ankete, ki kažejo porabo raznih kmetijskih pridelkov v gospodinjstvu oziroma gospodarstvu. V naslednjih oddelkih bomo izračunali najprej natoralno porabo za vse tiste pridelke oziroma skupine, za katere smo izvedli v prejšnjem oddetku blagovno bilanco. Kesneje bomo porabo teh pridelkov osvetlili še s strukturnimi deleži treh glavnih tokov porabe - naturalne porabe, prodaje in ostanka (zaloge). 820. Bela žita Kakor v prejšnjem oddelku tudi tu iz anketnega gradiva ne bomo mogli izračunati naturalne porabe za vsako vrsto žit posebej, pač pa za vsa bela. žita skupaj, Tab, 8. 8. Naturalna poraba belih žit (za vseh 322 gospodarstev) v kg Velikostne skupil Poraba v gospodinjstvu oziroma gospodarstvu skupaj za hrano za reprodukcijo krma seme izdano v naravi SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 282 626 54 082 102 802 125 796 202 822 45 146 75 174 82 502 31 315 2 939 10 168 18 208 46 206 5 652 16 381 24 173 2 283 291 1 079 913 118 Tab, 8. 11. Deleži naturalne porabe, prodaje in zaloge koruze na skupnem pridelku Velikostne skupine Pridelek kg Naturalna poraba Prodaja kg Zaloga kg SKOPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha H7 130 32 310 52 800 62 020 100 100 100 111 761 19 985 45 047 46 729 76, 0 61, 9 85, 3 75, 3 2 055 1, 4 1 520 2, 9 535 0, 9 33 314 12 325 6 233 14 756 22, 6 38, 1 11, 8 23, 8 Ob koncu gospodarskega leta so porabili doma že 76 % pridelane koruze, prodali pa so le 1, 4? teh količin. Zaloga je na koncu anketnega leta znašala skoraj V>' % pridelka in jo lahko v večjem delu štejemo k naturalni porabi tako, da tudi pri koruzi znese leta okoli 98 %. Tudi pri koruzi ni presežkov proizvodnje. K pridelku dokupujejo kmetje še 8, 3 % koruze, ker proizvodnja ni zadostna. Naturalna poraba koruze na 1 gospodarstvo znaša v povprečju 347 kg, po posameznih kategorijah pa 217 oziroma 355 oziroma 455 kg. - 822, K r o m p i r Tab. 8, 12. Naturalna poraba krompirja (za vseh 322 gospodarstev) v kg Velikostne skupine SKUPAJ Oo 3 ha Nad 3 do 8 Nad 8 ha skupaj 592 194 99 133 216 286 276 775 Poraba v gospodinjstvu oziroma gospodarstvu za hrano za reprodukcijo ■krma 192 018 42 626 70 885 78 507 222 297 32 407 83 585 106 305 seme 172 806 23 936 60 348 88 522 izdano v naravi 5 073 164 1 468 3 441 Vali kostne skupine SKUPAJ Do' 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha skupaj 25 360 7 804 6 107 11 449 Nakup in prejeto v naravi nakup za hrano za seme prejeto v naravi 4 559 2 959 1 357 243 20 006 4 190 4 610 11 206 795 655 140 natura i na poraba 566 834 91 329 210 179 265 326 Povprečnanaturalna poraba na 1 anketirano gospodarstvo znaša 1. 760 kg krompirja (po velikostnih skupinah 993 1. 655 - 2. 576 kg). . - Tab. 8. 13. Deleži naturalne porabe, prodaje in zaloge krompirja na skupnem pridelku Velikostne skupine SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha Pridelek kg Naturalna poraba kg Prodaja kg Zaloga kg 897 240 100 566 834 63, 2 204 898 22, 8 125 508 14, 0 115 630 312 280 46 9 330 100 100 100 91 329 210 179 265 326 79, 0 67, 3 56, 5 10 061 64 448 130 389 8, 7 20, 6 27, 8 14 240 37 653 73 615 12, 3 12, 1 15, 7 V povprečju znaša naturalna poraba nekaj čez 63 % od pridelka krompirja. Njen delež pada z velikostjo posestva (79 - 67 - 57 $)„ Od pridelka prodajo povprečno 23 % krompirja (po kategorijah 92128 %). Srfedi leta (koledarskega, ki se ujema s koncem gospodarskega) znaša povprečna zaloga 14? od pridelka krompirja. Ker ga v več 120 jem delu "porabi jo doma, , v manjše® pa prodajo, moremo računati » da; Eiatp/alna poraba krompirja znaša okoli 70 % od pridelka. ' 823, Mleko Tab. 8, H„ I zračun naturalne porabe mleka (za vseh 322 gospodarstev v litrih) Velikostne skupine Poraba v gospodinjstvu oziroma gospodarstvu skupaj za hrano krmo za predelavo izdano v naravi SKUPAJ Do 3 ha Piad 3 do 8 ha Nad 8 ha 308 W 77 623 108 687 .121 837 229 734 60 221 81 531 87 982 50 782 10 179 18 783 21 820 22 088 5 237 6 V77 10 374 5 5« 1 986 1 896 1 661 Velikostne skupine Nakup in prejeto v naravi skupaj nakup prejeto Naturalna poraba SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 15 101 9 615 h 022 1 m 13 416 8 900 3 335 1 181 1 685 715 687 283 293 046 68 008 104 665 120 373 Na 1 anketirano gospodarstvo znaša povprečna naturalna poraba 910 litrov mleka, ali po velikostnih skupinah 739824 - 1. 169 litrov. Tab, 8. 15. Deleži naturalne porabe in prodaje mleka na skupni proizvodnji Velikostne skupine Proizvodnja 1 Naturalna poraba Prodaja SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 554 208 100 696 192 832 260 680 100 100 100 100 293 046 68 008 104 665 120 373 52, 9 67, 5 54, 3 46, 2 261 162 32 688 88 167 140 307 «, 1 32, 5 45. 7 53. 8 V povprečju" znaša naturalna poraba mleka skoraj 53 % od proizvodnje, medtem ko 47 % proizvodnje prodajo kot tržni presežek# Zaloge pri mleku ni, pač pa imajo na zalogi lahko mlečne izdelke. 824. Svinjska mast Naturalna poraba svinjske masti, ki jo bomo prikazali v naslednji tabeli, nam bo pokazala samo približno oceno, ker so v teh številkah zapopadene vse vrste svinjskih maščob, namreč mast, salo in slanina za topi jenje. Kot. čisto svinjsko mast smo vzeli vse količine, ki so bile v anketnem gradivu pod znakom "mast, "salo in slanina za topi jenje" . Tudi smo morali porabi primerno oceniti proizvodnjo na podlagi zakola prašičev. Tab. 8. 16. Naturalna poraba svinjske masti (za vseli 322 gospodarstev) v kg Velikostne skupine SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha Vsa poraba v gospodi n i poraba za skupaj hrano stvu izdano v naravi Nakup in prejeto v naravi skupaj nakup prejeto v naravi Naturalna poraba 15 902 3 817 5 575 6 510 15 745 3 789 5 527 6 429 157 28 81 2 129 912 889 328 2 106 901 327 23 11 11 1 13 773 2 905 4 686 6 182 121 Naturalna" poraba svinjske masti znaša v povprečju W kg na gospodarstvo (po velikostnih Skupinah 32, 37, ožiroma 60 kg), Tab, 8. 17. Deleži naturalne porabe, prodaje in zaloge svinjske masti od skupne proizvodnje Velikostne skupine Proi zvodnja kg Naturalna poraba Prodaja Kg kg Zaloga kg SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 15 W 3 048 5 603 ' 6 836 100 100 100 100 13 773 2 905 h 686 6 182 88, 9 95. 3 83, 7 90. 4 111 1 41 69 0, 7 0, 0 0, 7 1, 0 1 603 142 876 585 10, 4 4, 7 15, 6 8, 6 Prodaja svinjske masti je prav nepomembna postavka (v povprečju le 0, 7 % od proizvodnje) zato lahko z gotovostjo računamo, da znese naturalna poraba okoli 99 ali drugače povedano, da vso proizvodnjo svinjske masti porabijo v gospodinjstvih samih. 825. Jajca Za osnovo izračuna naturalne porabe jajc smo vzeli količino vseh jajc, medtem ko smo v oddelku 432, 2 obravnavali le kurja jajca, zato so tamkajšnje količine nekoliko manjše. Tab„ 8, 18. Naturalna poraba jajc (za vseh 322 gospodarstev) v kosih Velikostni skupine Poraba za hrano Nakup Naturalna poraba SKUPAJ Oo 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 131 323 33 324 44 945 53 054 3 059 1 579 1 117 363 128 264 31 745 43 828 52 691 Povprečna naturalna poraba jajc na 1 anketirano gospodarstvo je znašala 398 kosov na leto (po kategorijah 345, 345 oziroma 512 kosov). ' Tab. 8, 19» Deleži naturalne porabe, prodaje in zaloge jajc od celotne proizvodnje Velikostne skupine Proi zvodnja kosi Naturalna poraba kosi Prodaja kosi Zaloga kosi SKUPAJ Do 3 ha Nad 3 do 8 ha Nad 8 ha 230 708 55 254 79 171 96 283 100 100 100 100 128 264 31 745 43 828 52 691 55. 6 37, 5 55, 4 54. 7 85 256 21 470 27 818 35 968 37. 0 38, 8 35. 1 37, 4 17 188 2 039 7 525 7 624 7. 4 3, 7 9. 5 7, 9 Naturalna poraba jajc znaša povprečno skoraj 56 % od proizvodnje, medtem ko 37 % jajc prodajo kot trlni presežek. Zaloga jajc znaša sredi leta dobrih 7 % proizvodnje. Anketa ni direktno zapisovala jajc, porabljenih za valjenje. To število lahko ugotovimo po številu prirejenih piščancev. Spredaj, v oddelku 431, 05 je zapisano, da so v anketnem letu priredili 4. 257 piščet. Torej bi bilo treba zgoraj izračunane količine, t« j. naturalno porabo, za toliko zvišati, da bi znašala pri vseh 322 gospodarstvih skupaj 132, 521 kosov ali 57, 4 I proi zvodnje. Za enako količino bi se potem morala zmanjšati tudi zaloga in bi znašala ob koncu ankete le 12, 931 kosov ali 5, 6 % od proizvodnje. Količine jajc, porabljenih za valjenje, znašajo^torej 1, 8 % od proizvodnje. 122 83. PORABA TEHNIČNEGA LESA IN DRV Anketa nima podatkov o količinah tehničnega lesa in drv, ker ni spremljala poseka na anketiranih gospodarstvih. . Iz gradiva zvemo dvoje? 1) kolikšen je bil iztržek za prodani les in drva. (količin prodanega lesa ali drv niso navedli) in pa 2) kolikšna je bila. poraba lesa in drv v anketiranih gospodinjstvih, pri čemer pa zopet ni razvidno, kolikšne količine enega ali drugega so kmetje pripravili doma oziroma kupili. Zato moramo na podlagi tega gradiva napraviti le približen sklep s tem, kolikšna je poraba lesenega materijala v gospodinjstvu oziroma v gospodarstvu. Tab. 8. 20. Poraba tehničnega lesa in drv na 1 gospodarstvo v prm Vrsta lesa Skupni) povprečje količina < t Oo 3 ha količina Nad 3 do 8 ha količina Nad 8 ha količina SKUPAJ Drva in les za kurjavo Ostali les 15, 6. ' - 100 12, 6 1. 00 14, 4 1, 2 92 11, 9 0, 7 94 6 15f9 14, 5 V 100 -18, 9 100 91 17, 5 1, 4 93 7 K "ostalem lesu" je štela anketa tehnični les, ki so ga anketirana gospodarstva porabila za gradnjo ali popravilo svojih stanovanjskih ali gospodarskih prostorov. Porabljena količina na 1 gospodarstvo ni velika, kar priča, da velikih gradenj ni bilo. 0 tem smo se mogli prepričati ?e v oddelku 610, , ko smo analizirali denarne izdatke. . Poraba drv in drugega lesa za kurjavo, ki v povprečju znaša 14, 4 prm na gospodarstvo, ni pretirana in se tudi po velikostnih skupinah giblje v mejah, ki jih kažejo rezultati posebnih anket o porabi lesa 123 j 9. POVZETEK Anketa drugega obdobja spada še vedno le bolj v poizkuse takih statističnih akcij. Zasnovali smo jo po načelih meto' de slučajnega vzorca, in se je v 13mesecih toliko spremenila, da praktično tak tip vzorca za podobne akcije ni uporabljiv. Število anketiranih gospodarstev je sorazmerno majhno (322) in tudi zemljepisna razprostranjenost vzorca ni povsem zadovoljiva. Za posamezna vprašanja je tudi reprezentativnost slaba, vendar pa rezultatom ne gre odrekati vrednosti. Analiza je pokazala, da so ponekod, v primerjavi z rezultati drugih statističnih izvorov, rezultati ankete zadovoljivi . Zlasti velja to za pridelovanje pšenice, koruze, krompirja, pa za število prašičev, perutnine itd. Nasprotno pa rezultati niso zadovoljivi n. pr. za podatke o industrijskih rastlinah, o konjih, kozah in podobnem. Tudi je analiza odkrila metodološke nedoslednosti, ki niso dovolile obdelave gradiva na najpravi Inejši načinjako smo n. pr. pri obdelavi živinoreje in perutninarstva zelo občutili pomanjkanje podatkov o molznih kravah ali nesnih kurah, pa pozneje pri obdelavi blagovnih bilanc povsod tam, kjer so sredi anketnega gradiva prej ločeni proizvodi naenkrat spojeni v skupino (žita, vino. žganje in podobno). V anketnem gradivu je zelo veliko podatkov, ki nam mnogokje koristijo. Obdelovali smo ga najprej ločeno v treh velikostnih skupinah. Mavadno smo iz rezultato? vsake od njih dobili iste tendence, ki so nas prepričale, da daje anketa dovolj zanesljive podatke. ^ Tako so n. pr. pri "prehrani družin" ločeno obdelovane velikostne skupine dale popolnoma enake tendence, zdaj proti večji, zdaj proti manjši porabi tega ali onega predmeta in to često za kmetije, ki ležijo v povsem različnih krajih). Pri kritičnem prebiranju rezultatov ankete moramo vedeti, da nimamo pred sabo knjigovodskih rezultatov, temveč le rezultate, zbrane po izjavah kmetov, ki pa često niso dali zadovoljivega odgovora na vsako vprašanje. To pa je prav gotovo pomanjkljivost ankete. Seveda je mogoče' njeno metodologijo izpopolnjevati in jo v poedinostih kot v celoti približati tisti ravni, ki je ta tukaj obdelana anketa še ni bila dosegla. 124 PRILOGE I - ^ • i 125 TABLICE KALORIJ rabljene v poglavju 5. Pšenična in ržena moka ter zdrob kg 3 500 Ječmenova moka " 3 320 Koruzna moka in zdrob " 3 560 Moka in zrno drugih žit 11 3 420 Testenine 9 3 670 Ri l ■ 3 600 Krompir v » 700 Fižol, grah in bob "3 450 Zelje in ohrovt 11 220 Čebula in česen " 410 Sveži paradižnik • 190 Sveža paprika 8 190 Druge sveže vrtnine "220 Vkisane vrtnine " 250 Sveže sadje * 460 Sveže grozdje ' 11 620 Sadni izdelki " 2 650 Sadni sokovi lit. 360 Sladkor kg 3 870 Goveje in telečje meso 11 2 250 Svinjsko meso 11 3 760 Ovčje meso " 2 410 Kozje meso 11 1 230 Meso perutnine " 1 220 Ribe * 620 Meso kuncev in divjačine « 1 040 Prekajena slanina " 5 900 Prekajeno meso in gnjat n 3 260 Mesni izdelki ■ 5 090 Mast, salo in slanina za topljenje 9 9 020 Loj in maslo "8 470 Olje lit. 8 840 Mleko k 600 Trdi sir kg 3 870 Mehki sir "I 870 Surovo maslo " 7 160 Sladka i' n kisla smetana 11 2 160 Jajca (kos po 50 gr) kos 74 Med kg 2 900 PREGLED anketiranih gospodarstev po rajonih, okrajih, občinah, krajih in šifrah (Prispevek h kvalifikaciji osnovnega materiala, ki je v arhivi RZS). (Po rajonih je bilo obdelano anketno gradivo le za Zvezni zavod za statistiko). Rajon Velikostna skupina Okraj Občina Kraj Šifra gospodarstva do 3 ha Ljutomer Apače n n Maribor okolica Crkvenjak n it n Celje okolica Podčetrtek n » n Murska Sobota Rogaševci Celje okolica Ljutomer Ljubljana okol. n Ptuj Ljubljana okolica Ljubljana mesto Ljutomer N Ljubljana okolica Črnomelj Maribor okolica Ptuj Novo mesto Črnomelj Novo mesto n n Maribor okolica n " Murska Sobota 4 n n Maribor okolica « n # n Ljutomer Murska Sobota Trbovlje Novo mesto Šmarje pri Jelšah Cezanjevci Medvode n Desternik Domžale mesto Ljutomer n Šentvid pri Stični Semič Zgornja Polska va Središče ob Dravi Straža Metlika Velika Loka n Šmarjeta o»/P Črenšovci' Turnišče Jareni na « Zgornja Ščavnica « # SI .Radenci Prošenj akovci Zagorje ob Savi » Velika Loka Velika Loka Apače Črnci Čagona Kadrenci Imenska gorca Pece! j Juri j Nuskova Dvor Vogričovci Rakovnik Sora Vintarovci Domžale Kožarje Nunska graba Presika Zaboršt pri Šentvidu Semič 6, 7 9 18 19 31 33 36, 38 37 48 56, 59 67 68, 69 72 76, 80 96, 97 117, 118, 119 120 125 126, 130 iZgornja Polskava 138, 140 Središče ob Dravi Straža Bušinja vas Martinjavas Krtina Dragučova Ruperče Srednja Bistrica Turnišče Jareni nsk i dol Jareni nski vrh Zgornja Ščavnica Sv. Ana Radgona Motvar jevci Sevnik Podlipovica Dolenja vas Gorenja vas 142, 145 146, 147, 150 151 156 157 166 167, 168 181, 182, 183, 184, 185 186, 187, 188 208, 212 210 218 221 226, 229 234 239 240, 246 255, 257 256 127 (Nadaljevan je^ ]on Velikostna skupina Okraj Občina Kraj Šifra gospodarstva do 3 ha nad 3 do 8 ha ' iebl jana gk. Celje okolica # R Ljutoser Maribor okolica Surska Sobota B - S Celje okolica o ir Hurska Sobota Celje okolica 9 fl n « Trbovlje n Ljutomer " H Novo aesto " B " Ljubljana ok. o 8 Šsiirje Sap Pristava Apaže Cerkvenjak Mačkovci ' B Podčetrtek li Rogaševci . §»arje pri Jelšah Ptuj. Trbovlje n Cezanjevci 8 Velika Loka » Medvode H Desternik n « Ljubljana okolica Dofltfale Ljtitoiser Maribor okelica n n Ptuj 1 flovo mesto Črnomelj « Novo mesto Maribor okolica Murska Sobota Maribor okolica 1 ■ Ljutomer Murska Sobota « « Trbovlje t! Movo mesto Ljutomer Zgornja Polskava » Sredi ??e ob Dravi Strafa Metlika (! Velika Loka Šaiarjeta o. /P. Selnica ob Oravi Turnišče Jarenina Zgornja ŠEavnica Slatina Radenci Prosenjakovci Prošenj akovci Zagorje ob Savi » n Velika Loka Ljubljana oko lica Šmarje Sap Cikava ■Dol Nezbiše 5rnci Cagona MaSkovci Otovci Verače Virštanj Sv. Juri j Šerovo S inovi ca ]a vas Loke Trbovlje VogriSevci Branoslavci Gorenja vas Celje okolica Pristava » n Rakovnik Sora Strmec Vintarovci Doli S Studa OomSfale Presika Frajštajn Zgornja Polskava Godeninci Stra?a Gornji Suhor BereSa vas Sentlovrenc Koprivnik Duh na Ostre« vrha Turnišče Jareninski vrh Zgornja ščavnica Radgona Motvarjevci Cikegka vas Pod lipovi ca Sevnik Razbore Zagori ca Gol jek Razdrto Sap Pristava Nezbfše Dob 264 299 300 8 16, 17 26, 27 30 3? 34 39 46 49 50 52 55 57, 60 58 61 64 66 70 71 73 75 78 79 116 136 137 144 148 152 153 158 170 176 189, 190 207, 209, 213 215, 216, 217, 220 224, 225, 227, 230 231, 232, 235, 238 237 242 243, 244 258 261 262 263, 268 265, 266, 267 295 296, 297 298 II, nad 8 ha Apače Lešane 10 128 (Nadaljevanje) Rajon Velikostna skupina nad 8 ha Okraj Občina Kraj §i fra gospodarsiva Maribor okolica Murska Sobota D t Celje okolica Murska Sobota Celje okolica Trbovlje C Novo mesto 9 » Ptuj Ljubljana okolica Ljubljana mesto 1 H •i okolica Cerkven j ak Mačkove? s Podčetrtek Rogaževcf čagona Kuštanovci Otavci Golobinjek Rogaševci , Šiaarje pri JsliahS. Barbara Trbovlje Velika Loka Desternik Domžale Mesto 8 Šentvid pri Stični Loke Planinska vas Razbere Gorenja vas Svetinci Do«?ale Podsmreka Kožarje Črnomelj Maribor okolica Ptuj Novo mesto Črnomelj Novo raesto # Maribor okolica Radohova vas • Zaboršt SemiE Mladica ■ Semič " Cdelova Zgornja Polskara Zgornja Poiskala Središče ob Dravi Središče ob Dravi Stra?a Metlika Velika Loka * šaarjeta o, /P. Selnica ob Dravi Jarenina ft Straža Bušinja vas Vrhovo Gorenje Prapreče Grošovo Duh na O. v. Jareninski vrh Vajgen Zgornja Sčavnica Zgornja ščavnica 11 Sv. Ana Ljutomer Murska Sobota n Trbovlje # Novo mesto Ljubljana okolica Celje okolica Slatina Radenci Prosenjakovci 9 Zagorje ob Savi R r Velika Loka Šiaarje Sap Pristava Radgona Pordašinci Motvar jevci Izlake Sevnik Dolenja vas Sela Hojsko Roginče 20 28 29 35 40 47 51, 53 54 62» 63 65 74 77 98, 99 100 121, 122 123, 124 127 128 129 139 141, 143 149 154, 155 159 160 169 177, 178, 179, 180 211 214 219 222 223, 228 233 236 241 245 259, 260 269, 270 301 302 III. do 3 ha Kočevje R Kranj R Tolmin Slovenj Gradec Kranj Radovljica Šoštanj Šoštanj Postojna 1» VidemDobrepgl je R Kranj Naklo Tolmin fl Podgorje Jezersko Kranjska gora Ljubno Kne?ak Zdenska vas Cesta Stra?išČe Strahinj Prapetno Volče Šmiklav? Zgornje Jezersko Kranjska gora Ljubno Planina Knefak 82 85 94 107 113 163 193, 194 303, 309 311 319 320, 324 351, 354 352 129 (Nadaljevanje) Rajon Velikostna skupina Okraj Občina Kraj šifra gospodarstva III. nad 3 do 8 ha Radovljica n Kočevje Radovljica Kranj it Tolmin D Slovenj Gradec n Kranj Radovljica Šoštanj Postojna Toliin Begunje o Srednja vas VidemDobrepolj Gorje Kranj it Naklo it Tolmin # Podgorje # Loški potok Jezersko Kranjska gora Kn9?ak Kobarid Zgoša Begunje Stara Fužina eCesta Zgornje Gorje Stranišče Cirčiče Strahinj Okroglo Poljubinj Volče Vodn' ? Graška Gora šaiklav? Travnik Zgornje Jezersko Kranjska gora Kne?ak Staro selo Kred 11 13 42 81 90 93 95 108 110 115 162 192 195, 196 198 279, 281, 282, 283, 284 304, 307, 308, 310 312, 313, 314, 315, 316 321, 322, 323 353, 355, 356 369, 370, 371 372 III. nad 8 ha Radovljica » Kočevje Radovljica r Kranj it » tt Tolmin B Kočevje B Kranj Radovljica Šoštanj Postojna Tolmin n n Begunje * « Srednja vas Vide«0obrepolje Gorje n Kranj it Naklo » Tolmin B B Slovenj Gradec Podgorje Dvorska vas Begunje Poljče Stara Fužina Zdenska vas Zgornje Gorje Spodnje Gorje Klanec Prisskovo Strahinj Naklo Liubinj loški potok B Jezersko Kranjska gora Ljubno R Kne?ak Kobarid n n Poljubinj Volče Vodri ? Graška gora Travnik Šegova vas Zgornje Jezersko Kranjska gora Ljubno Planina Knežak Robič Potoki Staro selo 12 14 15 41, 44, 45 83, 84 86 87, 88, 89 91 92 106 109 111 112 114 161, 164, 165 191 197 280, 285 286 305, 306 317, 318 325 326 358, 357 368 373 374 IV. do 3 ha Gorica Selana Ajdovščina Dobrovo H Podgrad n Ajdovščina Snsžeče Drnovk Dobrovo Biljana . Obrov Javorje 1 21 22 23 24 335 336 (Nadaljevanje) Rajon Velikostna skupina Okraj Občina Kraj Šifra gospodarstva IV. i IV. do 3 ha nad 3 do 8 ha IV. nad 8 ha Gorica Gorica ii n Selana n Gorica Gori ca It O Sefana n ii Gorica Branik Ajdovščina K Dobrovo Outovlje ti Podgrad Miren Branik Ajdovščina « Outovlje tt Podgrad ftiren Branik Polje Slejkoti Ju?! na Drnovk Kopriva Skopo Obrov Siren Polje. Britof Slejkot Ajdovščina Skopo Kopriva Javorje Hiren Skrbče, Vas 375, 376 2 4 25 131 134 337, 338, 339, 340 359, 360, 361, 362, 363, 366 377, 378, 379, 380 3 5 132 133, 135 341, 342 364, 365 381, 382 131 LITERATURA v Rezultati ankete o življenju kmetov od 1. VI. 1952 do 31. V. 1953( interna publikacija RZS štev. 21195M ! Branifflir Markovi c, Ishrana ssoskih doiaažinstava. Rezultati ankete o seljačkim gaždinstvinsa u 1952/53 godini (publikacija ZZS Beograd, študije i analize br. 5)5 Prikaz elenenata obrta stada a seljački« gazdinstvima u 1952 i 1953 godini, Rezultati ankete o seljačkin gazdinstvisia (publikacija ZZS Beograd, Študije i analize br. 6); Kmetijstvo u luči statistike (izdaja RZS 1953); Or. Jože LavriH, Oifrt kmetijske statistike (izdal RZS 1955); Krnska bilanca v LR Sloveniji (izdal RZS 1953); Rezultati popisa kseti jskih strojev in priprav iz leta 1948 (izdal RZS 1949, kmetijska statistika zv. 4); Sistem statističnih ocen v rastlinski proizvodnji - PO slu?be (izdal ZZS Beograd 1953, Metodološki sateriali štev. 22, slovenska izdaja); Indeks, mesečni pregled pri vredne statistike FNRJ, 1955, br. 5; Statistični godišnjak FMRJ, 1954, Beograd (izdaja ZZS); Statistični nndišniak F s" i. 19S5, Beogradfizdaia 7ZS); Statistični letopis LR Slovenije 1955, Ljubljana, (izdal RZS); Anketa o livljenju kmetov v leta 1953/54, Navodilo za dopisnike, Beograd - Ljubljana 1953 (slovenska izdaja RZS) ; Površine zemljiških kategorij, rastlinskih skupin in posevkov v letu 1953 (interna publikacija RZS štev. 811953); Površine zemljiških kategorij, rastlin skupin in posevkov v letu 1954 (interna publikacija RZS štev. 261954) ; Pridelek grozdja in vina v letu. 1953 (interna publikacija R7S štev. 919541 ; Pridelek in predelava sadja v letu 1953 (interna publikacija RZS štev. 121954) ; Pridelek poznih posevkov v letu 1953 (interna publikacija RZS štev. 81954) ; Pridelek ranih posevkov v letu 1953 (interna publikacija RZS štev .77) ; Popis ?ivine, perutnine in Žebelnih panjev od 15. januarja 1953, Splošni del (interna publikacija RZS štev. 11954) in Razširjeni del (interna publikacija štev. 61954) , v fZV % : F" ' It I - I & v " \ ?V" \ ^ i • N •■. ; J »i. 5. " '. V" • ). v. f r-^' ^ \ « mM' .r "<• «* — " .^f?7 (<_ y - * ' * - '" s ' c I ' - ' ■ ' Sf ■■ O ,r •. ' '• .^-V: ;■•:%■. ■ ;vs;. ■■■" . . •* •• ;j^; ^ ^^Vr---, ^; --: •■ * V - ' V ■ , - - - ^. ;' r : v: "H ( ^